^^^^^Anže ^"ovesl. — Spisal Stanko Svetina ^^^^^ jSTtj^ ¦ffjese" 'e Pr'Plav*'a v deželo. Mrzel veter jezačel briti čez JpfL^-J^i pokraiino; nebo ie bilo skoro pri zemlji, da bi se ga bil j\KJJj*"gyp človek lahko dotaknil, in ptiči so se združili in ostav- Ai^^E^§?5l 'a" domovino. Vrane so samevale na visokih jagnedih ' ^irfi^y in žalostno krakale v pusti dan. Na polju, ki ie bilo "" ^SSafe. prei poseiano z bogatimi klasi. ki jih je zibal veter liki . altivc prostranega moria. je bilo puščobno in pray.no, in le strnišCa i gledala v žalostno naravo. Oozd je stresaval z glavo, in tla so bila "suta z rumenim listjem. Trudna in počitkaželjna ie umirala narava i mirno čakala snežne odeje. Kakor po navadi je bilo življenje pri Treskarjevih. Anže je hodil še ediH) past krave v svojo Ijubljeno reber. Navadno je vzel s seboj krom- lirja, je zakuril kraj klopi in se je grel ob ogniu, zakaj mrzlo je bilo že tiste iui. Zamišljeno je gledal v plamen. ki je plapolal in se nemirno zvijal v .' Ko je bilo dovolj žerjavice, ie dal krompir nanjo. da se ie pekel. I >ober človek ie stric in blag,« si je mislil večkrat in je govoril inisuuoj. »O svetem Mihclu vni ie kupil nove hlače in nov klobuk. Čisto ik klobuk mi ie ktipil, kakršnega sem ga prosik zelenega z zeleniin tra- : 'im in s peresi zadai.« Sel je Anže v nedelio k maši, in tovariši njegovi i'j letlh so ga zavidali za klobuk in za tista peresa zadaj. Tudi onega dneva si je domislil Anže, ko sta šla s stricem v Brinje. rojstno vas Anžetovo, in ko ie nesel cvetice na grob svoje matere. Prav- ak je bil grob. kakršnega si ie predstavljal prej v duši: s travo porastel .11 s plevelom. Leseni križ je bil nekoliko nagnien na stran. Anže ga je iK t nopravii in je potrgal travo z groba in je poravnai prst na niem. il ie cvetice nanj. belc, rdeče in modre, da je bil grob ves pisan, 1 ' ic pisan povnladanski travnik. Pokleknil ie Anže po delu zraven groba in je molil za Ijubljeno mater. Ko je vstal in liotel iti s pokopališča k Boltetovcu, kier se ic ustavil stric, ie zaglcdal pred seboi gospoda žup- nika. Zardel ie, in ker je vedel, da zardeva, mu ie šinila še bolj kri v lice. Odkril se ie. stopil li gospodu in jim poliubil roko. »No, Anže, kako je kaj tebi? Ali si še vedno priden, kakor si bil?» so ga vprašali gospod in ga pogladili po laseh. Anže je molčal in gledal sramežljivo v tla. Dobro se mii je zdelo, ko so ga gospod pogladili po laseh in ko so ga vprašali, če je priden. Pa pomislil je spet, da se ni pnsel nič poslovii, ko ie ovlšel. in hudo mu je bilo. »Lepo je to, Anže, da prideš sem na materin grob in da se spotninjaš ranjke v moiitvi. Le vcdno bodi priden in inoli zanie. Čakai. ti bom nekai dal!« so rekli gospod iu posegli v žep. V Anžetovi roki se je zasvetila krona, čisto nova krona. »Bog povrra, gospod župnik!« je dejal Anže in trdno tiščal v pesti podarjeno krono. Ljubi Bog! Anže in krona! V vsem svojem življenju še ni imel krone v žepu. In zdaj kar naenkrat! »Kadar še prideš setti, se oglasi pri meni, v župnišču se oglasi!