24« Št* -“* 15* J.€Slt€r» . Poštnina p-avŠaliranu. Današnja štavilka valja K 2'—
V Lltibljanif nedelja 29« januarja 19Ž&*
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 48 IC Letno 576 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
P1*6
eano do
LicijaJna knii
njižuicu
(SM
Uredništvo:
Woltora ulica ld. Taleton 360
—  'Jprava:
PavfSaJni fra<ifc0 8. Telefon 44L
»i se ne vračajo.
AjubJjana	1 ie,priložiti	znamk*
J	a odgovor.
Kmzvnumi-r.-n-snvatnamzavza raiKamrr«
Začasna trgovinska pogodba
i Avstrijo.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE. PRI GLASOVANJU JE BILO UGOTOVLJENO, DA NI KVORUMA. NEKATERI POSLANCI ŽE VEC MESECEV NISO BILI
PRI SEJI.
Beograd, 28. Jan. Danes ob 5.45 popoldne ]e bila otvorjena seja narodne »kupščlne, na kateri se je razpravljalo o Poročilu odseka za trgovinske pogodbe, glede trgovinske pogodbe z Nemško Avstrijo. Ko je tajnik dr. Jovan Manojlovlč prečital poročilo, ki podaljša veljavnost začasne pogodbe z Avstrijo, dne 31. julija t. L, povzame besedo posl. Škulj (Jugoslovanski »kili) (er najprej obrazložil vsebino P°eodhe In zahteva, naj se z njo tudi Ufcd| vprašanje potnega dovoljenja mod Avstrijo In našo državo ter tran-*hn| promet na mejah med Avstrijo in hašo državo. Dalje se zavzema za to,
se razen interesov industrijcev in trgovcev znočiti tudi mali človek, delavec, obrtnik In kmet. — Nato je tr-Kovlnskl minister dr. Spaho repliciral na govor posl. Škulja ter poudarjal, da *e trgovinska pogajanja niso mogla “nvršl||, da lil mogla skupščini predlogi definitivna pogodba. Sklenitev trgovinske pogodbe ne odvisi samo od Pa\ ampak tudi od drugega kontra-benta. Pogajanja se vršijo In bodo kmalu končana. Ostalo je samo Se ne-*aJ spornih vprašanj, ki se tičejo prosta s Štajersko. Na vprašanje, kak-trgovske zveze naj bi to bile, Iz-hvljn minister, da je bolje, da obstoji Drovizorno stanje nego stanje, ki ni določeno s pogodbo. Glede pripombe o Zaščiti malega človeka meni, da je naloga naše trgovinske politike, da zaščiti celokupne naše gospodarstvo. Clcn o rezervranju pravice prepovedi Uvoza in Izvoza se mora obdržati, da Ima vlada po zakonu pooblastilo, da Prepove uvoz in Izvoz, ako bi take prilike nastale. Sistem predvojnih trgovinskih pogodb se ne more .še izvesti, ker Se prilike v Evropi še niso konsolidirale. Priporoča, naj se sprejme predlog odseka. — Za njim je govoril posl. dr. I Inhnjcc (Jugoslovanski klub), ki se S bo vi! z vprašanjem tranzita. Omenil le. da sestoji železniška proga Mari-bor-Ljutomer Iz treh delov, in sicer 1. Marlbor-Špilje, ki je v naših rokah; 2. Spilje-Padgona, ki je v avstrijski ob’n-sti in 3. Radgona-Ljutoiner, ki je v naši oblasti.
Tukaj se plača carina in ako gre bidi samo za tranzit. Ustavitev transportnega prometa na tej progi je vc-iika škoda ne samo za one kraje, ki le-Bjo na tej progi, temveč tudi za Slo-. Venske gorice in za vse tamošnje na-
SRBSKO-HRVATSKI SPOR.
še prebivalstvo. Zato zahteva odločno, naj vlada doseže tranzitni promet na progi Špilje—Radgona. — Nato je govoril socijalni demokrat dr. Milan Korun, ki je takoj početkom svojega govora izjavil, da bodo socijalisti glasovali proti predlogu odseka, in sicer iz formalnih in iz meritornih razlogov. Glede pogodbe veli, da je protiustavna. Izraža svoje nezadovoljstvo s trgovinsko politiko zadnjega časa ter meni, da Avstrija, kakor je danes, ne more živeti. Ona se bo morala priključiti Nemčiji, da si reši svoje življenje. Ple-dira za to, da bi bilo dobro, da sc Avstrija priključi Nemčiji, ker bi na ta način prišlo do revizje mirovne pogodbe, tako, da bi bila dana prilika za integralno ucdinjcnje slovenskega naroda. V Avstrijo gre velik del našega izvoza. V tem ozirt) stoji Avstrija na prvem mestu. Mi smo izvozili vanjo za okoli 600 milijonov dinarjev vrednosti, t. j. več kot 42 % celokupnega izvoza. Zaradi tega se priključuje zahtevam poslancev dr. Hohnjcca in Škulja. Zahteva od vlade, naj dovrši trgovinsko pogodbo z Avstrijo ter naj pred tem reši problem obmejnega tranzita. — Nato je zemljoradnik Moskovljcvič v imenu svojega kluba izjavil, da se strinja z razlogi predgovornika in da bodo zcmljoradniki glasovali proti. — Po besedah poročevalca Jovana Mano.To-viča je predsednik odredil glasovanje. (Medklic: »Ni kvoruma!«) Po glasovanju ugotovi predsednik, da je glasovalo 109 poslancev za, 29 pa proti predlogu, vsega skupaj torej I3S. Ker znaša kvorum 141 In ni bilo toliko poslancev prisotnih, zaključi predsednik sejo ter odredi prihodnjo za pondcljck ob 16. z istim dnevnim redom. — Proti predlo gu odseka so glasovali zcmljoradniki, Jugoslovanski klub, socijalisti, narodna socijalista, republikanci ter radikalec Peter Filipovič. Med drugimi sta glasovala za predlog dr. Momčilo Ivanič in Stojan Protič. — Koncem seje je iz'a-vil predsednik, da bo odvzel dnevnice vsem poslancem, ki so krivi, da ni bilo kvoruma. (Vzkliki:	»Ministrom!«)
Predsednik ugotovi, da je več narodnih poslancev, ki sploh ne prihajajo na seje in ki že preko pet mesecev niso bili v skupščini. Izjavlja, da bo vsem onim, hi ne prihajalo na seje, odvzel dnevnice. (Soglasni klici; »Dobro j?!« Burno ploskanje predsedniku.)
Volaška konvencija z Romianilo.
Konvencija ima defenzivni značaj in NI NAPERJENA PROTI RUSIJI.
ciji nlkakih dolobč in je torej neutemeljen vsak pomislek, da bi radi naše vojne konvencije z Romunijo mogli nastati kaki neprijateljsk! od-nošaji med Rusijo in našo državo. Uradno o konvenciji še ni ničesar objavljenega.
Javen shod, ki ga je zgorajšnjim dnevnim redom sklicala Narodno-soci-jalistična stranka, je vkljub pozni objavi dobro uspel. V elika dvorana »Mestnega doma« je bila polna, kar priča o precejšni zrelosti našega občinstva, ki se zaveda važnosti srbsko-hrvatskega spora za nadaljni obstoj in razvoj naše države. — Shod je otvnril Rudolf Juvan, ki je povdaril važnost hrvatskega vprašanja in izjavil, da smatra vodstvo NSS za potrebno, da se to vprašanje ne rešuje le med štirimi stenami različnih političnih klubov, temveč da se iznese pred širši forum — pred forum volilcev. Narod kot tak mora rešiti to bolezen, ki razjeda njegov organizem in zato je treba, da je cel i vprašanje znano, tudi najširšim narodnim krogom Ker če se bo stvar razvila na,.rei: p«, poti, na kateio ‘e zašla po krivdi danes vladajočih strank in oseb, potem bo treba res km lin iz Slovenije v Beograd z acroplanom. Vlada je sama šla na roko Radiču pri njegovem demagoškem zavajanju hrvatskega naroda v protidržavne teden-ce, ker ni storila prav ničesar, kar bi moglo zbuditi v hrvatskem narodu zadovoljstvo z današnjim stanjem v državi. — II koncu svojega nagovora opraviči Milana Marjanoviča, ki vsled bolezni ni mogel priti v Ljubljano in poda besedo dr. Ivo Politeu.
Politeo je v enournem govoru podal točno in jasno vse hrvatsko vprašanje. Zborovalci so spremljali njegova izvajanja z navdušenim aplavdiranjcm. Njegov govor objavimo prihodnjič v celoti. — Iver tudi g. dr. Rybar vsled influence ni mogel priti v Ljubljano, je mesto njega govoril g. Zorko Fakin, ki je v kratkem govoru začrtal osnovne misli k rešitvi srbsko-hrvaškega spora.
  Izborno uspeli shod je zaklučil g.
Juvan z vsklikom: »Živela edinstvena, močna In složna Jugoslavija,«
ODLIKOVANJA.
Beograd, 28. jan. (izv. Kralj ie podpisal ukaz s katerim se odlikuje z raznim odlikovanjem preko 600 zaslužnih prosvgJtnijLdelavcev.
REORGANIZACIJA ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 28. jan. Doznava se, da se bodo začele izvajati vse naredbe o organizaciji zunanjega minslrstva. Od sedaj naprej bodo vsi uradniki, ki bodo sprejeli v diplomatsko službo, morali polagati izpit. V to svrho je imenovana posebna komisija.
SLS IN SKS.
Beograd, 28. jan. (Izv.) V parlamentarnih krogih se zadnje čase opaža živahno delovanje klerikalcev in Ur. Korošča, ki je naperjeno v prvi vr»U proti slovenskim samostojnim kmetom.
I Tedaj, kam w notranji politiki ?
Beograd, 28. Jan. (Izv.) Naša vojaška konvencija z Romunijo ima, kakor smo to doznali Iz poučenih krogov, odločno definitivni značaj in sicer v prvi vrsti glede vzdrž.anja odredb ncuillskcga in trianonskega niirovncgn dogovora. O stališču na-Pram Sovjetski Rusiji ni v konven-
Artkefca o srbsko-hrvaikem spotos.
Beograd, 28. jan. (Izv.) Uredništvo »Srpskega književnega glasnika« je •klenila otvoriti v svojem listu anketo srbsko-hrvatskem sporu. Pozvalo bo pismenenim potom vse naše ugledne ljudi, javne delavce, politike, književni-
ke, umetnike itd., da podajo svoje mišljenje o tem vprašanju. Od imenovane ankete se pričakuje mnogo zdravih nazorov in koristnih nasvetov v svrho ozdraljenja razmer v našem n> tanjem političnem življenju,
tz inozemstva. Med njimi je tudi takih, ki so sodelovali pri izdajniškem delovanju. Sklenjeno je, da se proti onim, o katerih je dokazilni niaterijal na taZPulago, prične sodnijsko postopanje. Sprejet je bil predlog ministra pravosodja, da se imenuje za predsed-
GJURJEVIC OSTANE NA JEM MESTU.
svp-
Beograd, 28. jan. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Bosno in Hercegovino dr. Gjurgjevič je imel sinoči Pred svojim odhodom v Sarajevo pogovor z mio. predsednikom Pa-.
Politična debata, l:i se je prejšnje dni završita v narodni skupščini ni razčistila položaja v notranjosti države. Na eni strani so stali jaki govorniki opozicijonalnih strank, ki so izčrpno in dosledno obravnavali pestre plati sedanjega žalostnega stanja jugoslovanskega gospodarstva, državnih financ in hrvatskega vprašanja. Na drugi strani pa plehko opravičevanje vladne politike.
V te velike debate je posegel tudi minister dr. Stanič z referatom o jugoslovanskem železniškem prometu in navedel podatke, številke in nedo-staike, ki pr or okujejo neposredno katastrofo našega celokupnega prometa. Kljub porazom, ki ga je jugoslovansko denarstvo doživelo pod nespretnim vodstvom sedanjega finančnega ministra dr. Kumanudija, se v centralni vladi očita popolno pasivnost Tvrram nujnim in potrebnim osebnim izpremembam in novim finančnim smernicam, ki naj konečno izvlečejo državo iz sedanj> strahovite finančne krize.
Ako odštejemo kratek interviev notranjega ministra dr. Marinkoviča, ki je priznal važnost hrvatskega vprašanja za ozdravljenje naše države na sploh in ako dodamo, da se je isti notranji minister omejil v narodni skupščini na kratko izjavo o podrejenih oblastih in razlaganja preko celega državnega teritorija razširjenih zakonov, da pa je kot notranji minister opustil vsako politično deklaracijo»ali inicijativo, ki bi napovedovala, da misli vlada končno vendar rešiti ali vsaj poizkusiti srečo v hrvatskem vprašanju, tedaj se moramo upravičeno vprašati, kaj pravzaprav sedanja vlada namerava.
Ali hoče vlada načelno prezirati sedanje stanje narodnega in političnega razmerja velikih delov jugoslovanskega naroda, ki je vse prej kakor pfl zdravo? Ali hoče vlada vztrajati še dalje v notranjepolitični nedelavnosti, ki prepušča, da se ustavni spor neovirano poglablja in poostruje, tako, da lahko pričakujemo najbolj temno bodočnost razdvojenega naroda in notranje oslabljene države.
O dosedanji radikalno-dcmokratski koaliciji in vladah se dejansko ne more reči, da bi bile kakorkoli poizkušale pomiriti notranje stanje jugoslovanske države. Pomislimo samo ne zloglasni Pribičevičev režim, o katerem danes zmernejši demokrati, recimo slovenski priznavajo, da je bil sila ponesrečen za pomirjenje notranjega položaja. Vzporedno s takim »pomirjevalnim« režimom je šla činovniška korupcija, proti kateri sedaj jočejo demokratski ministri sami in finančna kriza naše denarne vrednosti, ki se je znižala za 100 odstotkov.
Druga možnost bi bita. da v sedanji vladi ni niti toliko soglasja, da bi resno horela nadaljevati dosedanjo notranjo politiko, ki prepušča nczadovolj, stvo svoji usodi, to se pravi prirodnemu stopnjevanju. In tozadevno je debata pokazala to zanimivost, da je vlada prepustila Svetozarju Pribičeviču samemu, da brani svojo politiko. To ni bila obramba vlade kot take, to je bilo priznanje krivde, ki je v osebni zadregi šla tako daleč, da je vobčt zanikala obstoj ustavne krize, ki se naziva hrvatsko-srbski spor.
Toda v isti mah. ko se je Pribičevič opravičeval in zanikal hrvatsko vprašanje, je odbor, ki je proučeval znani vladni zakonski predlog o razdelitvi države na oblasti, izjavil, da s tem predlogom ne more nikamor in ga vrnil predsedništvu parlamenta. Vladni zakonski načrt o razdelitvi države na oblasti pa temelji na bistvenih točkah Vidovdanske ustave, ki so ravno izvor revizijske borbe narodne in skupščinske opozicije in samega hrvatskega vprašanja.
ic -s'-ost osamljenega osebnega opravičila Svetozarja Pribičeviča za dosedanji absolutističen centralizem in izjave, da se na podlagi vladnega predloga o razdelitvi države ne more urediti notranje upravne organizacije }ugos'svanske države, pa je viden znak. da se bo sedanja vlada skoro odločila za volitve, ki bodo izpadle najbrž odrešilno za jugoslovansko državo, To je vsaj naše največje upanje.
Črnogorski emigranti pred sediščem.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 28. jan. Danes dopoldne Je bila seja min. sveta, na kateri se je razpravljalo o prilikah v Črni gori in črnogorskih beguncih, ki so se vrnili
nika stola sedmorice v Zagrebu dr. Niko Ogorelica. Sprejeto je bilo tudi, da se rešitve zakonodajnega odbora najprej podpišejo po ministrskem svetu in nato predložijo kralju v podpis. Ker je minister dr. Karamchmedovič iz zdravstvenih ozirov odsoten, je bilo določeno, da ga bo zastopal dr. Spaho. Ministra za socijalno politik dr. Žerjava b zastopal minister dr. Krstelj.
šičem in ministrom notrnniih del. Iz vlade blizu stojcčili političnih krogov se doznava, da bo (Ijtirgjevič še nadalje ostal na svojem mestu, ker se je iried njim in radikali izno-va dosegel sporazum, dočim Hrvati in muslimani itak niso bili proti njemu.
AVTONOMIJA MACEDON1JE.
