OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 3, 1953
ŠTEVILKA (NUMEBR) 237
Voi^i ftckciifi k
JTIANK marincic
Po mučni bolezni je umrl v torek zvečer v St. Luke's bolnišnici Prank Marinčič, star 75 let, stanujoč na 3516 E. 75 St. Do-je bil iz vasi Gornje Kamnje, fara Dobrnič na Dolenjskem, od-* koder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Svoječasno je bil oskrb-Slovenskega narodnega do-»Wa na E. 80 St. Bil je član društva sv. Lovrenca^ št. 63 KSKJ
društva sv. Imena.
Tukaj zapušča sinove Louis, ^ank in Andrew, hčere ivlrs. Angela Handler, Mrs. Pauline Znidaršič, Mrs. Mildred Novak ^ Caroline, vnuke in vnukinje, y starem kraju pa brata Antona 'ft sestro Frančiško. Soproga ■^gela je umrla pred štirimi meseci ter jo je zelo pogrešal. Po-Sreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lov-fenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
Eli golubič
Danes zjutraj je preminil na svojemu domu Eli Golubic, stanujoč na 15625 Waterloo Rd. pogreb oskrbuje pogrebni zavod ^ary A. Svetek- Podrobnpsd bc-nio poročali jutri.
Mossadegh—
ROKOBOREC
Teheran, 2. decembra — ^eugnani bivši predsednik iran-vlade, Mossadegh, je še ved-na razpravi. Ne prizna pravilnosti sestave sodišča, ne pri-^na funkcije državnega tožilca ^ se je zatekel k svojevrstni ^brambij kakor tudi svojevrstnemu dokazu, da ima prav. Dr-^vnega tožilca je povabil na voboj v rokoborbi in mu naprej ^ljubil, da ga bo položil na hr-Mossadegh je stžtr 72 let. '^di eden od sodnikov se je ^ed 'razpravo spravil v spor z Javnostjo, advokati in povzročil ^emir, kar vse ne odgovarja dostojnosti sodnika,
^&ndali v mestu
Ropanje in tatvine po šolah ^ Cleveland Heights je po jas-3eno. Policija je aretirala dva ®"adenič. Prvi je star 15 let in Poseča srednjo šolo, drugi je star ^et in se vadi kot ključavni-vajenec. Zadnji je trdil, Je poročen in da je žena nos-> da je bil brez denarja in je prisiljen ropati in krasti. Zlo-sta priznala, da sta kradla ° poslopjih 19 šol, pa tudi po l^zolinskih postajah.
® oddih v Florido
in Mrs. Valentin in Jose ™^e Sinkovic iz E. 237 St. se ° ata v petek proti Floridi, bosta ostala preko zimskih g ®®ecev. Nastanila se bosta pri brodnikih Mr. in Mrs. Peter j^ostan na 824 N. Orange St., ^'^Vna Beach, Fla., kamor P^'ijatelji lahko pišejo. v„ razvedrila in srečen po-
Vfatek!
darila
Oblakovi trgovini s pohi-na 6612 St. Qair Ave. }jjy lepo izbero vsakovrstne Pfed^	kakor tudi drugih
ki so primerni za do in koristna darila. Na l&hko na mesečne
35 URNI DELAVKI TEDEN, PA NESPREMENJENA MEZDA*
Delavske unije so si zastavile veliko nalogo, da preprečijo nezaposlenost, če bi šlo ameriško gospodarstvo navzdol. Eno sredstvo bi bilo zmanjšanje delavnega č^sa, unije pa pri tem zahtevajo, da naj bi mezde ostale nespremenjene, to se pravi, kakor če bi delavci delali seda nji delavni standard 40 ur na teden. Kaj pravi k tem predlogom ameriška javnost?
Znani zavod za raziskovanje javnega mnenja, Gallup v Princetonu, je izvršil neke vrste javnega plebiscita. Misel sama, da bi se delalo na teden 35, ne pa 40 ur, ni naletela na dober odziv. Za sebe ni dobila niti četrtine oddanih glasov. Tri četrtine povprašanih se je izreklo zoper 35-urni delavni teden.
Če bi pa prišlo do novega sistema 35-urnega delovnega tedna, potem se je, kar je čisto razumljivo, večina izjavila za to, da bi naj bilo delavstvo plačano, kakor če bi delalo 40 ur na teden.
Med^ tistimi, ki zagovarjajo 35-umi delavni teden, so močno zastopani farmarji in rekli bi privatni in javni nameščenci, ki imajo srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. Ročno delavstvo, tudi unijsko organizirano, je s tem predlogom v manjšini. Kje smo v gospodarstvu?
Zadnja izjava zakladnega tajnika federalne vlade, George Humphreya je ta, da je dolar v preteklem letu izgubil na svoji kupni moči le polovico odstotka. Kupna moč ameriškega dolarja je padla od polnih sto centov v letu 1939 na 52 centov v letu 1953.
O zmanjšanju davkov ne more biti govora, dokler se ne omejijo izdatki. Ameriške investicije v zunanjem svetu se večajo. V osmih letih se je na primer v Kanadi investiralo skupno $30,-000,000,000, od tega je odpadlo na Združene države $8,000,000,-000.
Sestanek na Bermudi
TUCKERS TOWN, Bermuda, 2. decembra — Churchilla je ob prihodu na Bermudo pričakovalo lepo vreme. S Churchillom je štab 28 strokovnjakov, med njimi tudi zunanji minister Anthony Eden, ki je ob prihodu preko radija naglasil, da je cilj konference svetovni mir.
Splošni dnevni red bo pb napovedanim razmerje zaveznikov do Rusije.- Sprožilo se bo znova vprašanje konference štirih.
Trdno stališče Eisenhowerja in Dullesa v Washingtonu, ki odklanja McCarthyizem v ameriški zunanji politiki, bo ugodno vplivalo na potek konference.
Glede Francije, tako se napoveduje, bosta Eisenhower in Dulles silila v francosko delegacijo, naj Francija odobri pogodbo o skupni zapadnoevropski obrambi, in da bo Francija še naprej dobivala ameriško pomoč.
White bo zaspal?
WASHINGTON, 2. decembra — Senator William Jenner, ki vodi v svojem odboru, ki naj skrbi za notranjo varnost Združenih držav, preiskavo v slučaju Dexterja Whitea, je izjavil, da je opustil namero, da bi se Igor Gouzenko, ki živi v Kanadi, še enkrat zaslišal.
Gouzenko je v Kanadi pod kanadskim državnim varstvom, kanadska vlada pa bi privolila v njegovo zaslišanje le pod pogojem, da se preda javnosti le to, kar bi odobrila kanadska vlada sama.
Republikancem bi v volilne propagandne namene ostalo le malo, vsled česar je sklep Jen-nerja popolnoma razumljiv.
Zdi se pa, da bo odbor preko mnenja Jennerja vstrajal na tem, da se Gouzenka v zadevi White-a ponovno zasliši, sprejmejo pa se tudi vsi pogoji kanadske vlade. Seveda je vprašanje, ah bo Gouzenko hotel še enkrat pričati ali ne.
Prepričani komunisti
PANMUNJOM, 3. decembra —Zaslišanih je bilo nadaljnih 30 južnih Korejcev, ki so vkljub skrbno pripravljenemu nagovarjanju soglasno odklonili povra-tek v Južno Korejo, tako kot je danes. Torej ostanejo pri komunizmu.
Zadnji požar v začasni prestolnici Koreje, v Pusanu je napravil ogromno škodo, ki se ceni na 33 milijonov dolarjev. Ogenj je nastal na neki begunski šoli in se širil z neverjetno naglico po mestu.
Ena šestina mesta je uničena, 30,000 korejskih beguncev je zopet brez strehe, pri požaru pa je šest ljudi doletela celo smrt, mnogo jih je bilo pa ranjenih.
SVOBODO POLITIČNIM ZLOČINCEM
BONN, Nemčija, 2. decembra —Zapadna Nemčija je po svojih predstavnikih odobrila amnestij-ski ukaz, s katerim bodo šli na svobodo vsi politični pripomiki, obsojeni bodisi radi nacističnega ali antinacističnega gibanja. Nacisti so bili obsojeni po končani vojni, antinacisti pa za časa vladanja Adolfa Hitlerja.
ZA KASTOVSTVO PO TOVARNAH
Slovenci, ki so si nekaj časa služili kruh v Ameriki in se nato vrnili domov, so pobrali nekaj angleških besed, katere so večinoma pozabili, niso pa pozabili dvoje besed: "šur" in pa "bas." "Boss" jim je moral ostati v spominu, verjetno, ker se je ponašal kot pravijo Srbi kot "bog svih bogova."