« so mu naročili gospod, se obrniii in hitro odšli. Ko je bil Anže sam, ie vzel rutico iz žepa, zavezal krono v vogal prav trdno in potlačil rutico prav na dno hlačnega žepa, da ne bi izgubil. krone. Nato je odšel hitrih korakov k Boltetovcu, na konec vasi. ¦ Vsega tega se je domislil Anže, ko ie pasel krave na rcbri in se gretfl ob ognju- Segel ie v žep. potegiiil vnn robec in odvil iz vozla krono. J ^Čisto nova je še in svcti se kakor svetinjica, ki so mi io kupili matfl predlanskim o sv. Alešu na semiiju pri sv. Antonu na Rebri.« Oledal ie Auže krono in veselja so sc rau iskrile oči. »Kaj vsc laliko kupim za tako krono. za tako niajhno reč! Nož svetal dobiš za njo s tremi kliuiami — in nazai še nckai kraicarjev.Nož si bom moral kupiti; pipcu se je zlomila klina, ko sem rval žebelj iz deske, in brez noža ne moreni biti,« je govorfl Anže samprisebi. In sklenil ie, da Li kupi nož s tremi klinami. 1 Tako so minevali dnevi Anžetu na paši. Bližali so se Vsi Sveti, bližal se je dan vernili duš. Sedela sta nekega večera Anže in stari Janez na klopi pred hlevofflB in se pogovarjala. I »Ti praviš, da bi bil rad mizar, A"nže? Kai, ko bi ti to povedal stricufl Morda bi te pa le dali učit se. Ojimači se enkrat in poprosi, kaj se bo9 bal?« je govoril Janez Anžetu, yzel pipo iz žepa, natlačil tobaka in prižgaM »Bi že prcfsil, .lanez, ampak ne vem, če bi kaj bilo.« H t»Bom tudi jaz prosil zate in teta bo prosila: le ne obupaj!= ¦ »V mesto bi se šel rad učit, — še nikdar nisem videl mesta. Ali jel lepo? Saj ste že bili, Janez, v mestu?« vprašofal jc Anže svoiegM starega prijatelja ¦ »Lepo je v incstu. Hiše so tam velike in vse se drže sknpaj; in lep«J curkve so tain z visokimi zvoniki. Še izgubiš se. Anže, v mestu, le verujl mi! Ceste so dolge in široke in zelo so si podobnc.« M Anže je pomislil na mesto in zahrepenel je po niem. »Kaj, ko bi stm stric vendarle vdaii, ko bi prosil Janez zame in tcta.« si je mislii Anže in zdelo se mu ie, da ni nemogočc, da bi se stric vdal. »Glejte, Janez, snežinka! Pa še Vsi Sveti niso tukaj. pa bo že sneg!«« je zaklical Anže in pokazal z roko. M »Ni sncžinka, golobji mah ie, saj vem. Olej, nečesa si me spomnir. V četrtek boin moral iti v mesto po Lipeta. Pisal je, da se ne bo pripeljal domov po železnici. ne vem že, zakaj ne. Saj bodo v petek Vsi Svetnilc« ali ne?« ¦ »V petek bodo in v soboto bo vseh verniii duš dan,« je rekel Anže. »Vidiš, pa še Lipetu boš rekcl, naj poporosi zate, da se boš šel učit v mesto. Stric ga hnajo radi in ne bodo mu odbili prošnje.« -m ow 35 aso____________________y^^ »Janez, Lipe je učen, kaj ne, ker je v mestu v šoli?« »Učen. Latinsko se uči in kdosigavedi kaj še vsega. Lani ob koncu leta so ga pohvalili tisti gospodie učeniki.« Tako sta se menila na klopi Anžc in stari hlapec še dolgo, predno sta šla spat. Anžetii se je sedaj skoro vsako noč sanjalo o mestu in o Iepih cerkvah in tudi o Lipetu se mu je večkrat sanjalo. Stari Janez je govoril re&nico. Komaj sta se videla, že sta si bila dobra prijatelja, Lipe in Anže namreč. Še tisti večer, ko je prišel Lipe domov. je pravil Lipe Anžetu, kako je v tnestu, in tnu ie povedal, kako ie v šoli, kamor hodi. Paziiivo ga je poslušal Anže iii ga blagroval. »Veš, Lipe,« je pravil Anže. ko sta bila sama, »tudi jaz bi šel rad v mesto, pa bi ne šel tja v tisto šolo, kamor ti hodiš; izučil bi se rad za mizarja.