Beograd, 28. jan. Današnji »Balkan« objavlja na uvodnem mestu članek, v katerem, imenuje poslanca Sušnika izdajico, ker je v svojem govoru v skupščini zalitcval avtonomijo za Maccdonijo. Z ozirom na ta članek je član Jugoslovanskega kluba dr. Josip Hohnjec picd prehodom na dnevni red stavil vprašanje na predsednika skupščine dr. Ribarja, ali je pripravljen podvzeti vse korake, ki so mu na razpolago, proti »Balkanu«, ki hujska narod v Beogradu proti posl. Sušniku. Dr. Hohnjec izjavlja v Imenu Jugoslovanskega kluba, da za člane Jugoslovanskega kluba ne bi bilo več mesta v Beogradu, ako bi se izvršili proti posl. Sušniku ali njegovim tovarišem fizični napadi. Predsednik dr. Ribar je na to vprašanje odgovoril, da hoče odstopiti akt notranjemu ministru in imunitetnemu odboru.
MEŠTROVIC V LJUBLJANI.
Zagreb, 28. jan. (Izv.) Rektor tukajšnje umetniške akademije g. Iv. Meštrovič odpotuje danes v Ljubljano, da si pridobi slovenskega umetnika arhitekta g. Plečnika za profesorsko mesto na imenovani akademiji. Nato odpotuje g. Meštrovič dalje v Dubrovnik, kjer namerava ostati dalj časa. da duvrši tamkaj započeto zgradbo mavzoleja.
RUMUNSKT IN GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK V BEOGRADU.
Beograd, 28. jan. (Tzv.) Glasom verodostojnih vesti prideta dne 30. t. m. v Beograd rumunski in grški prastolo-naslednik.
na Madžarskem.
NEČLOVEŠKO POSTOPANJE Z INTERNIRANCI V TABORIŠČU ZALA-
EGERSZEGU.
Budimpešta, 28. jan. Na današnji seji narodne skupščine je intepelirnl posl. Ruppert (opozicija) zaradi razmer v taborišču za internirance v Zala-F.gereszegu. Njegovo slikanje razmer je na klopeh vladnih strank ponovno izzvalo burne ugovore. Posl. Ruppert je dejal, da se državljani brfcz vsake razsodbe aretirajo in da se internirajo ljudje, proti katerim ni bila naperjeno sodnijsko postopanje ali ki 1I1 je sodišče oprostilo. (\ diarn,-prerekanje in klici: »Ako bi tudi to bilo res, tega ne bi smeli povedati! To ni patrijotičnol«) Vlada trdi, da po-
trebuje to taborišče za internirance, kot obrambo proti komunistom. Govornik je nato prečital več pisem iz tega taborišča, iz katerih se vkli, da mora to biti pravi pekel in da je ječa proti temu taborišču naravnost paradiž. Jetika zahteva nešteto žrtev. V nobeni jetnišnici ne postopajo tako kruto, kakor v Zala-Egerszegu, kjer obsojajo internirance v samoten zapor do 20 dni in jih vklepajo. Take razmere le širijo komunizem, neglcde na to, da stane taborišče državo mnogo milijonov. Govornik je končno zahteval, naj vlada razpusti te taborišča.
ZMANJSANTE IZDATKOV ZA VOJSKO.
Beograd, 28. jan. (Izv.) Sinoči se je vršila v ministrstvu financ seja fin. ministra in članov finančne sekcije, na kateri se je razpravljalo o zmanjšanju budžeta ministrstva vojne v zvezi z vprašanjem o zmanjšanju stalnega kadra in dobe službovanja.
NOV DNEVNIK V SARAJEVU.
Sarajevo, 28. jan. (Izv.) Te dni je pričel v Sarajevu izhajati »Sarajevski dnevnik«, ekonomsko-poliličen list, naslednik bivše »Privrede«.
Tiska sc v cirilici. Sedaj Izhaja v Sarajevu 7 dnevnikov In sicer 4 zjutraj, 2 popoldne in jedan zvečer.
REKV1JEM ZA PAPEŽEM V BEOGRADU.
Beograd, 28. jan. (Izv.) Danes tukaj svečani rekvijem za pokojnim
papežem Benediktom. Rekvijem je Praga 144, Berlin 38.15, Dunaj 0-3S^ prcduoldue ob d ul 1L uri &a la vršil 1 Solila fifLIO. Biidltnn-ita A—ML
odslužil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ob azistcnci katoliškega kle-rusa. Žalni svečanosti so prisostvovali kralj Aleksander, vsi ministri, diplomatski zbor, predsednik vlade in skupščine ter mnogobrojno število častništva in civilnega prebivalstva.
DR. BENEŠ ODPOTUJE V PARIZ.
.Praga, 28. jan. Listi poročajo, da odpotuje ministrski predsednik dr. Beneš začetkom februarja v Pari? in London. Njegovo potovanje je V zvezi z konferenco v Oenovl.
Borzna poročila.
Beograd, 28. jan. Valute: funt šter-ling 320, franki 615.50, lire 334, leji 65.31, marke 34.50, čsl. krone 141. vize: London 325, Pariz 624.40, NeW York 75, Ženeva 1505, Milan 338.95,
Kor©:
Beljak, 26. jan. 1922.
Novo leto nam je poleg nepopisne draginje prineslo zvišane davke, pristojbine in tarife. Deloma so uvc Hi popolnoma nove davke, kakor davek Ka mladinsko oskrbo, davek na valute Ktd. Železnice so se že novembra zvišale za 200 Jjf, asi. februarjem se tarifi zvišajo zopet za 300 sedanjega postavka, Z 8. januarjem so odpravili »provizacijo na'karte, samo popolno, mi revni in delane/možni bodo dobivali denarno podporo. Ali nas bo to rešilo? Splošno prevladuje mnenje, da bi se Giirllerjev finančni program dal izvesti pred 2 ali pol drugim letom, sedaj je pa prepozno. Socijalisti, ki so imeli državo v rokali od poloma pa Jo pozne jeseni leta 1920, so s svojimi so-cijalističnimi eksperimenti dovedli državo do propada, da je sedaj pomoč nemogoča. Dočim so uredbe svoje valute Poljska, Češka in Ma.bi irska. ki »o stale leta 1918 na iste.n, da. siabejšem stališču, se je fi .•mični položaj v Avstriji vedno bolj	Vsakdo s./li,
da so sedanje lu-ia^aan > ostre davčne odredbe prepozne.
Posledice sedanjih visokih davkov in odprave rajonirane aprovizneije se ie kažejo v nezmernem povišanju cen ir zadjih dneh. Država je nameravala s tem, da odtegne doplačevanjc h kruhu in moki, prihraniti letno do 150 milj. kron. Vsled nove, silovite draginje so stopili uradniki na dan z zahtevo, da se jim zopet povišajo plače za 5o £. kar pri obilici avstrijskega uradništva znaša za mesec 12 milijard kron novih izdatkov. Silovito so poskočile po novem letu cene živilom, posebno moki, mesu in sladkorju. Avtomatično so se povišale sorazmerno draginji delavske plače. Tako se prevrača draginja od enega na drugega, glavno breme pa nosi konsutnent.
Vsak ve, da je Avstrija kot gorata, alpska dežela življenja nezmožna.
▼ stari Avstriji so bile alpske dežele vedno pasivne in njih dohodki niso zadostovali niti za učiteljske plače. Višje pole, upravo, vojaštvo itd. so plačevale kot je že pred sto leti rekel cesar Franc I. sudetske dežele. Sedaj pa tega ni več. Kdo naj plačuje armado Uradnikov in sijajno plačano vojaštvo: To naše vojaško igračkanje je Inksua za bankerotno državo. Kaše vojaštvo, ki je itak le soeijalističnn avantgarda, je popolnoma nepotrebno in stanc državo milijarde.
Današnja Avstrija se kljub mnogo-ferim svojim naravnim bogastvom zanaša le na inozemstvo, na kredite, katerih pa ni. Socijalisti so Avstiiji, s svojimi socialističnimi idejami, katere so poizkušali upeljali v prakso, uničili. Semkaj spadajo brezkončni st rajk i delavcev, železničarjev, poštnih nnstnv-ljencev, ki povzročajo državi milijarde ikode. Vojaštvo in uradniška poplava požro vse državne dohodke. Vse to slabo vpliva na inozemstvo. Dokler se vse to vrši, dokler sc ne odpravi nevarnost, da se ponovijo dunajski dogodki od t. decembra preteklega leta,
1’e vsalc povzdig, vsak kredit izključen, ndustrija se je res povzdignila in neumorno proizvaja, a od tega ima dobitek le inozemstvo, ki s svojo visoko •toječo valuto kupuje v Avstriji po ©izki ceni. Pa tudi tukaj so vsa večja podjetja, kot Alpska montanistična družba in drugo prešla v inozemske foke.
Mi koroški Slovenci — životarimo. Res smo se organizirali v Koroško slovensko stranko, a naš položaj ni rožnat. Nasprotnik je močan, dobro organiziran, ima mnogo gmotnih sredstev. Mi smo sami, slabotni. Nikar si ne zakrivajmo resnice! Val germanizacije se vedno bolj širi in razjeda naše ljudstvo. Denar, alkohol, nemške *šolc, to tri zla, ki razjedajo mozek na-tžemu narodu. Nemčurji vabijo naše, šoli odrasle fante med se na vino in žganje. Tega in onega premoti skušnjava in vesela družba. Ce pa postane enkrat alkoholik, je izgubljen.
Nikar se ne varajmo! Ali bomo pri prihodnjih volitvah še dobili toliko glasov? Strah nas je . . .
Nimamo slovenskih šol: slovenski jezik je omejen edino le na domačo uporabo. Sedanji rod, kolikor je zavednih, se bo še držal, a kaj bo, ko dora-ste mladina, ki obiskuje nemške šole? Dan za dnevom sliši otrok v šoli učiteljstvo krivo mnenje, vse bo presojal z nemškega stališča in ko dorasle, bo imel vsaj dvome in presodke.
Zelo spretno širijo germanizacijo v roli: polagoma, nevidr.o, a smotreno, z uspehom. Otroci berejo v šoli knjižico »Jung Karutcn«, ki je z nemškega stališča res mojstrsko delo, a otrokom toliko bolj nevarna, da izgubijo narodno zavest, t epe, lične povcsticc, poljudno, otreško pisane — sladek — strupen sad.
A nam ne dajo slovenskih šol. Brez slovenskih šol, brez narodne vzgoje je pa naš narod izgubljen. Brez slovenskih šol je vsaka organizacija zaman in bo razpadla. Prihodnji rod že ne bo tako zaveden in tako bo šlo naprej... Vlada nam ne da slov. šol in ni upan ja, da bi jih pi iborili; premalo nas je, preslabi smo. Tukaj povemo tudi vsi slovenski javnosti svoje mnenje. 2c davno bi lahko mi imeli slovenske šole, če bi se Jugoslavija kaj brigala za nas, ako bi diplomatičnim potom, in če drugače ne, potom represalij zahtevala za nas pravice manjšin. Če bi se Jugoslvij.a tako pobrigala za nas, kot se je ČchoslovaŠka za dunajske Čehe, bi se tudi paša mladina učila v šoli svo-vensko. In menimo, da ima Jugoslavija do Slovenske Koroške več pravice, nego Cehi do Dunaja. Brez slovenskih šol je pa noš rod brezdvomno izgubljen. Da, še več. Naši koroški dijaki, ki štrdirajo v Jugoslaviji, so oh božičnih praznikih prišli domov na počitnice. Vsled famozne odredbe so morali iti nozaj čc.7 Gradec in ondi na SHS konzulatu drago plačati vizum. Naravnost shajal je. da se zavedne koroške dijake na SHS konzulatu šikanira in od njih,, (večina revnih) kljub naši nizki valuti zahteva oderuška taksa 1.500 K od vskega za vizum. Ali oblasti tako delaio za vzgojo slovenske inte’igence na Koroškem? To se pravi Nemcem pomagati pri germanizaciji. Tn to so naši najboljši fantje, narodni z dušo in telesom in če ne bi bili zavedni, bi Študirali tukaj, a tu bi se potujčili ali pa poslali nezavedni. Ncumljivo se nam zdi. zakaj Jugoslavija v Celovcu ne postavi lastnega konzulata; koliko bi se olajšale potne sitnosti in koliko bi tri i pridobili s tem na moralni pomoči.
TrctelJo jesen se je polagoma razvilo nekoliko naše društveno življenje. Veselili smo se, a žalihog prezgodaj. Mislili srno, rla se bomo smeli sami med seboj razveseljevati in zabavati. A niti tega ne smemo. V Globasnici niso smeli igrati na Novega leta dan. V ?kncj-mu so nameravali dne 8. jan. igrati igro. Vse je bilo pripravljeno, vloge dobro naštudirane, titdi od okrajnega glavarstva je bila igra dovoljena. Ko je bila dvorana že npolnje-na, prihrumi trop ncmč.urjev, njim na čelu vsled svojega surovega obnašanja znani škocijnnski in kamen skl nomčnr-si pretepači, in s svojimi divjaškimi mambami so preprečli igro. Težko sliši dostojen človek bolj podle in surove izraze, kot smo jih bili prisi’jcni slišati zadnjič. Celo kloako, gnojnico najpod-lejših izrazov so brez najmanjše sramote bruhali na dan. Spoznali smo, kje je olika in dostojnost. To divjaštvo, te surovosti so posledice germanizacije, last duševno degeneriranega ljudstva. Nemci so mu oropali narodno zavest in ga vzgojili v zverino. Sin slovenske matere zataji svoj jezik in divja kot naščuvan pes proti bratu. Ali je mogoče večja surovost? Nemec vzgaja naše ljudi v divjake, neznačuj-nCže.
»FToimntdienst« je poslal nemčur-skim zaupnikom tajno okrožnico, naj s silo razbijejo vsako tudi od oblasti dovoljeno prireditev. Nemci se bojijo
zavednih, izobraženih Solvencev. Oni hočejo, da bi tudi mi postali njihovi duševni sužnji kot nemčurji, ki so slepo orodje v nemških rokah. Oni sami jih zaničujejo.
Kje naj iščemo pomoči? Tri oblastih? Vrana vrani ne izkljuje oči. Ali za nas ni pravice? Ali smo res popolnoma pozabljeni? To je torej naša kultura in narodna pravica? Ali res smejo nemčurji delati z nami kot s psi? Kdaj pride dan pravice? Ali res ni nikogar, ki bi se potegnil za naš?,
Zgrniti r.e končno tam v Jugoslaviji in pustite strankarske boje, ki nam toliko škodujejo in pomagajte pribotiti nam slovenske šele, brez katerih je naš rod nedvomno izgubljen!
M Sili vM
Da ruska sovjetska vlada v svoji vnanji politiki dosledno varuje pridobitve carske politike, temu ni mogoče oporekati kljub formalnim, drugače sc glasečim izjavam moskovske vlade. Kako varuje protiangleško tradicijo v onih sosednih državah, v katerih sta se nekdaj trla za prevlado ruski in angleški vpliv, o tem smo imeli priliko ponovno poročati. Ruski vpliv je velik v Angori, Perziji in Afganistanu, dasi je privzel druge, sovjetskim teorijam primerne oblike:
V onih obrobnih deželah bivšega carstva, kjer so sc pojavile centrifugalne težnje, jih je moskovska vlada lepo prefermirala in .iili ujela v federativnih oblikah; v bistvu ruski vpliv trdno stoji slcjkoprej. Sovjctiziranje Armenije, Gruzije, Ukrajine pričajo o tem.
Ponekod pa sovjetska politika, označena z gorenjim, ni uspela, in sicer tam, kjer je imela opravka s premočnim vnanjim odporom. Tako sc še spominjamo, kako si rdeče garde niso mogle osvojiti Finske le zato, ker so belim finskim gardistom prišle na pomoč redne nemške čete. Tudi Poljski sc je posrečilo očuvati se pred ž.e prav resno ji pretečim sovjetiziranjein. Baltske drž.ave Estonska, Letiška in Litva tvorijo poglavje zase. Da zaradi Besarabije še vedno niso čisti računi z Romunijo, je znano dovolj.
Najnevarnejši od vseh sosedov, ki so se hoteli okoristiti na ruski račun o priliki revolicijc je pač Japonska. Ta krat, ko je imelo rusko vpraašnjc še vse drugačen značaj nego danes, ko je leta 1918 obstojala nevarnost, da bodo Nemci začeli obnavljati svoje že močno izčrpane gospodarske energije s pomočjo ruskih in sibirskih sirovin, so Japonci zasedli Daljhf vhod, pod pretvezo, da ga varujejo pred Nemci. To je bilo sicer v takratnem položaiu resnično, toda Japonci so imeli nedvomno še svoje posebne namene., ki so se dodobra razkrili pozneje. Se danes, ko že davno ni nemške nevarnosti v prvotni obliki, drž.e mikadovc čete še vedno daljno-vzhodne postojanke.