Nemški industrijski in britanski delavci, ki so bili doma zaposleni tudi po tovarnah, pa so prišli v Ameriko zopet na delo v tovarnah, so se pritoževali, vsaj začetkoma nad preveliko demokracijo, ko jUi je "boss" klical z žvižgi in znaki prsta, kakor se navadno kliče pes.
V demokratični Ameriki položaj "bossoV" še ni zadosti visok. V Chicagu je zborovala zveza ravnateljev industrijskih podjetij in je ugotovila:
Vsaka vrsta nadzorništva nad delavci, bodisi da gre za preddelavca, "bossa" ali pravega nadzornika,' zahteva, da ima vsak zase posebni uradni prostor, pisalno mizo, telefon in druge ugodnosti, ker sicer duševno trpi. Treba je povzdigniti njegovo a\ioritetp in dostojanstvo!—Kakor da nima vsakdo, ki se čuti za človeka, svojega dostojanstva, pa tudi svojo avtoriteto!
GRE ZA "UBOGO REVŠE"
Pred clevelandskim sodiščem je bil obsojen na življensko ječo 60-letni Peter Falletta. Družina Falletta je stanovala na 4007 Trumbull St. Meseca aprila se je Peter spravil nad svoji hčerki, da mu ni všeč, ker sta si dali ostriči lase prekratko. Nato je nastal spor radi zavarovalne po-ice; zavarovani sta bili hčerki Sarah in Carmela, polico pa je zahteval Peter zase. V spor je posegla njegova žena Angelina, nakar jo je mož ubil. Pod obtož-30 je bil radi umora, kar se je kasneje med razpravo spremeni-o na obtožbo radi uboja. Zagovorniki Petra so poroti in sodniku opisali Petra Falletto kot "ubogo revše," ki bi kot tak ne bil sposoben zavedati se — premišljenega umora.
OLAJŠANJE NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
TRST, 2. decembra—2e v mirovni pogodbi, ki je določila državne meje med Jugoslavijo in Italijo po prvi svetovni vojni, je nastalo posebno vprašanje tako imenovanih dvolastnikov. Obmejni posestniki *so imeli zem. Ijišča, ki so ležala v drugi državi, glavnina z domačijo pa zopet v lastni državi. Treba jim je bilo dati posebne dovolilnice, da so šli brez ceremonij obdelovat polja v drugo državo.
Ko je dne 8. oktobra izšla znana odločba Londona in Wash-
ingtona, da se naj zona "A" v celoti priključi Italiji, je jugoslovanska vlada hermetično zaprla mejo države in mejo zone "B," ki jo upravlja. To zaprtje je sedaj odpravljeno in posestniki se kot dvolastniki zopet lahko svobodno gibljejo.
V vprašanju samem je bil zadnji predlog Tita, da se čete Jugoslavije in Italije umaknejo v notranjost in se odstranijo od meja. Tudi Italija je bila takoj za to.
Letna seja
V nedeljo popoldne ob 1.30 uri se vrši letna seja društva Združeni bratje, št. 26 SNPJ v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Poleg volitev odbora, bo tudi glasovanje o iniciativi. Po seji se vrši domača zabava. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
Vile rojenice
McCarthy hoče postati predsednik USA; Volilno leto 1954- le prva stopnja
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Bob Fox, 486 E. 149 St., in jima pustile zalo hčerkico. Mlada mamica je hčerka Mr. in Mrs. Anton Brenčič iz 17724 Delavan Rd., ki sta postala sedaj tretjič stari oče in stara mama. Čestitamo!
NE LE PROTI KOMUNIZMU, MARVEČ TUDI ZA McCARTHYZEM
WASHINGTON, 2. decembra—Položaj .v republikanski stranki se politično jasni. Predsedniki Eisenhower hoče obdržati vlogo republikanskega voditelja. Hali kot predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke je pasiven. Senator McCarthy je bojevit. Brez ozira na trenotno razdelitev položajev v republikanski stranki, torej brez ozira na predsednika Eisenhowerja ali katerega od tajnikov federalne vlade, se pripravlja na to, da dobi v letu 1956 republikansko nominacijo za predsednika. Vsi drugi oziri so zanj le manjšega pomena.
Spor, ki bi ga označili z imeni
šel Francoz Laniel na Bermudo. Njega briga le eno, da leta 1956 kandidira za predsednika Združenih držav.
Eisenhower, z njim Dulles, na drugi strani senator McCarthy, morda pa še nekaj članov fed^-» ralne vlade, je na zunaj v temle;
Senator McCarthy je v svojem odgovoru Harryu Trumanu nekako pred tednom dni napadel tudi sedanjo zunanjo politiko republikancev. Trdil je, da ravna Amerika s svojimi evropskimi zavezniki preveč milo. Njegov izraz je bil, da jim pošilja par-fumirane note. McCarthy zahteva, da se ukine vsaka ameriška pomoč dotični zavezniški državi, ki in\0, kakršnjikoli trgovski stik s kakršnjokoli komunistično državo. Ameriški zaveznik, ki trguje s komunistično državo ni vre-len niti centa ameriške pomoči in ga tudi ne bo dobil. McCarthy je mislil na Veliko Britanijo, na Francijo in druge evropske države, ki se bavijo s trgovino z Daljnjim vzhodom, v prvi vrsti s komunistično Kitajsko, držijo pa se dogovorov, da v komunistične države ne pošiljajo vojaško strateško važnega materiala. Napad McCarthya je veljal predvsem Veliki Britaniji. Morda ima kot Irec po pokoljenju še posebno sovraštvo do Angležev in Škotov, kar je stvar irske narodne zgodovine.
Da bi mu Amerikanci nastavili ušesa je trdil tudi tole: 900 Amerikancev je v rokah kitajskih komunistov, ti pa jih ne spustijo. To je resnica priznana po poveljstvu ameriške mornarice, kakor tudi kopne vojske. Zakaj jih ne spustijo? Ker imajo ameriški zunanji politiki, ki so za vse te stvari uradno odgovorni, na rokah rokavice, ko se razgovarjajo s kitajskimi komunisti.
Odgovor Dullesa
Dulles je sestavil in to šele po enem tednu odgovor na očitke McCarthya, besedilo odgovora pa je odobril tudi Eisenhower. Imela sta skupno več posvetovanj. Odgovor McCarthyu pravi, da je McCarthy kritiziral po svoje sploh sistem ameriške zunanje politike. McCarthy hoče, da bi Amerika diktirala svojim zaveznikom kako naj ti gospodarijo in živijo. To pa je proti vsem tradicijam Amerike in proti vsem ciljem ameriške zunanje politike, ki hoče imeti v vsakem zavezniku svobodnega, toda poštenega partnerja. V notranje razmere drugih držav se Amerika ni in ne bo spuščala.
(Senator McCarthy, ki se trenotno nahaja v New Yorku je na vprašanje ali je mislil Dulles z zgoraj citiranimi besedami njega, cinično odgovoril: "Kaj vi mislite, da so Dullesove besede morda letele na mene?") Komunizem in McCarthyzem
Senator McCarthy je ponovno potrdil in zopet brez ozira na
politiko Bele hiše, da bo volilna parola , republikancev v letu 1954 in 1956—komunizem v Ameriki in borba zoper komunizem, pa tudi McCarthyzem. Eisenhower je kot predsednik in vodja republikancev dejal, da komunizem pri volitvah leta 1954 ne bo republikanska volilna parola. Tudi tu se vidi velika razpoka v republikanski stranki!
Kaj je pravo politično ozadje tega resničnega dvoboja?
O McCarthyu pravijo, da je mlad (star je 44 let), bojevit katolik irskega porekla. Njegov končni cilj je dobiti leta 1956 uradno predsedniško kandidaturo na konvenciji republikanske stranke. Volilno leto 1954 pa naj bi bila samo preskušnja, koliko tal je McCarthy že dobil med ameriškim volilstvom. Zato zahteva, da se parola komunizem in McCarthyzem stavi na republikanski strani kot volilni program.
Tudi nadaljnje okolnosti so značilne, če hočemo razpoloženje med republikanci oceniti pravilno. Verjetno je, da Eisenhower ne bo več kandidiral. Najnovejša ameriška politična zgodovina kaže na to, da so si načelniki raznih preiskovalnih pododborov v kongresu skušali pridobiti ameriško javnost za sebe. Potek preiskav so dali prenašati tudi potom televizije, vsaj pa potom radija. Politiki v prestolici kažejo na slučaj demokratskega senatorja Estesa Kefauverja, ki je mislil, da si je pridobil nesporno popularnost med ameriškimi volilci, ko je kot predsednik posebnega odbora v senatu preiskoval ameriško zločinstvo, nakar se je pojavil na konvenciji demokratske stranke kot predsedniški kandidat!