« »Pa bi šel, ne? Zakaj pa ne greš?« ga vpraša Lipe. »Stric bi me morda ne pustili in bi bili jezni, Leš, zakai sili, ko mu ni tukaj nič hudega,« odgovori Anže in menca z rokami in gleda v tla. »Janez in teta sta mi obliubila, da bosta prosila zame . . .« »In jaz bom tudi prosil!« »Ali boš res?« vsklikne Anže razveselien. »Res bom.« , »Da me bodo stric pustili učit se mizarstva?« »Da te bodo pustili učit se.« »In da born šel v mesto?« »Da boš šel v mesto. da!« »Oh. Lipe, ti si dober! Nikoli ne bom pozabil tega, vedno mi bo v spomiiiu,« reče Anže veselo. Tako se ie zgodilo, da je dobil Anže tri priprošnjike: starega Janeza, Traskarico in naposled šc Lipeta. -- Bilo je na Vseli Svetnikov večer. Vsa Treskarjeva družina ie bila zbrana v sobi. Treskar sc je pogovarjal z Janezom, Lipe in Anže sta igrala domino, Treskarica je pa pravila nekaj Neži in ji naročala. Anže je bil razmišljen pri igri, tako da je že dvakrat izgubil, in je le premišljeval, kdaj in kako bi rekel stricu, da bi jili izprosil in da bi ga dali v uk. Janez ga je videl, da bi rad govoril s Treskariem — poznal ga je po obrazu. Odkašljal se ie in sam napeljal na to. »Anže, koliko si že star?« »0 'svetem Martinu bom trinajst. Čez enajst dni, če se ne motim, bo moj rojstni dan.« odvrne Anže in pogleda na tnizo. »Trinajst že? Pa boš vedno pastir, kai?« »Seveda . . . pastir bom že . . . trinajst let bom o svetem Mar-tinu . . . ampak . . .« »Ampak! Kai liočeš s tem!« oglasi se teta in ga pogleda. Tudi stric ga je pogledal in Neža se ozre nanj. es 36 « ^P Anipak ne ostal bi rad vedno pastir.« ^^^^^^^^^^^^^H »Kai pa bi? No. kaj pa bi rad, govori!« reče Treskar in namrši obrvi.l •Veste, stric, prosi! bi vas rad, da bi me dali v mesto da bi sc izučUj za mizarja. Mizar bi bil zelo rad, stric!« reče Anže z boiečim glasom iaa gleda predse. I »Aha! \z tega pa ne vcin, če bo kai? To bi marsikdo rekel: ,Mizaf bi bil rad, raizarstva bi se rad učil, v mesto bi šel rad,' ampak to ni, da bi se človek izmišljevaJ. Kdo pa bi bil potem namesto tebe pastir, kaj?«j odvrne Treskar resno *Ne. iz tega pa rcs ne bo nič, kakor sem že po-1 vedal !. i »Kai pa bo pozimi pastir?« reče Treskarica in pogleda moža. I »Sai res, pozimi tako ni treba pastirja,« se oglasi Janez. 1 »Glejte, glejte. kako sta modra in pametna! Seveda. pozimi ga nLl treba. ali zirna ne trpi vse leto. Pridc pomlad — in kaj potem?« ,1 »Pa najaniemo kakega fanta, ie bi se šel Anže učit,« Najeti ga je treba. gotovo. Ampak čemu, vas vprašarn, čemu, ko iel vendar lahko ta tukaj?« I »Pa ga vseeno pustite, oče, ker bi šel tako rad v mesto in ker bi biffl rad mizar. Saj lahko tudi počakatc s pastirjem, če bi ga precej ne dobili. Pred Anžetom ga tudi nekaj časa ni bilo,« se oglasi Lipe s proseSim glasotn. ¦ »Kaj? ... Ne, ne . . . hm, da bi šel? . . . Povem vam: Le najl gre zastran mene. ampak kesali se boste in sami iskali drugega pastiriall Le zapomnite si!