Ker želimo Rusiji skorajšnjo obnovo in okrepitev v starem obsegu, z zadovoljstvom opazujemo, da nehote branijo ruske koristi one države, ki jun ne more biti. všeč japonska ekspanzija. Amerika v prvi vrsti dela ovire japonski lakomnosti, tako glC'1C’Kitajske ko gle^e ruskega daljnega vzhoda. Ravno tel dni beremo, da .ie na vprašanje ve’c-sil Japonska izjavila, da bo zapustila rusko ozemlje, čim se obnovi urejena in zakonita ruska oblast. Vsekakor bi tako izjave ne bila rodala, ako bi ji ne stala za hrbtom Amerika.
Vprašan ie daljnega vzhoda bo gotovo še prišlo na dnevni red. Za enkrat je dovolj, da se stavijo Japonski vsaj take ovire nasnroti kakor doslej. Da ni Amerike, bi b:la Japonska že anektirala primeren delež.
HaaroSalSs ii širite
.Jugoslavijo!"
list ili iia
V petek sc je pri pokrajinski upravi ves dan nadaljevalo .pogojanje glede povišanja delavskih plač pri trboveljskem premogokopu. Sprejet je bil kompromisni predlog, po katerem sc mezde povišajo za 12 in pol milijona dinarjev.
Za povišanje mezd je bil sprejet princip, da ostanejo družinske doklade rudarjev v dosedanji izmeri in da se poviša mezda le' za produktivno de’o. Nova pogodba stopi v veljavo dne 29. januvarja 1922. ter velja obvezno za obe stranki do konca 2. plačilne perijo-dc v mesecu aprilu t. 1. Za slučaj, da se cene živi jenskim potrebščinam zvišajo ali znižajo, je prepuščeno strankama, da zahtevata potom rudarskega glavarstva za novo'obravnavo v svrho določitve novih mezd na podlagi cen živi jenskih potrebščin. Nadalje se je razprava tikala regulacije poduradni-ških plač. Poduradniki Trboveljske družbe zahtevajo, da se tudi njim povišajo vlače v istem razmerju, kakor so s.e povišale plače delavcev od početka lanskega leta. Trboveljska družba pa nudi le odstotek poviška, ki ga je delavstvu sedaj priznala in noče dovoliti za to, da so lansko leto poduradniki . zaman zahtevali sorazmerno zenačenje svojili plač z delavskim, nobenih poviškov. Pogajanja glede plač podurndnikov so se včeraj nadaljevala. Splošno se govori in sumi, da bo povišek delavskih mezd trboveljskem prc-mogokopu bržkone imel za posledico, da se bo premog pri meterskem stotu podražil za en ali dva, dinarja.
MANICA:
Sili I,. Sil
(ob obletnici njegove smrti 21./I. 1922.)
Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, — vse mati kmetska ie zibala, iz kmetskih so izšli domov.
S. Gregorčič.
Cenjeni čitatclji ali čitatcljica naj ne misli — prebravši naslov te črtice, da nameravam opisovati obširni življenjepis tega vzor-moža! Ne, saj njegovo življenje in delovanje, je itak že znano slehernemu zavednemu Slovencu. Sicer so pa pisali svoječasno že o njem razni slovenski listi, tako na pr.; »Slovan« iz leta 1887, dalje »Ljubljanski Zvon« 1. 18%. Ravno v istem letniku »Ljubljanskega Zvona« pa tudi posebno lepo opeva njega in njegove zasluge naš dični pesnik rajni S. Gregorčič. Slednjič so poročali o njem več ali manj vsi slovenski, časopisi za časa njegove smrti dne 21. januarja 1921, torej ravno danes pred enim letom.
Opisati hočem le par kratkih uric, katere sem preživela v njegovi navzočnosti. Da, kratke urice, a vendar so mi zapustile v srcu blag in trajen spomin na tega prezaslužnega rodoljuba slovenskega.
Bilo je meseca januarja k 1910, ko sc nekega nedeljskega popoldne odpeljem v družbi odlične domorodkinje ljubljanske Antonije Kadivčcvc s poštnim vlakom tja proti Litiji z namenom, da obiščeva g. notarja L. Svetca in njegovo rodbino, ter tako zadostiva njegovemu prijaznemu večkratnemu vabilu, obenem pa, da prisostvujeva predstavi, katero so vprizorili tnmoš-nji rodoljubi v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Vožnja nama je bila kaj prijetna. Dan je bil jasen. Sava, katera sc vije ob železniški progi prav tja do Litije, je bila čista kot ribje oko. Ljubo solnce sc je tako krasno zrcalilo v vodi ter obsevalo bližnje s snegom odete griče, da se je zdelo, kot bi bili pokriti s tisoč biseri.
Toda brzi »luka-matija« nama ni privoščil, da bi se radovali ob tej na-
ravni lepoti. Hitel je kakor za stavo ter kmalu dospel do svojega ali boljše
rečeno do najinega ciija.
»Litija« — je klical sprevodnik.
Izstopili sve.
Na kolodvoru sta naju že pričakovali g. L. Svctčeva in gdč. Ljudmila Roblekova, prijateljica moje sodružicO in zelo navdušena rodoljubkinja.
»Torej vendar enkrat! Bog vaju živi!« klicali sta obe naenkrat. Nato smo si gorko stisnili desnice.
»No, ste li vsi zdravi?« vprašam
jaz.
»Ej, zdravi pa, kakor riba v vodi!«
»In gospod notar Svctcc?«
»No, ta je pa izmed vseh najbolj zdrav,« odgovarja gospa veselo.
Nato smo sc podale, prijazno kramljaje, proti Svctčevemu domovanju, ki je stalo nekako v sredini litijskega trga.
Ljudmila Roblekova — naj mi čita-telji oprostc, da se nekoliko pri njej pomudim — je službovala v notarjevi pisarni kot nekak koncipijent. V svojem zasebnem življenju pa je bila ž.e mnogo let član družine Svetčcve, ter tudi stanovala vedno ondi. 0 njej se sme reči, da je narodnjakinla, kakorš-11II1 nam živo manjka na Slovenskem. Svoje moči posvečuje v obilni meri družbi sv. Cirila in Metoda.	Ona Je
nekaka začetnica njenih podružnic na zemlji slovenski. Zasnovala je namreč s pomočjo gospe Svetčcve in drugih ondotnih zavednih Slovenk med litijskimi in šmartlnsMml rodoljnbkaml nrvi delokrog te prekoristne	družbe.
Besede mičejo, vzgledi pa	vlečejo,
pravi pregovor, ki se je ravno pri tem Magoznpočctfcm delu kaj lepo uresničil. Za Litijčankami vzbudPe so se tudi ro-doljubke drugod ter jele kaj pridno ustanavljati svoje podružnice. No, in da.ncs ima družba sv. Cirila in Metoda svoje ženske podružnice ne le v vseli slovenskih mestih, nego že tudi v marsikateri boljši vasici.
Skrb za družben! blagor spremljala je Roblekovo pri slehernem	njenem
koraku. Založila in prodajala je narodne kolekc, razglednice, prircicvala rame veselice itd. Da, s smelostio se lahko trdi, da je ona v ta ljudomili narodni namen s svojo neumorno požrtvovalnostjo že tisoče pridobila ter jih še vedno pridobiva. Družba sv. Ccrila in Metoda ji pač sme v vsej hvaležnosti že’eti in voščiti Še mnogo srečnih let, kajti z Roblekovo bo zgubila družba mnogo, mnogo.
Toliko o niej. A sedaj naj nadaljujem svoje pripovedovanje.
Dospc’e smo v živem rogovoru do prijeme enonadstropne hiše.
»Vidita, tu je naš dom« —■ pravi gospa Svetčcva. »A očka« — tako je imenovala gospa gospoda notarja — »sedaj bržkone še ne bo doma. Odšel je na izprcliod, a vrne se najkasneje v četrt ure.«
Vstopile smo v lepo zračno sobo, h katere sc je nudi! očem prijeten razgled daleč tia po Litiji.
Ko posedimo kakih deset minut, za-čulcm v predsobi bližajoče se korake. Vrata v sobo sc cdpro in prodno se dobro ozrem, že zakliče gospa:
»Oj, očka je že tu. I kje pa si hodil! Po^ej, čakamo že nate!«
Pred menoj je stal notar Luka Svo-tcc...
Nikakor ml ni možno zadostno opisati onih čustev, ki so me prešinja’a pri pogledu na triinosemdcsctletncga starčka. Pred seboj sem imela moža, katerega sem tol! želela videti in poznati, moža, katerega dičijo brezštevilne zasluge. Zrla sem naiiskrcnej-šega rodoljuba In prvoboritelja slovenskega — ratarja naše narodne ledine. Po'na svetega spoštovanja c'o tega če-stitega starčka, sem mu podala desnico, nakar jo Je on krepko stisnil.
»Zelo me veseli, da ste prišli,« Jo dela! z milim toda krepkim glasom. »Se bomo vsaj enkrat nekoliko po-razgovorlli.«
Jožef Plsimfc.
(1872 — 1922.)
Medtem, ko se češka j'avnost klanja našemu skromnemu velikanu ob njegovi petdesetletnici — se Ljubljana komaj zaveda moža-svojea, ki se je odtegnil svetovnemu kulturnemu žarišču ih se zatekel v svoje rojstno gnezdo. Kdo je Jožef Plečnik?
Rifjen 23. jan. 1872. kot sin mizarja, sc je že v zgodnji mladosti naslajal ob finih, okusnih inlcrijcrjih zaprtega ljubljanskega meščanstva, kamor je imel dostop le s svojim očetom; Še mlad deček jc kaj hitro našel neznatne arhitektonske dragulje našega mesta in ga tako vzljubil. Ni torej čuda, da ga je naravno uagnenje, ki ga jc prevladovalo, odvrnilo od srednješolskega itudijn in jc rajše pomagal svojemu očetu pri njegovi obrti. Mladi Plečnik jc odslej kazal toliko nadarjenosti, da it prejel v I.J. letu deželno podporo, s katero je odšel v Gradec na obrtno šolo. Tu se je seznanil z obrtnimi »Irankami in vzpodbujen od svojih to-[tiiHar, AUlvbftinkov j« izvrševal neke-
mu svojemu profesorju arhitektonske načrte, V tej dobi je spoznal Plečnikove zmožnosti neki lastnik velikega dunajskega zavoda za opremo intcrje-rov, ga vzel s seboj m Dunaj in mu prepuščal opremo interijerov pri tamkajšnji visoki aristokraciji. Nekoč so ga prav slučajno VVagnerjevi načrti, razstavljeni v dunajskem Kunsthausu tako navdušili, da jc poprosil tega velikega mojstra, ki je stal tedaj na čelu novega umetniškega pokrcla v srednji Evropi, za sprejem v njegovo šolo. Novi milje, poln idealizma in mlade cks-panzivnosli jc vsplamlel mlademu Plečniku kali, ki so že dolgo tlele in v doglednem čaru se jc tako povspel, da ga je sprejel Wagner, kot sodelovalen v svojo šolo. In isti Wagner, na katerega se je obračala cela Evropa, jc če-sto prepuščal svoje načrte našemu Plečniku v izvršitev.
V konkurenci za Cutcnbergov spomenik na Dunaju jc Plečnik odnesel prvo darilo in s tem žel prvi veliki triumf. Vsa dunajska kritika se je ba-v i la z njim, kot s pojavom najvišje unietniške vrste, a šovinistični Dunaj ul *nog*l mencati, da bi ga dičilo delo
skromnega Slovenca in jc tako izvrši-lev projektiranega spomenika zatrl. Dunajsko akademijo je dovršil Plečnik z odličnim uspehom in se nato podal z državno podporo, ki je bila podeljena le redkim najnzdarcneiJm, v Italijo, a nato v Pariz. Po svoji vrnitvi na. Dunaj je prebil Je dve leti pri \Vagucrju in se nato nastanil samostojno na periferiji mesta. V teh letih mu je stavil bogati dunajski trgovec Zaclicrl, vsa svoja sredstva v izvršitev svoje hiše na Dunaju na razpolago. Tu se je Plečnik znova vspci, znova izživel. V isti dobi so mu poverili v izvršitev načrt za cerkev sv. Duha na Dunaju. V teku tega razvoja je ostal Plečnik skromen, in ni zatajil niti za trenotek sebe, kot Slovenca, niti kot sin;: proletarca. Mržnje do surove industroe in odpor napram gospodarskemu izrab. 1 jan ju sta se Plečniku tako globoko ukoreninila, da ie živel rai.še skromno, in večkrat v velikem pomanjkanju, kot bi sc dal vpreči tem demonom, ki so ga neprestano snubiti. V dvajsetih, letih svojega delovanja jc postavil le eno najemninsko hišo, vsa druga njegova dela »o nul« družinska hiš«, vile na-
grobniki, cerkve in nialc kapelice. Z letom 1911. začenja nova epoha v Plečnikovem delovanju. Na poziv svojega nekdanjega sošolca, najuglednejšega češkega arhitekta, Jana Kolere se je Plečnik podal v TVago med svoje severne brate — in prevzel mesto na praški obrtni šoli. Odslej sc jc posvetil Plečnik izključno ie pedagoškemu poklicu; vzgajal jc mlado češko generacijo v umetniškem duhu, živel kot oče v družini mladih Cehov in postajal tako eden glavnih nosileljev in predstavnikov sodobne, moderne arhitekture. Njegove skice in projekte publicirajo danes vse, tako češke, avstrijske, kot nemške umetniške revije. Vspričo svojega slovesa ga jc poklical profesorski kolegij dunajske akademije, trikrat na mesto umrlega VVJgnerja, a šovinistični Dunaj je te sklepe vedno znova.preprečil. Ponudili so mu tudi pod zelo ugodnimi pogoji mesto na slavni nemški akademiji, a Plcčnik-ro-doljub in veliki Slovan je raje ostal med našimi brati. L. 1919 je bil imenovan profesorjem praške akademije. Predsednik češkoslovaške republike MasanJt pa um i* noveril mtairiadLkt
Ilradčanov in svoje graščine Lnny. Pred Iiradčani stavi Plečnik spomenik padlih čeških leg-ijonarjev.
Plečnik, največji jugoslovanski arhitekt, kot pravilno utemeljuje Kosta Strajnid, v svoji knjigi »Josip Plečnik« (izšla pred nekako enim letom) je danes med parni. Odzval se je klicu domovine, ki ustvarja danes svoje osnovne temelje, zapuščal mlado češko generacijo, čeprav ga je rotila in se ga oklcjiala', zapuščal svoje vodilno mesto in sledil neiitcšljivem domoljubju ki je tlelo v njem dolgih 35 let tujine.
. Ob svoji petdesetletnici zbira kot profesor arh. odde'ka ljubljanske tehnike krog sebe naš najmlajši rod. Mlad je med njimi in s svežimi močmi jih vodi k samozavesti in ustvarjenju lastne kulture. Da vid te tega skromnega moža v svoji požrtvovalnosti med vašo mladino, bi se zjokali radosti Kako velik in vendar tako prečloveški kako vsestransko naobražen in venlnr tako neverjetno skromen, tako svetovno-znan in vendar t n k rodoljubi Na novih 50 let v naši srcPI Zihavatvni nai uinuuui
Itev. 24
„JUG0SLAV1JA“ 29. januarja 1922
Stran 3.
Vi*d6i s« jo na divan.
Čudila sam se njegovi telesni krepost, m duiovni čllosti. Bil k sicer ne-koliKO upognjen, vendar pa videti Povsem trden in zdrave barve. Iz njegovih živih oči je odsevala vsa blaga
uša, tako da se mi je prikupil na prvi aip.
»Toda očka, na juhico si pa danes ar čisto pozabil,« ga opomni dobro-voljno gospa, kažoč mu že pripravijo skodelico juhe na mizi. »Izpij jo no> izpij, sicer bo preveč ohlajena!«
. ta opomin je takoj molče in "Pozljivo vstal, šel k mizi in izpil juho.
Kmalu sem sprevidela, da mu je ‘0sPu soproga pravi angelj varuh, ki Pozna sleherno njegovo težnjo, pazi anj vedno s skrbnim očesom ter sku-a ‘P si prizadeva usoditi vsaki najmanjši njegovi želji.
Razgovarjali smo se o tem in onem. 3”» m vse, vse ga je tako zanimalo, »^jevali smo družbo sv. Cirila in oda, za tem septeinberske dogodke u lefa 1908 itd.