Tudi McCarthyu je ta taktika v zvezi s končnim ciljem pred očmi. S svojim delovanjem v senatnem pododboru, ki preiskuje delo komunistov in sploh podtalnih elementov, naj si pridobi toliko simpatij, da bo lahko nastopil na konvenciji republikanske stranke kot predsedniški kandidat! Vsi drugi razlogi so potisnjeni v ozadje. McCarthya ne briga, da se dne 4. decembra sestane konferenca treh zapad-nih velesil, to je—Združenih držav, Velike Britanije in Francije, ta konferenca pa naj najde skupno pot do skupne zavezniške politike do Sovjetske zveze. McCarthy je, rekli bi na. predvečer veUke konference, surovo napadel Veliko Britanijo, podrejeno pa tudi Francijo. To ne bo dobro za potek razgovorov, toda McCarthya to ne briga. Francija se zvija v porodnih krčih, ali bo odobrila pogodbo o sikupno za-padni evropski obrambi. McCarthy jo napada. Njega ne briga s kakim razpoloženjem je od-
Zahvala Trumanu
NEW YORK, 2. decembra — Grški kraljevski par, ki se nahaja že dalj časa v Združenih državah, je povabil k sebi bivšega predsednika Harry S. Tru-mana in se mu osebno zahvalil za vso pomoč, katero je dala Grčiji Amerika na pobudo Tru-mana.
(Grčija je bila v zadnji svetovni vojni delno zasedena naj-prvo po Italijanih, potem pa celotno po Nemcih. Po vojni je zbruhnila državljanska vojna. Na Grčijo so tradicionalno zainteresirani Angleži, ki so začetkoma vzdrževali antikomuniste, potem pa sprevideli, da je to breme za Anglijo pretežko in so ga prevalili na Združene države. Po končani državljanski vojni ni odpadla komunistična nevarnost, na drugi strani pa je država rabila podporo za obnovo. Trumanova doktrina, da se Združene države postavijo po robu povsod, kjer bi se pojavila nevarnost komunistične agresije, je veljala Turčiji in Grčiji. Obe ste bili rešeni sovjetskega objema).
Med Londonom in Teheranom
TEHERAN, 2. decembra—V posledici petrolejskega spora in razlastitve premoženja anglo-iranske petrolejske družbe je nastal med Iranom in Veliko Britanijo tudi diplomatski spor, ki je končno privedel do tega, da so se prekinile tudi diplomatske vezi med obema državama. Akcijo je vodil na iranski strani Mossadegh, ki sedaj sedi na zatožni klopi kot veleizdajalec. Iranska vlada je objavila, da bo obnovila diplomatske odnošaje z Veliko Britanijo: Verjetno je, da bo ta stopnja prvi korak, da se končno uredi tudi spor glede petroleja. (Amerika je imela na licu mesta svojega posebnega odposlanca v osebi Herberta Hooverja ml., ki je izdelal poročilo s potrebnimi predlogi o rešitvi spora, tako za vlado v Londonu, kakor ono v Washingtonu.)
3AM0M0R NA POKOPALIŠČU
WASHINGTON, 2. decembra —V Arlingtonu se nahaja vojaško narodno pokopališče z grobom neznanega junaka. Pokopališče je vojaško zastraženo, straže se menjavajo. Ko je bil na straži teh grobov kaprol Walter Allen, star komaj 20 let, so ga našli mrtvega. Drugi stražarji so izpovedali, da niso slišali nobenega strela, niso opazili nobenega tujca, ki naj bi bil v kaki zvezi z smrtjo kaprola Allena. Vojaška oblast trdi, da je kaprol Allen izvršil samomor.
NAPOVED SE NI OBNESLA
Kadar se vršijo volitve, se rada napoveduje v naprej tudi volilna udeležba. Za zadnje volitve meseca novembra je Columbus napovedal, da bo šlo na volitvi 2,500,000 Ohijcev. Na volišča jih je šlo v resnici le 2,191,448.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ti
ENAKOPRAVNOST

Owned and Pub^hed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING St PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
for One Year—(Za eno leto)-
For Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.01 _ 4.5v
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol Congress of March 3, 1879.
104
MOČ IN VLOGA KOMUNIZMA
(1)
z domačega ameriškega stališča je to vprašanje aktualno, ker živimo v času raznih afer v vrhovih ameriške uprave. Senator McCarthy je najavil, da bo v volilnem letu 1954 glavno volilno geslo republikancev—komunizem v Ameriki. Demokrati da so se z njim pečali z rokavicami, republikanci ga hočejo iztrebiti.
Kakorkoli že vzamemo to vprašanje, vredno je vsaj branja, če ne razmišljanja. Tisti naši naročniki, ki se izrecno zanimajo za javna vprašanja, bodo zadovoljni z našimi podatki. Mnenja pa smo, da vsakdo, ki se količkaj zanima za svet, ne more biti brezbrižen do tako velikega pojava kot je ravno komunizem. Povdarimo—velik, če ne največji človeškega življenja, vsaj v kolikor pride v po-štev doba, v kateri se je razvil. Te številke, ki jih navaja mo, vzbujajo človeško domišljijo. Ali je to mogoče? Tako se sprašujemo. Ko pa trezno premislimo kam vede to politično gibanje, pa si čisto gotovo vsakdo od nas naloži nalogo, da v svoji notranjosti išče neko jasnost. Čuti namreč, da živimo v neki negotovosti. Da si stojita nasproti dva velikanska bloka—komunistični in antikomunistični. Ali bo zmagal popolnoma eden ali drugi? Ali bo prišlo do kakega kompromisa kot ga zahteva redno človeško življenje? Iz zgodovin raznih revolucij vemo, da so bile vse krvave, zato revolucije in ne razvoj. Da so bile radikalne. Toda življenje je že v razvoju revolucij prišlo do nekega stanja, kateremu bi lahko rekli kompromis. Akcija in reakcija ste se znašli na eni točki.
Ali je pri komunizmu tudi tako? Leta 1917 je izbruhnila ruska revolucija. V Rusiji sami ni bilo nobenih znakov, tudi po dobrih 30 letih ne, da gre za kak komprornis Kjer so po ruskem vzgledu nastale nove komunistične revolucije, so se začele od kraja. Tudi brez kompromisa. In kako se je začelo?
V prejšnjeem in v začetku tega stoletja so obstojale so cialno demokratske stranke. Nikjer ni prišlo do praktične izvedbe njihovega programa. Leta 1917 je začetek velike komunistične revolucije v Rusiji. Takratna ruska komunistična stranka je štela 80 tisoč člano.v. S temi 80 tisoč člani je obvladala državo in rusko življenje. Takrat je Rusija štela 145 milijonov ljudi.
Ruska je z elitno četo 80 tisoč pristašev ene partije izvedla najpomembnejšo revolucijo sveta. Začela je z notranjo revolucijo v lastni deželi, ki je šla do dna člove škega življenja. Ves komunistični sistem se je z raznimi presledki uveljavljal dosledno. Takoj tu naj pripomnimo, kar je bilo posnemano tudi drugod—z industrijalizacijo dežele. Ideja industrijalizacije je objela ne samo stranko, tudi delavstvo izven stranke, tudi izobraženstvo izven stranke. Tako v Rusiji, kakor v državah, ki so po zadnji svetovni vojni prišle pod komunizem.
Danes ima komunistična ideja pod svojim vplivom 800 milijonov ljudi. Gre za države, kjer se uvaja komunistični sistem; izven teh držav, torej izven komunističnega bloka, pa deluje nadaljnjih pet milijonov organiziranih komunistov, ki hočejo svoje še nekomunistične države napraviti komunistične.
2e gornje dejstvo je dokaz, da gre za eno najvažnejših razdobij človeštva. Ali je pojav komunizma na pohodu ali v upadanju? S stališča Amerike ga moramo opazo vati objektivno. Tam kjer je, je in kaj pomeni. Pri tem ponovno podčrtamo besedo industrijalizacijo, torej gospodarsko osamosvojitev dežele, vladane po komunistih. Važ no tudi za ameriško industrijo in trgovino. Tam, kjer ga še ni, naj se ta cilj doseže. Z ameriškega stališča vzeto je torej naše zanimanje za komunizem upravičeno, ker gre za svetovni trg, za odlaganje tudi ameriških produktov-, r. tem pa za tisto osnovno delavsko vprašanje—za zaposlitev, za mezde, vobče za standard našega življenja. Vprašanje je v zvezi tudi s položajem ameriških političnih za veznikov, ki so enako zainteresirani na svetovnem trgu. Ali bodo komunisti spodrinili enega in drugega? L.C.
"Kekec" v Slov. nar. domu
CLEVELAND, Ohio — Film "Kekec" bo kazan v nedeljo, 6. decembra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Slovenski umetniški film "Kekec" je bil posnet v planinah pod Triglavom. Kazan je bil po Sloveniji in v Benetkah, kjer mu je bila prisojena prva nagrada.