« I »Sai se hitro dobi; še na izbiro so.« reče Janez in pomežikne AnžetuJ Oeš, fant, zdai si pa že na konju. Smo ga vendarle pregovoriii. I 1 Tisti dan po Novem letu sta šla Treskar in Anže v mesto. S čudom ie glcdal Anže to veliko vas: hiše se drže drugapridrugi, velike so in podobne so si; lepe in široke ceste, krasne cerkve z visokimi zvoniki, prav take, kakor sta mu iih opisovala Janez in Lipe. Pri vsaki proda-jalnici si je hotel Anže ogledati izložbo, pa stric ga je potegnil za rokav in šla sta naprej. »Zate je že še čas, da si ogledaš; meni se pa mudi,« ie rekel. Ustaviia sta se pred enonadstropno hišo. ki je imela na pročeUu desko in na nji napisano: Anton Klinar. mizar. V to hišo sta stopila Treskar iti Anže. Nasproti jima je prišel majhen možiček, prijaznega obraza s črnim? brkami in s kratko brado. Gologlav ie bil in golorok. >.O, gospod Treskar. dober dan, pozdravljeni, kaj pa vi?« začne vljudni mož. Anže se je čudil. kako pozna mož strica, in nekako dobro sc mu je zdelo, da ga pozna. »Stvar ie namreč taka. Tega-le fanta sem pripeljal. gospod Klinar, du bi bil pri vas za učenca. Pravi, da ga veseli mizarstvo in me prosi, ^k « 31 iffl naj ga dam učil. Od ranjke sestre moie je. Priden iant, nič poreden. — To se pravi. če ravno potrebujete kakega takega, drugače se moram obrniti kam drugam,« reče Treskar, potem ko ie podal roko možu. >No, ravno potrebujeni ga ne. anipak, če je priden in pošten in če ga res veseli mizarstvo, pa naj ostane,« odvrne mizar Klinar. »Vidiš, Anže, tega gospoda boš moral ubogati, kakor si mene, in poslušati ga moraš, kar ti bo rekel in ti ukazal. Ali si razumel?« »Sem,« odgovori Anže odločno. »V vsem bom izkušal ustreči go-spodu,« še doda. >Torei ti lahko kar tu ostaneš. Imam še dosti opravka v mestu -- kaj bi trapal z menoj. Glej, da se boš vedno lepo vedel, da ne bom čul pritožb o tebi.« je naročal še.stric, podal roko Klinarju in nato še Anžetu. »Na, par desetic ti še dam, pa jih ni treba zapraviti; o potrebi jih porabi! Mlad človek ne sme irneti nikoli dosti denarja, to sem vednn rekel. Naenkrat zapravi vse in potem nima nič. Ali ne, gospod Klinar?« »Seveda, seveda,« reče mizar in se nasmehne. »Pa z Bogotn, go-spod Treskar! Če kaj pridete v mesto. pa se spet oglasite!« kliče za odhaiajočim. »Ti, Anže, pa poidi z menoj! Saj ti je ime Anže, ne? Če se ne nio- tim, te je stric tako klical? Pojdi, boš videl delavnico in svoje tovariše!« Novi gospodar pelje Anžeta v prostorno sobo, kjer ie delalo na dolgih in širokih mizah več mladeničev razne starosti. Tu ie eden oblal, tam drugi žagal, tretji zbijal deske: vsak je imel svoje opravilo. Ko je stopil Anže z gospodarjem v delavnico. se ni ozrl noben de-lavec: vsi so delali naprej in se niso zmenili za vstopivša. Gospodar je šel tja v zadnii del sobe k krepkemu, plečatemu fantu z živimi očtni in s kodrastimi lasmi. »Glej, Peter, tn imamo novinca; tam iz Doleniskega ie. Prišel se ie učit k nam, da postane mizar. Razkaži mu vse v delavnici, precei lahko kaj zatne,« reče gospodar in odide iz sobe. Peter ie pokimal, pomignil Anžetu in mu zaiel razkazovati. »Vidiš,« ie dejal in stopil k mizi, kier je delal nekoliko grbast fant, »tu se nblajo deske. da postanejo čisto gladke — postavi tisto culo. ki io imaš v roki, tja na klop! — popolnoma gladke morajo biti deske in ravno izoblane, razumeš?