- in'e* ie Izredno dober spomin. O dobi j*V. * Kateri so se vršili že pred leti d0v ..’ vedel je tako natančno pripove-vje | ^a‘{or bi se vse to dogajalo šeic Sled-\ ‘Iaz sem ga pazno Poslušala, Dod i Sa nePreill>čno ter se pri tem v ni ! S svoiirni niislimi daleč nazaj daviesov° ž>vljenje, zatopila se v čase <Wvno preminule...
sem ga v du*1u Kot mladega ovir i v!dcda vse težkoče, katere so n,- a na<darjenega kmetskega sina pri ttiČai!-1 ^ud‘teh. Videla sem mlade-Vztr’ i J.e v SV0J‘ testni Pridnosti in Videl °St* Pvi^d do svojega kruha. s Sy a. Sefn ga kot moža, prepojenega 2a ognjem narodne ljubezni, mo-siln „ le Posvetil in žrtvoval sleherno svojemu narodu...
jJat' 0 bi hotela na drobno razprav-. °< njegovem narodnem delovanju,
flcin*■* , ^	iicirouncrn	uLiovcinju,
bi morala debelo knjigo. A naj
fepših
Ien«'i'ITI *e eno izrtieci njegovih najti . Za
_fUibo sv. Cirila in Metoda, trudil se
zaslug, namreč:	Ustanovil	je
Drv,0 nePrestano, ter bil začetkom nje nam)rtlestnik, potem pa prvomestnikov Wes*niK itd. vse svoje življenje. Pri tl Rodoljubnem delovanju je pa moral v gl mož mnogo grenkega pretrpeti in Iaa lo je dostikrat žel črno nehva-‘eznost.
Drj^n°g° grenkih in britkih ur so mu zadeli sovražni Nemci, videč, da ima 'j morno delavni mož kot deželni in Sp,avnl poslanec povsod uplivno be-]ja ?* Lela 1869. je zmagala v Ljub-j 1 nemška stranka in takrat se jim l Posrečilo, da so se nad Svetcem str t .ma^eva'K On je bil tedat magi-!n! Komisar ljubljanskega mesta, j, to njegovo službo mu je mestni za-_ P Se isto leto brez vzroka odvzel in a Poslal v pokoj.
u *0 Svetec, kako resnične so besede, . ||b je naš pesnik S. Gregorčič po-* etil ravno tebi:
»A stari naš sovrag ne spl,
Ozira Klej. se poln nevolje,
Na setev	našo, naše polje —
To seme	mu po godu ni.«
^ Se celo narodni mu bratje, poli-nasprotniki so se nekateri spoza-. *	teko daleč,	da so mu večkrat	v	za-
a	o	darovali	zlobne žalitve. Lahko	si
islirno, kako so take vnebovpijoče Jivice zadevale in razdevale mehko Ce blagega moža.
Svetec je bil svoječasno tudi izvrsten pesnik. Delal je pesmi pod imenom »Podgorski«. Njegove pesmi se kaj lepo bero in so polne narodne ljubezni. V pesmi, s katero spremlja bu-čelico, se mi zdi, kakor bi pesnik v njej vidci samega sebe:
»Malo trave je po trati,
Redek se še kaže cvet.
Ostre se je burje bati,
Še iz dolov žuga led.«
Blagi mož, koliko si preživel, koliko grenkosti že okusil.
Po onem krutem udarcu, katerega so mu prizadejali brezvestni Nemci, je dobil službo notarja v Idriji. Tam je ostal dve leti. Leta 1872. pa je bil premeščen v Litijo, kjer je našel tiho družinsko srečo in kjer je ostal do svoje smrti.
Iz mojega premišljevanja tne je zdajci vzbudila gdč. Roblekova, vabeč nie, naj grem pogledat krasen album, katerega so Svetcu poklonile združene domorodkinje iz Kranjskega, Trsta, Primorskega, Štajerskega in sicer predsednice in odbornice podružnic Ciril in Metodove družbe.
Odšli sve v sosednjo sobo. Takoj pri vstopu sem ugledala na steni veliko Svetčevo sliko v zlatem okvirju. To sliko, ki ga predstavlja v starosti 60 let, je napravil g. Ljudevit Grilc iz Ljubljane.
Takoj pod sliko pa jc bil na lični mizici položen dragocen, že zgoraj omenjeni album, ki so ga darovale Slovenke Svetcu ob njegovi sedemdesetletnici. Tega daru je bil zelo, zelo vesel.
Le prehitro je potekal čas v gostoljubni hiši. Zvečerilo se je že, in lju-beznjiva gospa natn je pripravila okusno večerjo, pri kateri sem s kratkimi besedami napila g. notarju, želeč mu še mnogo srečnih let.
Po večerji pa smo se takoj začeli odpravljati k že imenovani predstavi, ki se je vršila v prostorni dvorani bližnje gostilne.
Ko vidim, da se odpravlja z nami tudi g. Svetec, ga vprašam:
»Gospod notar, ali pojdetc tudi vi? Ni li premrzlo za vas?«
»»Kaj, premrzlo,«« začudi se mi. »»Saj nas ogreva ljubezen do naroda in ta je toli vroča, da mraza niti ne čutimo.««
In njegove oči so se zasvetile v mladeniškem ognju.
Odšli smo.
Ko smo vstopili v dvorano, bila je že natlačeno polna. V gnječi smo potrpeli le par minut in predstava sc je pričela. Igra z naslovom: »Zmešnjava na zmešnjavo« jc bila vseskozi jako šaljive vsebine. Igralci so dovršeno lepo reševali svoje vloge ter vzbujali mnogo smeha.
S posebnim veseljem sem opazila med igralci in igralkami osebe, katere zastopajo v javnem življenju odlična mesta. A tudi dame so bile vse že odlične gospe. Glavno žensko vlogo je vrlo rešila gospa Svetca ml., to je notarjeva sinaha, katere hčerica mi je že kaj ljubko podajala svojo nežno ročico.
Predstava se je končala na splošno zadovoljnost. Po predstavi sem se še enkrat sešla s Svetcem, ki je ves plaval v veselju nad tolikim uspehom nocojšnjega večera.
Meni in gospodični Kadivčevi je tre-balo misliti na odhod. Jeli sva se poslavljati. Težko nama je bilo slovo od gospoda notarja, od njegove gospe in drugih vrlih Litijčanov.
Krepko smo si stiskali desnic«,
obetajoči in prisegajoči si dosmrtno narodno zvestobo.
Pri slovesu je skrbna notarjeva gospa spremila dragega ji soproga domov z opomnjo, da je »očka« nocoj že čez svojo navado pokoncu in da mu jc treba skorajšnjega počitka.
Z žalostnim srcem sem zrla za njim... ;:i v.
O zakaj ne morem tudi jaz za njim? Zakaj ne morem gledati vedno v ta čestltljivi obraz?
In danes, o duša blaga, tebe ni več. Skoraj stoletnega starčka te je sprejela v svoje okrilje zemlja, katero si ljubil tako iskreno. Zatisnil si k večnemu pokoju trudne oči, toda dela tvoja žive, ker so nesmrtna. Tvoje ime bo stoletja in stoletja blestelo v zgodovini našega naroda. Blestelo bo zlasti v družbi sv. Cirila in Metoda, kateri si dal življenje, kateri si posvetil vse svoje moči, za katero si živel in trpel vse dni. Saj
v njej, ki posvetil si slednjo ji silo, v njej, ki si ji vedno zvest bil bodnik, v njej tvoje ime se bo vedno svetilo, ona nesmrten ti bo spomenik.
jsiliiaMiii.
Dne 6. jan. je bil na Meklenbur-škem rojen Henrik Schliemann, katerega ime stoji z velikimi črkami zapisano v zgodovini arheologije in kul-turnohistoričnega raziskavanja.
Življenjepis Schliemannov nam odkriva vsekakor zelo nenavadnega moža. Naj se ustavimo samo pri poglavitnih točkah. Schliemann je bil sin ubogih staršev, tako ubožnih, da je moral fant pustiti šolo ter se iti učit v trgovino. Po mnogih začetnih avanturah je napravil sijajno trgovsko kari-jero. Dasi je začel z nič, je s svojo prvovrstno podjetnostjo in sposobnostjo in pa vsled srečnih slučajnosti — bil je vojni liferant za krimske vojne — postal bogataš; leta 1858 je bil nekdaj reven trgovski vajenec večkratni milijonar.
Mož, ki se je bil medtem naučil vse glavne svetovne jezike: fr-ancosko, angleško, rusko, nato pa tudi latinsko in starogrško, se je zanimal na vso moč za starogrško literaturo in kulturo, predvsem za Homerja. Študij Homerja je bil že izza mlada njegovo glavno veselje; temu nagnenju je ostal zvest tudi v trgovski karijeri. Večino Homerjevih spevov je znal na pamet. Njegova osnovna ideja pa je bila ves čas: poskusiti z izkopavanjem, da se odkrijejo ostanki stare Troje in drugih
središč starogrške kulture ter domova* iišč junakov iz Uijade in Odiseje. Ko se mu je zdelo, da ima dovolj milijonov, je leta 1863 končal s trgovino, napravil najpreje še sprehod okrog sveta, nato pa na Grško in začel z izkopavanjem. Do takrat še ni bilo natančno dognano, kje je stala stara Troja. Schliemann pa je na podlagi Homerjevih spevov presodil, kje bi bilo iskati njene razvaline, začel kopati in res odkril sijajne stvari, ki so kar na enkrat razkrile kulturo dobe Trojanske vojne. Nadaljeval je delo v velikem razmerju — saj je imel zaposlenih nad 150 delavcev in poleg tega še delovne vodje, posebnega inženerja itd. — in spravil na dan velikanske razvaline, neštete lončene posode, kovinske predmete ter zlate okraske in dragocenosti. Te izkopanine so proslavile na mah njegovo ime po celem svetu; izdajal je seveda o njih velike, lepo ilustrirane knjige v francoskem, nemškem in angleškem jeziku^
Nato je nadaljeval z izkopavanjem v Mikenah na Moreji, nailhaki, v Or-liomenu, Beociji in v Tirgusu blizu Mi-ken in drugod.
Povsod je izkopal velikanske množine vsakovrstnih predmetov iz sraro-grške preteklosti; krasne vaze, orožje in okraske, in pa silno zidovje, tako-jmenovane Kikiopske zidt ve v Mikenah in Tigrisu. Te izkopanine so neprecenljivega pomena za kulturno zgodovino; pokazale so točneje nego tisoč učenih pisanih razglabljanj, kaka je bila kultura starih Grkov in kako jc potekal njen razvoj. V tem oziru so za znanost nedosegljivega pomena.
Schliemann je o vseli svojih rezultatih izdajal sproti lepe publikacije v glavnih svetovnih jezikih. Jzkojrane predmete je podaril deloma narodopisnemu muzeju v Berlinu (Schliemannov muzej), deloma so ostali last politehnike v Atenah.
Vse življenje Schliemannovo je potekalo v znamenju izredne ljubezni do stare grške kulture, osobito do Homerja. Njegova žena je bila rojena Aienka; bila mu jc zvesta pomočnica in je znala na primer celega Homerja na pamet. Njegova otroka sta se imenovala Agamemnon in Andromahe. Imel ie hišo v središču Aten, zgrajeno po starogrških vzorih, znotraj z grškimi napisi po vseh stenah. Lhurl je leta iSijo.
Uspehi Schliemannovega dela pomenijo tedaj velik napredek arheološke znanosti. Mož nam je redek primer, kako je mogoče izredno bogastvo porabiti v veliko osebno zadovoljenje in hkrati v nič manjšo korist kulturi. Da bi se n a m bili rodili taki možje.
vlada bo ukinila carinski bojkot ul-sterskega blaga. Ulster pa bo brez vsake formalnosti sprejemal v svoje ladjedelnice katoliške delavce iz južne Irske. Medsebojne železniške zveze se bodo v najkrajšem času uredile. Med teni, ko se na ta način definitivno rešuje stoletna borba ined Irsko in Ulsterom, nadaljuje De Valera s svojo stranko nepomirljivi boj proti doseženem sporazumu. Njegovo volilno geslo se obrač« proti tidanostni prisegi angleški vladi. ki edina š« spaja irski otok z. An glijo.
X Albanija in tuša država. Odkar se je sestavila sedanja nticijo-nalna vlada, se v Albaniji opuža znatno izpremembo državne in notranje situacije. Dasi je tiranska vlada še daleč od tega, da uvede v Albaniji splošen red, vendar pa iz njenih dosedanjih dejanj izhaja očiten napredek. Osobito postaja njeno stališče napram naši državi pomirljivo. Tiranska vlada je že ponovno poizkusila stopiti z nami v redne stike. To je poizkusila tudi javno preko predstavnikov velesil pri beo-gradski vladi. Razmejitev, ki se bo čirnprej izvedla, bo te stike utrdila. Sicer je res, da potekajo albanske državne rr.eje tako, kakor je že pred vojno zahtevala bivša avstro-ogr-ska diplomacija. Ker pa smo žs.te meje sprejeli, je prav, da koneČno tudi na ti strani jugoslovanske države uredimo definitivne državne meje. Iz vidika prijateljskih odnoša-jev z albanskim narodom bi bilo želeti, da se čirnprej premostijo albanske planine, ki dele Tirano, Drač in Valono od ostalega dela Balkana. Z razmejitvijo se bodo medsebojni stiki poglobili, intrigantsko podpihovanje In izrabljanje albanskega naroda od strani Italije pa izgublja svojo učinkovitost.
Politične vesti.
X Naša vlada ne ratificira sporazuma z Italijo o ribolovu na Jadranu. Naša vlada ne bo ratificirala sporazuma z Italijo, ki se nanaša na ribolov na Jadranu. Sporazum o tem predmetu pa bo tvoril del trgovinske pogodbe med obema državama. Italijanski delegati za pogajanja trgovske pogodbe pridejo te dni v Beograd.
X Volitve v moskovski sovjet. Pri
volitvah v moskovski sovjet je bilo doslej izvoljenih 481 odposlancev, od teh 436 komunistov, 1 menjševik in 44 brez stranke.
X Vojna med Ameriko in Ouate-malo. Po vesteh današnjih večernikov
je med Mehiko in Guatcmalo nastalo vojno stanje.
X Trgovinska pogodba med Poljsko in Rusijo. Med Poljsko na eni jn Rusijo in Ukrajino na drugi strani se v kratkem začno v Varšavi pogajanja za sklepanje trgovinskih pogodb.
X Položit] na Irskem. Med južno in severno Irsko se je dosegel sporazum. Mihael Collins, predsednik vlade svobodne države Irske in Sir James Craig, predsednik vlade Ul-sterja sta izdala skupno poslanico o doseženem sporazumu. Obe vladi imenujeti po enega zastopnika, ki bosta izvedla razmejitev med ULste-rom in svobodno državo Irsko. Irska
Ing. Sadar.
in. pilil ? sil siji,
V brošuri »Tipovi poljoprivredne pr- izvodnje u Južuoj Srbiji « Beograd, 1921 piše T. Todorovič Cakovčič c kmetijsko-gospodarskih raznniah v Južni Srbiji, pa mislim, da bo koristno sami stvari, ce iznesem nekateie glavna podatke pred našo javnost, da vidi. kako bogati smo na zemskih dobrinah in koliko truda in -esne volje še potrebno, da te dobrine proizvodno tud? izkoristimo.
Vsi podatki o kmetijskem gospo-: darstvu južne Srbije, ki se pot njo ra zume vse one okraje Stare Srbije, k; so bili ujedinjeni s Srbijo po balkanski voini, so zelo nezanesljivi in netočhj. Vzeti so iz konzularnih poroČ!l bi>^ turške carevine, nadalje iz ekspertovi ki jih je izdajalo prejšnje »MinistarstVp Narodne Privrede«, in iz letnih poročil »Poljoprivrednega Inšpektorata« v Skoplju. Za številke o površin' raznih okrajev, njihovo oDljudenost, c površini neobdelane in obdelane zemMe; o sta'ežu male in v; Ike živine za podatke o komunikacijskih sreds Hh, tr govskih in ostalih ekonomskih razmerah so služili pon ijveč referat1 tamor njih državnih eko i trnov, a pi-atelj ie črpal snov tudi iz lastnih opažanj.
Okraji Tužne Srbije so: kumanov ski. kosovski, zv Kanski, rasla prij'; poljf-ki, tetovski, bregalniški tlkveški. bitoljski in ohridski okraj Severni
Arkh. prof' Kregar.
Lahudie Iezerc.
Ries kot umotvor, se deli z ozirom >.a način izražanja in umetniškega (varjanja v tri kategorije. Ples vse-gotovo vsebino, »idejo«, izražanj- io pripovedovalno, je pamtomima. u vrsta umetniškega plesa, za kate-ga le glavna vsebina in razvoj deja-,lu, brez katerega je nemogoča, mora K°varjati ekstitenčnim zakonom ple-> kakor tudi onim pesnitve. Lahko mislimo pantomimo brez godbe, ne L 2 vsebine> Kajti ona je pesnitev G “R; besed, izražena v gestah, mimiki,
Scdbi
io " in r‘tmiki gibanja. Z ozirom na 1 * Pantomima bolj približuje umet
hosti
Poezije, kot umetnosti plesa.
bal iru!!:a vrsta umetniškega plesa jc je ^ p le enoten plesni nastop več-sm ^KUučene skupine, ki pa ima če-karakter pantomime.