Glavno vlogo igra mlad prikupen deček Kekec, sirota Mojca, ki je v oblasti krutega Bedanca. Bedanc, velikan, zloben pa kot sam peklenšček, je strah cele gorske okolice.
Neki dan po gozdu nabira zdravilna zelišča, stari dobrina dedek Kosobrin. Pri nabiranju žlahtnih rož, opazi jokajočo dekletce Mojco in jo reši krutega Bedanca, a pozneje pa krutež ujame dedka in ga nečloveško muči.
Kekec reši dedka Kosobrina, a je pozneje sam ujet, mučen in tepen od Bedanca. Brihten fant Kekec pa kmalu uvidi, da je velikan strašno vraževeren, namreč zelo se boji skovikanja sove, češ, da prinaša smrt.
Nekoč se mu Kekec izmuzne. S pomočjo prave sove in zvestega psa, Kekec prežene in reši gorske vaščane hudobnega Bedanca.
Kdor bo navzoč, bo videl, kako so bili vaščani in pastirji hvaležni navihanemu Kekcu, posebno pa dekletce Mojca in dedek Kosobrin. Za nameček pa bosta predvajana še dva krajša filma, sta pa skrivnost in verjemite, da bo vsakemu žal, če jih ne vidi in zamudi priliko. Vse to bo stalo Is 75 centov.
Po zaključku slik bo prijateljska zabava. Ker je ravno dan Miklavža, bodo imele naše kuharice pripravljene krofe, tako dobre in rahle, kot jih znate pripraviti le Urška in Barbka.
V	nedeljo ob štirih popoldan v Slovenski narodni dom, kjer bo priče tek točen. Za malenkostno vsoto 75 centov bo nekaj drame in nekaj smeha, kar koristi zdravju in prijateljskemu razpoloženju !
V	upanju, da se vidimo, vabi
John Pollock.
MR. FRANK KERŽE
EUCLID, Ohio—Vem, da sem eden od mnogih čitateljev lista, ki rad berem originalne članke od gori omenjenega pionirja naših časnikarjev oziroma litera-tov. Pripovedne stavke sestavi skupaj tako, da se mi zdi, da ga poslušam. Ima svoj poseben slog, ki je res prav naš, domač.
Kakšna razlika je to med našimi sedanjimi časnikarji v domovini.
Franka sem prvič videl v letih, ko smo lezli iz one grozne finančne krize v letu 1908 ali 1909. To je bilo v gostilni Korčeteve dvorane. Frank Korče je bil takrat blagajnik pri SNPJ in Frank Kerže je prišel k njemu na obisk iz Chicage. Stala sta pri baru v zaupnem pogovoru. Oba v najlepši moški dobi. Oba sta imela močne črne lase in zdelo se mi je, da gledam pesnika Antona Medveda, ko sem videl Mr. Ker-žeta od strani. (Jaz sem bil v otroški dobi v rojstni vasi strežnik Antonu Medvedu v letih 1897-1898).
Od tistega časa pa do danes sem in še rad vse čitam, kar JVIr. Kerže napiše. Napisati bi se dalo mnogo stvari, kar seveda vsi poskušamo pozabiti sedaj, ko gre svet svojo pot v tako nepričakovane odnosa je. Veliko nas je bilo, a malo ostalo. Kje so dopisniki? Mnogi so odšli in mi jim bomo sledili. Ne bo več dolgo, ko bodo ostali o nas samo še spomini. Toda v to pot ne gremo samo mi, ampak tudi druge narodnosti s številnejšim naseljen-stvom. Vejetno je, da bodo že turojeni potomci v drugi ali tretji generaciji iskali sledove in dela onih, ki so kopali ledino v ameriških industrijah.
Taki so naši vzori, ki jih imamo malo, zato jih pa tembolj čislamo med nami, kar jih je ostalo.
Slovanov koncert
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 6. decembra bo podalo pevsko društvo Slovan koncert v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. v EucRdu.
Začetek bo ob štirih popoldne.
Mislim, da je vsem znano, da je Slovan edini izrecno moški zbor v naši naselbini. Pred kratkim je nastopil na televiziji. Naši ljudje so se zelo laskavo izražali o tem nastopu. Mnogo hvale'Letna seja društva se je slišalo tudi od drugorodcev,
kar pomeni, da je Slovan dostojno predstavil slovensko pesem širši publiki. Dobili ste ta program prav v vašo hišo. In nič vas ni stalo.
Vseeno, kakor smo majhni in revni, smo lahko ponosni, kar smo doprinesli fizično ali mentalno naši novi domovini. Seveda, tudi nas se je držalo mnogo mrčesa, ki se je pasel na kreposti in vrlinah naših dobrih delavcev. Take je prinesla in odnesla sapa, ker niso imeli v sebi toliko ponosa, da bi si pošteno prislužili vsakdanji kruh.
Zato pa tem bolj spoštujemo može, ki so po najboljših možnostih gledali v realni svet, svetovali in kazali smernice v lepše in lažje življenje. Težki in trpki so momenti, ki izkušajo moža pridobiti za prijazno gorko laž. Toda moška hrbtenica se ne vpo-gne takim nasladam.
Kam jadramo?
EUCLID, Ohio—Spet se oglašam, dasi bi rajši videl, da se oglasi več drugih Clevelandča-nov, ki so zmožni pisati zelo lepe dopise. Dopisi delajo list bolj zanimiv, ker nam podajajo različna mnenja. -
Mene vleče, da omenim nekaj iz dobe, ko je bil v Beli hiši pokojni F. D. Roosevelt, ki je ljubil poleg bogatinov tudi ameriško deloyno ljudstvo. Njega je ljudstvo izvolilo štiri termine, ker je imelo vanj popolno zaupanje, česar ni imelo v Trumana, še manj pa v sedanjega igralca golfa, ki se vozička po Ameriki in ponavlja prazne fraze, ki mu jih mečejo v usta ameriški multimilijo-narji.
Nam starejšim ljudem je lahko dopovedati velikansko razliko med tema dvema predsednikoma, kajti Roosevelt je komaj po več letih utrdil vero v Združene države po vsem svetu, do-čim sta jo Truman in Eisenhower takoj zapravila. Roosevelt je rešil kapitalistični sistem propada, ampak obenem je dal tudi upanje delovnemu ljudstvu, ko je bila Amerika v razsulu kot posledica republikanca Hoover-ja, ko je nastopila največja kriza v zgodovini Združenih držav. Na tisoče in milijone družin je zgubilo svoje hiše in vse prihranke. Seveda današnja generacija ne ve nič o tem, drugač ga ne bi bili tako polomili v lanskih volitvah. Mladina ni videla majhnih barak in pasjih kolib, kjer so živeli nekoč ponosni Amerikanci. Za svoj kruh so morali brskati po smetiščih za ostanke. V moji neposredni bližini je bilo 15 takih barakic, kjer so ljudje životarili. Jaz sem bil pa samo 13 mesecev brez dela. Reveži so beračili okrog za košček kruha pri revežih, kajti bogati jim niso hoteli odpreti svojih vrat.
To omenjam zato, ker se že danes veliko govori in piše o prihodnji depresiji. Ali se še spominjate, ko je Hoover predložil načrt o pobijanju brezposelnosti? On je bil predložil svoj načrt, ki je vseboval vladno pomoč bogatim korporacijam v upanju, da bo od tega prišlo nekaj odpadkov revnim delovnim slojem. Ko je nastopil predsed-ništvo Roosevelt je njegov načrt vseboval tudi nekaj drobtin v pomoč brezposelnim v obliki raznih projektov, dočim se je živež uničevalo celo pod Roose-veltom rajši nego bi ga bili dali revnim množicam. Toda položaj je zahteval reforme in socialno zaščito, kar je uvidel Roosevelt in drugi pošteni Amerikanci. To so potem imenovali novi deal.
vatikanskih krogih in služi ustrahovanju katoliških delavcev. To smo videli iz govora kardinala Spellmana, ki je moral zagovarajati mccarthyizem v evropskih katoliških državah na zadnjem obisku. Mccarthyizem nosi seme ameriškega fašizma, ki stremi za tem, da zatre vsako svobodno misel, če ni v prid bogatim slojem in korporacijam. Prejšnja leta smo imeli klanov-ce in vigilantske tolpe za teroriziran je, sedaj se zanašajo, da bo McCarthy uspel ustanoviti novo teroristično miselnost in gibanje v slučaju potrebe.
Poznavalci razmer nam napovedujejo, da bo druga depresija še hujša nego je bila zadnja, ki je trajala več nego štiri dolga leta. Če bi bili tedaj tukaj nekateri novi, ne bi klepetali in se norčevali iz nas, češ, da si nismo nič prihranili. Ti duševni reveži ne vedo, da smo delali za nizke plače in odgajali naše družine. Takrat smo zaslužili po 15c na uro, kadar je bilo dela, a dostikrat ni bilo niti tega. Zato smo morah tudi opravljati najbolj umazana in težka dela.
