T Nmjr.čji ▼ Združenih državah V«Ua mm tu lato i V z Za pol leta - - • Za New York celo leto - $7.00 Za inozenutro celo leto GLAS r IM slovenskih jdela*CCT vAmerikf. The largest -rr- DeHjr ia , the United States. tasaederefy day except Sunday« and legal HoBdajs. 75,000 Readers. TSLSrOH: OORTLAHDT 287« mtm M Second Class Matter, September 21, 1908, at the MOHIn at Hew York, V. Y, HO. 212. — ŠTEV. 212. Art of Ooagroai of Mar* l M7i NEW YORK MONDAY, SEPTEMBER 10, 1928. — PONDELJEK, 10. SEPTEMBEA 1928. TELEFON: OOETLANPT 187« VOLUME XXXVL — LETNIK ZZZVL Zopetne demonstracije v Splitu. ALBANSKI KABINET OBJAVIL SVOJ VLADNI PROGRAM Tekom demonstracij v Splitu je t> d nevarno ranjen avstrijski konzul. — Demonstracije so bile naperjene proti beograjski vladi. — Albanija bo ba'je živela v prijateljskih odnosajih z Jugoslavijo, Italijo in Grško. DUNAJ, Avstrija, 9. septembra. — Iz Milana poročajo, da so se završile v Splitu velike demonstracije proti beograjski vladi. Tekom demonstracij je bil ranjen avstrijski konzul. Kravali so se pričeli, ko je dospel v mesto jugoslovanski delavski minister dr. G. Andjelinovič. Avstrijski konzul ni namenoma zašel v ljudsko množico ter je bil ranjen gonesreči. Policija je s težavo napravila red. Več oseb je bilo aretiranih. TIRANA, Albanija, 8. septembra. — Novi kabinet nove kraljevine Albanije je izdelal svoj program. Ministri pravijo, da bodo obdržali prijateljske odnošaje z Italijo, Jugoslavijo in Grško ter skušali ustvariti albansko narodno zavest. Finance bodo popolnoma reformirane in kmalu se bo začelo z javnimi gradbami, da bo imel narod kaj zaslužka. DUNAJ, Avstrija, 8. septembra. —- Soglasno s poročili iz Tirane, bo Ahmed Zogu dne 28. septembra kronan v Kroji za albanskegaTcralja. Kroja je rojstni kraj albanskega narodnega junaka Jurja Kastriota Skenderberga. Istočasno bo kralj pomi-3ostil vse politične zločince. ŽENEVA, Švica, 8. septembra. — Iz Tirane poročajo, da je Turčija priznala novo krajevino Albanijo. FRANCIJA IN ANGLIJA SKUŠATA USTREČI ZDRUŽENIM DRŽAVAM Francoski mornariški minister bo potolažil Združene države ter predlaga odložitev tajnega dogovora. — .Vsa tozadevna korespondenca bo objavljena. — Antanta v novi obliki. PARIZ, Francija, 9. septembra. — Ameriški sumi glede namenov angleško-francoskega mornariškega dogovora, so dovedli do sklepa francoske vlade, da se ravna z dogovorom kot da ni bil nikdar sklenjen, če je to všeč Angliji. SMRT ZNANEGA GANGSTERJA Petdeset nasilnih smrti pripisujejo Lombardu. Chicaška policija j e mnenja, da je zasnoval številne umore.—Detektivi so prepričani, da je tudi Capone zaznamovan za smrt. ŽENO JE UMORIL S SEKIRO "Miren mož" je umoril žine "Wheeler, je našla v kuhinji razkosano truplo žene. Bila je mati sedmih otrok. Z Coney Islanda priklieani dr. Gioa, ki je pregledal truplo, je ugotovil naslednje: — Glava je bila razbita, njena obleka je ibila raztrgana in obraz in teilo sta bila strašno razmesarjena. Preobrnjeni st/di so kazali, svojo ženo S sekiro ter!da se obuPno borila, predno je težko poškodoval svojo hčerko.-*- Nerganje ali ljubosumnost sta do-vedla Wheeler ja do strašnega dejanja. fcl'~l - padla na tla pod udapci sekire, ne da bi več vstala. Hindel Wheeler je bila prevedena v Coney Isla-nd bolnico, kjer so ji napravili 27 šivov. John Wheler, star deset let, je bil v hiši, ko se je za vršilo krvavo 48 let stari Alfred Wheeler je dejanje. Pobegnil je neposredno za ubil s t*-kiro svojo istotoiiko sta- Hindel ter zbežal na dom družine ro ženo Lillian v kuhinji družin-'Marks, kjer ko ga spravili v poste-*kega doma na zapadni sedmi oe- v ^abokem spanju, rti v Broaklynu ter razsekai njeno ko ^ p/.iiIa poHcija. Ta je sicer vr-truplo, gnan od blazne ljubosum- jela< da bil ^ividec, a ni imela noati ali raditega, ker ga je ona srca, da ga predrami v strašno res-frnala v obup s svogo prepirlji- ničnost. Sklenila je torej preložiti vt^tjo. njegovo'MMslišanje na današnji dan Nato je prizadel tudi svoji naj- ter upa izvedeti od njega celi po-»tarejši hčerki, devetnajstletui tak dogodka. Hindel talko težke poškodbe na o-J te-azu in vratu, da bo najbrž u-1 WaJter najstarejši sin mrla * i. ■plraP*1'®' poročen ter stanuje s Nato je zbeial, a pustil za seboj svojo družino na 63' cesti v Brook' listek, na katerem so stale napi- Iynu' ** ** policije, sane nasledke besede: ,ki ga je vPr«5ala, če je videl svo- — Jmz sem storil to, ker me je o5eta" To ->e Mnikal ter vPra" žena mučila. „ ,Sal nat0> ka-> *e godilo. Izjavili a Evelyn Marks, ki stanuje raU da 96 je v him nje- v isti hi*i pri svojft atariših, in *oveSa očeU je George Mowray, neki sosed, sta ter M z^udil ^zavesten stala malo pred -polnočjo pred hi-.na »o, (ko je priletela Hindel Wheeler,' Wheeler je bil uslužben kot o-vsa okrvavljena, kriče iz poslopja, ljač pri Edison Co, v Brooklyn*!. Vrnila se je malo poprej dooiov, Sosedje so ga označili kot mirne-potera ko je s nekim moškim pri- ga, treoukega in. pridnega človeka. hohtvovata »predstavi v gledišču. j-BH pa je očividno ljubosumen na Mowrij in Miss Marks sta se svojo ženo, Poprav sta se oba že savjceta *a PMIJMIO deklico ter po- bližala petdesetim letom. Žena je klic Ala policija in amtbulanco. Ko bila Se vedno povsem iedna blon- * vdrla vMW* r stanovanje dm-dmli ~........ , ^^ J A ; E: OHICAGO, I1L, 9. septembra. — On je vedel, da se bo to zgodilo, a je skrivnost, ikdo je to storil. — Na ta način je označil pomožni pomožni .policijski komisar Stege vse ofTPiJ&fab požftavanje nasilne smrti Tony Lombarda. — Mi smo prepričani, da je Lombardi započel ter izvedel potom svojih sicilijan-skih banditov umore več kot petdesetih ljudi. Truplo Lombarda je ležalo v zavodu nekega pogreibnika na Randolph St., zapuščeno od prijateljev in sovražnikov. Pomožni coroner Frazer je povdaril, da kaže luknja v velikosti srebrnega dolarja na zadnjem delu Lombardove glave, da so rabili morilci dumdum patrone. Njegov napadalec je srečno .pobegnil sredi tisočev še-talcev po cesti. Okrvavljen slamnik, katerega so pobrali na pozori-šču, je bil ikupljen pri nekem slam-nikarju na North Side. To je o-kraj Aeillo gange. Policija bega po megli ter skače od ene teorije do druge. Pripravljena je celo sprejeti teorijo, da so prišfi osvet-niki z New Yorka. Detektivski kapitan Shoemaker, je rakel pobožnemu coroner ju Fra-zerju, da je prepričan, da je bil Lombardo ubit radi umora Frank Yale-a glavnega j&icilijanskega gangsterja, v Broaklynu. dne 1. julija in kapitan Shoemaker je tudi rekel, da je 'zaznamovan za smrt tudi Al Capone, zaveznik Lombarda — Kdaj ste bili zadnjikrat v New Yorku ? — je vprašal pomožni šerif Frazer Jožefa LoJoido, enega telesnih stražnikov Lombarda, ki je ostal nedotaknjen od krogel, ko je ibil Lombardo ubit — Leta 1920, — je odgovoril. — Kaj pomenjajo zareze v kopitu vašega revolverja ? — so vprašali Lolorda. Odvrnil je, da so bile te zareare tam, ko je kupil orožje. — Jaz nisem ubil nikogar, raz-ven če je bilo v armadi v vojnem času. Neki pogrebnik, ki je prišel po truplo Lombarda, je rekel, da je bil rojen v Niersina, Sicilija in da je zapustil Ženo in dva otroka. Poročevalec " Worlda" je izvedel, da je pozval mornariški minister Leygues, svoje tovariše, naj objavijo korespondenco med Londonom in Parizom, da se pojasni javnemu mnenju, kaj je v dotični korespondenci in .kaj ne. Sklenjeno pa je bilo, da bi bilo nekorektno objaviti tekste, dokler se ne sprejme odgovorov od vlad, ki tvorijo l podkomitej ženevske razoroževalne konference, ki je bil oficijelno informiran o podjetju. Nobena teh vlad ni dosedaj še odgovorila. Od treh najbolj važnih držav so Francoizi najbolj vznemirjeni radi ameriškega stališča in v izdatno manjši meri tudi glede stališča Italije. Japonska ni še odgovorila, vendar pa ne vidi nikake škode v sporazumu, kot je izvedela Francija. Odgovor Washingtona povzroča največ skrbi Quai d'Orsavu in težko je prikriti upanje, da bo zavzel odgovor obliko prošnje za pojasnilo, kar bo nudilo priliko, da se ofieijeino definirira stališče Francije — ali pravzaprav stališče, (katero je zavzela Franeija. Če je Anglija voljna, bo Franeija pojasnila, da se je sporazum napačno tolmačilo in ga predstavilo kot nekako rekonstrukcijo an-tante. POLI NEGRI SE JE OBRNILO NA BOLJŠE Znana filmska igralka Pola Negri se je ponesrečila pri padcu s konja. Sedaj je izven nevarnosti brez operacije, katero so smatrali najprej za potrebno. Papež poslal svoj blagoslov. SYDNEY, Avstralija, 9. se/p. — Dan mater na Evharističnem kongresu je spravil skupaj več kot 150,000 žensk, ki so prisostvovale pontifikalni maši v obširni areni Show Grounds, Pred peto mašo je sprejelo 30,000 otrok obhajilo v St. Marv katedrali. Stopili so v poslopje v oddelkih po 10,000. Kardinal Corretti. papeški dele gat. je .predsedoval. — Slovesni sprejem, vera in po-božnost napram Evharistiji in blaženi Devici Mariji v katoliški Avstraliji so napravile globok vtis na Najvišjega Pastirja, — se je glasilo v sporočilu papeža. — On je poln veselja" vspričo razširjenja kraljestva Krista v tej plemeniti deželi. — Njegova Svetost je v duhu navzoča pri tek velikih demonstracijah. On obnavlja svoj očetovski blagoslov, na kongres, go-'stoljubno mesto, akofe in svečeni- štvo cele Avstralije. PARIZ, Francija. 