,18- stoletju je šlo stremljenje v DlJjnju baleta za dovršenost tehnike I* P° Pestih (Spitzentanz) in ga je rr at omenjena tehnika tako karakte-
■pr .	 ici
letu3’-sda	osta* P°iem	v besedi ba-
itll, t vedno z onlm Plesa na pr-dati‘ 1	,	se	k	razvil	iz stremljenja
z onim plesa na pr-
iJnti T *"'T oc JC razvil iz stremljenja ‘Ptesu lahkotnost, breztelesnost. V nici telo plesalke, stoječe na kon-j,.	^ ? gotovi pozi, zadobi po-
ni lahkotnejšo zunanjost, kar je pač fcatt j Pte? vehkega pomena. Premazih« 1 KOtove mele težnost telesa, dati U ,, teraz Plavanja (schvveben) to L ena najtežjih tehničnih nalog. Balet, f* le cesto dekorativno ali pripovedal-ftUtfi.K gotov nar
men, mora odgovarjati umetniškim zakonom plesa in ne sme ležati njegova umetniška vrednost le v njegovi deko-rativnosti ali dovršenosti tehnike.
Ples, brez pripovedovalne vsebine, brez gotove dekorativnosti, služeče v izpopolnitev dela kake druge, umetniške smeri, izražajoč se samo v ritmu in črti gibanja in gibanju samem, to je tretja, najvišja kategorija umetniškega plesa — »ples umotvor«. Črta telesa in črta njegovega gibanja, harmonija ritma gibanja, spremljanega z godbo vzbudi v gledalcu oni najvišji estetični užitek, ki ga mora podati ie dovršeno umetniško ustvarjanje in delo.
Z ozirom na omenjena izvajanja vsebuje »Labudje jezero« vse tri kategorije plesa. Tipične baletne točke tega plesnega večera so nastopi skupni plesalcev in plesalk n. pr. ples z loki okrašenimi s cvetjem in ples z čašami v grajskem parku. Zelo dekorativen je bil ples z venci, ki je učinkoval z harmonično zbranimi barvami toalet in cvetja v okviru baročnega parka. Neugodno pa vpliva na gledalca pa slične prireditve, premal oder. Prosto gibanje je otežkočeno in človek občuti gnetenje, in neko nervoznost pri plesalkah, ki se morajo umikati in izmikati med izvajanjem. Da uide med plesom, plesalki lok iz rok, ali, da pride v nesoglasje z ritmom in godbo, to se pri tem plesu ne bi smelo zgoditi. Dekle, ki nima resne volje, pred vsem pa talenta, sl naj izbere drug poklic, kajti za plesalko ni dovelj samo gladko lice in lepo telo ter rafinirana koketnost. Ravna z ozirom na naš oder, bi bilo boljše, nekoliko uiaaj plesalk, ali to izbrane.
Plesna umetnost zahteva poleg talenta veliko tehničnega znanja, ki ga je mogoče doseči le z večletnim trudom in neumornimi vajami. Pri tej priliki bi opozoril na to, da ne zadostuje za plesalke samo šola, kjer se uče tehniko plesa in imajo v ta namen vsakdanje vaje, temveč mora se Jim nuditi tudi gotova teoretična naobrazba, vsebujoča poznanje dramatične umetnosti, gojenje smisla in čuta za kostum, razumevanje in poznavanje godbe itd.
Baletna točka »Ples s čašami« je tu nemogoča. Takoj se vidi, da plešejo igralci in igralke opere, ki so sicer izborni igralci ali zato še ne plesalci. Scenerija tega dejanja Je z ozirom na pravljičnost vsebine premalo bujna — pravljična. Neprimerno boljša je druga slika. Mesečna noč v parku ob jezeru vzbuja nežno, pravljično razpoloženje, V tej senci je ples igrajočih se labudov izborno zamišljen in tudi dovršeno podan. Lahkotno, plavanju v zraku podobno gibanje, v snežnobelih kostumih oblečena vitka telesa plesalk simbolizirajo ono nežnost, brezskrbnost v labu-de začaranih kraljičin, ki se med igro pojavljajo v mesečini luči in izginevajo v temno ozadje parka. Težnost je tu skoro popolnoma obvaldana, kretnje fine in nežne ter harmonično dovršen ples — balet.
Tem štirim plesalkam se mora pri-poznati talent iri veliko tehnično dovr-nost v plesu. Najboljša v tej točki je gdč. Nikitlnova. Kretnje elegantne, lahkotne, plavanju podobno gibanje, do skrajnosti izražena vsebina se koncer-trira v njenem res umetniško dovršenem plesu. Tudi plesalka gdč. Vavpo-tičeva zasluži vso pohvalo. Globoko
razumevanje plesa in njegovo izvajanje kaže izreden talent in resnost v tern umetniškem poklicu, vkljub svoji mladosti.
Igra labudov z vilami je nekoliko prisiljena, ker nima v načinu izvajanja in motivov ničesar skupnega.
Metanje svilenih trakov, ki vsled nepazljivosti plesalk padajo na tla, moti ples štirih labudov. Ples vil, breztelesnih bitij bi moral biti še nežnejši, še lahkotnejši, bolj fantazija. Tudi v tej točki je bilo na odru preveč plesalk. Mogoče to vpliva, da se vse ne morejo enako poglobiti in vživeti.
Tretje dejanje, na domu čarovnice mačehe labudov, je scenično zelo originalno podana, le žal, da se luč raspe na tančičnem zastoju in je iz stranskih prostorov scena deloma nevidna, deloma kot v gosti mogli.
Sprememba tretjega dejanja tvori nadaljevanje slavnosti, pri kateri nastopajo plesalke v najrazličnejših naci-jonalnih plesih, ki pa se to pravljično vsebina absolutno ne ujemajo, ter so zgolj dekorativno sredstvo, za izpolnitev praznote, do nastopa čarovnice.
S tem pa ne mislim odrekati tem plesom gotove dovršenosti, lepote in umetn, vrednosti. Ti plesi proizvajam v drugačni kombinaciji, bi dosegli lep uspeh. Omeniti moram, tu pred vsem »indijski ples«, »Slovaški ples« kakor tudi »Španski ples«, ki je vsak za se dovršeno delo.
Višek umetniške dovršenosti dose-j že ples v zadnjem dejanju. Poslavljanje princa od začarane princese ie krasno pantomirnčno, tako plastično, in dovršena podano, da gladalea prevzame in očara.
Zaključena celota, dovršeno umetniško delo pa je ples »Umirajočega la-buda«. Je to nekaj tako lepega, lako dovršenega in popolnega, kar človek najde le v najvišjih umetniških delih. Ni tu labud, ki se pojavlja in umira, ampak vihar onega nedopisljivega hrepenenja kvišku, izraz hrepenenja po nečem nedosegljivim, ali vezano po nevidni moči, ki vleče telo k tlom, vedno znova, vedno močnejše, dokler se ko-nečno Izmučeno v silnem trepetu celega belega telesa zruši uničeno, mrtvo. Ta ples je le toliko časa pantomima, dokler izpopolnjuje ples in izraz princa. Ko pa labud umira, je ta ples izločen iz okvirja labudjega jezera, je celota, ples umotvor za se, ki ga je režišer posrečeno združil v to večje delo. V tern plesu ne smemo iskati izraza umirajoče ptice, ne umirajoče princese, ampak dovršenost in harmonijo linije in ritmičnega telesa, spremljanega z godbo. Luč, ozadje in kustimi izpopolnjujejo to krasno delo.
Zal, da operno, dramatsko gledališče nima modernih reflektorjev, ki bi z raznobarvnimi svetlobnimi efekti povečali dekorativno zunanjost plesnih in baletnih točk ter rta ta način ik.večali dovzetnost in razpoloženje ter estetični užitek gledalcev.
Baletne predstave našega gledališča so dosegle že precejšnjo stopnjo umetniškega plesa, ki pa se bode povečala ne samo z dovršenostjo plesa in godbe, ampak z izpopolnitvijo scenerije in luči, od katere jc v v oliki meri odvisen umetniški efekt plesa, ki ga izpopolnjujejo v harmonično celoto — umetniško dovršeno delo.
okraji so v gpeogrifkKih in kllmatičnili cvjrih slični okrajen; nekdanje Srbijo, toda razlikujejo s„- v kmetijska j^osp,*-d.iškem pogleda d teh in tudi med seboj; raditega si oglejmo v« tki okra; zase!
V kumanovskem okraju je neobdelane zemlje 275.000 ha, obdelane pa samo 54.000 ha; na vsakega prebivalca pride 1:87 ha prve in 0:37 ha druge. Sejo sc večinoma pšenica, poTin pa ti, oves, turščica, okoli Kumnnova tudi mak in tobak. Živine se računa: velike 90.625, male 23G.367 glav, tako da odpade na prebivalca procentualno 0:38 !fj prve in 6:63 % druge. Rede se vole, krave, potem bivole, konje, osle; od male živine posebno ovce, kote in svinje. Dobrih pašnikov ni.
Sadjarstvo je slabo razvito, čeprav je zanj kraj primeren in ugoden. Vinogradi so se nahajali v žegligovskem, krolovskem in preševskem srezu, toda filoksera jih je bila uničila. V zadnjem srezu so se počeli renovirati.
Kumanovski okraj nam kaže torej popolnoma poljedelski tip, ker se v glavnem proizvaja žito, v man jem tudi trgovske in tvorniške rastline. Hriboviti kraji so zelo prikladni za sadjai-slvo, deloma tudi za vinogradništvo, a na planincnh bi se lahko razvilo dobič-kanosno planšarstvo.
Kosovski okraj. Od površine neobdelane zemlje 366.300 ha, je obdelan samo v površini od 70.000 ha in odpade na prebivalca 2.00 ha neobdelane in 0:38 lin obdelane zemlje. Sejejo v glavnem pšenico, ječmen, oves, rž, nazadnje koruzo; druge posetve ne pridejo toliko v poštev in so brez. vpliva na kmetijski tip tega okraja, 1'šenica je za Kosovo najvažnejši produkt, je dobre kvalitete, zato se Kosovo smatra za žitnico Južne Srbijo. Razen tega producira Kosovo velike količine sena, ker ima mnogo krasnih in bujnih travnikov, in sicer največ na Gornjem Kosovem ob reki Drcnički.
Velike živine je 58.699, male 86 tisoč 764 glav, torej 0.31 % prve in 0:47 % druge na prebivalca. V glavnem sc redi govedo, manj bivoli in konji; od male živine največ ovce, polovico manj koz, svinj pa vobče ne. Kvalitativno je velika živina mnogo boljša kakor v drugih okrajih. Pq pasmi pripada govedo domači sivi in žoltosivi pasmi, opaža se pa tudi vpliv kulturnih pasem iz ožje Srbije. Konji spadajo k orijentalsko-turškcmu tipu in se odlikujejo po brzini in vztrajnosti. Ovce se tudi razlikujejo od drugih tipov, ker so jako močne in molzne in znane kot »Kosovske ovce«. Čeprav ni kosovski okraj planinski, vendar se vsa živina lahko povoljno vzdržuje.
Kosovski okraj je pripraven tudi za sadjarstvo, posebno Gornje Kosovo, kjer raste obilo kostanjev. Za vinogradništvo je ta okraj manj prikladen, razen okoli Janjcva, kjer so lepi vino-
gradi; nekaj jih je tudi okolu Prištine.
Po vsem tem kaže kosovski okraj izključno poljedelski tip, živina se goji le toliko, da se izrabi prirodne travnike in pašnike, S kolonizacijo in raznimi kulturnimi napravami se bo povečala prirodna plodovitost kosovskega okraja do najvišje produkcije.
Zvečanski okraj: Površina neobdelane zemlje 200000 ha, obdelane 20 tisoč ha, na prebivalca pride 3.06 ha druge. Površina nekulturne zemlje je torej velika. Teren je hribovit, malo ploden, bolj rodoviten na 1 ha znaša poprečno le 500 kg.
Kraj je prikladen za živinorejo, ki je pa slabo razvita, čeprav je mnogo dobrih pašnikov, in šteje 12.000 goved,
50.000	ovc in 11 tisoč koz.
Sadjarstvo stoji nizko vkljub pripravnosti kraja za to panogo, vinogradi se nahajajo le v Mitroviči.
Zvečanski okraj predstavlja jirehod od ravninskih k planinskim okrajem kaže poljedcljsko-živinorejski tip, toda z vsestranskimi kulturnimi odredbami bi se morale naravne prikladnosti tudi izrabili.
Raški okraj, s 95.700 ha neobdelane in 30.500 ha obdelane zemlje, kjer pride na prebivalca 1:19 ha prve 111 1:42 ha druge, goji vse strniue, razen teg-a tudi krupnik (Hordeum zeochri-ton), koruzo, ajdo, fižol in krompir. Težke živine je tukaj 21.036, male 34 tisoč 959, perutnine pa 48.000 glav. Sadjarstvo je povoljno, vinogradov ni.
Vsled visoke absolutne višine je ta okraj primeren najbolj za živinorejo, sedanje število živine jc daleko premajhno, o umni živinoreji sploh ni govora. Seveda so temu krive tudi slabe komunikacijske razmere, ki ta okraj popolnoma Izolirajo. Sadjarstvo je še najlepše razvito, a tudi v tem pogledu bi imela strokovnjaška roka mnogo, mnogo posla.
Prijepoljski okraj je sličen raškemu, Površina neobdelane zemlje ni znana, obdelane je kakih 14.258 ha, tako da pride na prebivalca 0:33 ha obdelane zemlje. Zemlja ob Limnu je plodna, od strnin se seje največ oves, potem šele ječmen, krupnik in karišak (mešak) t. j. zmes krupnika, ječmena in ovsa. Prideluje se 1 udi turščica m krompir. Goveda je ca 17.355, ovc *n 1<02 ca 33.081 glav. Ob Limnu uspeva tudi dobro sadje. Ta okraj ima čisto planinsko-živinorejski tip, producira živino in njene produkte, seveda na najprimitivnejši in najekstenzivnejši način. Tukajšnje govedo reprezenlira najmanjši tip balkanske goveje živine, ki je znana kot »polimsko govedo«, ki ne izraste veče kakor je pri kulturnih pasmah velik junec; za produkcijo mesa je zato nesposobno, pač pa je relativno velike mlečnosti. Vsem kulturnim odredbam mora hiti cilj: povzdiga živinoreje in sadjarstva.
vesti.
— G. Fr. Majdič — umrl. V Kbnlgs-jergu n aPruskein, kjer je bil član repara-zljslce komisije, je po kratki bolezni umrl veterinarski nadzornik g. Fr. Majdič, drž. žlvinozdravnik v Rog. Slatini. Do prevrata |e pokojnik nad 20 let služboval v Logatcu, kjer so ga napredni Notranje! I. 1911 tudi kandidirali v državni zbor. V svoji stroki je bil pravi veščnk, zato splošno priljubljen. Blag mu spenim!
— P c zašli tifus. V nekaterih vaseh okoli Zagreba se je pojavil pegasti tifuz. Merodajne oblasti so pridno na delu, da kolikor mogoče omejč razširjenje te nevarne bolezni.
— Borza dela. Ministrstvo za socijalno politiko je dvorilo te dni novo borzo dela v Tuzli, Delokrog te borze bo obccgal celo okrožje Tuzle.
— Korošci, pozor! Prlpravjalni odbor »Ud rušenje Koroških Slovencev« ima svoj ustanovni občni zbor dne 2, februarja t. 1. ob 3. uri popoldne v restavraciji »Novi svet« Gosposvetska cesta.
— Iz bančnih krogov. Gospodje demokrati, ki so ustanovili Jugoslovansko Union banko so hoteli združiti Union-banko, Slovensko banko in Slov eskomptno banko v Ljubljani v velebanko. Ker pa slednja ni bila voljna se pridružiti, sta se združili Union banka v Ljubljani in Slovenska banka v Zagrebu. Glavni ravnatelj nove banice bo g. Avgust Praprotnik. Pregovori s Slovensko banko v Ljubljani radi združitve se še nadaljujejo.
— Sprejem v signalno službo pri drž. železnici. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejme več poduradnišklli pripravnikov za signalno službo. Razen običajnih sprejemnih pogojev mora vsak prosilec še dokazati, da je dovršil vsaj štiri razrede srednje tehniške ali obrtne šole. Natančnejša pojasnila daje sekretarijat pri inšpektoratu državnih železnic, šoba št. 21 v Ljubljani.