Da se Amerika nahaja v resnem položaju se lahko sodi tudi po tem, da so trgovski krogi zelo razburjeni zaradi omejitvfe trga izven Združenih držav, kar pospešuje depresijo in bojazen. Ei-senhowerjeva administracija to dobro ve, toda nima za to drugega načrta nego večjo oboroževanje, drugega ekonomskega načrta nimajo, kakor ga niso imeli pod Hooverjem. To ustvarja pa-ničnost, kajti jasno postaja, da je vlada popolnoma jalova, kar se tiče bodočih načrtov. Veletisk, ki je trobilo monopolistič-nih družb, pa razpihuje histerijo v nadi, da bodo prikrili republikanske pohtične poraze in neuspehe s tem, da lovijo čarovnice in ameriške liberalce. Panično stanje se vidi v tem»da ni več nihče varen pred njimi, niti Truman ni bil izvzet, dasi gre njemu največ zasluge za rdečo gonjo, ki se je pričela z njegovo takozvano doktrino. Ves svet se vprašuje, kam jadra Amerika z današnjo histerijo in mccarthy-izmom ?
Zato sprejmi pozdrav, Ti naš izredni člankar od pacifične obale!	M. I, Lah.
Da se vsaj nekoliko oddolžite pevskemu društvu Slovan, pridite na njihov koncert v nedeljo. Podprli boste dobro s! /ar in dali navdušenja možem in fantom za nadaljni razvoj. Program bo zelo zanimiv!
Anton šiibelj.
Vodnikov venec št. 147 SNPJ
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo se viši letna seja društva Vodnikov venec, št. 147 SNPJ, na kateri bo pregled društvene aktive, volitev uradnikov, glasovanje o iniciativi in razprava o drugih važnih zadevah. Enemu izmed navzočih bo oddana nagrada. Po seji bodo okrepčila.
Seja se vrši v dvorani št. 2 Slovenskega narodnega doma ob 9. uri dopoldne.
Članstvo je pozivljano, da se je v polnem številu udeležite!
Leo Poljšak, tajnik.
Ogla&ajt« v Enakopravnosti
Če se ne motim izvira današnji strah pred komunizmom največ iz bojazni pred bodočo depresijo. Bogatine in vladujoči razred prijema mrzlica na pomislek, da ne bi spet prišlo do kakih nadaljnih socialnih izbolj-škov v slučaju brezposelnosti, zato je toliko rdečega strašila, da bi zaenkrat ustrašili ljudstvo, da se ne bi prcdrznilo ziniti besedice za brezposelne reveže. Obenem hočejo sprejeti represivne zakone proti delavstvu, da si ne bi moglo pomagati na zakonit način. Drugi razlog za današnjo histerijo izvira iz mednarodnega položaja, ki se nikjer ne razvija v prid sedanje ameriške politike; zapravljanja ameriške pomoči se ni do danes nikjer obrestovalo. V Franciji pa je doživel strahovit poraz.
Tudi pojav mccarthyizma Qi slučajen, ampak je preračunan korak v slučaju vojne in depresi-
Naša mladina in naši novi ne vedo ničesar iz ameriške preteklosti, da bi videli prihajajočo nevarnost brezposelnosti in bede. Zadnja prosperiteta se nagiba koncu. S tem je v nevarnosti ves socialni napredek, ki smo si ga pridobili pod Roose-veltom. Nikoli ne smemo pozabiti, da je bil Franklin Roosevelt prijatelj delovnega ljudstva in je imel okrog sebe veliko liberalnih mož, ki so mu pomagali izvajati reforme. Danes ni nobe-ga v Washingtonu, ker jih je mccarthyizem pognal iz javnega življenja. V slučaju depresije si ne bo nihče predrznil črhniti besedice za kake reforme in baš zaradi tega je položaj skoro brezupen, dokler se ne poleže strašilo in dokler ne bo ameriško ljudstvo spregledalo, da je to naperjeno predvsem proti njemu. V depresiji bi socialno zavarovanje lahko hitro splahnilo, kajti če bo šlo po republikanski žnorici, bodo pač skušali odpraviti vse ono, kar reakcija imenuje za socializem. Za nas starčke in reveže je ta socializem dober, tudi ostalim delavcem ne bi prav nič škodoval na stara leta in v slučaju brezdelja.
Naj še enkrat poudarim, da je mccarthyizem strašilo katoliškim delavcem, ki imajo najmanj pojma o blagoacti socializma. Toda vsi vemo, da tudi katoliški
noša prinese ček. Vsak je vesel, da ima vsaj toliko zaščite, da se vzdržuje sam in da ne sloni na ramah svoje družine potem, ko ni več sposoben za delo.
Ameriški mogotci se, še dobro spominjajo, da so bile ameriške delovne in lačne množice precej razgibane v zadnji depresiji, do-kjer jih ni Roosevelt potolažil s svojimi načrti in akcijami v prid delovnega ljudstva. Kdo jih bo tolažil sedaj? V Ameriki nimamo vidnega človeka, ki se bi upal javno izraziti v ameriškem smislu in tradiciji. Nekoč smo vsi svobodno lahko kritizirali napačno vladno politiko in kazali pravilno pot. Roosevelt se ni bal ljudskih množic, ampak je bil prvi, ki je porabil radio in mu razlagal težkoče in priporočila. Danes pa je ravno obratno. Vladni aparat je v službi velepodjetnikov, ki mu grozijo, da bo mirno gledalo, ko jim mccarthyzed uniči zadnje sledove ameriške , svobode in demokracije.
Žal, da mnogi ljudje hitro pozabijo važne dogodke. Namestu da bi bila vsa dežela hvaležna Rooseveltu in njegovemu novemu dealu, danes nasedajo strupeni propagandi proti njemu, da; si on počiva v grobu že nad osexn let in kljub temu, da ni nikjer nič ostalo od novega deala razen socialne zavarovalnine. Vsaj AD bi se morala spominjati tega velikega moža z hvaležnostjo, ampak tudi v njej se opaža blatenje njegovega častnega spomina, hvalijo pa razne McArthurje in McCarthyje. Roosevelt je nastopil proti največjemu zločincu Hitlerju, kadar je bilo treba narediti konec njegovim zločinoiB, danes pa je ravno obratno. Kje bi ^ili slovanski narodi, če se bi bil; Hitler ju posrečil njegov načrt? Kje bi bile delavske unije in svoboda, o kateri toliko govorimo in pišemo?
V našem mestu je te dni zborovala konvencija CIO. Voditelji te organizacije so se končno opogumili in povedali svoje mnenje o histeriji in sedanji vladi. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri pobožnih željah, da ne bomo igrali na gosli, ko bo gorela imeriška svoboda.
Ameriška politika je zgubila /sak smisel za pravičnost. To se je najbolj jasno pokazalo enostranski odločitvi glede Tr-3ta. Človek jie more verjeti, li Washington vedel, da ni bil Trst nikoli italijanski, ampak le žoga mednarodnih intrigantov. Ma ta način si Amerika ne bo pridobila novih prijateljev in to las najbolj boli.
John Lokar st.
je. Mccarthyizem ima svoje pri-j delavci ne odklanjajo vladne so-stašc samo v vrhnji plasti in pri cialne podpore, ko nam })ismo-
(z urada tajnika Kluba iruštev A.J.C.
EUCLID,,Ohio—Zopet je me' sec december tu. Ta mesec društva in klubi volijo svoje društvene uradnike za prihodnje leto.
Tem potom naprošam društva in klube, ki zborujejo ^ Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., da naj iz^®' lijo zastopnike za Klub druŠteV-Tajniki naj vprašajo za tozadevna pooblastila v spodnjih klU' bovih prostor ih.
Dolžnost vseh društev in bov je, da izvolijo zastopnike Klub društev, ako pa no mor®' jo dobiti zastopnike, naj društveni odbor prevzame nalo^"' da svoje društvo zastopa na ki«' bovih sejah. To je potrebno, da se izognemo nepotrebnim nepr*' likam in nesporaumom ^ zastopništva.
Torej, prosim, da to upoštevate !
John Zupančič, taji^
i RIDITE NA
KONCERT
PEVSKEGA DRUŠTVA
SLOVAN"
II
v NEDELJO, 6. DECEMBRA 1953
V Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., Euclid, Ohio
ZAČETEK OB 4. URI Vstopnina $1.50

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
NASE MORJE
PRANCE BEVK:
V zorni mladosti, ko so se mi že odpirale oči v svet, sem mater na skupnih poteh na gmajno in v laze venomer nadlegoval z otroškim čebljanjem. Vprašal sem jo nekoč, kam teče naš potok, ki se je, spenjen med skala-"li in pod streho zelenih veja, zdel yes skrivnosten kot bajka.
Izvedel sem, da se naš potok izliva v Bačo, ta v Idrijco, Idrij-v Sočo, a Soča se izteka v ; tam blizu pa je Trst. Za to so bila potrebna štiri vpraša-in štirje odgovori.
Bilo je prvič, da sem slišal besedi: morje in Trst.
Moja mati nikoli ni "^sta ne morja, jaz pa sem ju Pi^ič zagledal, ko nisem bil več otrok. Nisem se čudil veliki Množini visokih hiš ne množici ^judi na ulicah, a prevzel me je pogled na neizmerne, razgibane, svetlikajoče se valove od obale <^0 obzorja, nad katerimi so se ^preletavali galebi. Oči, navaje-zelenih bregov, so kot žejne svetlobe pile sončno luč, obje-®^ale skalovite bregove s trtami oljkami. Petje škržatov in Plivkanje valov, sicer tišina, ka-®or da je zemlja onemela v pri-Peki. Omamen vonj po ovenelih Anicah, pomešan z duhom sla-voda, sta še danes živo v "^ojem spominu, nerazdružljivo Povezana s prvim srečanjem z ^^šim morjem.
"Ksto leto moje mladosti, ki Sem ga kot dijak preživel v Ko-so se mi oči naužile sonca, ^ morja se nikoli niso mogle ^^užiti. V nočeh, ko se je čez j^irno gladino kot čez zrcalo raz-"vala mesečina, me je od silne lepote rahlo bolelo srce. A ko so šumele v viharju in so se jalovi razbijali ob skalah, se pr-sili v kapljicah in se penili, se j® prebujalo čustvo upornosti- V svinčeni daljavi pa so me-^kale luči ribiških ladjic, kakor ^ so zvezde padle z neba in pa zdaj tonejo v valove in znova prikazujejo. Ljubim |vje, mrke samote naših gora, strmijo v višino, a šele mor-je utešilo prirojeno hrepe-po širini. Bil sem še mlad, , % takrat sem se medlo zave-<^3- se tu začenjajo naše poti svet in v bodočnost.
A kako naj to moje čustvo pri-^ ®rjam z ljubeznijo tistih, ki so 1 tu rojeni in so zrastli na teh ^%ovih ? živo se spominjam .^^terih izmed njih. Med njimi Hg	mladostni tovariš Va-
' doma iz Skednja, zdaj že v ^ obu, čigar topla beseda mi je ^^^očeh brez spanja gostolela g '^ho. Njegov govor je bil ena nepretrgana pesem o do-vrtu, o tihem pristanu, o ^ih valovih, o vseh drob-šk ii ^ ^(^rjem povezanih otro-Jii2 1 ^oživljajih, ki mi jih je ta'k" (drobec svojega srca. S zanosom, kot mi je on go ^'^^®'^°val o našem morju, k zaljubljen fant o svo-^ftil	Kadar je premol-
Vg ' "i bilo več slišati njego-gal	SG mu iskre vži-
® v očeh. In tako kot on mi gg^^®^oril še mnogokateri, ki Hjj kdaj srečal v vojaški suk-Y '^Gd prvo vojno, v ječah in pod fašizmom in adnje v gozdovih med parti-^ot'	bil ikdo še tako mrk
^bl	mu od radosti
ijjij ®®tele oči, ko se mu je zdra-na domačijo, na šu-*ia k ^ ^orja in na srebro oljk '^^^Ggovih.
ja "mojimi duševnimi očmi ki sem ga srečal tiste Jeij ^'^dnji vojni, ko smo ver-^^n'i ^ izpolnjene vse naše ^^kal je od veselja in se ?^^^^^Gval zaradi solz, ki so ^dr"^ licih, a jih ni mogel He ^ Spominjam se, da smo ki	smejali takim solzam,
iz neslutene globine ljubezni, ki je reševala našo obalo. Še danes čutim topel stiskljaj roke mladega tovariša, iki ga je rodil sončni breg v Barkovljah in ga je krivica pognala v svet, pa si je z bojem zopet utrl pot v svoj rodni kraj. Pekla me je dlan, peklo me je srce in žgalo me je v očeh, ko je znova odhajal takrat, ko so naše čete zapuščale Trst. Gledal sem za njim. S sončnega brega nad mestom se je venomer oziral, zopet in zopet, s tako muko se je trgal od morja in od obale.
In potem — stari Mikola, ki je sedel na obrasli terasi svojega videlafvrtiča in so mu bose noge visele čez zid. Lica so mu bila drobno nagubana in ožgana od sonca kot zemlja okoli njega, venec sivih las mu je obkrožal glavo. V pesti je tiščal pipico, da mu ne pade iz brezzobih čeljusti. Po mirnem, modrem nasmešku, ki mu je igral okrog ust, se mi je zdel sto let star. Majhne, sive oči so mu nekaj iskale po obzorju.
Sedel sem ob njem, v senci košate oljke, ki so se ji skozi veje precejali žgoči žarki kot skozi mrežo. Vpraševal sem ga a, on mi je odgovarjal; pogled se mu je umaknil z obzorja in se mu uprl v preteklost. Zdel se mi je kot stara, častitljiva knjiga o naših ljudeh s Krasa, ki so nekoč prišli do roba suhe zemlje in hrepeneče uprli oči v daljna obzorja.
Pred menoj se je odgrinjala stran za stranjo. Pred duševnimi očmi so mi oživeli tisti davni časi, ko so se tam, kjer danes stojijo visoke hiše in šumi mesto, še razprostirale njive deda starega Mikole. Od zdavnaj je tu polje življenje v dvigih in padcih in spreminja obrežje. S kraških bregov so se stekale k morju delavne roke, ki so iskale kruha. V vrtincu pohlepa in bede so se ljudje pogosto bojevali za golo življenje in za svoje duše. če bi mogla zavpiti vsaka sraga, vsaka kaplja krvi naših očetov in dedov, bi kričal vsak kamen, vsaka opeka velikih hiš in širokih ulic ...
Stari Mikola je v presledkih med pripovedovanjem gledal na
strehe pod seboj in nemo mu je pelo iz oči: Vse to je naše! Ne misli samo on tako, temveč mi vsi! To so čutila vsa naša srca, vse naše duše vsako uro daleč v sivo preteklost. Stari Mikola, zadnji ribič svojega rodu, ve, koliko ljudi iz njegove hiše je dalo za ta kos zemlje poslednjo kapljo krvi. Najzadnji je bil njegov vnuk, veseli Karleto, ki je prišel s partizani čez Kras in padel v breg, ki ga je ozarjalo njegovo detinstvo...
Ob tem spominu je šel Mikola z roko čez obraz. Mislil sem, da si je otrl solzo. A solze ni bilo, le pogled se mu je za trenutek pomračil, nato so mu zopet vedro zasijale oči...
Nisem te pozabil, boter Mikola. Morda si medtem že umrl. A če še živiš, kakšne so besede, ki jih danes govoriš temu ali onemu svojih sosedov? In kakšne besede tistim, ki zopet in zopet segajo po znoju in krvi tvojih očetov in dedov? Odpri svojo knjigo o naših ljudeh s Krasa! Tujcem, da bodo osramočeni spoznali svojo krivico in našo pravico. In svojim sosedom istega jezika, da se jim bo iz tvojih besed poblisknilo živo spoznanje in se bodo v njihovih srcih porodile solze ljubezni, ki so od nekdaj reševale naše morje in našo obalo.
U»i 0lsn Up# Laok Upt-
OTOČJE BERMUDA
Za prvi teden decembra je naznanjena konferenca "treh velikih," ki so: D wight D. Eisenhower, predsednik Zedin jenih držav ; Winston Churchill, ministrski predsednik Britanije, in Joseph Laniel, lAinistrski predsednik Francije. Konferenca bo na Bermudi. Otočje Bermuda Je v Atlantiku, 580 mUj vzhodno od obale naše države Virginije.
Gostilna naprodaj
VINO in PIVO
blizu E. 55 ceste in St. Clair Ave. Dobro upeljana, popolna oprema za bar in restauracijo. — D 1 in D 2 dovoljenje. Cena $8,000.00.
ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ
na Lucknow Ave., blizu E. 156 ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
Join the
GROUND OBSERVER CORPS . CALL CIVIL DEFENSE <
ZA MIKLAVŽA
koristna in praktična darila
dobite v
OBLAKOV! TRGOVINI S POHIŠTVOM
6612 St. Clair Ave.	HE 1-2978
Tudi božične darila lahko izberete že sedaj za božično dostavo.