9. septembra. Pola Negri, znana filmska igralka, je bila proglašena izven nevarnosti v Ameriški bolnici danes zjutraj. Bila je v kritičnem stanju odkar je bila vržena s konja v petek zvečer, iko se je žival splašila pred nekim avtomobilom. Igralka je dobila včeraj zvečer nov .pogum, ko je izvedela, da so sklenili 'zdravniki, da ne bo operacija potrebna. Izjavili so, da bodo podali danes svojo odločitev glede zdravljenja. Dočim je obstajalo nekaj skrivnosti glede poškodb Miss Negri, se je vendar izjavilo, da ni bila zlomljena nobena kost in da nima ni-kakih poškodb na glavi. a Avtoriete niso hotele podati ni-kakih nadaljnih informacij. Prijatelji so rekli, da so v petek opustili vsako upanje glede življenja živahne Poljakinje. Rekli so, da je bila več ur v nezavesti da se ji je nato počasi vrnila zavest, ki je prišel k njeni postelji lijen mož. Njen moz princ Mdivani je re-kol v odgovor na vprašanje: — Ona bo živela. Njena življen-ska sila jo bo rešila. Prepričan sem, da bo živela. Igralka sama se je nasmehnila svojemu možu v trenutkih zavesti ter je zopet in zopet ponovila: — Jaz sem allright. — Jaz nisem nikdar bolna. Jaz ne bom nikdar umrla. Le luči v sobi so jo očividno vznemirjale. Nekoč je zašepetla: Ugasnite one luči. Pola Negri je poljska igralka, ki je prišla v Združene države v prieetku zadnjega desetletja ter je postala takoj silavna radi svojih vampieskih ulog. Pola Negri je bila rojena Olupek. od poljske matere in madžarskega očeta. FRANCOZI PROTI MUSS0LINIJU Francija se boji, da je prijateljstvo Italije ogroženo vsled radikalnih demonstracij na jugu. _ Napetost ob meji narašča. PARIZ, Francija, 9. septembra. — Plakati, obsojajoči fašizem in Mussolinija v imenu trinajstih francoskih radikalnih organizacij so bili nabiti po zidovih Nice in drugih mest po jugu, soglasno s sporočili, ki so dospela danes semkaj. ANGLEŽI SO ZAPOSLENI S KABINETOM Ministr. predsednik Baldwin bo najbrž preosno-val svoj kabinet ljub zanikanju vesti, da namerava Chamberlain resig-nirati. 17-letna deklica priznala umor očeta. ** Precej vznemirjenja čutijo tukaj, ker je storila vlada vse, kar je v njeni moči, da zatre naravno reakcijo napram proti-francoskim demonstracijam, ki so se pripetile v naraščajoči meri na drugi strani it al i j anske meje. Čeprav se vainost teh letakov zmanjšuje radi njih izvora. — jk)-stfbno ker sta vključeni tudi dve komunistični organizaciji, — se vendar priznava, da je povečalo to nevarnost položaja, ki postaja z vsaki dnem bolj resna. V Parizu je zavzela vlada stališče, da je treiba smatrati dokaze1 čustvovanja v Italiji le kot mimoidoče razpoloženje ter je zadrževala vsak poskus proti-demonstracij na tej strani meje. Kljub temu pa je sedaj nemogoče prikriti dejstvo, da se občuti strah glede končnega izida naporov, da se uveljavi zopet spravo. Neki letak kaže delavca, ki u-bija s palico kaeo> nosi naslov: Fašizem, ter spravi spodaj: — Mussolini v Niči, —izzivanje, pro-vokacija, škoda. Taki letaki Škodujejo neizmerno prijateljskim od-nošajem, katere je skušala francoska vlada uveljaviti. Predsednik Doumergue in laški kralj sta se boje dogovorila, da o-tvorita mednarodno postajo v Coni dne 18. oktobra. — Upalo se je, da se bosta ob tej priliki sestala Mussolini in francoski zunanji minister Briand. da razpravlja o vi-seeem"(tog"ovo'ru glede trgovske in prijateljske pogodbe. Ti letaki so sicer tiskani sicer v francoskem jeziku, a nosijo podstavek v italijanščini, ki razodeva njih izvor. McMillan v domačem pristanu. MEXICO CITY. Mehika, 9. sep.| AVISCASSET, Mass., 9. sep. — Včeraj je bilo objavljeno, da je Komander McMillan je oficijelno predsednik Calles odobril priporo- zaključil svoje enajsto potovanje Silo zunanjega de-partmeiita. da o- na sever, ko je t drugimi-člani ek-dobri Mehika Keloggov dogovor, špedicije dosegel tukajšnje mesto, Označeno je bilo, da bo ugoden iz katerega je odšel x>red petnaj-odgovor kmalu poslan tukajšnje- stiini meseci, da, viprizori na Labra-mu ameriškemu poslaništvu. |dorju znanstvene preiskave. LONDON, Anglija, 7. septembra. — Kljub oficijelnim obvestilom, da ne namerava odstopiti zunanji minister Sir Austen Chamberlain, se ipeča angleško časopisje s poročili glede reformiranja vsega kabineta. Listi izjavljajo, da hoče .ministrski predsednik Baldwin preosnovati ves svoj kabinet pred prihodnjimi splošnimi volitvami, ki se bodo vršile prihodnjega maja. 1 Politični opazovalci izjavljajo, da -bo postal najbrž minister za zunanje zadeve lord Cushendun, sedanji iposhijoči minister za zunanje zadeve, ki je sedaj v Ženevi, kjer prisostvuje zborovanju Lige narodov. Pravijo, da bo odstopil lord Birkenhead in da bo šel v privatno življenje. 'Nadalje namerava^pd^-stopiti prvi lord admiralitete Brid-geman. ki ne bo več kandidiral. Calles odobril sklep, da se podpiše Kelloggovo pogodbo. LINTON, N. D., 9. septembra. Inez Gutka, stara sedemnajst let, je priznala umor svojega očeta, Charlesa Crutke, 24 ur potem Ndji ilonmh dmmvnik v AmmrHtt DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečeifi ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... % 18.40 2,500 ....... $ 45.75 5,000 ....... % 91,00 M 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ...........$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 .......... $16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamot da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3fo na Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; «a $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300—$6. Za uplačilo večjih zneskov kot gorSj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POfiTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK CORTLANDT STREET, NBW Y0BK, N. t. < Jm. GUAS NABODA, 10. 1928 ■A GLAS NARODA XBLOYENE VA1LY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saks« r, President Goljufija bivšega jurefirja dvora. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko «n Kanado ............................$6.00 Za pol leta ............................... Za četrt leta ........................,..$1.50 Berlinski kriminalni policiji se je posrečilo odkriti dobro organi« žira no družbo italijanskih hI epa r-Lonia Benedik, TreasurerJjev g -eki katero je vodil elegan. ten gospod. bivši dvorni juvelir italijanskega kralja Ugo Marehe- sini. Letos 26. julija se je glasil pri podružnici banke v Monako vem moški, ki je predložil italijanski [potni list in kreditno pismo ja Za New York ta ceio leto ....$7.0011)0u. malega Niearažana, kateremu veliki Amerikanec niti dihati ne da ? RAZDOR MED AMERIKO IN ANGLIJO vlad svoje Alessi je izjavil, da hoče dvigniti samo 1000 funtov, nakar mn je bančna blagajna izplačala 20 tisoč nemških mark. Naslednji dan se je zglasil Ales-si pri filijalki Nemške banke v Nuernbergu. Predložil je kreditno pismo banke Yokohama in je hotel preslepiti zavod s t"m, da je pomaknil datum 2f». jirlija za 20 dni nazaj. Baš to je postalo zanj usodno. Uradnik, ki je pregledal ček, je namreč ugotovil, da od 19. junija (dneva, ko je bil izstavljen ček) do 6. julija ni mogoče priti iz Japonske v Nemčijo ter je izplačilo in potni list zadržal, obenem pa pozval Alessija, naj se javi pri blagajni čez eno uro. Seveda se Alessi ni javil nikoli več. Istega dne. ko si je dal Alessi izplačati v Monakovem 1000 mark, se je oglasil pri monakovski podružnici Draždanske banke neki drugi Italijan, ki je predložil blagajni kreditno pismo, glaseče se na 12 tisoč dolarjev. Kreditno pismo je bilo izdano od Banco d i Londres v Mexico ter se je glasilo na ime Ruibia Caferiet. Blagajna je prinašalcu izplačala 18 tisoč mark. Kmalu po tem dogodku je obiskal italijansko restavracijo v Berlinu prokurist Nemške bank*: za zunanjo trgovino, Hakki. Sedeč pri mizi je videl Alessija, toda ni bil siguren, če je mož, ki se mit sil znan, pravi lopov ali ne. Čsi nt kaj dni se je vrnil ob istem času. Prinesel je s seloj fotografijo. k:t-tei-o je posnel iz potnega lista Ko jo je primerjal z znanim obrazom, je ugotovil, da se ne moti. Vs::»l je in sel po detektiva, ki je Alv*ši-ja ari»t'ra'. Alessi je izprva tajil, da je cn predložil bančni blagajni ponare- jen ček, potem pa so ga ujeli in je" povedal vse. Poriredstvom raznih brzojavk so celo dognali, da iiiitj dozdevni Alessi več imen in da se piše prav za prav Marchesini. Bil je itVojČMs draguljar italijanskega d vera in je imel svojo trgovin > na rimsktm Korzu. Mar< hefcini, ki je 65 let star, ja nastopal / veliko eleganco in nihče m šjr.lil. da tiči za njim velikopotezen in lopov, ki ima na veitr čtlo nekaj umorov. Aretneiji je prim »le vse te stvari na da-~. Pripadel je tolpi, ki je imela sv >] seje/, v Marseilleu na Francoske:.