— Dva lovska psa ukradena, 24. t. m. zvečer sla mi bila ukradena 2 lovska psa. Izsledltelju dain 250 Din. nagrade. Ravno toliko tistemu, ki izsledi, kje se nahajata. Opis živali: Oba sta bele barve, pes ima večje, psica manjše rumene lise, velikost: srednja. Starost: pes 4 leta, psica 1 in pol leta; uijudno prosim, da se me v vsakem slučaju obvesti. Anton Stermole, posestnik na lludem, p. Stična. Dol.
— Podružnica *Gosposvetski Zvon« na Jesenicah vabi na cbčni zbor, ki se vrši dne 5. februarja 1922 ob pol 15. uri v ljudski šoli na Jesenicah. — Vabljen ves radovljiški okraji
— Izprcrnembe v osobju. G. Janko Levstik, nadučitelj v Zagorju, je Imenovan za prefekta in učitelja na drž. kmetijski šoli na Grmu v IX. čin. razredu drž. uradnikov. Vladni tajnik g. Bruno liugo Stare je na
lastno prošnjo razrešen drž. službe. — Davčna upravitelja gg. Fr. Žagar in Joža Bckš sta postavljena za višja davčna upravitelja pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani. — G. Matko Kosi, bivši tajnik oblastne državne zaščite dcce in mladine v Ljubljani, je postavljen za tajnika V, razreda pri okrožni drž. zaščiti dcce in mladine v, Splitu. — Pri deželil blagajni v Liub-ljaiti sta imenovana gg.: blagalnik Fr. Bregant za kontrolorja v 8. čin. razredu, ofici-jal Vladimir Ogorelcc pa za blagajnika v 9, činovnem razredu. — Absolvirani živino-zdravnik g. Iv. Bordon jo nameščen za veterinarskega asistenta pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani.
— Poneverbe pri ljutomerski hranilnici, Nalcnadno se je dognalo, da uradnik Mih. Ceh ni poneveril le 296.000 kron, temveč približno po! milijona kron. Škoda je krita deloma z njegovim premoženjem, deloma pa jamčijo člani ravnateljstva.
— Umrl je v Žičah pri Konjicah posestnik in gostilničar g. Ivan Gosak, oče ptujskega odvetnika g. dr. Toneta Gosaka. Pokojnik je bil mnogo let župan in sploh v celem konjiškem okraju spoštovana osebnost, značajna slovenska korenina. N. p. v miru!
— Za predsednika okrajnemu šolskemu svetu ljubljanske okolice je izvoljen g. Jos. Oražem iz Most, za namestnika pa župan g. Val. Babnik iz Št. Vida. Oba sta pristaša SLS.
— Proti Jadranski banki. Bivši ravnatelj Jadranske banke g. Avg. Praprotnik je ustanovil iz bivše mariborske Cskomptno banke Jugcslovensko Union banko. Sedal se je la banka še spojila s Slavonsko banko (bivša Narodna banica) v Zagrebu. Generalni ravnatelj bo g. Praprotnik. Fuzija je ni 'ena proti Jadranski banki.
— Org. voj. invalidov po,ir. na Vrhniki vabi vse člane na redni občni zbor dne 5. (e ruar i t. L v Rokodelskem domu na Vrhniki.
— Razpisani poštni uradi. Razpisani sta poštarski mesti: Dolnji Logatec (1-4) In Gornji Logatec (11-1). Prošnje Je vložiti v 14 dneh.
— Razne nesreče. Franc Stanko, delavec pri tvrdki Štebi in Tujcč, je šel po lestvi na podstrešje. Pri tem se je lestev nagnila in on je padel tako nesrečno, da sl je zlomil desno roko. — Poloni Kocmur Iz Tržiča je pri jedi zakuhane juhe obtičala kost v grlu. Morala |e iskati pomoči v dež.
bolnici. — Služkinja Jožefa Tomazin je pred glavnim kolodvorom v Ljubljani padla ter pri tem spalmila levo nogo. — Deiavcu Josipu Zdešarju je v Zadružni opekarni na Viču padel drobec žgane opeke v levo oko. —	18 letnega učenca državne podkovske
šole v Ljubljani, Karla Moro jc konj med podkovanjetn močno ugriznil v lice.
fiaroiailto In razširjajta ..Jusoalavijo"!
UubUana.
<= Svetosavska proslava. Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo včeraj zvečer v dvorani Narodnega doma proslavo Sv. Save. Proslava se je izredno lepo završila in je nudila resnično sliko bratstva in pravega demokratizma. Vscučiliški profesor dr. S t o j k o v 1 č je podal izčrpen referat o kulturni zgodovini pravoslavnega dela našega naroda. — Srbski guslar je zapel srbske junaške pesmi, ki so vsem segle do srca. — »Ljubljanski Zvon« je z znano umetniško preciznostjo in ubranostjo pod vodstvom pevovodje Zorka 1'rclovca zapel »Svetosavsko himno« In Knalilov »Slovan«. Za svoj lep nastop je »Ljubljanski Zvon« žel velik aplavz. — Clanl »Bratstva« so Igrali Triikovičcvega »Škotskega nadzornika«. Priznati se mora, da Je bila uprizoritev na višku diletantskih predstav in so vsi igralci v polni meri izpolnili svojo težavno nalogo. Učitelja je igral g. Kravos z vso živahnostjo nervoznega godrnjača, ki živi in misli podeželsko; učiteljevo ženo je igrala ga. Kruvosova z lepim povdarkom skrbne matere, ki se pa tudi ne ustraši moža, kadar je potrebno zastaviti svojo zadnjo besedo; učiteljevo hčerko je z vso prisrčnostjo igrala gdč. Juvanova in izigrala momente, ki gredo že preko diletantskega odra k samostojnemu ustvarjanju: učiteljskega kandidata je predstavljal g. Erbežnik z veliko podjetnostjo živahnega fanta, ki stopa v življenje. Režijo je vodil g. Peček, igralec kr. drame in mu gre hvala in priznanje za požrtvovalnost in trud. — Naravnost burne aplavze je pa žel tamburaški zbor »Bratstva«, ki je s svojimi koncertnimi točkami ustvaril višek, kar se sploh Iz tamburic ustvariti more. Tamburaški zbor vodi g. Mikolič z energijo, ki je občudovanja vredna. — Po oficijelnemu delu se je razvila ob zvokih Dravske muzike zabava, p ešalo se je kolo in pelo narodne pesmi. — Proslave so se med drugimi udeležili kot zastopnik pokrajinske vlade dr. K, Baltli, general Dokič z večjim številom častnikov, generalni konzul Češkoslovaški dr. O. Beneš, podžupan R. Jug, starosta Sokolskega Saveza dr. Ravnihar.
=» Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborovn seja v sredo, dne 1. februarja 1922 ob 20. url v mali dvorani Mestnega doma, Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta šL 12, pritlično, desno.
= Ljubljanski zakupniki lova na Brezovici prav nič ne skrbijo za uboge jerebice, ki jim bodo vsled pomanjkanja hrane poginile. Lov ne daje le zabave, temveč zahteva tudi dolžnosti in srca za uboge živali. Značilno je tudi, da sta dva zakupnika tega lova prišla na lov brez lovske pravice, zato sta morala žrtvovati svoji puški.
== Pasja taksa v Ljubljani je določena na 400 kron za vsakega psa; za lovske pse je taksa 200 kron, dočim so psi čuvaji, ki so na verigi, davka prosti.
== Podpredsednik ljubil, drž. sodišča g. dvorni svetnik Regally je od svoje bolezni toliko okreval, da Je upati, da bo v kratkem času zopet nastopil svojo službo.
= Pevke in pevci »ljubljanskega Zvona«/ Danes v nedeljo ob pol II. dopoldne moški zbor, jutri, v pondcljek zvečer ob pol pol 8. uri mešan zbor. — Ne zamudite!
*= Vsak, kdor sl hoče na Svečnico privoščiti lep večer, naj pride na veliko predpustno veselico, ki jo priredi S. K. »Jadran« v vseh prostorih Mestnega doma.
= Podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani vabi na plesni venček, ki ga priredi v sredo, dne 1. februarja v prostorih hotela »Južni kolodvor«, Kolodvorska ulica. — Svira godba na godala. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 4 Din. za osebo. Cisti dobiček pripade društvenemu skladu za obolele člane. — Odbor bo skrbel za prisrčno zabavo in Izborno postrežbo. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Maribor.
Noviteta na mariborskem odru. V torek 31. januarja vprizorl Narodno gledališče v Mariboru Izvirno slovensko noviteto »Dediči velikega časa* Stanka Majcena, čigar Ime je znano Izza »Kasije«. »Dediči velikega časa« je predelano odersko delo, ki je Izhajalo predlansko leto v »Dom in Svetu« pod naslovom »Dediči nebeškega kraljestva«.
Včerajšnji praznik Sv. Save se je proslavil dopoldne z otroško prireditvijo v Narodnem domu. zvečer pa s koncertom in plesom v Gfitzovi dvorani. Obe prireditvi sta prav dobro uspeli, zlasti pa druga, kjer je sodelovala Glasbena Matica, vojaška godba Itd. Cisti dobiček prireditev je namenjen za zgradbo pravoslavne cerkve v Mariboru.
Umrl la danes popoldne v 34. letu starosti g. dr. Stanko Rupreclit, asistent na klrurgičnem oddelku javne bolnice v Mariboru za pljučnico, ki se je pridružila španski bolezni. Pokojnik je bil ves čas svoje bolezni v oskrbi klrurgičnega oddelka. Da-siravno je zadnje čase na stotine ljudi obolelo na španski bolezni, je to vendar prvi smrtni slučaj, ki ga moremo beležiti med prebivalstvom Maribora. (Pred luatkhn umrli ključavničarski mojster Temerl je po svoji lastni neprevidnosti podlegel posledicam španske bolezni. (Pokojni dr. Ruprecht zapušča vdovo in dvoie otročičev. Pogreb se vrši v pondellck popoldne.
Poletno kavarno v mestnem parku dobi tekom prihodnjega poletja Maribor. Zadevno koncesijo sta dobila od mestne občine najemnik kavarne »Central« g. Valj,nk ter plačilni natakar v mariborski kolodvorski restavraciji g. Klemenčič, Zgradila bosta poleg glasbenega paviljona v ineifcncm parku kavarniško poslopje, čigar stroški so proračunjeni na 1 milijon kron. Za ki ncc-sijo bosta plačala etno 7000 kron mestni občini in 7000 kron olepševalnemu društvu. Cez 20 let pa poteče pogodba In zapade poslopje v list mestne občine,
Na živinski sejem dne 24. t. m. Je bilo prignanih skupaj 487 glav živine, in sicer 12 bikov, 170 volov, 294 krav, 5 telet lil 6 konj.
Iz seje mestnega občinskega sveta. Mestni občinski svet je imel v četrtek prvo sejo v tekočem letu. l’o otvoritvi se prečita zapisnik. Zapisnik jc precej natančen in dolg. Samo čitanje traja dobro uro. Zato se po prečkanju sklene, da se naj vodi odslej zapisnik skrajšano ter omenja samo predloge in sklepe. Župan pripomni, da je pri zadnjem zapisniku upošteval želje občinskega sveta, ker je hotel imeti natančnejši zapisnik. Zato je sedaj tako narastek Nato preide ifcipan k dopisom. Omenja brzojavko, ki jo je odposlal na pristojno mesto povodom kraljeve zaroke v imenu občinskega AV6I1 la crohivaUtva. Nmlalla zahvalo tu.v.%.
nateljstva zas. žen. učiteljišča za dar 5000 kron povodom božičnice revnim otrokom in zahvalo mestnih upokojencev, ker se jim je zboljšalo vsaj nekoliko prejšnje mizerno gmotno stanje. Zanimivo je bilo njegovo poročilo o električnem projektu pri Felberje-vem otoku pri Kamnici, Mesto Gradec je imelo na tem prostoru koncesijo za zgradbo elektrarne in so že napravljeni načrti. Sedaj pa je pripravljeno odstopiti koncesijo in načrte Mariboru za pol milijona naših kron, V tern smislu stavi ponudbo. Konsta-tira pa se, da je tista koncesija mesta Gradec ;'e ugasnila in je že zastopstvo mesta Maribora prosilo pri vladi že pred več meseci za podelitev koncesije v tem oziru. Odgovora seveda še ni. Torej Gradec nam prodaja pravice, katerili sam več nima. Zadeva se odstopi pravnemu odseku. — Mestni posredovalni urad za poravnavo sporov med gospodarji in služinčadjo je nujno potreben, oa se konštltuira, ker že delo priganja. Zupan se je sporazumel že pred več tedni z načelniki vseh klubov, da imenuje vsaka stranka svoje zastopnike. Do sedaj pa je prejel v tem smislu predlog samo od NSS. — Ubožni mestni svet se ima izpopolniti. Dosedanji ubožni svet je nasvetoval osebe, s katerimi naj se izpopolni. 2upan prečita dolgo vrsto imen. Razen par izjem so vsi Nemci. Obč. svetnik dr. Sernec to omenja in želi, da pride tudi v to korporacijo več Slovencev. Tudi svetnik Jarh po-vdarja isto. Sklene se, da naj predlagani ostanejo, pač pa se ubožni svet razširi v smislu pravil, da se vanj pritegne več oseb, katere bodo predlagali klubi posameznih strank. — Falska elektrarna nujno zahteva zvišanje cen električnemu toku. Njene tozadevne zahteve še sicer niso rešene na pristojnih mestih in torej ni upravičena še z\i-šati cen, vendar bi se rada že sedaj dogovorila z mestno občino. Se odstopi odsekom v proučitev. Klub NSS je vprašal, kdo je dal nalog za rubežen obrtnika Suliča. Zupan se Je že informiral, a zadevo ima še okrožno sodišče in torej ne more dati sedaj še definitivnega poročila. Zupan preide k vprašanjem in interpelacijam, ki jih je precej, z opazko, češ, da se bodo lahko zopet »piško« razgovorili. — Radi poslovanja stanovanjske komisije je vložil Jarh s tovariši (NSS) in Welxl (J DS) interpelacijo. Zupan prečita We!xlovo interpelacijo ter konstatira, da ne more dati drugačnega pojasnila kakor splošnega, ker intcrpelant ne navaja konkretnih slučajev. Izraža pa svoje mnenje, da občinski svet ni upravičen v tej zadevi zahtevati od njega kot župana pojasnil, da-si se jim nikakor noče s tem izogniti. Nato obširno pojasnjuje sestavo In poslovanje stanovanjske komisije In njene velike tež-koče, da bi se ustreglo občinstvu in bi se vsaj omilila stanovanjska mlzerija, če se že ne more odpraviti. Kot dokaz navaja med drugim, da se hočejo v kratkem tu naseliti 3 novi odvetniki, a še niti eden izmed njih ni zaprosil dovoljenla za -priselitev. Zadnji čas prihaja mnogo ljudi Iz zasedenega ozemlja na videz kot begunci,1 faktično pa iz špekulativnih namenov. Stanovanjska komisija dela strogo po naredbl in ima najboljšo voljo, n kljub vsemu vladajo velike težkoče in nevolje. Zato zavrača vsako sumničenje,, češ, da dela komisija pristransko. Inlerpclant Wclxl navaja neka| slučajev, da dobijo priseljeni židje iz Rusije ali pa Banata stanovanja in poslovne lokale v kratkem času, medtem ko jili naši ljudje ne dobe po čakanju ličkaj let. Tudi Nemci se pridno priseljujejo in jili bodemo imeli kmalu več v Mariboru, kakor smo jili Imeli pod Avstrijo. Zupan pojasni, da ne daje magistrat obrtnih listov, ampak vlada. Jarh navaja za vzgled, kako se postopa pri stanovanjski komisiji slučaj dr. Majcena in gospe GušMnove ter žlvnozdravnika Sirka. Obenem misli, da mora imeti obč. svet kolikor toliko ingerence na poslovanje stanovanjske komisije. K tej zadevi se oglasita še obč, svetnika dr. Leskovar fn Sianovec. Zadnji stavi predlog, da se debata zaključi. Za ta predlog sta glasovali JSDS in SLS. Zato se preide k samostojnim predlogom. Prvi in najvažnejši je predlog podžupana Rogliča I11 tovarišev za odpravo stanovanjske bede. Zamišljen je zelo na široki podlagi ter prav skrbno Izdelan. Ker je ta predlog velikega pomena In bode zadel v živo zlasti tiste, ki imajo nadmerno velika stanovanja in je po njem, ako se sprejme v tem principu kakor je izdelan, upati, da se odpravi stanovanjska mlzcrijn, zato Iz-pregovorimo o njem še pozneje In ga priobčimo dobesedno. Omenjamo, da je utemeljevale tega predloga po podžupanu Rogll-ču (NSS) našlo pil vseli občinskih svetnikih — razen par Izjem — živahen odmev In zadovoljstvo. Po stvarnem in zanimivem utemeljevanju se jc oglasil k besedi dr. Sernec in omenjal nekatere navidezne hibe tega predloga. Zavzel se Je pri tem tudi za advokate in skušal pojasniti, da ne izhajajo tako dobro, kakor se navadno misli. Predlog podžupana Rogliča se jc oddal tozadevnim odsekom v proučitev. 2upan potem odgovarja na vprašanje obč. svetnika Novaka (NSS) glede oddaje konserviranlh jajec tržnemu nadzorstvu oziroma magistr. uradništvu. Na to zadevo sc še povrnemo. Ker interpelant ni bil zadovoljen z županovim odgovorom in tudi ne obč. svet, se odstopi aprovizacljskemu odseku, da to preišče. Na interpelacijo Istega o tržnem nadzorstvu poroča župan, da bode odslej izvrševala tržno nadzorstvo drž. policija. Tudi SLS je imela dve Interpelaciji. Ena glede preskrbe mesta z mesom se odstopi tozadevnemu odseku, drugo pa pojasni župan glede knjigovodstva In spominov. Tako Je prišla ura že na pol deset in obč. svet Še ni prišel do pravega dnevnega reda. Zato se sprejme predlog dr. Jerovška, da se seja vrši do 10. ure, potem pa se prekine. Nadaljevanje te seje bo po odredbi župana v pondeljek ob 6. uri.