« »Vem, vem; sem že oblal deske doma pri stricu.« je pravil Anže in kitnal. »Pravi Dolenjec si: precej se te pozna po govorici,« omeni Peter. »Zakaj?« »Olej ga no! Doleniec si. tam okoli Ribnice si doma, ali ni res?« »Res ie!« pritrdi Anže. »Kako pa to veš?« »Saj praviš: ,vajm, vajm', pa ,rajs je', — vsi tam okoli Ribnice govorijo tako,« reče Peter in stopi k drugi mizi. t?S 38 2=0 »Olei! Tn so deske: nekatere že izoblane, nekatere še ne. Na ' deskah so črte. podolgem in počez. Po teh črtah se moraio deske izža-gati in tu bo tvoje prvo opravilo,« razlagal ie Peter Anžetu dalie. Nato mu jc razkazal še drugo v delavnici in ga pelial potem v spavnico, ki je bila hkrati tudi obednica. _Ko sta vse pregledala. si ie pripasal Anže moder predpasnik in šel takoj na delo. Ako mislite. da je bil Ariže slabe glave, niste uganili prav. Kar mu ie kdo pokazai, ie razumel takoi in naredil vsako stvar dobro in lično. Bil je, kakor se pravi, rojen mizar. Prišel je večkrat gospodar v delav-nico in vselej ie pohvalil Anžeta, potapljal ga po rami in mu dejal pri-iazno: »Le tako naprej. Anže, to me veseli.« Nato se ie obrnil k Petru, ki ie bil v delavnici za velikega pomoč/iika. in mn rekel: »Fant je prav razumem: bo že še kai iz njega, fe bo vedno tak.« *Ce bo vedno tak.« ie odgovoril Peter, kakor v odmev in pogledal vstran. Ni mu bilo ljubo, da hvali gospodar Anžeta. a njega ne. Sicer je bil Klinar proti njemu prijazen; a on ni maral, da bi bil tudi proti komu drugemu. ¦ Ko ni bilo Petra nekoč v delavnici, ie stopil grbasti Pavle k Anžetu. »Pa se misliš izučiti pri tem gospodarju? Sai se ne boš, saj ne boš ostal tukaj.« izpregovori Pavle. »Zakaj bi ne ostal?« vpraša Anže in nezaupl;ivo pogleda tovariša. »Ne boš, ti pravim. Zaradi Petra ne boš, veš! Ze dva sta bila pred teboj. pa sta oba pobrala in šla. Pridna fanta sta bila in rad iu je imel gospodar. Pa ravno zato. ker ju je imel rad. sta morala iti. Ne vidi rad Peter, če ima gospodar koga rajši. kot niega. Prvi je neki kradel gospo-dariu denar. lska!i sr? ga povsod in s Anže steče. pa čcz maJo časa pride zopet nazaj in pove gospodarju, dd ni videl nikjer denarnice. »Kai? Nisi ie videl. Na mizi sem jo pustil. vem. Morda pa nisi dobro poglcdal,« reče gospodar in zapusti sobo. Tisti dan potem ga ni bilo več v delavnico. Ko so zvečer mizarski pomočniki in učenca Anže in Miha pove-čerjali, ngasnili so luč in vsak je legel na svoie ležišče. Trudni od dela so kmalu zaspali. Okoli polnoči pa so se odprla vrata in v sobo je stopil gospodar s svečo v roki. Peter, Pavle in Miha so se zbudili. pa ker ni gospodar nič rekel. bili so tudi oni tilio. Poleg postelje je stal stol. na katerem je ležala Anžetova obleka. Gospodar je postavil svečo na mizo in je začel iskati po obleki. Najprvo ie vzel v roke hlače. posegel v ta žep. posegel v oni. pa jili