* in ka^i trpe baje 1 milijon gol i n.T-jev škode. NOVICE IZ SLOVENIJE Dopisi. tttPa* fit-ali smo poročilo o grozni nesreči, tki je zadela rojake v vasi (.tornje Jezero. Z rojakom Antonom Mahnetom sva se podala krog rojakov ter nabrala svoto $91.25. Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljujeva. Seiznasm darovalcev je pri nama, svota je bila pa poslana na v to izvoljeni odbor v domovini. Teui[»otom tudi pozivam vsa plemenita srca. naj se odzovejo klicu ntbogih pogorelcev ter jim kaj darujejo. Pozdrav! Jernej Krajec. Library, Pa. Delavski dan, ki smo ga prazno-ili delavci v okrajih premogarske stavke, je bil običajen. Pittsburgh Coal Co. obratuje svoje rove še vedno pod odprto delavnico, isto tako druge večje premogarske družbe. S strahom gledamo v negotovo 'bodočnost, posebno družinski o-četje, ki moramo poleg sebe skrbeti za svoje družine, ki »o v^tein dolgotrajnem boju preživele marsikatero 'grenko nro. Da se nam je nekoliko omilil naš bedni, položaj, so poskrbeli newyorski Slovenci, ter nam poslali gmotno pomoč v denarju. Smelo rečemo, da smo bilii presenečeni vsied požrtvovalnosti naših sorojaikov. Hvaležni jim bomo do konca. Kadar boste pa Vi v enakem »položaju, se bomo tudi mi od- P OZDRAVI! KRALJ POSTOPAČEV 1 PRIJET Kova ureditev muzeja v Ptuju. Bogate* »zbirke muzeja v Ptuju'zvali rade volje, so rbile v zadnjem času pod vod-j iNajlepša hvala vsem prispevate-st.vom direktorja dr. Abramiča v 1 jem, kakor tudi tvrdki Prank krasnem vzkriže-nem hodniku nek- Sakšer. Ustu Glas Naroda želimo danjega dominijskega samostana mnogo novih naročnikov. Ko so podpisali v Parizu zastopniki raznih JCelloggovo pogodbo, je očka Kellogg pospravil fctvari ter odpotoval na Irsko. V Londoim se ni oglasil. Tekom pariških cerimonij je Kellogg molčal. Kajti ("e bi količkaj govoril, bi moral omeniti pogodbo, sklenjeno med Francijo in Anglijo. O nji ne ve širša javnost ničesar. Le toliko je rekel angleški lord Otisbendxm v Ženevi, da anglesko-franco-^ka pogodba ne pomen ja nobene no vie zveze. Zaenkrat se ve, da je to tajna pogodba glede oboroževanja, kar je slabo znamenje posebno v čpsu, ko podpisujejo narodi pogodbo, naperjeno proti vojni. Kellogg bi najbrž niti v Pariz ne šel, Že bi ne bil že zdavnaj prej določil dne svojega odpotovanja. Človeku je namreč težko kazati prijazno lice ljudem, ki kujejo za njegovim hrbtom sovražne načrte. Ameriki ne bo kazalo drugega kot postaviti proti-j varnostne oblasti v Franciji pa ni-ute« proti določbam, vsebovanih v najnovejšem franco- »»jo dofiti upanja, da bi s tem u-i&o-augfeškent sporazumu. .duiUe tolpe' ki tMttrahu- Iii tako bo ^ topet tam kot je bil - namreč vojni Francosko orožništvo je nedavno prijelo v bližini Periujeuxa postopača, kateremu so bile oblasti že dolgo za petami. Pri zasliševanju, kjer so zahtevali od moža, naj se izkaže v dokumenti, so prišle na dan prav čudne reči. Izkazalo se je. da je potep v posesti listine, ki mu daje oblast nad vsemi vaga-bundi. Aretiranee je bil namreč predsednik sindikata potepuhov, kar je po dolgih ovinkih priznal in se celo ponosno trkal na prsi, da se ne more ž njim meriti v časti nihče na svetu. Sindikat postopačev je mednaroden in šteje tisoč članov. Sprejemajo se le izbrani klateži, ki so ne le prebrisani in zviti, ampak predvsem "znacajni" in zanesljivi. Člani društva prispevajo po en frank na leto. Za ta denar uživajo ugodnosti, ki jih drugi postopači hiso deležni, v prvi vrsti ugodnosti ključa, ki jih opozarja na nevarnosti, katerim so izpostavljeni v krajih, skozi katere potujejo. Jezik vagabundov ni tako eno-ven kakor bi si kdo mislil. Obstoji iz znamenj z ogljem in kredo, ki so narisana na vratih in na zidovih. S temi tajinstvenimi znamenji si vagabundi dopovedujejo, kje imajo priliko za t&tvmo in tudi kje naj se pazijo, da ne bodo ] prijeti. Aretacija kralja postopa-čev je vzbudila naravno senzacijo, Oki je sedaj last mestne občine) na novo urejene. Historični prostori z zanimivimi freskami in prenovljenimi stukaturami tvorijo v avezi -z muzejskimi »zfbirkami eno največjih atrakcij v Sloveniji. Na prostoru pred samostanom se bo uredil prihodnje leto lep park. Sedaj se vrše tam arheološka izkopavanja pod vodstvom ptujskega rojaka vseučiliškega profesorja dr. Baldivina Sarije. 18 let v grobu. Iz Žič v konjiškem okraju poročajo: — 19. avgus/ta smo spremili k večnem počitku posestnika Mihaela Rupnika. Položili so ga v isti flrrob. kamor so že leta 1910 pokopali njegovo ženo. Pri odkopa-vanju groba se je prikazala na dan še ipqpolnoma cela rakev pokojni-ce. Pdkrov se je odiprl. V rakvi se je nahajalo popolno okostje pokojne Marije Rupnikove, lobanjo je pokrivala iz-edno doibro ohranjena črna svilena ruta Pač žalostno svidenje za sina in hčerko, ki sta bila pri pogrebu in sta po 18 letih zopet videla svojo pokojno mater! Poskusen cerkveni rop. V Mladinskem domu na Kode-Ijevem se je oglasil neznan, kakih 45 let star, čeidno oblečen moški, ki se je predstavil bogoslovcu Jo-siju Kuku za Antona Kristna ter ga povprašal, kjer bi našel prefek-ta jKovačiča. Ko so mu pojasnili, da se nahaja prefekt v Zagrebu, se je mož poslovil in odšel. Hip nato se je Kuk podal v cerkev, kjer je na svoje presenečenje opazil, Kristana pri glavnem oltarju, ko je ravno odpiral tabernakelj in skušal odnesti ciborij in monstran co. Pri tem se je tat ozrl slučajno nazaj po cerkvi ter videl, ida je ojpazovan. Kajpatk se je lopov prestrašil m naglo zbežal iz cerkve proti Tjjnbljanici, pustfvSi že pripravljene predmete na mestu. Smrtna V Tnbovljah je preminula po dolgi mucnt (boierari -v 57 letu starosti Eraa Flooinijeva. 6M«Alt(AiAL PAtirtt COMPANY York. JJ. T., 29. avgnstm t>2t. Svet ravnateljev Je proctesll redno Četrtletno dlvldendo enega in tri četrtine <1*> o4e*otka na kumntaudvno H prednostno Klvantco te drutbe in redno Četrtletno dividendo eneca in pol (1%) odstotka na kumulativno fi% prednostno Klavnico te družbe sa tekoCe četrtletje. l«pto«Jivo IS. oktobra 1>2< tanejttetjem. .ki ao na rekavdn ob aakUuCka trrovlae. t«. —ptamUa lttt. čeki bodo podani po knjls* «• kodo satvorje-.i Podporo sprejeli, ka'kor je bilo poroča 11 o v Glas Narotla sledeči: Frank Čmuta, Simon Strmljan, Tomas Liko-vič. Anton Rntalja. John LapovŠek, Alojz Zmrzel, Matija Turkaj. Štirje obdolženi umora. CoIieist napravil ž njo, poročilo ne omenja. C'e bi bil jaz na njegovem mestu, bi ji rekel: — Hvala za iskazano Ijubeznji-vost. Sedaj pa z menoj v tiho in samotno kamri<*o. KJE JE moj brat MAKS BAR-TOL, katerega že iščem tri leta, pa ne morem nič izvedeti o njem. Pred leti je bil nekje v Cleveland in Youngstown, Ohio. Kdor kaj ve o njem, naj mi poroča, ali pa če sam čita naj se oglasi svojemu bratu: — John Bartol, Andres St., Hillibrand Camp, Big Bnn Jet., Shefield, Pa. (2x 10&11) ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "QLA8 NABODA", NAJVEČJI SLOVENKI DNEVifIK V ZDE. DK2AVAB. Ana Klun in hčerki Elsie. Josephine, na poti v Zagon pri Postojni. Dve jK>starni devici sta se vozili v železniškem vozu. 1'ostarni sta bili in ne posebno l«pi, \m seneli j>o življenju in ljubezni, ikatere nista užili še prav nič na svetu. Xijrma nasproti je sedel lep mož, vajen vsega. jx>sebno lj)ibezni in življenja ter vsega naveličan, )>o-sebno j>a priletnih devic. Kar z očmi sta ga požirali, tako sta hrepeneli .j>o njem. Da ubije dolgčas in vožnjo skrajša, je začel obema dvoriti. Obema