Prihodnja seja občinskega sveta (nadaljevanje petkove seje) se vrši v pondeljek, dne 30. t. m. ob 6. url zvečer.
Celle.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri J pondeljek, dne 30. januarja ob pol 20. predava v risnlnici meščanske šole okra!® šolski nadzornik g. Ljudevit Cernej »0 P jr menu otroških iger«. Ker primerne mln<nn‘ ske igre ne krepijo samo telesnega z^avjii marveč tudi vplivajo na razvoj duševne prisotnosti in otroško vzgojo sploh, je «*j leti, da posebno roditelji, katerim je pred®* vanje v prvi vrsti namenjeno, istega pose" tijo v obilnem številu.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« !e * četrtek večer priredilo v celjskem mestu®* gledališču narodno igro s petjem v štmjj dejanjih »Testament«. Igralci »I3ratstva« s° to pot že drugič nastopili na odru mestu®" ga gledališča. Kakor prva predstava, k! 50 jo priredili v jeseni, je tudi druga uspela s popolnim uspehom. Igralci so svoje vk?e rešili častno in popolnoma zadovoljili obel®* stvo. Obisk pa bi bil lahko boljši.
Velik koncert priredi Celjsko pevsk° društvo v soboto 4. marca. V ta namen S( vrše redne pevske vaje vsako sredo in P tek ob 8. uri zvečer in je želeti, da jih P®'’ ci in pevke redno posečajo, ker le od rev nega obiska pevskih vaj je pričakovati P°' polnega uspeha koncerta.
Podružnica Jugoslovanske Matice y Celju Ima 14. februarja svoj letni občni zWr'
Predstojnikom kapucinskega samosti v Cellu je imenovan p. Jeronim.
Parno kopališče v Celju bo odprto M1® na Svečnico 2. februarja.
Aretirali so v Ljubljani mesarskega P®" močnika Antona Čakša Iz Celja, katerf I8 svoj čas, kakor smo poročali ogoljufal svojega službodajalca mesarskega mojstra 1* Pungeršeka za okrog 3000 kron.
Tatvina. Služkinja Antonija Bincl I* Liboj, je ukradla svojemu gospodarju Zv®* nimiru Gorinšeku v Kersnikovi ulici 5 *>* podstrešju polno pleteno košaro raznih stv»' ri v vrednosti več sto kron. Tatico šs ni®88 ujclL
Mrzlo sneženo vreme Imamo miniti* dni zopet po naših krajih.
Zaklalo se je v celjski mestni klavni v tednu od 16. do 22. januarja: 3 bike, ® volov, 19 krav, 12 telic, 9 telet In 4 pr*' šlče. Med tem večina volov (85) za Izvo*-
Občni zbor Ccllskega Sokola je dan®* v nedeljo dop. v društveni telovadnici.
Baletni večer gospe Poljakove, ki bi «* moral vršiti 21. t. m. v Narodnem domu * Celju, se Je z ozirom na obolelost g. P°" Ijakove preloži! na dan 4. februarja 1922 nepreklicno. Slavno občinstvo naj oprosti* da se balet ni mogel vršiti na določeni ve-čer. Vabimo občinstvo, da to prireditev P«* seti, ker obeta biti jako zanimiva.
Ptui.
Umelnišlil koncert v Ptuju. O. J«* Slais, profesor na konservatoriju v Ljub* Ijaul In njegova ga. soproga, vlrtuozinja n* klavirju, sta bila povabljena, da priredit« koncert v Ptuju dne 2. febr. ob pol 8. urj zvečer v prostorih Glasbene šole (Hrvatsk* trg 6).
  -   —
Sokolstvo.
Sokol I. priredi v soboto, dne 4. februarja v dvorani Filharmonične družbe, Kongresni trg. svoj običajni dru.tveni ples. Sodeluje popoln društveni orkester. Začetek ob 8. uri, vstopnina 10 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo za zgradbo Sokolskega domt v Sišlil priredi v nedeljo 5. t. m. pri Steplč« v salonu zabavni večer z igro, petjem, pl** som Itd. Začetek ob 7. url. Vstopnina 3 dl' narje. K obilni udeleži)! vabi odbor.
Telovadno društvo »Sokol« VlšnlagotV naznani vse svojim članom in članicam* da se Tši redni občni zbor v nedeljo, dn* 29. t. m. v lastnem domu ob 3. url popoldn* ter vabi na polnoštevilno udeležbo.
Pirimorie.
Bivši tržaški župan dr. Sztplone P*-Sandrinelll, ki le bil Slovencem zelo sovražen, je po kratki bolezni v starosti 75 !•* v Trstu umrl.
 —     —-
Šport In turastafca*
Sankačem tekmovalcem v vednost' Zimskošportni odsek Bohinj vpelje pri letošnjih sankaških tekmah glede merjeni« dosežnih časov novost, ki jo bodo tekmo* vacl kot višek neprlstranosti gotovo P°* zdravili z najvcčjhn veseljem In zadoščenjem. CII! in start bosta namreč zvezan« med seboj z električnim tokom in dosežen* časi se bodo zaznamovali avtomatično z natančnostjo do petdesetinke sekunde. Naš® vednosti je to edina v Jugoslaviji vpeljan* izvedba merjenja časa.
Sankaške tekme v Bohinju. Sportn« Zveza priredi v Bohinju na 2. febr. prvo letošnjo sankaško tekmo za prvenstvo Bohinja, 5. februarja pa veliko, za prvenstv® Jugoslavije. Spored obsega tekmo senijof" jev za prvenstvo, tekmo Junijorjev, tekm® zn dame in tekmo na dvosedežnih sankah-Prijave |e vposlati Športni Zvezi v Ljubljani ali Zlnisko-sportnemu odseku, Bohinl-Podrobni razpis je v številki 2. »Športa*-Sankališče |e letos krasno urejeno ter b*j gotovo mogoče voziti rekorde. Pa tudi vsem drugim zimskim športnikom nudi letos Bohinj obilo užitka, snežne razmere so neugodnejše, bodisi za smučarje ali sankanj®-Tudi skakalnica je izvrstna.
V Bohinja je zapadlo še 6 cm sneg®' pršlča. Situacija za zimski šport idealu®* Sankališče za trening k velikim tekmam*
Vremensko porocEJo.
Ljubljana, dne 28. januarja 1922.
Tlak zraka
Temi. zraka
jug. vzh
Ljubljana
brezvelr
sev. vzh
Zasrrcb
jug, vzh
Beograd
vzhod
Dunaj
Inusbruck
757-2
jug. vzh
jasno
Opomba: V Ljubljani barometer se dvlea, temoeratura niiia*
Mirtiči Zevnco:
»NOSTRADAMUS."
Nostradamus je z roko odrinil strelce in krenil naravnost proti vhodu, kjer je plakal MontROincry-jev oproda. Roncherollcs je hripavo nekaj zahropel. Treba je bilo poslušati z Nostradamovimi ušesi, da si razumel, kaj hoče reči:
»Proč! Tu ukazujem jaz in nihče drugi! . . .«
»Ronclierollcs,« je dejal Nostradamus z mirnim Klasom, »bodite tako prijazni in ne spominjajte me V tem trenutku, da še živite.«
Gotovo je bila ta dozdevna mirnost v nečem še slrnšnejša od divje taržnje velikega profosa, zakaj Ron-Cucrollcs se je umcknil . . . Nostradamus je stopil v šotor. Slrapnfar. Bouracan, Trinuuc-jnallle lit Cnrpodibalc so bili obšli borišče za galerijami ter so se ustavili pred šotorovim zadnjim izhodom, skozi knlcrcKa je malo poprej Odšel MnntKomery.
»Čakajmo tu.« je rekel Trinciuc-mnille, »in pomolimo, gosjioda molji! Srce se mi krči. ako pomislim, da nam je danes aretirati KardncKa kapetana, ko smo vendar v Louvru Ves čas trepetali, da nas ne bi zgrabil za vrat! Nu. sveti Pankracij je namenil drugače,«
Tako Kovorcč je božal Trlnrme-tnaille z levico svoj rapir. z desnico Pa sebe po tolstem trebuhu, iz katerega so sc slišali Čudni Klasovi.
»To je ihtenje.« jc pripomnil brez Prave potrebe. »Svoj živ dan še nisem bil tako Kanjcn.«
( »Red rajši, da sl preveč nažrt, j^o Diol« je zagodrnjal Corpodl-
»Tudi to Je m o kočo,« je skromno priznal Ttinquemaillc.
»Vse kar je res.« se je oglasi! Strapalar. »Sc nikoli sc ni mastil kralj s okusnejšimi stvarmi, nego mi snnči pa danes. Bok in bogme he! Priznati moramo naši preslavni Katarini, da ume pripraviti ljudi na nevšečne opravke.«
».la!« je zamišljeno pokimal uoiirncan. »Pila jc res bošrtija, ta Ji ho bomnim enake. Manjkalo je sa-
tao še «
»Ccsa neki?«
»Nlega! . . .«
»Ruvala de Benurcvcrsa!« so zamrmrali kakor v zboru.
štirje vzdihi so privreli Iz dna Itlrlh zvestih duš. In četvero ust jc povzelo: To le minilo. Nič več ga ne bomo Videli na tem svetu. Gotovo jc osta-
vl! Pariz, če jc ni potegnil kar preko meje . . .«
Baš tedaj pa se Je vzdignil na borišču zamolkel hrup, ki je naglo narasel v splošno rjovenje . . . Naši klateži so prebledeli ter sc spogledali. kakor bi hoteli reči: »Storjeno jc! . . .«
»Pozor!« so zamrmrali, polo-živši roke na ročnike svojih rapir-jcv.
Minila je brezkončna minuta čakanja, preden so začuli v šotoru žvenket jeklene oprave.
»Prišel jc! . . .«
»Vstopimo! . . .«
»Pozor! . . .«
Vsi štirje so vdrli v šotor in z meči v rokah obkolili živi oklep, ki jc stal sredi prostora, nepremičen in nem kakor kip . . .
»Gospod kapetan,« je izprego-voril T rinqnema illc, »nevrednike nas je doletela čast, da vas imamo nalog aretirati.«
Olilep se ni genil. Človek, ki Je tičal v jekleni lupini, jih menda ni videl niti slišal, tako globoko jc bil zatopljen v svoje strašne misli.
»I, bogme,« je reke! Strapalar z veselim glasom, »kako bi si ne šteli v čast, da smemo pripraviti žlahtnega grofa ob svobodo? Vsekako nam je ljubše tako nego narobe!«
Oklep se je zgenil. Mož je jel odpenjali jeklene kose, ki so mu obdajali roke in noge. Nato je snel tudi naprsnih.
»Nu, ali bo kaj?« jc osorno povzel Trinciuemaille. »Vdajte sc, vi-sokorodje!«
Mož se Je vzravnal. Čelada s perjanico mu je še pokrivala glavo, tnda za mrežo miličnika so videli bliskanje njegovih oči.
» 'co Dio!« je zarohnel Corpodl-bnle, »to vam jc obiranje! Aretirani ste, kapetan — slišite?«
In hkrati jc iztegnil roko, da bi Jo položil Alontgomcryju na ramo. Se tisti hip je odletel v kot šotora, srdito preklinjajo vse nebeške svetnike: izkupil je bil udarec med oči, ki bi bil zdrobil vsako navadno lobanjo. A že so zarjuli tovariši:
»Ohol Če se udarimo, pa se dajmo!«
Navalili so . . . A sredi navala so obstali kakov vkopani, prepadeni. osupli, pijani radosti ob nenadnem pogledu nanj, ki so ga tolikanj pogrešali. On pa je odložil čelado in viknll z zvenečim glasom:
»Kar po meni, ovčice! Le daj, rokovnjaščina gospodska! Kdo Izmed vas se loti položiti roko na Ro-yula Dcaurcvcrsa?«
(Dalje prih.)
as
* Rekord o poletu gclaba pismo-noše. V bližini Los Angclosa v Kaliforniji so vjeli popolnoma onemoglega goloba listonošo, ki je prilite! iz \Vor-ccstershicra ter pripada nekemu angleškemu vzgojevatclju sličnih golobov. Ugotovljeno je, da ie bil golob na potu dva tedna, ter da jc v tem času preletel
12.000	km, kar je vsekakor rekord v poletu golobov pismonoš.
* Živ zakopan. Iz Bclopolja v Bosni javljajo, da so tamkaj našli zakopano truplo nekega bra Balmra ki jc nedavno izginil brez sledu. T ruplo jo bilo polno ran in oropano skoro vse obleke. Sodi se, da jc bra neznan ropar pobil do nezavesti ga oropal in potem najbrže še živega zakopal.
* Kaj so vso dogaja na svetu. Italijanski časopisi poročajo sledeči nenavaden slučaj: Gospa Bufaletti v Rimu je pred časom izvedela, da sc njena hčerka lsotta, za katero je mislila, da Je pred šestimi leti, ob priliki torpediranja neke popotne ladje utonila, nahaja v sultanovem haremu v Carigradu. Potom preiskave, ki se je vršila diplomatskim potom, sc je dognalo, da je bila mlada Bufalllctti kupljena na robskem semnju v Bizcrti, kamor so jo dovcl! po potopu omenjene potniške ladje. Odpeljana v sultanov harem, kjer jo le sultan zelo vzljubil, je rodila z njim dvoje otrok. Gospa Bufaliclti Je zaprosila italijanskega ministra zunanjih zadev, naj ji pomore, da sc hčerka vrne, toda ministrstvo ni moglo storiti ničesar. Pred nekaj dnevi pa ji je obljubila italijanska kraljica Plena, da se hoče pobrigati za povratek mlade Bufalletlijcve iz Carigrada.
Proda se:
ENOVPREŽNA KOČIJA
dobro obranima se proda. — Ravnotam se odda tudi lev. čvrst In ninCnn boni. pripraven m tek In tovor. — Vpraša se pri g. Franc Ornik, Ccljo, MUnvčlčeva ul. 1.
170
VSAKOVRSTNIH ČEVLJEV
večla salona se radi opustitve ^trgovine po nizki ccnl In ugodno proda. Levili na Izbiro. — Naslov v upravi Usta.	168
NERABLJEN PULT (PUDEL) primeren za Špecerijsko trgovino. — Naslov povo upravulitvo »Jugoslavije«. 183
IilSA
in gospodarsko poslopje, vrt. lepe nllve, travnik, gozdi In pašniki, skupni 30 oralov, se pnuln Iz. proste roke. Illšn ie zidana, z opeko krita, oddnllcna pol lire od mosta Kočevje In četrt uro od fare. tn pet'(izredne šole. — Vrč pri gostilničarju J. /'(tv-Urin v Siorlrcrkvl. Kočar/rt,	135
sstsse
hiša
v bližini mes+n	* tv** r—ol-	>-
l|e, sodonesrtikom, en oral travnika, leteče ob glavni cesti se proda. — Primerno tudi za vsako trgovino ali obrt. Ponudbe na Jožef Krošclj št. 51. Slivnica pri Mariborn.
143
OPRAVA IN ŠTELAŽE
skoro nova za modno trgovino se proda. — Poizve se v upravi lista.	147
PRODA SE:
ELEGANTNA KAVARNA, zbirališče boljše
družbe.