zopet dal nazaj. Potem je segel po suknji. Zunaje žepe je preiskal, posegel šc v notranjega-------in izgubljena denarnica ie bila v niegovih rokah. Djal je obleko nazai, kakor je bila prej, vzel svefio in šel iz sobe tiho in po prstih. kakor je bil prišel. in ni črlmil besedice. Ko je gospodar odšel. je zabičal grbasti Pavle Mihi, da ne sme ziniti prav nič o tem Anžetu. Zakaj. tega mu ni povedal. Petru ni rekel nič. Zjntraj je prišel Klinar v dclavnico. Resen je bil njegov obraz, kar ni bila njegova navada. Nekaj časa je stal pri Petru, nato pa je rekel: »Počakajte nekoliko časa z delom, da vam nekaj povetn! Znano vam ie gotovo, da sem izgubil včeraj denarnico, v kateri ni bilo malo de-narja. Ulejte, izgubljena denarnica ie že tu! Pa ne bi vam prišei povedat tega. ko bi jo bil našel v svoji sobi, ampak prišel sem vam povedat, ker sem jo dobil v sobi. kier nbedujete in spite samo vi. Nikari se ne čudite, zakaj to je resnica! Kai inenite vi vsi? Ali nai imam še naprei tata v svoji liiši, ali naj ga še redim? Odgovorite!« »Ne, proč mora od poštene hiše in ne sme se več prikazati sem!« reče Peter ognjeno in vsi mu pritrdijo. >Pa kdc je bil tisti malopridni človek, ki mi ie iztnaknil denarnieo, allt ni res?« Vsc tiho. ¦>Tistega človeka sem cenil in sem tnislil, da je pošten, in rad sera ga imel. Ime mu je — Anže.« Anže je prebedel, tresel se ie, in toliko, da ni omahnil in se zgrudil. »Olej. Anže,« začne gospodar iznova. »mislil sem. da si res priden in pošten, kakor je deial tvoj stric. Sedaj pa vidim, da nisi dosti prida in — da se naravnost izrazim — da si tat!« »Za božjo voljo, gospod Klinar,« začne iokaje Anže, »iaz niseni ukradel nobene denarnice, verujte mi! Na smrtni postelji so rni deiali mati: .Rodi pošten, Anže, in nc bo se ti godilo slabo.' Vtisnil sem si te besede v spomin in sem se vedno ravnal po njih. Bog mi je priča, On ve, da nisem ukradel denarnice.« CSS 42 SS) jU ^f »O, tndi jaz vem, da si pošten,« se oglasi nenadoma grbasti Pavle. Vsi ga pogledaio, gospodar Klinar se začudi. Peter prebledi. »Poslušajte. gospod, da povem naravnost in po pravici! Ko smo včeraj zvečer pihnili luč in legli k počitku, bil je nekako poldrugo uro popo/en mir. Vsi so zaspali, razen mene in Petra. Okoli poluenajstih nam-reč je vstal Peter tiho, kolikor ie mogel, in šel k Anžetovi postelji. Vzel ie njegovo suknjo. izvlekei je iz nedrii denaniico — dcnarnica ie bila, dobro sem jo razločil, zakaj oči so se do tačas privadile teme, da ie bilo po sobi, kakor v poznem mraku — izvlekel je denarnico in io potisnil v notranji žep Anžetove snknie. Nato ie dal suknjo pod hlače, kakor je bila prej, ozrl se je, šel k Mihi in Francu. in ko je videl, da ta dva spita, ki sta najbližja Anžetovi postelji, je šel spet tiho nazaj na svoie ležišče. Nekako o poinoči ste prišli vi. gospod Klinar, s svečo v našo sobo, šli ste naravnost k Anžetovi postelji, vzeli ste denarnico in ste odšli. Anže ima trd spanec, ni se prebudil niti prvič. ko ie bil Peter pri niegovi po-sttlji. niti drugič. ko ste bili vi. Kdaj ie Peter ukradel denarnico, o tem ne smein govoriti, ker ne morem dokazati. Mislim samo tako: Ko ste prišli včeraj v delavnico, ste rekli, da dobro veste. da ste denarnico pn-stili na inizi. Ves čas pa, kar ste bili pri nas, ni biln Petra v sobi, in jaz mislim, da jo je moral vzeti tisti liip. še preden ste poslali ponjo Anžeta. Povedati pa ninram tudi, zakai sem zadnje v*o pozornost obrnil na Petra. Pred tremi dncvi je ponuial Anžetu v delavnici smodko, ki ie pa ta ni hotel vzeti. Zato je bil Peter jezen. da je stisnil pesti in zaškrtal z zobmi. Ker pa imam Arižeta rad in ker sem prepričan, da sta morala iti ona dva učenca. ki sta bila pred njim tukuj, strani samo zaradi Petra in bi tnoral iti tudi Anže, zato sem ga izkušal varovati. kar se ini je, hvala Bogn, tudi posreLito. To ie. kar sem mislil povedati!« »Veš, Peter, kaj takega nisem misiil o tebi,« de gospodar. »Qlei. rdečica na obrazu te izdaja in pravi. da je res, kar je povedal P;ivle. Sam si prej izpovedal sodbo za tata. in kaknr vidiS sedaj, tudi za sa-megasebe. Torei glej. da izgineš še danes! Ne bom nikomur pravil o tem, kar si napravil. Dobiš mogoče kie drugje službo, v kateri pa bodi modrejši! Tebi bo v korist. — Ti pa. Anže, ne zameri, da sem te ob-dolžil po krivem! Sedai sem šele spoznal, da si rcs pošten — ne bom pozabil tega. Tudi ti si vrl dečko, Pavle. da skrbiš tako lepo za svojega tovariša. Zapomnil si bom to. Včliki pomočnik boš sedai namesto Petra.« Tako je govoril rnizar Klinar Petru, Anžetu in Pavletu. S solžami v očeh še je zahvaljevai zvečer Anže Pavletu za dohroto, ki mu io ie blasri mladenič izkazal. Postala sta najboliša priiatelja. Peter pa je spravil svoje stvari v culo, zavezal jo je in odšel v svet kdovekam. J| Dvanaist let po teni. V tej precejšnji dobi se je tnarsikaj izpremenilo. Pri Treskarju sicer najdemo skoro še vse stare znance: Treskarja, ženo niegovo. tudi hlapec Janez je še, le dekla Neža ie š!a strani, namesto nje pa je prišla služit za deklo Mina. Tam nekje iz Ooriškega ie in s Treskarjem je nekoliko v sorodu. Lipe se je pa posvetil duhovskemu stanu in je sedaj dušni pastir v tarni vasi v Kotu. Kje pa je Anže? V mestu. na hiši, kier ie bila pred dvanajstimi leti nabita deska in na njej zapisano: Anton Klinar, mizar, in kjer se je tudi Anže učil mizarstva, ie sedaj druga deska, ki nosi tudi drug naslov. Glasi se: Ivan Trdan, mizar. Kdo je ta Ivan Trdan? — vprašate? Da vam povem: Ivan Trdan je naš Anže. Pred tremi leti je umrl prejšnji gospodar Klinar. Ker je bil vdovec brez otrok. je zapustil vse premo-ženjc poštenemu in vseskozi pridnemn Anžetu, tedaj velikemu pomočniku v njegovi delavnici. Tako se je uresničila Anžetu najsrčnejša želja: postal je mizarski mojster. Večkrat v prostem času pohiti na Dolenjsko k stricu; ali pa gre obiskat svojega najboljšcga prijatelja Pavleta, ki je tudi mizar v malem mestecu na Spodnjem Koroškem. Pri kupici vina si potem pripoveduieta dogodke iz niladih let, ko sta še delala in se učila pri ranjkem Klinarju. a tudi hudobnega Petra se spominiaia. Od onega časa, ko je zapustil Klinarjevo delavnico. ga nista videla nič več. Naibrže jo ie popihal v Ameriko.