enako. Pripovedoval jima je o poletnih večrih, o tihih sapicah, o slavcih in škrjancih ter neutešenem hrepenenju. Xjegove besede so bila balzam obema prekipevajočima dušama. Vožnja «;e je bližala koneu. Se kratek tunel pred zadnjo postajo. Kavalir je svojo roko dvakrat zaporedoma cmokaje poljubil. Obe sta razločno slišali poljub in se spogledali, ko je vlak privozil iz tunela. Kavalir je pospravljal svojo prtljago ter se tako zahvaljeval: — Ena gospod i č en me je v temi dvakrat poljubila. Xe vem katera. Rečem pa, da sta bila to najslajša poljuba, kar sem jih dobil v življenju. Od tega je že več let. Devici se pa še vedno sovražita. Tisočkrat sta si prisegli, da se nista dotaknili gospoda v vozu, toda edin odgovor na vse prisege se je glasil: — Xesramna lažnjivka! Resnico govorita revi, »pa ju hoče navzlic temu uničiti črv ljubosumja. Obširno kojščanako občino v Br-dih vodi sedaj neki mlad laški gospod. Po odslovitvi bivšega komisarja, domačina Obljubka, imajo v Koj skem sedaj že tretjega komisarja. Mlad prospo-d je odslovil kojščan-skega tajnika Damjana Simčiča in števerjansko tajnico Štekarjevo. Laški občinski načelnik in njegov Tajnik Batistrin sta pri svojem poslu precej počasna. Delo zastaja, vrši pa se pridno zasledovanje in preganjanje Slovencev. ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, kf izvirajo pridejo nmiim Mtwmmkmm v Is ywiwuli * TeUkcn obratu. Nail otroild am iwniiii lwkOTlfa so manJU. nM Co-m tow pri ass nižje kit pri agenta ali zavoda. Id aura Vala aakandeo ▼ lzvrSenje t New York. Hitrost aatega poslovanja je nedosegljiva« radi vdlkeft prometa bfafco vxdrio3«mo tako obSlrne NaSe dwiiai ibIiiiiIi ii otegnil iz žepa Suzianino pi*mo. Začel je vnovič citati: "Dragi moj, ljubi moj, oprosti me te krivde, katere res nisem zakrivil«; (V bi bilo mogoče izruva-ti iz srea spomine na zadnja tri leta — verjemi, bila bi jih izruva-la! A jaz se ne morem pomirit i. Ni ga dej an j m, da hi .se kesala zaradi njega. Tudi te ne rotim in ne prosim, da drži be.vl'>, kj mi jf> nisi dal. Pisal m mi, kako želi tvoja oh:t«*!j, da m* o/.enifi in si ustvariš lastno ognjišče. Zaradi karije-re to tudi moraš storiti. Taksno je življenje — in kaj morem za to, če preje tega nine m videla ali ho-t'dii videti,' Odšla sem z mislijo, da h-'»m daleč od tebe pozabila nate. Zaman! Razdalja mi ni dala pozabijenja. Že menee dni se po-t kam tod okrog hribov in iščem utehe, ki je ne najdem. Dragi moj. ljubi moj. nrosijn te, moram te nečesa prositi! Prav zdaj si v Parizu sam in prost. Vzemi dopust in prid: za nekaj tednov k meni v Vanjanv! Vsaj za nekaj tednov! Oe ne moreš tega. odloči s«* vsaj za »trinajst dni ali vsaj za osem! »Samo da prid*-š! Želim te še enkrat videti Ali blaznim.' Bog vr-di.... Takšna sem. da sama sel>e več tn* spoznam.... Ali se še spominjaš, da si mi pred tremi leti dejal. Suzana, najino razmerje Ih> veseloigra. ne drama.... Smejala sem se tvojim besedam. Bila sem enih mi-tdi s teboj. Zdaj se že davno več ne smejem. Smejela bi se le, če hi t" lahko še enkrat videla.... Pridi, pridi! Brez tebe ne morem živeti! Xe 'boj se, da bi to hotela imeti zase — ne, samo videla bi te rada, da bi mi bilo to v uteho. Pridi torej in odigraj s svojo prijateljico poslednji čin vesele igre! Srečno sva začela, daj, da tudi srečno končava! Pokrajina je tako divno lepa!" George je ubogal. Odzval se je pozivu. Zakaj? Ali sploh ve kdo. zakaj napravi Človek hudalast ? Toga ni moči zapopasti.... Tu tudi George se je izpraševal. ne bi i i bilo bolje, če bi v Grenoblu kupil vozni listek za za nazaj in se vrnil v Pariz. V tem trenutku pa je zagledal v kotu voza žensko, ki je bila izredno podobna Suzani. Tti Ženskam Severa'« Regulator tako zelo pomaga. Ščiti sistem v kritičnih časih. Tisočere ga slave in ga redno uporabljajo. Dobite oa v lekarni. Scv era's REGULATOR k MODRI AVTOMOBIL prevzela ga je želja po bivši ljubimki. Zaprl je in prebledel — v sladkem mraku za trepalnicami mu je vstala »»lika o ljubimkanju. Priznati si je moral, da jo res ljubi ;n da .>.i je želi kakor še nikoli ne. In česa naj si želi, če ne nje, ki mu je do včeraj sladila življenje V (irenobu je izstopil — Suzana tra je čakala na {>ostaji. Videl je, kako se je stresla. Mahoma se je domislil preteklost i, ki bo za kratek čas še enkrat postala ^da-njost. In potlej zbogom za zmerom ! To ga je ganilo. Vzela je njegovo roko pod pazduho in ga brez besede potegnila k avtomobilu, ki je bil prepleskan z modro barvo. Bila je torpedna tipa, s katero je Suzana pred i rja -la vse gladke francoske ceste. Avto je blisnil skozi mesto in se jel vzpenjati v hrib. George je ves ta čas opazoval Suzanin profil, njene rdeče, mesnate ustnice, njen pozorni pogled, ki se ji i za trenutek odmaknil od poti. po kateri je dirjalo vozilo. Nežne ročice v rokavicah so nervozno stiskale in dbračale krmilo. Suzana je bila malce razburjena, izpo.l čepice ji je padal na čelo pramen las. Se nikdar je ni bil videl tako sveže in še nikoli .-»i je ni bil tako požele]. Pot je šla nekaj kilometrov skozi tesno dolino vzdolž potoka. N i levi in desni so se strmo dvigale planine z gosto zasajenimi borovci. Avto je je lezel tik ob prepadih, ki so se izgubljali v črni globoči-ni. V Vanjanvju, orlovskem gnezdu, tisoč dvesto metrov nad morjem. se je začelo za oba novo življenje. nov medeni mesec, le|>ši in veselejši kakor tedaj, ko sta se bila prvič seznanila in zbližala. Prvi teden je minil kakar v sanjah. Suzana se je smejala, prepevala kakor ptičica in uspavala ljubimca. Na njej ni bilo nič tistega, kar je dihalo iz njenega pisma. Bila je res ljubeznica, očarliva, prava zvezdnica kinematografskih posetnikov, ki so se pulili za vstopnice njenih filmov. Njena tragič-nost je izginila. To je bila čisto drugačna ženska. ne«ro bi jo bil človek sodil po pismu. Z George-om sta obiskala tri jezera, počivala sta pri slapovih, iiohajkov?1 sta po livadah, zvijala kite cvetja, hodila po skalnatih grebenih ;n gledala v prepade. "Kako je T-Ioveku. ki se stnno-•rlavi takole navzdol."* je vprašal George nekejra dne Suzano. 4"Tam spodaj je konec- vsega trpljenja in muk!" mu je odgovorila. George ni mogel ostati delj kn Jugoslavia irredenta. Z Goriškega. j Ha razpolago "Legi" in "Italia V Dobra vljah na Vipavskem so Redenti" pokopali 84-lednega gospodarja'je dalo tržaško šolsko skrbništvo Antona Valiča. V Gorici je umri JM) l5 učkoljic" ^ned pokra jinske- ananti zdravnik dr. Oskar Morpur-' ,» - . . , , ga ueiteljstva. Poučevale bodo v go, ki je bil mnogo let primarij mestne bol nice. No pobočju 8 vete ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORKION LANOUAQI INFORMATION SERVICE — iUOOfLAV BURKAH O PRIHODU DRUŽIN INOZEMCEV. azilih in v pošolskili institucijah. kor tri tedne. In čas je mineval po bliskovo. Po prvem tednu neskončnega veselja in rajskega uživanja je prišel drugi teden, zastrt in žalasten. V tretjem tednu pa se je jela obeh polaščati otožnost. Kakor megle, ki so vstajale s pl^.iii, je bila njuna tožba : 44Se nekaj dni...." 44Ah, kako beži čas...." Ponoči, ko sta ob odprtem oknu poslušala žuborenje curljajoče vodice iz vodnjakov v brončene kotanje. sta postajala oba silno nervozna. Suzana je venomer govorila Georgeu : "Ali me ljubiš.' Kaj ne, da imaš samo mene rad."' Zadnje dni sta bila oba molče-ča. Suzana je razumela, da mora George domov, in mu ni prigovarjala ,naj si podaljša dopust in naj še ostane. Sele zvečer pred dnevom odhoda je opazil Suzano, da leži na e so našli težko ranjenega ne-1«, __ ^ . __ 1¥ . r* neznantwa v Na Katuian, v Trebčah in v Sv. Križu Na podlagi novega priseljeniškega -zakona od 2H. maja tega leta sme inozemec, ki je bil zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje, poslati po svojo ženo m nedoletne otroke kot prednostne kvofcne priseljence. Mnogi pa si niso še na jasnem, kako naj Izstopajo, da si zagotovijo to prednost v kvoti. izrecno določa, da to kega, neznanega človeka. V goriški bolnici je umrl. Pri njem so našli izka-anico tržaškega Moto-Muba. j zgradi jo poslopja za učitelje, da Kdo je, se še ne ve. Nesrečnik je'ne bodo po šolskem pouku več ho-imel -glavo prestreljeno. V bližini dili v Trst, marveč da bodo osta-Tabora pri Dornbregu se je smrt-'jali med ljudstvom in pospševali! Zakon no ponesrečil vlakovodja Galgioni.;tudi izven šole potujčevanie slo-! , ' " - , , .. Ko se je vozil vlak čez mos», se jej ven^a živl.ja v tržUki ^fe!^"*" I™ . * d™- m0ea vlaikovodja nagnil malo ven pa! zadel z glavo ob železno ograjo pri' V Miljah mostu. Vrglo ga je s stroja na tla. 1 Ponesrečenec jetoi-l takoj mrtev Po. tlve Loredano- 13 letih se je vrnil domov v Dol!"" d™me z vžigalicami. Bili sta pri Čepovaim Anton Bratuž. ki sojv hiši v drugem nad-ga ibili Rusi ujeli na gaJiški fronti.rstr0}>-'lU- je Požar, ki se je Pri neVm km«tu je služil S let. raZii3ri1 tako hit™> ^ "i bilo več Hotel ga je posinoviti. toda BratuŽdeklici. Stavba je je vedno mislil na svoje čepovan- m 2ve,Vr «> POtegnMi k- ske ikra je in se je vrnil. oziroma očeta, ki je bil zakonito pripuščen v Združene države za trajno bivanje. Zdi se, da vlada precejšnje nerazumevanje glede načina, kalko naj se dokaže, da je bil kdo zakonito pripuščen. Nekateri mislijo, tla inozemec, nastanjen v Združenih državah. mora na vsak način preskrbeti u-radni tlokatz o svoji zakoniti pripu- ipod razvalin strašno ožgani tupel- »t it vi in tla je čisto odveč, da bi .„: » se žena oziroma otroci obrnili na jci nesrečnih deklic. Soln carica Poslanec dr. Wilfan pri podpre-fektn. je zadela v Pisi slovenskega železničarja Frana Božiglava. doma iz tellija je posetil paslanete dr. Wil-|Gorenjega pri Divači. Pripeljali so postelj i z glavo obrnjeno v blaži- fan ter ma ^^ imenom svojaJga domov iu pokopali v doma6i volilcev isožalje Tržaškega ]>odprefekta Vendi-1 no in da joče. Takrat je vstala in mu ovila roke okrog vratu: Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postreženi, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan jet si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih domaČo SAKSER STATE BANK 44George, saj ni mogoče! Ostani. ne hodi odtod, ne ostavljaj me same! Glej, služila ti bom kakor sužnja. Ostani, ostani pri meni!' George je namršil obrvi in inland z jezikom. Razumela je, da se je odločil za povratek v Pariz. Tik pred odhodom je morala dati Suzana Georgeu častno besedo, da ne bo počenjala neumnosti. Potem sta naložila prtljago in Suzana je sedla k volanu. Noč. svetla, z mrežo mesečine preprežena noč se je odpirala pred njima. Zdelo se jima je, da sta obdana od megle, ki jo razkrajata le veliki očesi svetiljk na avtomobilu. Suzana je začetkoma vozila rahlo in previdno. Pozneje, ko sta prišla niže, je odprla krmilo in avtomobil je za-hreščal po nasipu iz grušča niz ceste Za železno ograjo onkraj borovega gozdička se je prikazal zadnji krajec. "Medenih tednov je konec." je dejala Suzana in nagnila glavo. "Pazi rajša na volan!" ji je dobrohotno požugal George. Suzana ni črhnila besedice. Še bolj je odprla krmilo. 4 4 Kaj pa delaš? Saj vendar ne filmaŠ! Pazi na pot! " Oni ni rekla ničesar. Čez nekaj časa je zavrisnila.... George je planil pokonci, hotel je ujeti ve' a je že bilo prepozno. Avtomobil se je za trenutek ustavil. Suzani se je stemnilo pred očmi, ustnica so ji zadrhtele. "Stoj vendar!" — je zavpil George. Šinil je kvišku, da bi .skočil rz voza. Zaman! Bilo je prepozno, zakaj modri avtomobil se je nagnil naprej in padel kakor kamen v glo-bočino. Kakor da je padel iz toplega gnezda ptič, ki mu peroti ne morejo rešiti življenja.... povodom velike j zemi-l] nesreče, ki je zadela mornarico s potopitvijo podmornice 4*F 14". Dr.| Wilfan se je nadalje pogovarjal s podprefektom o dogodkih v Divači in Storljah ter o dosedanjih oblastvenih ukrepih. Suša in toča v Vipavski dolini. Pričakovali so dobrotnega, dežja, prišla pa je nevihta s točo, ki je zadela zlasti Duplje, Vrhpolje, Budanje, Štjak, Erzelj, Mauče in Goče. K^r ni pobrala suša, je sedaj uničila toča. Suša je napravila tako škodo, kako-ršne ni bilo že sto let. Krompirja je komaj za seme, koruza je uničena, suši se tudi trta in grozdje. Rafcširila se je tudi vest, da mislijo oblasta letos ukiniti nekatere cfcavščine, da bi se tako nesrečnim Vipavcem poma-lo, toda po grenikih izkušnjah zadnjih let ne raw>re tega nihče prav verjeti. Pela bo sekira po gozdovih in na Južno Ameriko mislijo po vseh vipavskih vaseh SLUŽBO DOBI STAVKO ■ki zna staviti na stroj in delati forme. GIiAfi NABODA, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Tri tisoč lir za Cerkvenikovo družino. Mussolini je nakazal tri tisoč lir za družino pri Divači ustreljenega fašista Jos. Cenkvenika. Tržaški "Popolo" spremlja to vest z velikim poklonom Duceju in z ropotanjem proti Slovencem "Cerkvenika sa usmrtili na italijanski zemlji balikanski zavratni morilci" . . , Lepo sinekuro je dobil Dalmatinec on. Dud an. Mussolini mu je dal predsedniško mesto v upravnem svetu državnega poligrafičnega zavoda v Rimu. Tak.. je mož dobro plačan za svoje kričanje po Dalmaciji. To imenovanj«' se med Dalmatinci v Julijski Krajini ostro komentira. Kri-čač Dudan se je vsedel na mehko, drugi Dalmatinci, katerim so obljubili v Italiji dober zaslužek, pa stradajo, zmerjajo jih s "ščavi" in pehajo iz enega kota v drugega kot nadležne tuje ljudi. Dudan je s fašističnimi lirami v žepu popolnoma odmaknjen od njih. ameriški konzulat dokler ne dobijo takega dokazila. To raztolma-čenje je {>opolnoma pogrešilo, kajti i nože in cc v Ameriki nima nika-ke mogočnosti, da bi si preskrbel tak službeni dokaz. Zapiski priseljeniške oiblasti so uradni vir informacij o prihodu inozemcev. Ti zapiski niso pristopni občinst vu ; nikdo ne more priti do njih razun vladnih organov. Nadalje .->e informacije o teh zapiskih morejo dati samo nekim poklicanim vladnim oblastim. Zdravnik jib ne more •pribaviti razun potom kakega vladnega urada. Xe inozemec, ampak konzul, h kateremu se je njegova žena oziroma otroci obrnili za prednostno vizo, si ima preskrbeti od pri>elje- datikov. Priseljeniška oblast na Ellis Islandu prejema sedaj okoli ti takih poizvedb na dan s strani ameriških konzulatov, v inozemstvu. Inozemec. ki je prišel v Združene države po 3. juniju 1^21 mora obvestiti svojo družino » oziroma navesti v zgoraj omenjenem atffidavku, ki ga pošlje družini), v katerem konzulatu je dobil svojo vizo. Konzulat bo na to i/, svojih zajpiskov takoj ugotovil statua dotičnega priseljenca, zlasti ako je dotii'uik »prišel po 1. julija 1924, ali v mnogih slučajih tudi v prej-šijih letih, odkar je stopil v veljavo prvi kvotni zakon. V tem pogledu jasno trovori sle-ded-i izvleček iz pisma State Depart ment a : "Ni potrebno, da bi inozemec, mož ali o<"e. vložil prošnje za svojo ženo oziroma otroke j>od 21. letom. Al;, predno konzul izda vizo iuozemcti. ki spada v drugo kvot-uo prednostno skupino, on se mora prepričati, da oče oziroma mož. nahajajoči se v Ameriki, je bil zakonito pripuščen. Kadi tega se priporoča, da prosilec predloži ikonzulu natančne podake o zakonitem prihodu svojega inoža oziroma očeta v Združene države. (Po mogočnosti ime parnika, pristanišče in datum izkrcanja). Ako konzul. ko sprejema tako prošnjo, ima vzrok dvomiti o resničnosti predloženih navedb odnosno, ako po-datiki ni>o p«if>o}ni. on more. ako ho če, stopi?i v direktno zvezo s pri-seljf niškim komisarjem pritanšča, kjer je bil priseljenec baje pripn-ščen v Združene države. Konzul Pozor, rojaki! Is naslova na listu, katerega prejemata, jo rasvidino, kdaj Vam Jo naročnina pošla. No čakajte toraj, da so Vos opominja, temveč obnovito. naročnino ali direktno, ali pa pri onem ilede&h satih sastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hocberaf Frmnetseo, Jacob COLORADO Denver. J. Schntte. PoeMo, Peter Cullg, »ohn Germ. Tr. Janesh, A. SaftlC. fiallda. Lotil« Coetello. Wslseolrart. M. j. Bajvfc INDIANA IndliiHUlli, Lonls Biaid ILLINOIS Aui m, VerMcJt fMuff: JoMph Pli<»s j. BovčlA, Mn F. Ltarlcb. deva. J. Fabian. Do Foe, Andrew Bpillar MH A. Anselc, Mary Bamblc*. t. Zaletel. John Kren. Joseph H rova t Im Stile, J. Spellcb. Frank Aogostln Anton Kobni Matije. Barborltib. J. Horrath. Wi KANSAS rn.....i UUUII, _____|___ I iT—na CHy. Frank £a«a* PltUboi, John Itpovl HAIHAND Steyer. J. Cerne. vt. vodixrtioa M. F. K«ba I. BarWi. Ant JiiwVt MINNEgOTS OHIO Barberton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Charlet Kar linger, Louis Badman, Anton 81m-eich. Math. Slapnlk. Bnelld, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain. Lonls Balant in J. KnnBe. Niles, Frank KogovSek. Warrra, Mrs. F. Rsehar. Youngstown, Anton KlkelJ. OKEGON -Oregon CHjr. 7. F obla f. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddoek. J. A. Germ. Broaghton, Anton I pevec. Clartdge, Fr. Tnsbar. A. Jertna. Conemaogh. J. Brexovec. J. Pike. V. Boraniek. Crafton, Fr. Mscbek. Bxpwt, a. Previa, Uda SopuBi, A Skerlf FarreU. Jerry Okorr Forert City, Matu. Kamin Greenabnrg. Frank Novak. Homer City in ekalicw. Frank Fa rencback. Irvrln. Mike Pansbek. Jobnstewn, John Polanc, Martin Ko. roabeta. Ant. TaifleQ. Anton Oaoinik. Manor, Fr. DemShar. Meadow lands, J. KoprlrW r. John dost u Fr. Podmlllek Plttsbnrgk, Z. Jakshe. Ig. Maglstm. Vine. Arb In U. Jakobteb. 1. Gem J. PogaCar. Preato, J. Dembar. J. Peadlm. rtffti* W*r 8ckffrer. Io*Pb Joraa. J. Fr. UTAH J. Fr. WISCONSIN Koren. Joseph Tratnik la loo. Frank J< John ftuk Loob Vsak sasfetnlk Ma #otčdDo an m to, katero Jo pnJeL fctopolko rate. Naročnica sa iGbns En eno m pet Ma MO; niške oblasti dokaz o zakoniti pri- tnnn' izvršiti pismeno ali pa br-pustitvi v to zemljo. Mogoče je. zojavno na st,roake prosilea. ako to da. ker gre za nov zakon, utegne- ■ jo biti izdane v bodočnosti nove j ——- \ odredbe v tem pogledu. Ali -za sedaj moremo odločno trditi, da |inora ta dokaz preskrbeti konzul saoii in da si iga tukaj nastanjeni inozoniec ne more ]»reskrbeti. Ža-liibog so se v tem ]>og-led"u razširile j»ovsme krive informacije v časopisih nelkaterih inozemskih dežel. Z AVTOMOBILOM SKOZI GOREČI GOZD V Bulav ajo (belgijski Kongo) je pred nekaj dnevi prispela ek«-Zato se dogaja, da se mnogi i>ri- |i3edieija. ki raziskuje deželo na seJjenci obračajo pismeno na Ellis avtomobilih. TMeleženoi vožnje po Island in drugam, da se jim izda pripovedovali neverjetni dogodiv-uradno potrdilo o njihovem pri-jšeine, ki so jih srečale na tem potit liodu, češ, da jim je žena ali kak agent ipisal. naj to storijo. Samo ob sebi umevno je. da si oni ne morejo preskrbeti tako ^potrdilo. Ino«ze(mec, nastanjen v Združenih državah, ki želi dobiti sem ženo in. -otroke, more vendarle lit- in bi jim bila kmalu odrezale povratek v življenje. Blizu Dodoine je morala ekspe-dicija prevoziti gozd. Nastopila ,ie vožnjo in ko je imela za seboj nad polovico pot i, je začela goreti ma. da ni bilo mogoče naprej ne nazaj. Vendar je bilo nekoliko na- kaj storiti, da jim pomaga v tem poglednu. In to je sledeče: j'le, da se ekspedicija morda reš1'. Xaj jim .pošlje popolne ki točne Se ^' S ^ MPr|,i- informacije o svojem prihodu v Tilko ^ Sofpr Je P^IJaI Ameriko. Ako jili zna naj odgovori na sledeča vprašanja kje se je vkrcal, datum (vsaj približno) odhoda iz evrapsikega pristanišča, ime parobrodne družbe, ime parnika. datum (vsaj približno) prihoda v Združene države. Te podatke naj pošlje svojcem v kraj. Jako je važno, da navede, pod katerim imenom je potoval in kako je bilo njegovo ime izpisano na voznem listku in. v drugih doku- avtomobil z vso brzino in vozilo je drvelo skozi goreči gozd več ur. Plameni so segali po avtomobilu z obeh .strani, drevje se je lomi'o z glasnim truščem, veje so pokole in v.sak hip so mislili ndeh-že-u'i eskpedicije, da bo po njih. Mestoma je moralo vozilo celo skozi morje plamenov. Xa avtomobilu se j'* radi tega vnel bencinski tank in je eksplodiralo tudi precej munieije. Vendar je šofer odnesel zm:ii*o mentih. Za ilustracijo naj navede-lnafl Avto Je sr^no Prlvo; mo slučaj nekega Slovaka, ki je zil do so spre-iel1 pred nedavno zajprosil za državljanstvo. smrtj° beže^*e T>od strpho m poa'J- Imenuje se John Duris. Priseljeniške oblasti niso motgle najti njegovo ime v popisu dotičnega parnika in povrnile so mu prošnjo. Na to se je on spomnil, da je bilo njegovo ime morda izpisano v madžarskem pravopisu, namreč Gvuris. Zares so potem našli njegovo ime. Najboljše je, inozemec navede zgornje podatke v obliki zaprisežene izjave, s katero se obve zuje za vzdržavanje svoje družine, takozvanega Affidavit of support. Ta affidavit naj vsebuje tudi vse zgornje podatke o njegovem prihodu. Žena oziroma otrok, ko se obrne na ameriški konzulat v inozemstvu, naj predložijo konzulatu vse te podatke o prihodu moža oziroma očeta. Ako je konzul mnenja, «da treba te podatke uradno dokazati, on bo pisal oziroma br-bojavil priseljeniški ofolnsti, naj nu potrdijo točnost dot&niH po-, dli pomoč nekaterim članom ^s-pedieije, ki so bili ranjeni vsl»l eksplozije in so dobili opekline od žerjavice in zubljev. Na Šentviški gori je umrl tamosnji posestnik in zadnji župan Ivan Prvanja. Pokojnik je bil povsodi zelo spoštovan mož. ADVERTISE im GLAS NABODA ŽELIM IZVEDETI za naslov mojega -bratranca FRANKA KNAP, kateri se nahaja nekje v CanadL Cenjene čitatelje prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi. Ako pa sam čita, naj se mi javi na naslfcv: Joseph Mriie, 25 Perry ▲*»., Viwtorgrift, Fa k(2x io&ll) x " ■ ■■ i-i* ■ ' t . NARODA, Id. SEP. 1528 MONT ORIOL K O K A H. Spisal Ovj ds Maupassant — Za G. N. priredil O. R Pomiložcenje v zadnjem trenutku 63 (Nadaljevanje.) Prevzela jo je globoka tuga, ko je zrla na spavajoče dete. Te oči bodo ljubile vse, kar je ljubila ona, krasne jasne dneve, cvetke, goedove in žaliboj? tudi človeška bitja! Brez dvoma bo ljubila tudi moškega. Nosila bo v svojih očeh njegovo ljubljeno sliko, kadar bo proč in njene o«*->i se bodo za iskrile, ko se bo vrnil. In nato — naučila !»e bo tudi jokati! Solze, strašne solze bodo tekle po tem majhnem obrazeku ! in strašna bolest ljubezni, ki je bila izdana, bo napravila te oči motne tako, dedete nekoliko, za nekaj časa, madama. Andennatt je rekel svoji ženi, potem ko je zdravnik odšel: — Zelo nesrečno je, da nisi ]>opolnoma zdrava, kajti danes bolno vprLzorili v napravi zanimiv ekspriment. Dr. Laton je izvršil pravo čudo na l*ere ('lov.isu, ko ga je pregovoril vzeti njegovo zdravljenje z avtomatično gimnastiko. Le pomisli! Stari potepuh hodi sedaj prav tako dobro kot v*ak drugi. Napredek zdravljenja je očividca .sam jmx'bi. po vsakem posameznem zdravljenju. Vprašala je, da mu ugodi: — In t,i hočeš napraviti javno prireditev? — Da iti ne. Imeli bomo klinično predstavo pred zdravniki in par prijatelji. — Ob katerem času ? — Ob tr«h popoldne. — Ali bo Monsieur liretignv tam? — Obljubil mi je, da bo prišel. Ves ravnateljski svet bo tam. Z 2 d ravni .sili ega sališča je zelo čudno. — Well, — je rekla ona. — Ker bom jaz pokonci ob tej uri, ali Los pros?! gospoda Bretignv, naj pride ter me obišče? On me lahko u buva medtem, ko zrete vi na eksperiment. -— Da, moja draiga. — Ali ne boš j>ozabiI? — Ne, ne skrbi. Odšel je. da zre na gledalce. Potem ko sta ga /.vodila za nos oba Oriola s prvim zdravljenjem paralitica, je on sam izrabil lahkovernost invalidov, katere je tako lahko prepričati, če gre stvar za ozdravljenje. Obesil je to burko ozdravljenja invalidom ter konečno skoro sam vrjel vanjo. Dr. Laton je čakal v veliki dvorani, kjer so bili inštalirani avtomatični inštrumenti. Govoril je z Andermattom in dr. Honoratom. Ko je -zapazil Pere Clovisa, je hušknLl smehljaj preko njegovih gladko obritih ustnic. Vprašal je: — Kiiko se občutite danes? — Dobro, precej dobro. Prikazala se Petru-s Martel in Sant Lannri. Hotela sta vedeti in videti dejstva. Za njima je prišel, v (presenečene vseh, dr. Bon-nefLlle, ki se je priklonil svojemu rivalu ter podal Andermattu roko. Dr. Bladk je prišel zadnji. — O as pod je in gospodične, — je relkel dr. Laton ter se priklonil Lujizi in Narloti Oriol. — danes boste pomagali pri zelo čudnem prizoru. Oglejte so najprvo eksperiment tega moža, ki lahko zelo malo hodi. Ali lahko hodite brez vaših palic, Pere Clovis? — O ne, monsieur. — Zelo dobro, nato .pričnimo. Starega možakarja so dvignili na naslonjač, privezali njegovi rogi na pre mir-ni nogi sedeža in ko je jekel inšpektor: — Pričnite počasi, —- je pričel služabnik obračati stroj. Ljudje so videli, kaiko .se je desno koleno vagabunda dvignilo, iztegnilo in tako naprej, dočim je delalo levo isto stvar. Pere Clovis je čutil potrobo, da se smeje in s svojo brado in glavo je dajal takt. Štirje zdravniki in Andermatt so se sklonili nadenj ter ga preiskali S slovesnostjo avgurjev, dočim je Kolos izmenjal poredne poglede s svojim očetom. I Ker so bila vrata odprta, so prihajali neprestano ljudje ter potiskali naprej, da boljše vidijo. — Hitreje. — je odredil dr. Laton. Delavec je obračal hitrejše in nogi starega moža sta pričeli teti. Konečno pa je rekel inšpektor: — l>osti je! Nato SO Videli gledalci vstati Pere Clovisa samega s stola ter hoditi. Res, napravil je le par korakov ter bil ves sključen, a hodil je vendar le! Dr. Bonnefille je bil prvi. ki je izpregovoril: — To je v resnici znamenit slučaj. ' Dr. lllaek je takoj prekosil svojega tovariša v slavospevili. Le dr. Honorat ni rekel ničesar. Gontran je zasepetal v uho: • — Jaz ne morem razumeti stvari. Poglej na njih obraze. Ali so varanci ali sikofanti? Andennatt pa je pričel govoriti. Sporočil je .zgodovino tega zdravljenja od prvega dne naprej in konečno ozdravljenje, ki bo trajno in fpopolito. Dostavil je ve- sel o: — Čeprav ima naš bolnik majhen povratek vsako zimo, ga o-zdravimo vsako poletje. Nato je sledila splošna proslava uspešnosti vrelcev Mont Oriola in Anderma-tt je nadaljeval: — Jaz sam Sem videl primero njih uspešnosti v slučaju nekoga ki mi je zelo drag in če ne bo izmrla moja družina, se -bo treba zahvaliti za to le Mont Oriolu! ^Naenkrat pa se je spomnil neke stvari. Obljubil je svojo ženi obisk Paula Bretigny. Ozrl se je naokrog, videl Paula, se mu pridru-zil ter rekel: — Moj dragi prijatelj, popolnoma sem pozabil povedati vam, da eaka sedaj Kristijana na vas. Bretigny je odvrnil: * ' — Narme, — v tem trenutku T ' 9 *7 .Da' ona sedi pokonci ter vas hoee videti pred vsemi drugimi. Hitite ibrzo tja ter oprostite mojo pozabljivost. Paul je odšel proti hotelu in srce mu je močno utripalo od ga -nutja. Na poti je srečal markija'de Ra,venel, (ki je mu je rekel: — Moja hčerka je pokonci ter je presenečena, da vas ni še-videla. , t - — * • I . . V^a angleška javnost je še pod vtisom nenavadnega dogodka v praksi angleške justice. Gre za po-miloščenje treh kandidatov vešal. ki so K- zadnjem hipu ušli smrti. Vsi angleški listi na dolgo in široko razpravljajo o tem dogodku, ki je venda edini v kroniki angleške justice, kajti znano je. da ta ne po-zna usmiljenja i-n da .-o bile doNe-daj v>e prošnje za p')iniloščenje na smrt obsojenih vedno ali pa vsaj večinoma odklonjene. Zato je sklep da se pomilost" kar trije obsojen-ei. angleško javnost z«*lo presenetil. Kandidati smrti na vešali-h so bili Donovan t. Taylor in Weavert. Vsi trije so bili obtoženi roparskega umora in sodišče v Brigh-tonu je vse tri obsodilo na smrt. da-.si prav za prav razen Nekaterih indicij ni bilo zadostnih dokazov za njhovo krivdo. Zagovorniki so vložili priziv. toda višja instanca je obsodbo potrdila in ko je odklonil revizijo procesa, od nosno po-miloščenje vseh treh obsojencev, sam minist"r pravde, s<- je zdela usoda obsojencev zapečatena. Dva dni po odklonitvi je bil pozvan v Pentoville kr-oik. Tja -so bili pozvani tudi svojci ol>sojen-•i"v. da se poslovf c I njih. Dan pred jnstfikaeijo sn na dvorišču kaznilnice postavili vešala. Nastopila j« turobna noč pred justifikaeijo. Donovant, ki ni imel nobenih sorodnikov ifazem bra.it, je odklonil tudi njegov obisk. Tudi Weavert si ni želel sorodnikov, marveč je samo prosil, da mu prinesejo tri lepe rože, ki jih je hotel pokloniti svoji materi, sv ji nevesti, ki so prispele v Pentoville da se poslove od njega. V clici na smrt obsojenega, so se odigrava!" pretresljivi prizori. Vsi tri ženske so skušale ohsojenca tolažiti, mo/ pa je bil popolnoma miren ia jr sam miril in tolažil j oka j'če svo-ce in nevesto. Justifikacija je bila določena -'.a 6. uro zjutraj. Okoli 1. ure pa je nenadoma stopil v celico paznik. Obsojenec in nje_ovi dragi so mi -lili, da je že prišla ura ločitve >«' tesneje so se oklenili drug drugega. Toda paznik je pristopil k ženskam in jim dal razumeti, da mora sani govoriti z obsojencem, ker ima sanj važno vest. Le nerade so se ženske ločile od obsojenca in trenutki, ko je pazu'k sam govoril ž njim. so se jim zdeli cela večnost. Paznik .je nato stopil iz c-liee in pozval vse tri, da mu sledi-j o v ravnateljevo pisarno. Ravnatelj sam jim je prišel naproti in jim vesel pojasnil, da je baš opolnoči kakor strela z jasnega prišla nepričakovano telefonična vest, da je kralj vse tri obsojence pomilostil. Veselje, ki je zavladalo nvd obsojenci. je bilo nepopisno. Taylor no vest. Nenadna vest je učinkovale je onesvestil, ko je zvedel radost-la nanj porazno in minilo je precej časa, preden ga je zdravnik spravil k zavesti. Ko se je zopet zavedel, je skočil s postelje in pričel po sobi razmetavati in pobijati vse, kar mu je prišlo pod roke. Zdelo se je, da je zblaznel. Pomirili so ga šele čez več ur. Ko se je Jocela zavedel, je mrmral neko nerazločno molitev in nato je dejal: '*Saj sem vedel, da vsemogočni bog noče. da bi nedolžen umrl na vešalih. *' Nahujskani otroci. Nekaj otrok s Krka je poslaJa fašistična zveza v inozemstvu v dolino d'Aosta v Italijo na počitnice. Tam ob zapadni meji so bili v planinah z učitelji, ki so jih učili, da 'so Italijani in da tudi Krk pride pod Italijo. Peli so fašistične himne. Ko so se otroci vračali, so jih onstentativno pogostili na Reki ob navzočnost i 'zastopnikov vseh o-blasti. pred no so se odpeljali domov na Krk. Kaj bi storile italijanske oblasti, ako bi hodili slovenski otroci iz .Tulijsike Krajine na letovišča v Slovenijo * Roparski napad pri Postojni. Franc Kranjec, davčni iztirje-|valeč iz Postojne, je bil napaden na ipoti v Hruševje. Počili so streli iz samokresov. En strel je za-'del Kranjca v grlo. Padel je na tla in dva roparja sta skočila nanj in mu vzela 18.000 lir. ki j ill je imel s seboj. Potem sta izginila. Kranjca so prepeljali v postojnsko bolnico. KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. 12. septembra: Aquitanla, Cherbourg Pre«. Roosevelt, Cherbourg 14. septembra: Republic, Cherbourg, Bremen 15. se-tembra: Franc, Havre (1 A. M ) Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourr Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg Leviihan. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova. tPrvlf nov p&rnik.) 18. septembra: Orinoco. Hamburg, direktno 19. septembra: Berengaiia, Cherbo' -g. Skupno potovanje. George Woahington, Cherbourg. Bremen 80. septembra: Stuttgart. Itremen Colombo. Palmero, Napoli. Genova 21. septembra: Saturnia, Trst 22. septembra: Paris. Havre (1 A. M ) Olympic. Cherbourg Arabic, Cherbourg, An'.werpen Minnetoi.ka, Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg-. Bremen Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 25. septembra: Relinace. Cherbourg, Hamburg 24. icptcrab'a: Mauritania. Cherbourg 27. septembra: Dresden. Chei bourg, Bremen 28. septembra: America, Cherbourg, Bremen 29. septembra: lie de France. Havre (1 A. M.> Homeric. Cherbourg Belgvnland, Cherbourg, Antwer-pen Conte Grande, Napoll, C .nova Veendam, Boulogne, sur Mtr. Rotterdam 2. oktobra: Pres. Wilson. Trst Resolute, Cherbourg, Hamburg Aquitanla. Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg, Bremen f. oktobra: France. Havre (1 A. if ) Majestic. Cherbourg. Pennland, Cherbourg, Antwerpen Mlnnewaska, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hambtirf J^e via than, Cherbourg, Bremen Columbus. Cherbourg, Bremer. Roma, Napoli, Genova 10. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen . 13. oktobra: Pari« Havre (1 A. If.) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg l^apland, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg Hamburg Conte CJranuo, Napoli, Genova Rotterdam. Bolougr.e sur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Mauretanla. Cherbourg George Waahi. gtun, Cherbourg, Bremen 20. oktobra He de France, Havre (1 A. M.) Homreic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Minnetonka, Cherbourg New York Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus. Napoli, Ge.iova New Amsterdam, Boulogne sur Met Rotterdam 23. oktobra: Reliance. Cherbourg. Hamburg 24 oktobra: Aquitanla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 27. oktobra: France, Havre (1 A. M.» Saturnia. Trst Majestic, Cherb-.urg Deutschland, Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mt, Rotterdam 31. oktobra: Berengaria. Cherbourg Prea. Harding. Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna po« aa potovanje na ogromnih osrnlklh: France — 14. sept. — 5. okt. Paris — 21. sept. — 12. okt. lie de France 28. sept.; 10. okt, (Ob polnoči.) NajkraJSa pot po lelezold. Vsakdo Je v posebni kabini s vsem! moder ulinl udobnosti. — Pijača Ut slavna francoska kuhinja. Isredno olike cent. VpraSaJte kateregakoli pooblssesnegaagenta ali FRENCH UNE 1« State Street. Hew York. K. Y. IQ££; Zbirka ljudskih leer: 3. snopič. Mlin ped seaalje. Br. Ne-i«. 8««Je.......................M 13. snopič. Vestalka, Sort Marije device, Marijin otrok ........^f 14. snopič. Sv. Boitjan, Jnnaika deklica. Materin blacoslev .. J« .(Konec prednji«.) / j ^ r ; Kako se potuje t stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v ste* rl kraj, je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne is* kusnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred odpotoranjem in to naravnost v Washington, D. C., na .generalnega naselniškega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31. Julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec oseb* no, bodisi v najbližji naselniSki u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred od potovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega 'julija je v veljavi nova' ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sene ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se ve* dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta* riši ameriSkih državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-drlavljanov, ki so bili postavno pripuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sofodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema ni kakih proftenj aa rtkanske vtzeje. STATE BANK 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ..............JS9 20. snopič. 8v. Just; Uubezen Marijinega otroka ..............M PESMI IN POEZIJE: Akropolls ln «*iramUH ...........8« broširano ....................80 luid, trdo ves ................L— Balade ln romance, trda ves. 1.35 mehka ves. ................1.— Bob sa mladi sob. trda ves........4S Gregorčičeve poezije.............60 •odec: Pored narodnih pravljiv e Vrbkem jezero. (A. Fun tek) — Trdo vezano .................73 Kettejeve poezije, trda ves.......1.10 Kragulj tki fUtva) ..............65 trdo vezano ................. .80 MoJe obiorje, (Gangl) ..........1.25 Narodna pesmarica ............ .40 Narcis (Gruden). bro& ...........30 Primorske pesmi, (Gruden) ves... .33 Slutne (Albreht). broS. ...........30 Pohorske poti (Glaser), broS. .... JI Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesnil v angleščini ..................1.23 Prešernove poezije ..............60 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vea ................JS6 Sto ugank ......................JO V zarje Vidove, trd. vea ........J« Vijolica. Pesmi za mladost .......M Zvončki. Zbirka pesnij za sloven* sko mladino. Trdo vezano.....39 Zlatoreg. pravljice, trda ves.......60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ta MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Gram) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič) : 1* MWm .75 11« ITCMk •ooeeeooaeoeoooooo «79 PRIPOROČILO _ Rojakom v Detroit, Mich, naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš list in naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo. Uprava Glas Naroda. ROJAKI, HASOOAJTK 8E HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. PRAV VSAKDO kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI "G! as N a r o 3 m* ■• ■ - : - .. s ž - Pomladanski odmevi, I. In II. sv„ vsak .......... .............46 Amcriika slovenska lira (Holmar) Lr— Orlovske bimne (Vedoplvec) ....UB0 10 molkih in aMSanib zborov — (Adamič) .................... .45 MOŠKI ZBORP-Trije mofiki zbori (Pavčlč) — Izdala Glasbena Matica .......49 Narodna nacrobnlca (Pavtič) ____.34 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv.. Al SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) ..........1JS5 Sttrjl samospevi. Izdala Glasbena Matica ....................... .46 MEta ZBORI: Planinske. II. sv. (Labarnar) .. .49 Trije me6ani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJAVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............,40 Izdala GUlasbena Matica. Gorske cvetlice (Labarnar) četre-- ro in petero raznih glasov .... .45 Jez bi rad radetib rož, moOcl zbor z bariton solom ln priredbo za dvospev ...................... F pepelnični noti (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica ...... .75 Dve pesmi (Prelovee), sa m očki zbor in bariton solo ...........20 Knpleti (Gram). Učeni Mihec. — Kranjske Bege ln navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40 Naši himni {Marold), dvo^asno a spremljevanjem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ....150 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarSte) 1., 2., in 3. sv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ...................... .45 MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne blamo .... Št.la gto čutiš, SrUne tuinl____ St. 2. Zrinjski Frankspan........ r. Pogled V millUBi ako .... Št. 10. Na planine .............. Št 11. Zvečer .................. št. 12. Vasovalec .............. Narodne pesmi sa mladino (2i-. ravnik), 3 zrezki skupaj ..... Slavček, zbirka iolskft pesmi — (Medved) .................... Vojaške narodne pesmi (KM) .. Narodne vejaike (Ferjančič) .... Lira, srednJeMska* 2 zvezka sku- P®J •••ooooooooooo«o*ooo«9ooooo) MeSani in mečld zbori. (Aljai) — 3. zvezek: Paalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč........ 5- zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji far: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ....... fl. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalita Go» spoda; Občutki; Geslo ........ 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna lakrlca ; Pri svedbl; Pri mrtvaikem sprevodu; Geslo 8. zvezek: TI osrečiti jo koti (asa. San zbor) ; TI osrečiti Jo (moSId zbor); Prijatelji ln ca (mefian zbor); Stoji, solnSca stoj; Kmetskl bQI ............ .13 .15 .15 .IS JS .15 J5 .25 M J9 ■ ' ■ ■■ iiiMiiftiMiimi "■ r • .: '.C. . -Xj Ali ste namenjeni to jesen v staro domovino? Ali hočete imeti udobno vožnjo? , Hitro in udobno? Potem potujte na velikih parnikih WHITE STAR LINE MAJESTIC 56.620 ton Največji parnik na svetu 14. SEPT. ODFLUTJA: OLYMPIC 46,439 ton 22. SEPT. HOMERIC 34,356 Ion 29. SEPT. PRESKEBITE SI ŽE SEDAJ PROSTORE . KLTITE VOZNE LISTKE ZA TO f'RTO SORODNIKOM NA ONI STRANI Vpišii pri vseh naših zastopnikih ali pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YOR CITY IS. Tantum Ergo. (Premrl) .... J69 Maine pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maia, za mešan zbor, s spremljavo orgelj.......50 12 Panfe Lingua Tantum Erco Oe* nitori. (Focrster) ............. JI 12 Panfe Lingua Tantum Erge Oe- nitorL (Cerb«) ..............M Srce Jezusove, 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (P. Klasove«) .. Je Hvalite Gospoda v njegovih svet. nikifa, 20 peiml na east svetni* kom, (Premrl) .................4g 10 obhaJUnlh bi t v «ast presv. Sr. en Jezusovemu. (Grum) .......35 Missa in bonorem St. Joseph] — (Pogachnlk) ...................40 Utanije presv. Srca Jezusovega (Foeester) ,»• • n.... Oremus pro Pbntifiee ............ .40 Kyrte ,00 K svetemu Beta jemo telesa — ( F06W|t€r) (•»it^aiti »4§ STo Niktllj eoeeoeoeeeeaaeeeseeeo NOTE ZA CITRE: Buri prtfeK koračnica .......... JU Slovenski citrar, (WUfan) .......ti Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. JB5 NOTE ZA TAMBUBICE: Slovenske narodni pesmi za tamfca raiki zbor in petje. (Bajuk)....L30 M na planince. Podpnrl slov. nar. pesmi. (Bajuk) .............1.00 Pin Gorenjskem Je fletns........L— NOTI ZA GOSLI S SPEUUfLJEVA-VANJEM KLAVIRJA: Ui NOTE ZA ElsAVTB: Album evropskih in am p5o«Of (Lisjak) ....•..*... 1.00 Klavirski a»sm a Tri (PsvQC^ .L"— " s klavir. (Premrl) . .\4fc Polka ka, (Jaki) ,00 oAnevL. FanUslja. 'ji••••••••••■••••••«• iN t '■■> ■ --'A,- MabeL Intermezzo. (Aletter) .... £9 At a Penguin's Plenic. I-termearo. (Aletter) ..................... M RAZGLEDNICE: Zabavne. Ruzlitne, ducat ...... .40 Newyor&ke. Kazll£ne, ducat .40 Velikonočne, bodMns in novSletne -duost <•*».»....,...,,,,,,11 .40 Is raznib slovenskih krajev, ducat .40 Narodna note. ducat ............ .40 pttsamezns po «.............'.'^00 Importlrans prerok s valns karte, ».L-« Zemljevidi: Slovenija ... ..........: 1 M Zemljevid Gorenjske ............ J55 ZemUepfeni Attaa IM Canada ......................40 Združenih drlav, veliki ...........40 Mali ........................ .15 Nova' Evropa ........ JO Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, -Oklahoma. ^Indiana, Montane, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... JU Zemljevidi: < Illinois, Pennsylvania, Miniww : ta, Michigan, Wisconsin^ West v Virginia,- Oblo, New vsa. ki ph a. ......... ...»«.«.. .',*, .40 Velika stenska mapa Bvrefe , .. S.00 .*• -: r t * Naročilom ji prUohti čsnor, b+ di$% v gotovini, Monty Order aH poitne šnaifik* po Z al 9 etnta. čš poiljeU gotovina, rtkamandirajH pisma. ' ' No naroiajta knjig, ioferA mi 9 Msili. X*j<09 **UjamA 3>oltn<»f proti*, fl