HOTEL, nova stavba, eleganten, kompleten. z Inventarjem in hišo, 1 nilljnn dl-narlev.
GOSTILNE z ali brez posestva, v mestu ali na deželi.
NOČNA KAVARNA, kompletno opremlicnn s salonom 113.500 1), oz. 500.000 I). INDUSTRIJE (usnjarna. milni, žage, elektrarne, tovarne kislega zelja, tovarna pohištva Itd.).
POSESTVO, nekoliko v hribih, najboljši vinogradi, lepa hiša, in manjše posestvo za 50.000 O.
OBDEŽELNA VILA, mestno obližje, 60.000 dinarjev.
GOSPOSKA IllSA.
Realitetna pisarna »Rapld« Maribor, Gosposka ulica 28. — Za odgovor je priložili znamko.	105
Kup' se:
KOŽE
od lisice, kune, tvora, lazaven, divje mačke, itd., či.šeene, razprte I osušene kupuju se uz najvišje dnevne cijene. — Ponudbe do uklju-člvo 15. febr, na poštauskl prctlnac 15, Glavna pošta, Zagreb.
157
TESANI LES
vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20. 25 mm. Itd. kupujemo vsako množino |z skladišč. Zadnje ponudbe naj sc poštlialo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka).
KORESPONDENT
izvežbnna zanesljiva ter samostojna tno5, spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji tako! spreime pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani, absolventi sl V, trgovske šole z dališo prakso Imajo prednost. — Ponudbe je poslati na npravnlštvO tega lista pod i\Uo:>KoresiwniiciU JŠ0«
145
Razno:
<172
In ne 210 telefonska številka strojnega mizarstva Molila [Viko, Zg. Soška—Ljubljana, kar naj blagovolijo iuleresentje upoštevati.
I(i4
VEČ 10 GOSTILNO AT I RESTAVRACIJO NA PROMETNEM KRAJU
vzamem v najem ali na račun. Vložim kav-ciie 4(1 OOP do 6(1.000 kron. — Prosim cenjene ponudbe na postalo »Pakrac«. lbl
sobo
z dvema postcllania s hrano ali brez hran« za takoj ali poznale Iščeta dva irndnika. Ponudbe na upravo lista pod »Soba*.
Zenitne ponudbe:
KORESPONDENCE.
Kdor hoče kal interesantnega doživeti, naj piše na upravo »Jugoslavijo« pod šilro:
»DIontl«, bruncllc« Im »cmn«.
Tri poredne devojke 16, 17, 17 let, garantirajo sijajen divcrtlmento.	169
Službe:
DOBRI KONJSKI HLAPEC
se sprejme takoj. Hrana In stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — Naslov pove Ir. prijaznosti npravnlštvo.	171
KOVAŠKEGA UCENCA
starega 1.5 let, se spreime tako). Stanovn-ulc In hrana po dogovoru. — Naslov pove npravnlštvo.	167
DVE ŠIVILJI IN EN TAPETNIH
se sprejmeta. — Naslov pove upravnlšlvo.
160
STAREJŠI SAMOSTOJEN STAVBEN IN STROJNI KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER
s prakso se spreime s L marcem pod
ugodnimi pogoji. Ncožculenl Imajo radi po-manikanla stanovanl prednost. — Naslov v upravi lista.	150
TRGOVSKI rOMOČNIK
mlalša moč se spreime. — Ponudbe na poštni predal št. 66. — Istotam se kupi železni rezervar od 50P0 1 vsebine dalje.
KONT URISTINJA Ponudbe |e poslati na upravnlšlvo pod šifro: »Samostojna pisarniška moč 200.*	146
m trama
LEPOT®
rtuar
trož«, obraza, vratu, rok, knlcor tudi lep* rast las, s« morejo »nmo gltozl razumno neyO lepoto doseči. Tisočera prlp»znsn|a so dospela od vseh deaot »vela xa loku-narjn Kellerji:
E;sa lilijno mlečno ir,Ho
naibo jo blago, nn linojše „milo lepota"; 4 kost s znmotom tn poštnino US Kr.
»tisa” c b razna pomada
odstrani vsako nečistost koša, sonOne pego, *a-jcJanco, nabora, itd., naredi kožo mehko rošnntn-bdo In čisto i d»« porcelanasta lončka t zamulom In poštnino 52 kron.
„Elsa" Tanochha pomada za rasi l«s
krepi kožo glavo, propicčute ltpndnn|a, lomlonje In copanla las. raprečuja prhut. prerano osivetiiat Ud. 2 porcalnnst« lunčlg l zainutom in poštnino 52 krua.
ProdaJa'cl
kko naročilo n« ima n j 12 kosor od nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno: t.ilijno m'e len 15 K; Brkom« RK; nnj-flnejAl llei:n-ruder Dr. Khrern v velikih rvriftt-n.ilnih škntuljnh 80 K; najHnej*! Mena mhnl pratik v notrtit AUnLJih 81» K ; fudtr x« Rnftpt v vroilcnn ft K; *ot«ni prašek v nkuPJah 7 K; v viarlcoh 5 K: Snchet dMeva tn parilo 8 K; Schampnon losa 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; nnjfinejšl pnrfein po 40 In 80 K; Močna voda r.n |n«if 88 K. /n ta razne predmet« •• Kiunnt tn poštnina ponehaj r.nručuna.
EllSfll II. ram, lekarnar m i*
Elsatrs 357, Hrya!sko.
gWlf.‘S
i
Ži)GE-tfLII1]-3EZOUI-H15E-UILE-ll!DUSTIl.SmilBE-nOSTOU!l_ p PRORftČUm-HRČRTI III0BI5K HIŽEltlCT BHEZPUlČttO. Bj
Okrajna hranilnica in posojilnica d Sliofji Lolii
rozpltujo stuttio
tajnika
Ponudbe, z navedbo dosedanje uporabe In r.nlilcvlcn plače nni se vpošljejo nn naslov zavoda nnjknmiojo do IH febiunrtn 1922.
3
3
3
3
3
3
3
C3
t
p S
e
p F
Parna žaga FRAM RAVNIKAR
   mestni lesarski mojster  •«
LJUBLJArJA	Linhartova	ulica štev. 25
kupule po na|vl.ljlh dnevnih eennh n me vrst« okroqll les, kakor tudi cele ■ t gordne parctrle. =-- 1 ,-==-------------=----
Zadrniiliia gospodarska barska d, d. w UubUan!.
POZOR 11
POZOR l
ŠTIRI MILIJONE KROM
zadene v nnJsrcčnojScm slučaju, igralec v III. kolu Državne razredne loterije. Žrebanje v li. razredu se vrši 7. in 8. februarja t. I.
Srečka stanc celn K 102—, polovična K 90'—, četrtlnkn K 48’— in osrnlnkn K 24’—, za one Id so igrali že v prvem razredu. Novi igralci inorajb plačati srečke tudi zn prvi razred nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8’— za poštnino in stroške.
Naročila se sprejemajo samo še do 3. februarja 1.1.
Srečke ima na razpolago
Zadružna gospodarska banka d. d. v LJubEInmfl
Dunajska cesta šdev. 33/1.
:s
Oves in seno
dobi vsnko množino nrvboliše it skladišč M. Dimič, Zagreli,
Jurirdčeva til, 24
(IH tiPllllTOSSIII!) f®ll '11'tlffilillHIOTtl (HI)
mouinnuiutnii nnnnramiiiiiinnnnmmaairnraiaiuauiu
tovarna dvokolns in otrašliib Duzichm
HoJettneUn clvoliolonu Tn otroikl vo-illkl raznih modelov. S.prclmolo *e tudi dvn)to'ctn In otroški vozički v ?>olno prenovo, emnj lmnj« t oanjem In ponlltltnnle.
L3UB13ANA, Karlovška cesta Itev. 4.
VHiiim«nnninBiuHAuiaiiMisiuiuHUUSBianu*ni«uiiim
© dffllffilB USD ifll 0 «WB8iMB><»
Oblaolmica za Slovenijo r. z. z o. z« v Liobljani
prlporoCa ogled svoje zaloge manufakture.
»BIT izključno češki izdelki UBi
RmmoVnr prispeva blng-o od mnopih čolkih lovnrn. Prinp<!ln jo tudi izbrano zalogo dnmr.ltepn blaga ocl znana Krnska tvrdke 5tlassny ft Schfeslnser. Glavno skladišče v ..Kresiji", 1. n udu Ir. — Poseben vbod iz Llngnrjeve ul. 1. — Detajlna prodajalna v Stritarjevi id. 5. — Podružnica v Soinboni, — -  ■   ........................................................................................
Orožje
fi kresilnim kamnom z vložnim delom na prodaj. —
Naslov v upravi lisln.
Razprodaja
Radi stnnovnnlskih razmer se vri! dno 24. do 25. jnnuarjn vsrlef od .? do 4 ure popoldne v skladišču pri tvanzingerju razprodaja dobro ohranjenega poldilvn po joko ugodnih rennh.
Zastopstvo
slovcnskili podjetij za Mrvatslco, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška ageniura, ki deluje že nad deset let ter je dobro ujicljana. Potuje z lastnini avtomobilom. — Ponudbe na upravo lista pod »ZASTOPSTVO*.
s
Jllllt!
.4"1
lit
POZORI	POZOR	J
V Ljub lani se takoj proda
TOVARNA
brez Inventarja
o stanovanjem, pisarno, modernimi delavnicami, dvo-rščem, kanalizacijo etc. — Vprašanja pod: ^TOVARNA 2000 m’", poštno ležeče Ljubljana.
MM
iF
Z«iSosa Sda¥iDBje¥ im pianinov
najboljših tovarn BSsendorfer, Ehrbar, Czapka, 1451zl. Schvvela* liolcr, SUngl itd. Tudi na obroke.
JERICA HUBAD roj. DOLENC
Ljubljana, Hilšerjcva ulica žtev. 5.
•(0®8n8(8'(tMa>t|.<l)(l)^(!l>«iiO«Nn>5l!'iBOiai 0BtatKl>«JO<&O©®'«ta©O©®Cjt«2E>€l>tBčSa5'SSSS»01'aP®fl»<a,QV©©a»*’ VCDMSC ®£SQeO ©®©OOC3l!®i>©!»©ffl©©©O®tl»«OiI>©SOSOO9®®©®«'0®«®®©©®(»«>O
I '	•	:..............................................................................................................................
5
b
i
DiflniMm glavnica: ir žo.ono.ooo’—	SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, 1	UUBUANA	Rezervni zakl idi: K (5,!3 00,000*—
Podružnice:
$ Rouo neslo, llilmii, Slnsciilgradin
EzulrSulo	^anSne gsosle naltocnejo Si^ naJkuJ-aninoJo«
Telefoni M. MG, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA
H®® ©®(j)(iii)®®fflii!i-fiji<ij(ii!)©iii>ifl)#©4i)®®!iio©®®ffi©®®s®©©©©a'j;:...ut©©©®®©©© tu®®©©®©©©®©©®®®®©©©©©©®®'©©©®©©®©®©©®«®®©©®®©
•m
mm
aiiMiir"
BANSKA
TRST
DelnlSka stavnica: Lir 15.000.000-— Rezerva: .... lir 5.000.000-—
PODRUŽNICE: Beograd. Celje. Cavtat. Oubrovnlk. Ercesnovt. Jetsa. KorCula. Kotor. Kram. LJUBLJANA. Maribor. Mctkovli. Sarajevo. Spit. Šibenik. Zagreb. Trst, Zadar. Opatija. Wlen,
BEOGRAD
DeSniSIta glavnica: kron 120.OOD.OQO-— Rezerva: . . . kron 60,000.000-—
JADRANSKA
Naslov za brzotave: BANC ADRIA.
ADRIABANK.
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Naš Anierikunski oddelek stoji v /vezi i vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci.
AHLIIRAM ZAVOD
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CGKTLAND STREET,	NEW TOBSC CIT77.
I IIIiiMii
imililli
Prometni zarad ra presni i i s Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
zo (lomečo opornim kakor tudi za industrijski podjetja in razpečaua:
ta Ui. in amin® tol« ia lin in dami uprt, toia® mn in trni m
Naslovi: PROMUTNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
130 mrterskih stotov prvovrstna čebule oddam po zelo ugodni ceni. Oberreiter I). BczdAn, Bačka.
op lice v Sloveniji
v krasnem kraju, z različnimi zdravilnimi načini opremljene, primerne za sanatorij itd se prodajo. Pojasnila pod „SANATORlJ“ na upravo .Jugoslavije*
Zalile kože
po najvišjih cenah
kupuje tovarna klobukov „ŠeŠir“, d. d. v Škofji Loki.
im*
06BB3EKI®
Hrastov les
Prodamo 15 lepih hrastov brez grč po 7 m dolgi, v sredini debeli 34 cm, franko vagon na Dolenjskem. Poštni predal 43. Ljubljana.
P. n.
Dobaviteljem in producentom kostanjevega leso ul'udno naznaniam, da mi je TOV35TI3 Strojil, lesna
in kemičsta Motrila d. d. praj Ščurka & IVildl
I Polzeli poverila kot edinemu v nakup
kostanjev i©s
na vsem ozemlju bivše Kranjske.
Vse dosedanje in nove dobaviteke omen'enega esa prosim, da se s ponudbami in tozadevnimi vprašanji vsled hitrejše rešitve v bodoče obračajo na moj noslov.	2 odličnim spoštovanjem
3. POGAČNIK.
Ljubljana, Dalmatinova ul. 1./I.
dobro vpel rano, radi smrt! posestnika, takoj za prodati.
TEMERL
M9H103B, OallitnBrjBva ulica §tcu. 6
Priporoča
i n „ • Peteline f°mnii!i!a za!lw šlB3’n**1 strfliBV
se tvrdka	A	v	v« e h opremah, materijal In Izvršba predvojna, za rodbinsko
in obrtno rabo, tut vsi posamezni deli r.a vse sisteme, Igle,
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7	c,...	—	—-
Večletna garancija!
Popravila m sprejemajo I
Les za žago.
Smrekove, bukove in hrastove hlode kupujem po naivišiih dnevnih cenah. Ponudbe franko vagon nakladalna postaja.
Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4.
Istotam se sprejme zanesljiv in izvežbnn
GATERIST
če mogoče za takojšen nastop.
KORANU
s
j| asbestnl škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokri-S vunje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu(llrvatska)
glavno zastopstvo za Slovenijo:
i	Frasi	Hočevar
Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
08 Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju Zahtevajte oferte.
SOBO
iščeta uradnika z dvema posteljama, S hrano ali bi\)z hrane za tnkoi ali pozneie. — Ponudbe na upravo listo pod „Soba".
po predpisu lično natisnjene, neko-lekovane ima v zalogi
Zvezna tiskarna v Ljubljani
Wolfova ulica 1.
Denarni zavodi in trafikanti naročite jihl Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust, če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda.
m
VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 1.
Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju.
   1
zmožnega bilance, prvo-vrstno moč sprejme ve-liko industrijsko podjetje v Liublinni. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službova-nja na upravništvo pod „Bi1ančniku. P2ača po dogovoru.
trwW'Vrwn
J»rA,lPMT’W
Lisici© kože
in kože divjačine sprejme
v stroj, barVO in izdelavo
krznarstvo KOT, Ljubljana, Gradišče 7
StUPUjO kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema
moderniziranje.	_____________
znamke „M I K A D 0“ biez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
Tovarna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z,
Tel. int. 188. RuŠ2 pri Mariboru. Brzojavi: Vžigalice.
Akcijski kapital k 30,000.000 Rezerve EC 16,000.000
Karažafte in širite „Jugos!aviio“
^ii iiiiiiiiuuitiiuiiiiMtttiuiunniiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiituiiitiuiiiuiisiiiiiiiiutiiJiiuiiuiiiiiiiiitiinnuiiiiiiiniinmuiiiiiniimiHUHHJUiiuuummiimimmmHnmuumuutiiiLinnuiHUiHHiiHBBiiHHimHiijiuiuuntHHUiii^
I JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA
I	preje	MARIBORSKA	ESKOMPTNA	BANKA
1	USTANOVLJENA	L.	1872
Beograd, Gcmja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec,
Maribor, ekspoziturna podružnica Skofjaloka.
lil MimiiiiiMniiiniTiiiitiiimOTiimimmiiiimiiiiimimiviiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiniMiimiiitiiininiimimifflmMiuiHiiffl^
ggcaBaasaras fleasaagasa	®	©
izv; suje vse bančne posle najkulantneje.
mmm
II za ob-
daSovsiaSe Eesa
I
URBINE
Transmisije
k
rmature in sesalke, zvonovi
□OBOAMA. www»a
© eOESOEBB&l
!
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani