Prestolonaslednik Franc Ferdinand in istrski pastir
Ko je nadvojvoda Franc Ferdinand bival na Brionskih otokih, se je večkrat vozil na obisk v obmorsko okolico. Tako je nekega dne na svoji jahti dospel prestolonaslednik v mestece Vrsar v za-hodni Istri; z njm je bil tudi njegov najmlajši sinček. V luki ga je pozdravil vrsarski župan g. Depaš. Tik ob morju je pasel svoje ovce siromašen Čič iz vzhodne Istre. Med ovcami se je paslo snežnobelo jagnje, ki je takoj privabilo k sebi malega dečka. Začel je jagnje objemati in prositi nadvojvodo, da mu ga kupi. Nato je nadvojvojvoda pristopil k pastirju in ga nagovoril v hrvaškem jeziku, ali bi hotel pro-dati jagnje. Toda pastir odgovori: »Ne mOrem, go-spod. Živali gojim zase.« — »Odkod ste ?« — »Gori z Učke. Smo revni, a pošteni ljudje.« — »Ali pa veste, kdo sem jaz?« Pastir ga gleda in vidi lepo admiralsko uniformo. »Velik gospod morate biti.« — »Ali ste že kdaj videli vašega cesarja?« — »E, kolikokrat sem videl presvetlo krono na štacijonu, ko je šla v Pulj!« — »Vedite torej, da sem njegov naslednik.« Tedaj pa pastir popusti in izjavi, da dečku daruje jagnje.   Nadvojvoda mu hoče dati na-
119
grado, a pasn^se brani: »Ne, ne, iakeim^gospoau ga darujem. Imam jih, hvala Bogu, dovolj.« Le po nujnem prigovarjanju nadvojvode in, ko mu je tudi župan namignil, je Čič vzel iz nadvojvodovih rok 100 kron. Nato je dvignil jagnje v naročje in vsa družaa se je vrnila k jahti — izmed vseh najbolj vesel živahni sinček   Franca  Ferdinanda   je   skakal
radostno krog pastirja, ki je nesel jagnje.
i