Imamo lepe stenske koledarje, katere dobite brezplačno a ko se zglasite v naši trgovini. •
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
jih
nismo
ej .	mogli razumeti.
pi'vič živo občutil, ° vredne, ker izvirajo

BAILEY'S 4 vele-trgovine
POSEBNOST! Prostor-prihranjujoč
KUHINJSKI KABINET
24.95

'_T jI »,•.
Takoj $1 Na teden $1
64' 27'
lll/o
visok širok globok
Kabinet iz močne kovine, zgotovljen • v belem pečenem enajmlu, ki se zlaK-ka čisti, in ima že-leznino iz kroma. Veliko shrambe . . . za zelo nizko ceno!
•	Ventiliran prostor za kruh
•	Dovolj prostora na policah
•	Prcgrajcn predal za namizno orodje
•	Polica za začimbe
•	Sprava za metlo
•	Drog za brisačo
BAILEY'S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah
7.95 ROLLING UTILITY TABLE
5.95
3-vrstni električni vztok in 6 čevljev raztez-Ijiva vrv, vam dovoli premikati to jnizo iz močne kovine kamorkoli želite. Miza je na kolescih, ki se radi vrtijo; velikost je 15" globoka, 20" široka in 30" visoka, v beli barvi.
BAILEY'S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah
Otočje sestoji iz okrog 300 otokov, od katerih pa je le 20 naseljenih. Prvi naseljenci so se izkrcali tam leta 1609, ko se je tam razbila ladja v Virginijo namenjenih naseljencev.
Bermuda je kolonija Britanije, ki imenuje governerja, člane izvršnega koncila in člane legi-slativnega koncila. Prebivalstvo otočja voli samo lokalno posta-vodajo. Skupna površina otočja znaša le 21 kvadratnih milj in prebivalstva je okrog 37,000. Glavno mesto je Hamilton in denar je britiški. Na otočju ni niti dohodninskih niti zapuščinskih davkov niti davkov na nepremičnine; do nedavnega tam tudi ni bilo nikakih avtomobilov.
Podnebje otočja je tropsko in
zemlja rodovitna. Glavni pridelki so banane, zgodnja zelenjava, krompir, čebula in gomoljike velikonočnih lilij, ki se jih mnogo izvaža. Mnogi bogati Američani prezimujejo na Bermudi, ki ima ducat prvovrstnih hotelov in lepe obale za kopalce in ribiče. —NEW ERA. glasilo ABZ	1 ARROWHEAD T. V. SERVICE 1 ■	Popravljamo televizijske aparate. ■ 1 Odprto 24 ur na dan—podnevi in ■ 1 ponoči; tudi ob nedeljah. 1 ■	Garantirano delo. ■ 1 778 East 200th St., KE 1-7580 1
	
	NAPRODAJ
	
ZAVAROVALNINA na HIŠO - BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934	HIŠA ZA ENO DRUŽINO na E. 71 St. južno od St. Clair Ave. se proda. 6 lepih sob. Za podrobnosti pokličite po 6.30 uri zvečer. EX 1-2559
	HIŠA ZA DVE DRUŽINI "duplex," vsako stanovanje po 6 sob, eno poleg drugo, 4 garaže zadaj. Dva forneza in klet vsaka zase. Nahaja se na Norwood Rd. Za pojasnila pokličite EX 1-4388


SHOP AT
tir#$lon0
jOO Holds it on Layaway . . . Take Delivery for Christmas!
LIONEL ELECTRIC FREIGHT
With Headlight and Remote 1 A95 Control Knuckle Couplers	I #
Includes engine, tender, gondola, box car, caboose, transformer and track.
Other Models to $70.00
ELECTRIC
PHONOGRAPH
Good tone. Plays up to 12-in. rec--ords —78 R.P.M.
Records, ea.............2Sc
g95
A Working Scale Modeli
Ny-Lint
ROAD
GRADER
Wheels turn — scraper raises, lowers, tilts and swings to side. 18" long.
795
Ma/te Reo! ,
With Emenee Musical Toys
GOLDEN TRUMPET
398
SILVER SAX
598
EBONY CLARINET
S-L-l-D-E TROMBONE
GENE AUTRY "44' HOLSTER SET
. Teach 'Em to SleuthI
DETECTIVE GAME
Slumber Ride
DOLL CARRIAGE
1» f/
•	Genuine Leather Holsters
•	Two 12-Inch "44" Guns Puff Smoke When Fired
Full of mystery and excitement. Complete with characters, weapons, and situation cards.
Just like mother's! Easy to push—has rubber tires.
^^Tirestone


Winter Treads Outperform Any Tire in Mud, ice or Snow!
CENTURY TIRE
SERVICE CO.
15300 Waterloo Road KEnmore 1-3536
JOSEPH DOVGAN, Proprietor
STRAN '€
enakopravnost
L. N. TOLSTOJ

RODBINSKA SREČA
ROMAN
fnadaljevanje)
"On si že predstavlja milo ni-kolsko hišo,"—sem si mislila, gledajoč ga,—"in jutrnjo kavo v svetli spremnici in svoja polja, kmete in večere v salonu in taj-instvene nočne večerje . . . Ne! —sem odločila sama pri sebi,— vse plese tega sveta in laskanje vseh princev na svetu dam za njegovo radostno vznemirjenost, za njegovo tiho ljubkovanje." Hotela sem mu reči, da ne maram iti na rout in da ne poj dem, ko seje nenadoma ozrl. Ko me je ugledal, je spremenil krotko-zamišljeni izraz svojega obraza. V njegovem pogledu se je izrazila ostrovidnost, modrost in pokroviteljska mirnost. Ni hotel, da bi ga videla kot navadnega človeka; treba mu je bilo, da bi stal vselej kakor kak polbog na pijdestalu pred mano.
—Kaj je, draga?—je vprašal brezbrižno in pokojno.
Nisem mu odgovorila. Bilo« mi je hudo, da se mi skriva, da noče ostati tak, kakršnega sem ljubila.
v blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI SMETI
VALENTINA NAKAftOVIČ
ki je zatisnil svoje oči za vedno dne 3. decembra 1951.
Spavaj sladko, dragi brat, ^ v tihem grobu pod zemljo.
Žalujoči brat
Cleveland, Ohio,
dne 3. decembra 1953.
—Ti bi Šla rada v soboto na rout?—je vprašal.
—Rada bi šla,—sem odgovorila, — toda tebi to ne ugaja. Sploh je pa tudi vse že v kovčkih,—sem pristavila.
Nikoli me ni še tako hladno gledal, nikoli še ni tako hladno govoril z menoj.
—Do torka ne poj dem na pot in velim, naj kovčke spet izpraznijo,—je spregovoril,—zato lahko greš, če te veseli. Kar izvoli. Jaz še ne odpotujem.
Kakor vselej, kadar je bil razburjen, je začel hoditi po sobi, ne da bi se ozrl riame.
—Prav nič te razumem,—sem dejala stoje na svojem mestu in sledeč mu z očmi,—ti praviš, da si vedno tako miren (tega ni še nikoli rekel). Zakaj pa govoriš tako čudno z menoj? Jaz ti prav rada žrtvujem to svoje veselje, ti pa nekako ironično, kakor še nisi nikoli govoril z mano, zahtevaš, naj grem na ta rout.
—No, lepo! Ti žrtvuješ (to besedo je posebno poudaril) jaz pa tudi žrtvujem, kaj pa še hočeš. Boj velikodušnosti. Kakšne lepše rodbinske sreče je pa še treba?
Prvič sem slišala od njega tako kruto-posmehljive besede. In njegov posmeh me ni usramotil, marveč užalil in krutost me ni prestrašila, marveč je prešla name. Ali je res to govoril on, ki seje vedno bal fraze v najinih odnošajih, kije bil vedno iskren in preprost? In ža kaj? Za to, ker sem mu res hotela žrtvovati veselje, v katerem nisem mogla videti nič slabega, in zato, ker sem ga trenutek pred tem tako razumela in ljubila. Zamenjala sva najini vlogi, on se je izogibal odkritih in preprostih besed, jaz sem jih pa iskala.
—Zelo si se spremenil,—sem mu rekla z vzdihom.—Kaj sem zakrivila pred teboj? Ne rout, temveč nekaj drugega, starega.
imaš na srcu zoper mene. Zakaj ta neiskrenost? Ali se je nisi prej sam tako bal? Govori odkrito, kaj imaš zoper mene?— "Le kaj bo povedal," sem si mislila in sem se zadovoljno spominjala, da ni imel vso to zimo vzroka, da bi mi kaj očital.
Stopila sem na sredo sobe, tako da je moral blizu mimo mene in sem mu gledala v obraz. "Stopil bo k meni, me objel in vse bo pri kraju," mi je šinilo v misel. In celo žal mi je postalo, da mu ne bom mogla dokazati, kakšno krivico mi dela. Toda ustavil se je na koncu sobe in me je pogledal.
—Kaj še sedaj ne razumeš?— je rekel.
—Ne.
—Dobro, ti bom pa povedal. Zoperno mi je, prvič mi je zo-perno, kar čutim in česar ne morem ne čutiti.—Obstal je, očitno seje prestrašil grobega zvoka svojega glasu.
—Kaj pa vendar? — sem ga vprašala s solzami ogorčenja v očeh..
—Zoperno mi je, da se zdiš princu dražestna in da ti zavoljo tega pozabljaš moža in sebe in žensko čast in da mu letiš naproti in da nočeš razumeti, kaj mora mesto tebe čutiti tvoj mož, če že v tebi ni čuvstva časti; nasprotno, ti še pripoveduješ možu, da se žrtvuješ, to se pravi: "pokazati se njegovemu viso-čanstvu je zame velika sreča, toda jaz jo žrtvujem."
Čim dalje je govoril, tem bolj seje razvnemal od lastnega glasu in njegov je zvenel strupeno, okrtuno in grobo. Nikdar ga nisem videla in nisem pričakovala, da ga bom kdaj videla takega; kri mi je vdarila k srcu, bala sem se, toda istočasno me je raz-burj alo čuvstvo nezaslužene sramote in užaljenega samoljubja in hotela sem se mu maščevati.
—To sem že zdavnaj pričakovala,—sem rekla,—le govori, le.
—Ne vem, kaj si ti pričakovala,—je nadaljeval on,—toda jaz sem se lahko nadejal vsega najhujšega, ko sem te videl vsak dan v tem blatu brezdelja, razkošja te bedaste družbe, in sem tudi dočakal. . . Dočakal sem, da me je danes zabolelo in da me je postalo sram, kakor še nikoli; zabolelo me je zase, ko mi je segla tvoja prijateljica s svojimi umazanimi rokami v srce in je
pričela govoriti o ljubosumnosti, o moji ljubosumnosti, in napram komu? napram človeku, ki ga ne poznava ne ti ne jaz. Ti pa me kot nalašč nočeš razumeti in mi hočeš žrtvovati in sicer kaj? . . . Sram me je postalo zate, za tvoje ponižanje me je postalo sram! . . . Žrtev pa taka! ..je ponovil.
"A, tak to je oblast moža,— sem pomislila: — žaliti in poniževati ženo, ki ni prav ničesar kriva. To so torej pravice mož, toda jaz se jim ne uklonim."
—Ne, ničesar ti ne žrtvujem, —sem spregovorila, čuteč ,kako nenaravno se mi širijo nozdrvi in kako mi je kri izginila iz obraza.—V soboto poj dem na rout in sicer na vsak način.
—Bog ti daj veliko zabave, toda med nama je vse končano!— je vzkriknil že v napadu nezadr-žane besnosti.—Ne boš me več mučila. Bedak sem bil, da... — je pričel znova, toda ustnice so mu zadrgetale in z očitnim naporom seje zdržal, da ni dogovoril, kar je pričel.
Ta trenutek sem se ga bala in sem ga sovražila. Hotela sem mu marsikaj reči in se mu maščevati za vse žalitve; toda če bi odprla usta, bi se zjokala in bi se ponižala pred njim. Molče sem zapustila sobo. Toda komaj sem zgubila iz sluha njegove korake, sem se mahoma zgrožila nad
tem, kar sva storila. Postalo me je strah, da se ta vez, ki je pomenila vso mojo srečo, za vekomaj pretrga, in hotela sem se vrniti. "Toda ali se je dovolj pomiril, me bo razumel, če mu molče ponudim roko in ga pogledam v oči?—sem pomislila.—Ali bo razumel mojo velikodušnost? Kaj, če poreče, daje moja bolečina hinavstvo? ali pa, če z zavestjo, da me bo razumel, če mu molče mirnostjo sprejme moje kesanje in mi odpusti? In zakaj, zakaj me je ta človek, ki sem ga tako ljubila, tako trdosrčno užalil?"
(Dalje prihodnjih)
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjei imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
CASH & CARRY
Posebna cena na vsem LOKALNEM PIVU Razne vrste vino - ale - šampanjec - mešana pijača - likerji Se prijazno priporočamo v naklonjenost ST. CLAIR BEVERAGE 7702 SI. Clair Ave.
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185lh ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovsek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Nimate denarja za Božič?
Pričnite z božično hranilno vlogo sedaj
Naj bo vaše kupovanje prihodnje leto lažje . . . bolj veselo. Prihranite $1 ali več vsak teden.
SavinQs-Loan Co.
813 E. I85th ST. IV l-78(^ 6235 ST. CLAIR HE 1-5670
THE MAY GO'S BASEMENT
DARILO DOBRODOŠLE TOPLOTE ZA GOSPODINJO
9-98 "Fieldcrest"
a-BL ANKETI
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EACLE ZNAMKE



• ZLATI
RDEČI

•	25% VOLNE
•	25% BOMBAŽA
•	50% RAYONA MERE 72x84 INČEV
•	ROZA
•	PLAVI
Tu je tisti ekstra blanket, ki ga rabite! To so blanketi znanega Fieldcrest izdelka, ki so bili prvotno izdelani za električne blankete. Rahli in mehki ... v resnici 2 blanketa vdelana v enega! 3 '/2 funta toplote in udobnega spanja. Lepo obrobljeni z širokim rayon satin robom. Radi manjših hib so označene za neperfektne.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v soboto do 5.30 uro In v ponedeljek od 9. do 9. zv.—Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek z posteljnino
NAŠA IZJAVA!
Vsem prijateljem in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost.
Danes kot vedno se lahko zanesete na kakovost našega blaga in na našo iskreno ter pošteno postrežbo.
V naši trgovini boste dobili najlepšo izbero vsakovrstnih zaves, znanih izdelkov kot "QUEENTEX," "DOUBLE LIFE/' itd.
Naj vam služi naša trgovina za glavni stan vaših potrebščin za na dom.
PARKWOOD HOME FURNISHING
7110 St. Clair Ave.
EN 1-0511
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
FRANK ZNIDARŠIČ m JOHN ČOPIČ ^
PRIJAZNO VABITA VSE SVOJE PRIJATEUE, POSETNIKE IN ZNANCE NA
FORMALNO OTVOtlTEV
FRANK IN JOHN CAFE
V novih prostorih na
5301 ST. CLAIR AVENUE
V soboto, 5. dec.
Servirala se bo okusna kokošja večerja in steak od 6. ure naprej
igrala bo izvrstna godba — zabava bo prvovrstna ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA
Kleparsko delo -popravljenje
streh prenavljanje in mizarska dela
Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne
J. KOVICH & SON
1554 EAST 55th ST. EN 1-2843
Damo prosti proračun
Chicago, 111.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 7 year old boy, need 4 room, 2 bedroom, unfurnished apartment. Good location North or Northwest. Near Catholic school. Moderate rental.
Call ROdney 3-2357
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE — Co-op apartment in fastest growing village, Mi block from park, Vž block to bus, 5 rooms complete with Venetian blinds, garbage disposal, combination storms-screens; windows and doors. Beautifully decorated. $4,000 down, $72 per .month includes taxes and interest. Owner leaving city. Available for immediate occupancy. Eisen.
8030 Kenton, ORchard 3-6580
CHICAGO. ILL. FOR BEST. RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Wonderful Buy — BAKERY —- 3® years established business. PreseO' owner 3 years. Good location 05 Halsted (right on car line). Gooo neighborhood .trade and transiep' Only selling due to domestic
fPTA^f
Call REliance 5-1463
East Chicago, Ind. — GR0CEB]( STORE. Fixtures and stock. MyS sacrifice due to health. established, excellent busing and location. Near scho^ churches, transportation.
lease. Low rent. A real oppor^" nity for the active interested P^. j son. Steady trade. Carry meats, also some fresh
Call Fast Chicaeo 730^
BAKERY —, 5 man shop; ern labor saving equiprM^^' modern store and front in suburb; good location; csti lishod 25 years.
FOrest 6-5"
stab-
GROCERY STORE — Newly corated. Living quarters in 1 person can handle. Other ness, reason for selling. ^ $100 month.	,
Dorchester
Here is a good buy — BEAU^ SHOP — Well established ness. Selling due to retiring- ^ to appreciate.	,
Call Dickens 2-81 \
for appoi
ntme
lilt
Oglašajte V * ' Enakopravnost
HELP WANTED MALE
Mechanical Engineer or Draftsman TOP WAGES to TOP MAN
with at least 3 years experience in the Road Construction Equipment Field Good working conditions in Beautiful Michigan
Liberal Company Benefits — Permanent PositiC
APPLY, WRITE OR WIRE
Le Roi Co.
TRANSO LOADER DIVISION COLDWATER, MICHIGAN