ST'TD I J3K A BIBLIOTEKA L J U P L .JANA St« 76 Poštnina poračunjena (G. CL List izhaia vsaki S meneče L L 6.50 već. W iirokosti 1 k aic«, zabvaU, pcmedelike. Naročnin: kto L 79—, v 30 st. — OfUnma a 1 e ni "obrtss otflut L , oftkn« strani L ! JU. ^ B* Trst«. % žrtfHH. at. —r« 1828. ■ Leto VL EDINOST Posamezna Številka 3* cml Letnik LISI Urodmitro in nprmvnOtro: Tret (3). ulic« S. Franceeco d'A*d«i 20. Te« ielon 11-57- Dopis! naj se poiilj«jo Irključno vednifttru, o^Ust, r.kU-mncife In denar pe upnmufttva. Rokopisi »e ne Neirsnkirsna pima se n« sprejemava. — Last. založba in tisk Tiskarne «FdtrxxK P od uredništvo ▼ G or ie i: ulica Gio«u4 Cardocci it 7, L n. — Teki M. 331 Gfanrni te odgovorni urednik: pni Filip Perkb ^ Izseljevanje Preprost kmečki fant z dežel« nam je poslal sledeče misli, ki jih radi načelne važnosti vprašanja objavljamo na tem mestu: Navadno imenujemo izseljevanj ef rak-rano na telesu nagega naroda;. in po vserj pravici. Izseljevanje, kot se je začelo pcjav-liaii ]xmekod, jo že eprdemična bolezen. Opažamo lahko, da je v povojni dobi zajelo v svoj vr-tiinec najširše mase našega ljudstvu in zašlo v skoro vse kraje dežele, dasi ne v vse v enaki m eri. Znano je, da so pred desetletji zapuščali svoje rodne domove le prebivalci nekaterih občin na Krasu in na o Sanjskem. A danes vidimo, da je ta epidemija zajela tudi goriško okolico, Brda in Vipavsko dolino. Pred kratkim sem čital v ^Edinosti« v dopisu iz Oseka aiaisvet, da naj oseški izseljenci v Južni Ameriki ustanove «Novi Osek». Proti izseljevanju se ne moremo tako boriti, _kot proti kakemu drugemu zlu, n. pr. alkoholu, jetiki itd., kajti često bi morali nastopati proti osebni svobodi posameznika. V mnogih slučajih bi bilo to tudi Škodljivo posebno, ker težke družinske razmere ponekod opraviču jejo selitev v tujino. Skoro edino sredstvo je opozarjanje na splošno škodo, na hude posledice za skupnost. Kaj i j udi taka žene z rodne domače grude v daljno tujino, ki je iiava:itiio mrzla in trda kot mačeha? Ivako to, da zapuščajo v tako gostih trumah o-četovo liišo, kjer so se rodili in ki je spomin nanjo svet v srcu vsakogar? Ali ni lepša in mikavne j-6a zemlja v domovini kot ona v tujini? Mnogo se piše o vzrokih izseljevanja, ki so zelo raznolični in mnogoštevilni. Tu jih hočem bolj na kratko navesti nekoliko, ki so po mojem mnenju poglavitni v teh naših krajih in za naše ljudi. 1.) Pohlep po denarju in bogastvu. Človek ni nikdar zadovoljen, to je znamo. Tudi če ima recimo za vse življenje dovolj, že najde, da mu kaj manjka, in navadno nima miru, dokler tega rte doseže. Imeti dosti denarja, biti bogat, to je geslo velike veČine dandanes in žal posebno mladine. Teko malo vidimo dandanes velikodušnosti in nesebičnosti med ljudmi, da bi niti najmanjše usluge sosedu ali ž*ratu kmalu ne napravili brez plačila Skromnost in neutešena želja po izobilju se uveljavljata bolj in bolj. To je tudi glavni ali vsaj eden prvih vzrokov selitve v tujino. Navadno se čuje: Tam v Ameriki je denarja na kupe, tja gremo, kjer so milijonarji. Tam se zasluži več v enem dnevu kot tu v enem mesecu. Saj doma ni tako nič kot skrb, trud in delo. Tja doli grem, v dveh, treh letili si naberem dolarjev kot peska, in ko obogatim, bom brez skrbi, srečm za vedno. Tako nekako govore izseljenci pred odhodom. Ali to so samo lepe sanje, ki se od tisoč enemu morda uresničijo. Kdor hoče kaj zaslužiti, mora tudi v Ameriki trdo deteuti, a obogati redkokdo; navadno nihče brez truda in dela. Nesrečna misel o hitrem bogatenju zapelje maVs ikoga, da zapusti domačijo, in potem preklinja v tujini svojo usodo. Pomisliti j.e tudi na ogromne stroške izseljevanja in na one, Ki so ž njim združeni. Da,-res, r>i premnogo naših ljudi ne imelo T mislih le denar in zopet denar, bi nikdar ne mislili na tujino. Ponovno pa je treba priznati, da so med izseljenci tudi taki, ki gredo z doma iz resnične potrebe, ko so namreč že vse poskušali, da bi si opomogli, a ni šlo, niso imeli sreče; poskušajo še zadnje: tujino. Te vrste izseljenci zapuščajo dom s težkim srcem. 2.) Mržatja do dela, lahkožive 31. V precejšnji meri pospešuje selitev tudi ta ljudska hiba, posebno mržnja do kmetskega dela. Marsikomu se zdi kmet-sko delo prenaporno, drugemu spet premalo dobiČkano.-,no, tretjega je sram kopati, kidati itd. Posebno teh zadnjih je mnogo. Trdih kmetskih starišev sinovi ali hčere so, ki o delavnikih pohajajo s kraja v kraj ter uganjajo razne nesmiselnosti Če se le primejo kakega dela, so brez vsakega veselja do njega, nestrpni in nervozni, komaj ča- kajo, da se kam odtegnejo. Tafkt lahkoživa se vsega radi oprimejo; le čhešo jim ne dišt Radi se pa hvalijo, da jim je Bog: dal poseben razum ali vsaj do-mišljujejo si kaj takega ter da jim ni treba trdo in težko delati z rokami. Oni si bodo kruh služili na lahko s svojim dobrim talentom. Glavni cilj takih ljudi je se-vecfia tujina, naj bo ta že v severni ali južni Ameriki ali Avstraliji aH moatfca tudi v kakem bližnjem mestu. Vedno sanjajo, kako se bo udobno tam živelo, skoro brez dela; če se bo delalo, bo to lahkotno, kot bi se kratkočasil. Vse drugače kot doma, kjer si vedno vprežen, nikdar pnotit. V Ameriki pa napraviš predpisane ure, potem lahko greš pohajat, spat ali kamor se ti zljubi. In končno koncem tedna je gotov denar tu, moj je, d enem ga, kamor ga hočem. Dandanes vidimo, da se je brezdelje razpaslo široko v ljudske mase in je vedno hujše, čim; bolj se zgublja ljubezen do domače zemlje. Pri tem pa je največ kriva pomanjkljiva vzgoja otrok od strani stari-šev, kateri jih ne navajajo že v zgodnji mladosti k ljubezni do dela in rodne hiše. V dokaz tega vidimo že dejstvo, da gredo vsako leto v razne kraje sveta cele trume, posebno ženske mladine. 3.) Zapravi ji vost, zadolževanje. Ti dve lastnosti sta si tako sorodni, da si ene brez druge skoro ne moremo misliti. Kdor zapravlja, se navadno tudi zadolžuje, če mu je le mogoče. Zapravi j ivosti je več vrst, kot n-pr. za alkohol, tobak, igranje, ženske obleke in drugo. A omejiti se hočem le na eno, ki je v naši deželi žal preveč razširjena. To je nezmerno uživanje alkohola, ki je vir tudi raznim drugim nesrečam. A v največji meri vpliva tudi na beg v tujino. Kolikokrat se sliši o kaki družini: šli so vsi v Ameriko, zakaj? Ker so jim vse na dražbi prodali, a če hočete vedeti prav do dna: hišni gospodar je bil prevelik prijatelj alkohola. Morda radi samega dejstva, da pije, bi ne prišlo tako daleč, a s pitjem so- navadno združeni še drugi zvesti spremljevalci kot: topost, brezdelje, bolezni, pomanjkanje. Pojdi, prijatelj, ob nedeljah popoldne pogledati kako vaško gostilno in napraviš si kratko sodbo, da tako ne moro iti naprej, časi so preresni, trdi, zahtevajo splošne treznosti in varčnosti, ne pa klavrnih in topih figur, nezmožnih življenja polnega dela in skrbi. Vidi se pa, da se v naši deželi še več brezpotrebno zapravlja po vojni kot pred njo, kot br hoteli kljubovati času in razmeram, a ti so močnejši, odločil-nejši in imajo za posledico navadno izselitev v Ameriko ali kam drugam. Ali pa bo imel človek, ki je doma lahkomiselno razsipal in trosil denar, srečo v daljnji tujini? Če ni doma znal ceniti imetja, kako ga bo tam? Morda se poboljša pod pritiskom drugačnih razmer ter spremeni svoje življenjske nazore. Morda, prav bi bilo to, a znano je, da pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Lahkomiselna zapravljivost bodisi ene ali druge vrste, požene dosti naših ljudi s trebuhom za kruhom in je usodna za mnoge družine. Treba bi bilo, da naši ljudje že vendar enkrat spoznajo, da so za naš rod v Italiji skrajno potrebne kreposti kot so: zmernost, skromnost ter delavnost. Kdor se po njih ravna, mu ne bo treba nikoli z doma. 4.) Svetovna vojna. Rekel sem že, da se je izseljevanje po vojni pri nas podvojilo. Ali pa ni tudi temu deloma kriva vojna sama? v vojnem času so bili naši ljudje raztreseni širom sveta, po raznih mestih, videli so mnogo zanimivosti in udobnosti Tuje življenje so gled-ali kot nekaj lep- ga, privlačnega v nasprotju z domačim, trdim in ubožnim. Sklenili so, da se, ko se konča vojna, podajo spet v tujino. Spet ona duševna razdvojenost, bolestno razpoloženje, kateremu slede nervoznost in nezadovoljnost. To so še danes vidne posledice vojne, ki vplivajo na ljudi tako, da begajo iz kraja v kraj, nikjer nimajo obstanka. ' Če le morejo, zapuste dom, pa se morda za malo časa spet vrnejo. Spet iz krajev, kjer so se vršili divji boji, kjer je bilo vse uni- Seroos so premnogi obupaj potrto jih je, ko so vfcdett, v kakem stanju je njih rodni dom. bi 01 90 dadeč iskati novega. KoUbo družin pa je bilo razdrtih, nadi smrti na bojnem polju morda očeta, hišnega gospodarja, ki je vzorno vodil gospodarstvo «vo-jega doma, morda sina ali tudi več sžrrov ene družine, kateri so bili edina zasloanba in aadsk bodočnosti! Vse to je rahljalo družinske vezi in pospešev&Jo misel na tujino. Naštel bi lahko Se premnogo takih vzrokov selitve, ki jih je rodila vojna, a naj. zadostujejo ti Tudi drugih vzrokov je Se mnogo zraven, zgoraj opisap^b. in končno, kot sem že reke«, so tudi mnogi upravičenci zraven premnogih neupravičenih. Priznati je tneba pač, da je življenje sam trd boj, poln trpljenja in nevarnosti, a radi tega ni treba še obupati ter vreči puške v koruzo. S trdno voljo, z energijo se vse premaga. S pridnostjo, ž zdravim razumom se še vedno tudi doma lepo živi, za vsako malenkost, aa. vsak neuspeh pa nam m treba žie ubežaiti v tujino. Treba je potrpljenja, potem že gane. Komur pa ne leži na srcu druga čednost kot samo misel na bogastvo, temu na pomoči, tega osreči edino le Ame-I Seja ministrskega sveta Brezposelnost — Vzgoji mladine In država — Ukrepi glede družine maršala Diaza, glede tiska in obiin Novo zasedanje RIM, 28. Ministrski svet se je sestal danes pred pol dne ob 10. uri v Viminalski palači na novo zasedanje. Prisotni so bili vsi člani vlade. Seji je predsedoval on. Mussolini. Takoj po otvoritvi je načelnik vlade podal naslednje poročilo: «V štiridesetih dneh, ki so pretekli od poslednjega zasedanja ministrskega sveta do d&HiCS. se glede notranjega položaja, ni dogodilo nič posebnega. Brezposelnost je koncem januarje, dosegla vrhunec; brezposelnih je bilo takrat okrog 439.000. V prvi polovici februarja je brezposelnost začela padati in je več kot 26.000 brezposelnih dobilo delo. Če bi bilo v teh poslednjih 10 dneh t. m. vreme boljše, bi se bilo število brezposelnih še bolj skrčilo, ker se je tudi stavbin-stvo obudilo k delovanju Ker se bodo sedaj začela spomladanska dela na poljih, bo brezposelnost vedno bolj padala, «Kljub brezposelnosti ni zaznamovati nobenega motenja javnega reda in tudi ne kakšnega takšnega poskusa. Disciplina nacije je bila, kakor vedno, perfektna. »Ceremonije za drugi faSls-tovski nabor so se povsod vršfle z n a j ve čj im navdušenj em. Stranka, milica in retim lahko računajo na novih 80.000 zavestnih mladeničev, ki so oboroženi.« Ministrski svet je izrekel "pohvalo organizaciji «Balilla», nakar je on. Mussolini govoril o mladinski vzgoji, katero prišteva fašizem med poglavitne naloge države in se ji ne more odreči. Ker se balilsko in avantgardistično gibanje vedno bolj širi, postajajo druge mladinske organizacije vedno bolj nepotrebne in bo treba radi tega — tako je izjavil on. Mussolini — izpre-m eni ti tozadevni zakon. Načelnik vlade je nato govoril o vprašanjih zunanje politike, ki so sedaji na dnevnem redu . Potrdil je vest, da bo v drugi polovici maja podal v senatu obširne izjave o zunanji politiki. Na predlog on. Mussolinija je nato ministrski svet odobril naslednje ukrepe: Ukaz-zakon, s katerim se vdovi vojvode zmage maršala Diaza odkaže izredna podpora v znesku 1 milijon, lir ter letni prispevek 100.000 lir. Z ukrepom se hoče država primerno oddolžiti spominu velikega vojskovo-dje. x Zakonska določba, s katero se omejuje število strani pri listih, se odpravi, ker so se odstranile neprilike, ki so to določbo narekovale. Ramo tako se glede a-gencije «Štefani« odpravi določba o nedeljskem počitku, da ne bodo ostali italijanski listi, ki izhajajo ob pondeljkih, in prefekti celih 36 ur brez vesti, agencije in inozemski listi pa brez obveščevafaie službe. Ministrski svet je sklenil nadalje, da se občini Podgrad in Materija vključita v kvarnerske pokrajino. Seja se je zaključila ob 13. tiri. Ministrski svet se bo spet sestal v petek ob 10. Dragocen kraljev dar sa NeapetJ RIM, 28. Nj. vel. kralj je podaril neapeljskemu mestu zbirko modemih slik in kipov velike umetniške vrednosti. Med temi slikami in kipi so dela velikih italijanskih in inozemskih mojstrov. Dragocena zbirka ljo del galerije modeme umetnosti, ki se bo uredila v popravljeni palači Mascio Angioino. Izlove naMfia vlade o italijansko-]t; neslovenskih od-Koftajih in ureditvi madžarskih mej LONDON, 27. Lord Rotberme-re je objavil v listu «Daily Mail» daljši članek, v katerem podaja in deloma komentira izjave, ki imi jih je dal načelnik italijanske vlade on. Mussolini. Uvodoma pojasnuje na kratko obupna položaj, v katerem se je nahajala Italija do oktobra 1922., ko je padel Rim v roke fa-šistovski vojski. Nato piše o delu načelnika vlatia samega, o borbi Italije, ki ni vojaška, marveč gospodarska in še posebej industrijska borba. O it ali jaaisko -j ugoslovenskih odnošajih mu je Mussolini dejal: « Sklenil in ratificiral sem prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo, ki je bila Italiji nasprotna*. Tudi Jugoslavija jo je sklenila, ratificirala pa je še ni. Podpis ie pogodbe se ima ratificirati tekom meseca junija in upam, da se bo tako zgodilo. Če bo ratifikacija zavrnjena, bi postala pogodba seveda brezpomembna. Pa tudi v tem slučaju se pač ne bo treba bati razlogov, ki bi u-tegnili povzročiti vojno. OdnoŠa-ji Italije napram Jugoslaviji bi ostali taki, kakršni so napram drugim vladam, in ker sta obe državi članici Družbe narodov, se bodo vedno našla sredstva, da se odstrani vsaka nevarnost konflikta, kadarkoli bi se poja*-vila.» Nato, pravi lord Rothermere, je gospod Mussolini z zadoščenjem podčrtal dejstvo, da je bila Italija prva evropska velesila, ki je ponudila Madžarski roko s tem, da je sklenila ž njo prijateljsko pogodbo. On. Mussolini je dejal, da pazno zasleduje kampanjo, ki jo vodi pisec članka, da se povrnejo Madžarski nekatere pokrajine, v katerih prebivajo izključno Madžari. • «Ni oportuno,« je dejal on. Mussolini med drugim, ccza mir v Evropa, da tlači ta narod prepričanje, da se mu je zgodila krivica*. Nedotakljivost pogodb se mora čuvati, toda to načelo ne izključuje možnost, da se spremenijo deloma posamezne pogodtbe, v kolikor bi se to po natančnem pregledu zazdelo potrebno. Pogodba ni grobnica. V vsej zgodovini je ni niti ene, ki bi bila obveljala za vedno. «V nasprotju z Italijo Madžarska ne more imeti geografskih mej, peč pa bi morala imeti etnografske. Italijanska meja ob Brenmenu in meja novih italijanskih pokrajin v Poadižju je naravna in geografska in spričo teg«, jamči za mednarodni mir.» Končno je govoril Še o kolonizaciji italijanskih sevemo-afri-Ških kolonij. Lord Rothermere je zaključil svoj članek s pripombo, da bi moral vsak angleški zunanji minister delovati v pravcu poglobitve italijansko-angleškega prijateljstva. SomuiUni ~Hmških listov k lzfavl Katoliškega centra RIM, 28. Vsi današnji rimski listi priobčujejo izjavo, katero je prineslo včeraj glasilo Katoliškega centra «Corriere d'Ita-lia» k nedeljskemu papeževemu govoru. Vsi večerni listi, razen omenjenega glasila samega pa prinašajo poleg izjave tudi daljše ali krajše komentarje, katere priobčujejo deloma na uvodnem mestu, deloma pa pod izjavo Katoliškega centra. Rimska «Tribuna» pravi: «Ker nočemo ponavljati argumentov, ki smo jih že večkrat obrazložili v našem listu glede rimskega vprašanja in drugih zadev vatikanske politike, se ne spuščamo v meritorno razpravo o dotičnih vprašanjih, ampak hočemo sarmo pripomniti, da ne sme nikogar prav nič presenetiti, če se v gotovih okolščinah lahko pojavijo v političnem delovanju katoličanov različni nazori in zadržanja napram verskim o-blastem. To se je zgodilo in se dogaja tuda v onih državah, v katerih so jvsled pomanjkanj ai verske enotnosti nastale politične struje z jasno označenim katoliškim otoiležjem. Značaj, kakršen je naprimer oni nemškega katoliškega centra, to docela potrjuje. V ostalem pa se tudi v državah z navidezno versko enotnostjo, kot je naprimer Francija, kjer je lajična in večkrat paotiverska politika vlad družila katoličane v posebne politične organizacije, vidi, da je politično postopanje teh katoličanov lahko v nasprotju z verskimi oblastmi, posebno če si te poslednje prilaščajo pravico, določevati gotove politične in socialne smernice. «V kolikor se tiče Italije, kjer obstoja popolna verska enotnost in kjer je fašizem onemogočil sleherno p*\rtiverako in proti-katoLiško politiko, je neglede na zadevo Katoliškega centra jasno, da smejo katoličani izpovedovati lastna politična načela, ki niso prav nič nasprotna verskemu čutu. Če bi temu ne bilo tako, tedaj bi se moral dobiti absurdni zaključek, da so samo člani organizacije „Azione Cato-llca" vdani katoličani, dočim je sedaj ravno politika fašistov-skega režima, ki predstavlja in tolmači katoliško mišljenje skoro vseh Italijanov. Do tega zaključka pa cerkev ne more priti, ker bi s tem ona sama zanikala versko enotnost italijanskega ljudstva.* Sličen komentar {Jinaš k pod izjavo tudi «Giornale d'Itadia», ki podčrtuje posamezne točke omenjene izjave. «Lavor o d'Italia* se bavi v u-vodnem članku z vprašanjem pravic države, ki sme ravnotako zahtevati, da so v Italiji rojeni državljani katoliške veroizpovedi zares dobri Italijani, kakor ima Vatikan zahtevati, da so Italijani zares dobri katoličani. Kar se vzgoje italijanske mladine tiče, pravi list, mora biti pa skozinskoz fašistovska, ker zahtevajo najvišji interesi domovine v vojni in mini, da je temu tako. Mladina naj le bo versko misleča, toda istočasno mora bri-U. tudi bojevita in pripravljena ^na vse preizkušnje in mora ljubiti svojo domovino. Zato mora biti po mnenju glasila fašlitovskih delavcev duševna vzgoja mladine, ki je za bodočnost fa^ šistovske revolucije in italijanske domovine kardinalne važnosti izključno le fašistovska. «Radi tega podčrtujemo z največjim zadoščenjem,« zaključuje list, «isklesane in poslednje besede, katere je izrekel načelnik vlade na seji ministrskega sveta: Fašistovska revolucija smatra vzgojo in integralno ter celotno pripravljenost italijanskega državljana za eno izmed osnovnih in neoporečnih pravic države.« Vilil RegoiKef uspeh 1 Ring Odlikovanje italijanske vlade RIM, 28. Vsi današnji rimski listi prinašajo dolge in laskave ocene o včerajšnji predstavi Begovi će ve drame a Mož pred durmi« v gledališču «degli Indipen-denti*. Avtor, igralci in scenograf so morali pet in dvajsetkrat pred zaveso. V »Lavoru d'I tali a» pravi gledališki kritik Henrik Rocca med drugim: «Radi svojih sim-patij napram Italiji in zaslug za razširjevanje italijanske kulture je pesnik v polni meri zaslužil sprejem, katerega mu je priredilo izbrano občinstvo, ki je sinoči napolnilo gledališče v ulici degli Avignonesi. Toda neglede na sleherno hvaležnost in simpatijo je treba uspeh predstave pripisovati izključno le krasoti, vzvišenosti in globoki originalnosti te drame.« Po gledališki predstavi se je vršil v gledaliških prostorih banket, ki ga je priredila na Čast jugosk>venakemu dramaturgu gledališka uprava in kjjh teregia so se udeležili jugoslo-venska poslanica pri Vatikanu gospa Rakićeva, ki je zastopala svojega bolnega soproga, načelnik tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu grof Capasso Torre s soprogo, pisatelj Faust Marija Martini s soprogo in razni drugi pisatelji in kritiki. Pri šampanjcu je izročil grof Capas-so Torre s kratkim nagovorom slavij encu odlikovanje «Coin-mendoo> italijanske krone, s katerim je italijanska vlada odlikovala pisatelja, da mu izkaže svojo hvaležnost za njegovo u-spešno delovanje za širjenje italijanske umetnosti in italijanske drame v Jugoslaviji- Na banketu sta govorila še švicarski pisatelj Honden in pisatelj F. M. Martini. Slavijenec se je zahvalil govornikom za njihove tople in prisrčne beseda Danes dopoldne je priredila organizacija .pisateljev «Radu-no» v kasinu Valadier na čast j ugo slovenskem u dramaturgu obed, katerega so se udeležili tudi državni podtajnik on. Bot-tai, državni podtajnik on. Gen-tile, on. Rossoni in drugi. Posledice zntfnTesa potresa v severnem delu Farlanije VIDEM, 28- Kakor smo že poročali, je bilo včeraj zjutraj zaznamovanih v Vidmu več potresnih sunkov. Slabotnejše tresljaje so občutili tudi v drugih krajih Italije in celo v inozemstvu. Kakor je sedaj znano, je potres najhujše zadel Karnijo, severni del Furlanije. Epicenter je bil med naselbinama Verzo-gras in Gavazzo. Poročila iz prizadetih krajev niso mogla, prispeti tako hitro, ker so bile radi potresa pretrgane vse telefonske in brzojav, napeljave. Prva vest, ki je prispela v Videm, je poročala, da je precejšnje število o-seb ranjenih in da je tudi materialna škoda velika, predvsem v Tolmezzu. Iz Vidma sta odpotovala proti Kami ji dva pomožna vlaka; tudi vojaške in miliške čete so bile odposlane v prizadete kraje. Najbolj hudo je potres zadel vasi v občini Verzegnis, pa tudi drugi kraji ob srednjem Tilmen-tu so močno poškodovani in več hiš se je zrušilo. V občini Vito d'A vio se je zrušila polovica vasi S. Francesoo; 35 hiš se je podrlo. Potres je tu po čudežnem naključju, zahteval eno samo Človeško žrtev, neko priletno Žensko, ranjenih pa je bilo več oseb. V Tolmezzu je potres tra^ jal 20 sekund; tretjina hiš je močno poškodovanih. Po ulicah mesta, i^ži vse polno opeke, razbitih dimnikov m drugega materiala. Močno poškodovana j« tudi stolna cerkev in visoki cerkveni stolp grozi, da se zruši. Sodnija je še bolj poškodovana. Isto velja za železniško postajo. V Tolmezzu potres ni zahteval človeških žrtev, pač pa je nekaj ranjenih. V Cavazzu so trije izgubili življenje, kakšnih 10 pa je ra-njnih; 10 hiš se je zrušilo. Cesta, ki vodi skozi vas, je dobila mnogo širokih razpok. V S. Florianu se je zrušilo 5 hiš. Dve človeški žrtvi. Mnoge hiše so poškodovane in so se deloma zrušile tudi v drugih krajih. Do sedaj je bilo izkopanih izpod ruševin in identificiranih deset človeških žrtev. Med prebivalstvo, ki prehiva sedaj večinoma na prostem, so oblasti razdelile šotore in živeža. Vojaštvo in Rdeči križ se na vso moč trudijo, da bi olajšali gorje hudo preizkušenim ljudem. Poslednja seja lugoslovenslu ■orodne skupičine pred velikonočnimi počitnicami BEOGRAD, 28. Današnja seja narodne skupščine je bila spet zelo burna. Najprej je bil v razpravi predlog poslanca Ivana Puclja, naj se zapisniki skupščinskih sej vodijo izjemoma v cirilici in latinici ter v srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku. Vladna večina je odklonila to zahtevo. Zatem je predsednik dr. Perič poročal, da je umrl v Splitu don Juraj BianchinL Seja je bila prekinjena za pet minut. V Trstu, đ3te 29, mase a Ko se je seja nadaljemla je bil objavljen ukaz, s kat orim &e za namestnika poŠte imenuje minister za kmetijstvo Stanko^ vid. Nadalje je bila objavljeno poročilo verifikacij-skega Jodbo-glasom katerega ima priti na mesto dr. Subotića, ki je podal ostavko na svoje poslansko mesto, n>egov namestnik dr. Nagy ix S u bo tiče. na mesto pok. dr. kViajka Kocica pa Hristić. V ministrski sobi narodne skupščino so medtem ministri podpisali v skupščini sprejeti proračun in finančni zakon, ki sta bila sađikcioniraiiia tudi že od krsalja. Za revizijo trgovinske pogodbe med JcgcsiaTijo in Avsmjo BEOGRAD, 28. Na seji ministrskega sveta je bilo mod drugim v razpravi tudi vprašan-je podajanj za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Ministrski svet je pooblastil ministi*e za trgovino, agrarno reformo in zunanje zadeve, naj na posebni seji sestavijo odgovor avstrijski vladi. Ta seja se bo vršija. v najkrajšem času. Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo se bodo nadaljevala meseca aprila v Beogradu. Politični in gospodarski krogi spremljajo z največjim jz&nimanj m delo za revizijo te pogodbe. Sporazum med. SLS £» SDS v Ljr.bljani LJUBLJANA, 25. VcersJ je prišlo med SDS in SLS do sporazuma za sodelovanje v ij.ib-ljanski mestni hiši. V smislu te~ gra sporazuma je včeraj podal ostavko podžupan dr. Josip Tur1! in je bil na njegovo me-sto izvoljen pristaš SLS prof. Ev-gen Jan c. SLS je dobila trnu polovica mest v vseh ods* kili in u-pravnili odborih. Izjave mic istra Eurova o j^go-siovecsko^bGlgarsliih clnošajih SOFIJA, 28. V razgovoru s poslanci je izjavil zunanii ster Bujov, da so se v poslednjem času znatno zboli šali od-nosaji med Bolgarijo in Jugoslavijo. Obljubil je, da bo ob prvi priliki govoril o tem v plenumu sobranja in sporočil nekaj novih razveseljivih dejstev.. Otvoritev telefcnrke zv*7e Pariz-New Tor^* PAKIZ, 28. Danes je otv -i'ii francoski trgovinski in pc^r,i >-brzojavni minister Bokanowski telefonsko zvezo med ± ijri: >m in New Yorkom. Pariz wt New York sta telefonsko zvezana od Pariza do Anglije po ko^lu od Angli jo do New Islanda po radiu in od tam do New lorka sv "t po kablu. Vsak telefonski z-g-ovor med obema mestoma ^tane 1420 frankov. Konsolidacija jupcslo-'aaskejj t d c I ga napram Združenim •Jiis-vam WASHINGTON, 27. Tenat je soglasno sprejel zakon?' i ne črt o konsolidaciji jugosJovensk ga dolga napram Združenim d:ža-vam. Ta dolg znaša glasom načrta 52,850.000 dolarjev odno.jio niiltijardo lir. Politične^ beležke Papežev govor pc vodom sprejema rimskega fekotiiskgga edbcra Včeraj smo poročali, da je glasilo Katoliškega centra ot javilo daljšo izjavo, ki se na.naša na govor, katerega je iim-ei papež Pij XL preteklo nedeljo po-vodom sprejema rimskega škofijskega odbora. V naslednjem podajamo glavne odstavke te papeževe alokucije: «Vi se niste mogli sestati za prvo dvoletno poročilo o delova-nju onega rimskega škofijskega odbora, ki ga vi tvorite — sestati se torej kakor katoličani — ne da bi bili čutili potrel>o, da pridete molit na grob prvega rimskega " škofa, apostolskega kneza, ne da bi prišli obiskat Njegovega nevrednega naslednika, skupnega očeta vseli sinov veliko katoliške družine in še posebno (to se pač lahko v kakšnem smislu reče) skupnega o-četa onih, ki kakorkoli pridejo in se s£ stane jo v tem Našem Ri-piu. «Pa glejte na drugi strani — dogodilo se je pred par dnevi — druge, ki se vendar nazivajo in hočejo biti kamoliftatni, ki se kot *aki cejo zberejo, prihajajoči tudi iz razirih krajev Italije, v tem Na&em Rimu; pa ne pridejo v hišo očeta, v Vatikan, pač pa gredo na Kapital. Že dejstvo samo oi> sebi je »imptomatično in pomembno m takšno se je zdelo resničnim in dobrim katoličanom vsega sveta, in ne samo ka- toličanom. Morda, se je -vsaj podzavestno občutilo, da se je kakšna stvar, ki korenini v dogodku samem, v njegovih početkih, v njegovem gonilnem duhu (ne vemo v čem), irpirala po&etu v Očetovi hiši... Ali ni bilo že radi tega- bolj sinorvsko, bolj katoliško — ali odpovedati se zborovanju aii pa prirediti ga kje drugje.» S temi besedami se je papež Pij XI. — kakor je r&rvidno — precej ostro izrazji o Katoliškem nacionalnem centru, ki je predpreteklo nedeđjo imei v Rimu svoj kongres, ker se njegovi zel-stopnaki niso prišli poklonit v Vatikan, kakor je navada. «In značilni pomen dogodka se ne zmanjša,« je nadaljeval papež, «marvoč se celo poostri radi dejstva, da so se skupnega očeta, papeža, vendar spomnili tam gori, na Kapčtolu; ker so se ga; spomnili s tem, da so združili oz., bolje rečeno, vrinili v eai sam spomin in aplavz ne samo „teoretična", maa-več tudi realnia in „osebna" dej'StVa spora „raed italijansko državo in sv. stoii-co", kakor je bil definiran leta 1871. z garaii/C i j skim zagonom. Odkritosrčno in z žalostjo bodi povedano: bolj katoliško in bolj Človeško bi bili postopali, če bi mam bili prizanesli s ep&mmom in aplavzom. «S tem opozorilom smo že stopili m polje govorov, ki so bili govorjeni na nedavnem kapitol-skeim zborovanju. Dejstva, na katera ti govori opozarjajo, so preštevilna, da bi mogli o vseli razpravljati. Omejiti se moramo na najbolj težka dejstva. «Kakor je trajno, t#ko je jasno prizadevanje, da bi se dokazalo, da se je za katoličanstvo v Italiji pričela, prava zlaAa doba. Mi ne borno zanika, 1 i, kar je bilo dobrega storjeno in kar je bilo slabega preprečeno in je imelo blagodejne posledice tudi za katoliško vero, ki je. obenem vera italijanskega naroda. In to smo tudi večkrat priznali. Vendar psa vemo Mi, vedo škofje, ki se z vseh strani k nam zateka jo, koliko je še stvari, ki jih je treba resnično objokovati; in vemo tudi, da je mnogo krščanskih star-sev, kateri so — dobro zavedajoči se, kaj pomeni krščanska vzgoja za katero ima samo Cerkev misijo in sredstva — globoko užaloščeni in v skrbeh, ker so ugotovili, da obstoja, na eni strani načrt, po katerem se hoče ustvariti pravcati monopol za mladinsko vzgojo, ne samo telesno, marveč tudi moralno in duševno, na drugi strani pa, da se težkoče, ovire, prikrite in ja^ne grožnje in resnične sovražnosti postavljajo nia pot in se v tolikih krajih — ne rečemo v vseh ali v večini — protivi jo mirnemu razvoju katoliške akcije direktno od Nas odvisne, in razvoju akcije krožkov in verskih družb, ki so neposredno odvisne od škofov; to se dogaja včasih s hudimi nasilnostmi, včasih pa s pretvezami, ki so — kakor smo imeli priliko že javno izjaviti — v nasprotju z najbolj elementarnimi in naj boi j. znanimi vzgojeslovnimi načeli. «Na Kapitolu in drugod se je slabo tolmačil Nas molk; morda se ni pomislilo, da je treba mnogokrat molčati, ne morda zato, ker bi ne bilo ničesar povedati, marveč zato, da se ne poslabša jo že itak slabe prilike; in se morda ni pomislilo, da molčati v javnosti nej pomeni vedno in samo molčati. «Postavit i, povodom razprave o znanem sporu med Cerkvijo in državo, (kakor je storil eden izmed govornikov) Cerkev, ki ji je bilo vse vzeto, in državo, ki je vzela, na isto stopnjo, to potrjuje in kaže pomanjkanje sleherne kompetence. Neprimerno bolj napačno in nevarno pa je od istega govornika, po stavi je-no razlikovanje med versko politiko in cerkveno politiko, in to predvsem v državi, kakor je Italija. To je isto, kakor razlikovati med katoliško vero in katoliško cerkvijo; razlikovanje, ki je bogokletno in absurdno: in je skoro jasno, da se tako odpira pot za povratek k obsojenemu m framasonsko - liberalnemu razlikovanju med katoličanstvom in klerikalstvom; razlikovanje, katero je služilo kot pretveza za tolike zlobnosti, nepravičnosti in pravcata prega^-njanja, ki so napolnjevala še ne davno preteklost, da je treba glede njega (razlikovanja) upati in prositi Boga, da se ne povrne več. — je i naAetnik vlade sam, dejal, da rešitev ni nemogoča, a počakati treba, da napoči primerili čas; glede drugega vprašanja pa drfe&va ne moxe o'.povedati potrebi, da vs&aja mJadjno, ne samo telesno, marveč tudi duševno, po določenih smernicah. Fašizem je priznal moralne nauke katedidke cerkve in zato bi se cerkev, po mnenju milanskega lista, ne smela čutiti prikrajšano glede mJadinek« vzgoje. DNEVNE VESTI O ctopsevanju Z zadcS^snjem beležimo dejstvo, da je dopisovanje « Edinosti" •z dežele in iz občinstva »ploh zelo vahno. Zadoščenje> ki ga občuti* mo, jo tem večje, ker priča to dejstvo o več razveseljivih stvareh, ki so velike važnosti. Predvsem je to dejstvo dokaz, kako veliko je med ljudstvom -zanimanje za list sam, kar jo za na«, ki ga pišemo in urejujemo, neprecenljive moralne vrednosti. Enako razveseljiva pa je tudi druga stran tega pojava, ki priča, da je smisel za splošna vprašanja v našem ljudstvu zelo razvit. Dopisnikom iz posameznih krajev, ki se s svojim prostovoljnim sodelovanjem povzdigujejo tako nad svoj osebni egoizem ter posvečajo svoje misli in svojo skrb Splcsaosti, gre brez dvoma vsa čast. Lahko trdimo, da je dopisovanje v liste zalo resno dek> za splošnest, za skupno korist. Tudi najmanjša vest, n. pr. o kaki neznatni nesreči v katerikoli vasici, iaiia že na sebi svoj določen socialni zravčaj, kajti dogodefe pride v javnost, se sporoči vsem čitateljem in mno-gokdo ima od tega, da zve o njem, kako korist, dobi kako novo misel, o kateri bi se mu drugače ne bilo morda niti sanjalo. Poleg tega postanejo občine, iz katere prihajajo dopisi, znane, kar ima lahko velik pomen tudi v gospodarskem pogledu, n. pr. v vinski trgovini in v drugih stvareh. (Tu moramo žal pripomniti, da so nekatere velike občine, trgi in celo mesta, ki hočejo oetati s tega staliSča prav popolnoma zakotne!) Z vseli vidikov je torej dopisovanje v listo važno socialno delo rn zato je tudi zeio važno, da ni med uredništvom in dopisniki ter javnostjo splodi giede dopisov ni-kakega nesporaznmljenja. Ta lahko nastanejo tedaj, če se ta aii ooi dopis ne priobči. Dopisnik je razočaran in morda tudi zameri uredništvu. Da so taki «incidenti» neprijetni najprej uredništvu samemu, ni treba dokazovati. Da jih bo čim manj, hočemo podati danes zopet par navodil za dopisnike z dežele, da i>odo lahko že vnaprej sami presodili, o čem naj pišejo. 1) Izključeno je, da bi mogel ttj-ti list nekaka javna pritoževal niča proti poslovanju državnih obla-stev, če se komu zdi, da ni kaj v redu pri tem poslovanju. Zakoni predvidevajo, da se lahko pritoži prizadeti na višja oblastva, da vloži ovadbo pri sodišču itd. List pa mora gledati, da s svojimr pisanjem ne škoduje ugledu državnih oblastev. To mu veleva izrecno tiskovni zakon. 2) Iz podobnih razlogov jo izključena tudi vsaka polemika glede odredb cerkvenih obtetstev. 3) Vse, kar bi lahko škodilo u-* gledu ali časti posameznih oseb ali organizacij, ni za v javnoet. Tudi če ima uredništvo v rokah neizpodbitne dokaze, da Je fcdo storil kaj grdega, ne more tozadevne vesti objaviti, ker je objava po zakonu kazairra, četudi so vse objavljeno trditve resnične. Sploh naj se držijo dopisniki pregovora, da se umazano perilo ne obeća na okno. 4) V javnost ne spadajo dalje vesti o dogodkih, ki lahko postanejo kvarni kot zapeljivi slabi zgledi. Tako v bodoče ne tamo več objavljali nikakih opisov samomorov, dalje raznih ljubezenskih tragredij in drugih podobnih vesti. 5) Pridigarskih dopisov tudi ni mogjoče objavljati. List se ne more pretvoriti v nekako prižnico. Zato naj se dogodki bolj opisujejo, a glede nauka, ki naj ga dobi čitatelj v dopisu, zadostuje en sam stavek na koncu. 6) Niso za v javnost niti dopisi, ki so polni obupa in črnogledosti. Optimizem) in zaupanje v bodočnost sta edina prava kažipota od slabega k dobremu, od dobrega k boljšemu. Kljub tem omejitvam ostane #» ogromno gradiva za dopisovanje, ki ga bodo naši dopisniki mogli z uspehom uporabljati tudi v bodoče na korist svojega ožjega o-kraja in »plodnosti. OBVEZNO CEPLJERJI OTROK PROTI IMAM Tržaški potefttat je na podlagi zdravstvenega zakona s dne 1. avgusta 1907, št. 636, in kr. odloka z dne 30. decembra 1923, SL 2860, odredil, da se morajo t času od 1. aprila do 31. maja t. I .cepiti proti } kozam vsi otroci, rojeaii v drugem polletju leta 1927 (t. i. v dobi od 1. julija do 31. decembra), dalje vsi otroci, ki so bili rojeni v letih 1924, 1025, 1926 in v prvem polletju leta 1927, ki niso bili iz opravičljivih razlogov še cepljeni. Istotako se morajo cepiti otroci odnosno ponovno cepiti vsi otroci, ki so ali pa ix>do tek ona tega leta dopolnili os^ nro leto starosti. V mestu in predmestju bivajoči otroci se bodo cepili brezplačno vsak dolavnik od 15. do 16. ure v mestnem zdravstvenem uradu v ulici S. S. Mar-tiri št. 1 a; v okolici bivajoče o^ troke bodo cepili tamošnji okrajni zdravniki tekom poslovnih ur v času od 1. aprila do 31. maja 1928. Starši bodo posamezno obveščeni, kdaj morajo prinesti otroke k cepljenju Ce pa iz katerega koli vzroka ne bodo prejeli tozadevnega obvestila, morajo dati cepiti o-fcroke v času od 15. do 31. maja 1928. Tekom 7 do 10 dni po cepljte-nju se morajo vsi otroci ponovno prinesti k zdravniku, da ugotovi uspeh cepljenja in da v slučaju, ako cepl}ei*>e ni bilo uspešno, o-troka ponovno cepi. Otroke je treba prinesti k cepljenju snažne in s čistim perilom. Kršiteiji te odredbe bodo kaznovani na podlagi členov 216. in 218. zdravstvenega zakona z dne 1. av-gurta 1907. Raspored plačevanja pokojnin državnim uslužbencem. V času od 30. t. m. do 30. aprila t. J. (bo tržaška sekcija državne zakladnice v ulici Geppa št. 3. pritličje, plačevala pokojnine državnim upokojencem po sledečem redu: 1) Civilni in vojaški upokojenci izpod bivše vladavine: a) vdove in sirote: 31. t. m. oa št. 1 (številka pokojninske knjižice) do št. 900; 2. aprila od štev. 901 do 1700; 3. aprila od Si. 1761 do 6620; 4. aprila od št. 6821 do 12.000 ; 5. aprila od Št. 12.001 dalje; b) upokojenci: 31. t. m. od št. 1 do 1100; 2. aprila od st. 1101 do 2600; 3. aprila od št. 2601 do 9100; 4. aprila od št. 9101 do 13.600; 5. aprila od 13.601 dalje. 2) Vojni pohabljenci vdovce in sirote pripadnikov bivše avstrijske vojske (začasne pokojnine): dne 12. aprila vsi. Upokojencem iz starih pokrajin kraljestva se bodo izplačevale pokojnine v naslednjih dneh: a) bele knjižnice: dne 6. a-prila od Št. 1 do št, 2010800; 7. a-prila od St. 2010801 do 2027500; 10. aprila od št. 2027501 dalje; b) rumene knjižice: dne 12. aprila od št. 600j000 dalje; c) rdeče knjižice: dno 20. aprila vsi. Predujmi brez knjižice se bodo pl&Č&vaii brez vsake izjeane dne 30. t. m. Kvote, izvirajoče iz rube-Že-v in alimenterv, se bodo izplačevale dne 5. aprila. Upokojenci, ki ne bodo dvignili svojih pokojnin v določenem dnevu, bodo mogli to storiti v dneh od 14. do 30. aprila, irvzemši dan 20. aprila. Za ljubitelje knjig Ako si želite nabaviti pouči j i-vo, lopo, zabavno in umetniško knjigo, naročite se na knjige «Slovenske Matice* za leto 1928, ki izidejo drugi mesec. Štiri knjige dobite za 50 Din. Obrnite se ustmenim ali pismenim potom do g1. Karla Raj ca, ulica Garducci 7, I. Gorica. Ne zamudite lepe prilike. Naročniki se nabirajo najkasneje do 2. aprila! je po predhodnem padanju ponovno učvrstila. Večji gornjeitalijan-ski trgi so sicer zaenkrat rezervirani in mlačni, toda dosedanja praksa letošnjega leta nam kaže, da j« -a vsakim še tako neznatnim povpraševanjem zvezano krepko dviganje cen. Iz Rumu nije poročajo, da se plača za vagon Cokxrfoxa franko brod Goetanza &4.500 lejev (L 74.30). Pretežni del rumunske-ga blaga kupujejo italijanske u-vozne tvrdke. Foxaaii -za tovor marec in april notira sh 200—202 cif Trst £L 92*40 — 93.40). Vagonako blago za marec april in maj bi tedaj stalo L. 108H — 104H. Bazo laplatske rumene koruze za junij, julij in avgust tvorijo cene L 87— 89, rdeče L 89—91 franko vagon Trst. Italijanski riž je Še nadalje zedo čvrst. Efektivno blago stane L 160—162 franko riiarna. Krušna moka je v ceni nerzpreme-njena. Kupčija je neglede na bližajoče se velikonočne prasnite mrtva. Potujoči laplasski oves ostaja pri L 118 franko vagon T^st v ponudbi. Volitve weiil033 teti Ben Akiba se s svojo trditvijo: «N4č novega pod solncem, vse se je ie dogodilo!« ni motil. Kar slavimo danes hot najmodernejšo pridobitev, je bilo že davno pred nami, Če le prebiramo zgodovino. Leto volitev se je začelo in že se prikazujejo volilni lepaki, ki naj uvedejo širokopotezno, moderno, prav ameriško volilno propagando. Moderno? Še pred 2000 leti ni bila ta, pocestna reklama nič posebnega! Zadnje izkopanine v Poinpejih kažejo, kako so hvalili stari Rimljani javno svoje kandidate in kako so omalovaževali svoje nasprotnike. Tako so priporočali kandidata z napisom: «Ta mož bo držal palec na denarju.?? Na drugem mestu so osmešili nasprotnik? z napisom: «Za policijskega ravnatelja so si izbrali Va-tinija — mestni zločinci. > Prav tako kakor danes «> se podpisali oni, ki so priporočali svojega kandidata, v spodnjem kotu velikih cestnih oglasov. Reklama pred 2000 leti. K volitvam spada v mnogih državah zaščita najemnikov. Človek bi menil, da se je potreba po tej zaščiti pojavila v nove>ši dobi, posebno v povojni dobi. Temu ni tako. V starem Rimu je bila, stanovanjska beda. tako narastla, da so najemnine in a najemninami tudi ljudska ogorč**nost stalno naraščale. Radi te«ga jo izdal Rimski pretor Marcus Celius Rirfus leta 48. pred Kr. rojstvom zakon, po kateram ni bilo treba plačati nobenemu najemniku eno celo leto nobene najemnine in po katerem ni smel gospodar nobenemu odpovedati stanovanja prav toliko časa, t. j. eno leto. To ugodnost ste. pozneje Caesar in cesar Augustu s obnovila seveda z omejitvijo, da se nanaša popust najemnine le na stanovanja, za katera se je plačevalo v Rimu. 2000, v manjž-ih me-etih pa 500 seetercev. Marsikatero mesto se ponaša dandanes s svojo vzorno moderno in zdravo nego cest. Stranka, ki je skrbela za mestne ceste, za njihovo tlakovanje, čiščenje in snaženje, poudarja na svojih volilnih oklicih to svojo skrb in skuša s tem pridobiti Čim več volilcev na svojo stran. Čiščenje in negovanje cest je pa vsekakor plod novej&e dobe, ko so odkrili razne bfikcile in spoznali njihovo Škodljivo, večkrat usodno delovanje na človećko telo, t. j. ko je prišla na povr&je higijena v sedanjem smislu besede. Nič res! Tudi za cesto so skrbeli stari narodi. Ohranjen nam je cd lok iz leta 320. pred Kr. rojstvom, ki je bil izdan v Atenah in po katerem je moral vsakdo, ki je vrgel kako stvar na javno cesto, takoj pobrati dotični pre-dmet, pa bodi še tako majhen, sicer je bil kaznovan. Posebni stražniki so pavJli pred 22. stoletji po ulicah in cestah, da so ostaJe vedno čiste in snažne. Stari Rimlja.rjd so postavili prve cestne pometače, iz česar vidimo, da jo skrb za ceste precej stara. njo orožni&ko postajo, odkoder sta bUa po zaslišanju odvedena v veliki državni hotel v ulici Coroneo^j — Pred preseki o noč so razna zlikorvci vlomili v urad gradbaae-ga podjetja inženirja Mantellij*. ki se nahar^a v kolibi za obzkijcci* Škedenjskih plavžev, ter ukradli železno skrinjico, vsebuj060 znesek 9160 lir. Škedenjski orožniki, ki so bili naslednje jutro obveščeni o tatrt-ni, so po marljivem poizvedovanju aretirali tekom dopoldneva dva težaka, brata Petra in Marija Ral-dan, ki sta močno osumljena, da sta ukradla dragoceno skrinjico. Po zaslišanju sta bila areiiranca odvedeffia v zapor v ulici Coroneo, čeprav sta odločno trdila, da Bi* nedolžna. Nenavadna nezgoda. Če si Človek zlomi nogo, j.? to brez dvoma nesreča. Pa ne vedno; včasih je lahko tudi — sreča, seveda relativna, in sicer v slu -- ju, ko si človek namesto prave noge zlomi leseno. Ta jako dvomljiva «sr a1) je doletela 38-Jetno Marijo Pcrtot, stanu jočo v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi. Ko jo Pertoto va, ki jo je svojčas doletela n • re-ča^ da je izgubila levo nogo, ki so ji zdravniki nadomestili s protezo, včeraj zjutraj šla skozi jjredor Montuzza, se je spodrsnila na o-pofakem tlaku in padla tako nesrečno, da ti je zlomila umetno go. Sicer je reva ostala nepoškodovana, a brez noge se seveda nI mogla ganiti z mesta. Zato jo bil poklican na lice mesta zdravnik rezilne postaje, ki je dal prepeljati nesrečno žensko v mostno bolnišnico. Spiva so bili tamošnji zdiu /-nik in uradniki v veliki zadre:yi, ker niso znali, kako bi utemeljili sprejem Portotovo, ki ni bila no ranjena niti bolna, v bolnišnico; naposled so morali pač uvideti, da no morejo pustiti reve na cesti, zato so jo sprejeli v kirurgični oddelek, kjer bo ostala, dokler ji no preskrbe druge noge-, umetne seveda. Ker je Pertotova zelo uliožnn, ho morala za to najbrž skrbeti mestna občina, ki ji jo na njeno prošnjo že enkrat nakazala prole zo. o Tržaško sodišče — braia. sekcije, (z tržaškega žlvilsnl i a domske knjige Gradba novega semenjskega poslopja v Pragi bo v kratkem končana. V njesn bo nad 4000 razstavnih prostorov z uradi vred. Nova zgradba bo posvečena v septembru povodom otvoritve jesenskega vzorčnega semnja. Obenem se o-tvori tudi «razstava slovanske knjige*, katera bo obsegala vse predmeta, ki se nanašajo na tiskarstvo In knjižno proizvodnjo v slovanskih deželah od najstarejših dob do danes. ŽITNI TRO. Kupei ja s pšenico je na italijanskih trsih . spričo vzdržnosti velikih koDsumentov dokaj mrtva. Cenene rami n mu jejo nikulrih u_ važervanja vrednih gibanj. Potujoča argentinska pSenica 79 kg notira L 139—140, Manitoba St. 2 L 151—153 franko vagon Benetke. Domača pšenica je na podlagi L 143—145 Je nominalna. Koruza se Razno tatvine. Predvčerajšnjim popoldne je bila izvršena v prodajalni Delav-skeh zadrug v ulici Settcfontaiio št. 6 drzna tatvina. Med 13. in 15. uro, ko je bila prodajalna radi o-poldanskcga odmora zaprta, so neznani odjemalci - beseda jo tu pač na mestu — odprli s ponarejenimi ključi glavna vrata ter šli naravnost k blagajni in jo izpraznili do zadnjega beliča. Ugrai»li »o ves dnevni izkupiček: približno 0000 L v gotovini. Nato so jo zlikovci po-tihoma odkurili, ne da bi jih kdo motil. Tatvino so odkrili uslužbenci prodajalne, ko so se ob 15. uri vrnili na delo. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo, katera je dovedla do aretacije dveh uslužbencev prodajalne. Toda njuna krivda do sedaj ni še ugotovljena. — Dva orožnika, ki sta predsi-nočnjim okoli 21. ure vršila svojo službo v ulici G. Reni, sta zasačila dva moška, ki sta skušala odnesti nekaj tramičev, ukradenih v bližini vile Sofianopulo, kjer so bili spravljeni na račun gradbenega podjetja Humberta Gergi. Ptička sta morala nesti ukradeno blago spet tja> kjer sta ga vzela, nato sta zaorala elediti orožnikoma na bliž- Izdajal S3 je zi Pred sodniki peie- sekcije, p«ni predsedstvom* cav. Marinaza, so je motal zegovarjati Josip Cotm iz škofij, obtožen precej nenave tn« -ga zločina. Obtožnica namreč pr; • vi, da si je> Jo«ip Corsi pril^^til ime in priimek lastnega brata Lovrenca in tako dosegel na železnici službo. Na obravnavi izvemo, da T os i p \^orsi ni imel ravno čiste preteklosti in ker je vedel, da brez i uvidevnih listin no bo slo, si je izmislil z;vijačo. Oskrbel si je vse list -kazensko spričevalo, vojaško pustnico i. t. d. Na podlagi teh listin ie bil sprejet v službo. Šlo je še« dalje. Leta 1923. je prišel dekret o povišku plače za oženjene z deco. Ccrsi jo imel ženo in dva otroka. Kaj storiti? šel je k župniku v Antinjanu v Istri, kjer jo stanoval in ga vprašal za poročni list brata. Toda'brat ni l il oženj'ji. In Josip Corsi je pro. il in pre*i/, dokler ni omehčal župnika da nrni je izstavil poročni list z imenom Lovrenc - Josip Corsi. Tako sm mu povišali plačo. Prišel poj je dan, ko se je Corsiju rodil otrok. Moral ga je naznaniti. Vest ga jo mučila. Snel jo pred uradnikom civilne«« urada masko in priznal svoj. dejanje. Seveda je bil takoj otipih • • n iz službe in predan sodni ji. To jo povest Josipa Corsi j n. Branil ga je odvetnik dr. Guido Zennaro. Ccrsi je bil oproščen radi amnestije. Kaj sta delala v veži po Pred sodnim dvorom še«-'o sekcije sta se včeraj zagovarjala letni Franc i;usbitz in 2*>-!< Franc Fragiacomo, obtožena skušenega vloma. Obravnava poda v glavni h o] sih ta slučaj: V noči 14. t. m. jc patrola 1 i binerjev, pod poveljstvom podi gadirja Gustava Castellanija, v lici S. Michele slišala ti n< k okna pritajene klice. Bila je ženska, neka Marija Lonze-obveslila karabinerje, da j- si; ■ v veži neki šum, katerega -i mogla raztoiliiiačiti. Vrgla jinj tudi ključ vežnili vrat skozi < ^ in karahinerji so vstopi'i v vzbudili vratarja n se sprav iskanje povzročiteljev »uma. V kleti omenjene hiše so našli pri preiskavi dva mladeniča, ki sta dozdevno spala. .Seveda ju so karatoinerji vzbudili in vprašali, kdo sta in kaj hočeta tam. Itekla sta, da sta 2 brezposelna pleskarja,'ki sta se spravila tja, da bi prenočila. Toda karabinerji jima niso kar tako verjeli in pri nadaljni piei-skavi so našili v zidu luknjo, s-veže izvrtano. Zid pa je ločil klet od trgovine nekega drugega Jazbitza. Na podlagi te konstatacije sta bila seveda oba aretirana in sta naposled priznala namero. Toda pred sodniki oba obtoženca zopet tajita na vso moč in trdita, da sta hotela tam le prenočiti. Seveda jima tega nih^e ne verjame. Državni prav d ni k odvetnik dr, Tromby zahteva strogo obsodbo. Branil ju jo odvetnik Vi dal i. cno rta v 1\J, dne 29. marca 1928- « EDINOST* III. Sodni dvor, pod predsedstvom l a v. Colombis<> je obsodil Franca Jasbitza in Franca Fragiacooaa. na 1 leto in 9 meseoov ječe. Fragiaco->mo pa bo eno šestino te kazni presedel v samotni celici in bo po prestani kazini eno leto pod strogim policijskim nadzorstvom. Ima še to smolo, da je v letu 1924 bil obeojen na 10 mesecev ječe radi tatvine in mu je bila ta ječa pri-zanešena na podlagi kraljevega in-duita. Ta indult se sedaj prekliče in Fragiacomo bo moral poleg vsega odsedeti še teh deset mesecev. KcMJtičeva zgodba. Včeraj je prijel pred sodnike četrte sekcije 40-letni Just Ciach, stanujoč pri sv. Mariji Magdadeni spodnji št. 173, ki se je moral zagovarjati radi obrekovanja nekega vojaka. Glasom obtožnice je namreč Ciach -zalotil v svojem vinogradu vojaka, ga razorožil in naznanil oblasti, da mu je poslednji kradel grozdje. Z druge strani pa je prišla proti kmetiču ovadba, da je razorožil vojaka, ki jo prišel v njegov vinograd, de zadosti telesni potrebi, ter da ga je po liri vem obtožil tatvine grozdja. Izvid na licu mesta je bilo ugotovljeno, da kme-tiču ni zmanjkal niti en grozd. Toda kmetic pred sodniki vzdržuje svojo trditev. Prič ni. Sodni dvor je Ciaha oprostil radi pomanjkanja dokazov. Branil je od v. Kezich. Trgovski slučaj, ki konča pred sodniki. (Na ovadbo nekega Marija Bachi-na, je moral včeraj pred sodni dvor pete sekcije 51-Jetm Hektor Vidali, stanujoč v ulici Carpison št. 16. Vidali je obtožen poneverbe. Bach i n mu je namreč pred časom prodal petnajst glav živine. Vwiaii pa se ni hotel odločiti za plačalo. Odnašanje je začelo Bachinu presedati, posebno ko je izvedel, da je Vidali blago že prodal po Istri in tako že vnovčil kupno svoto. Pred sodniki Vidaii pove, kako je bilo: V tej kupčiji je bil skrajno nesrečen.2e ob prihodu živine, je živinozdravruik dr. Senica ugotovil, da sta dve kravi tuberkulozni in jih ni mogoče prodati. Dve kravi sta mu v Zavijah padli in se pokvarili, ena je ostala v železniškem vozu. Upal je, da mu Bach in dovoli kaj odloga, ali vsaj zniža kupno ceno. Nakrat pa je izvedel, da ga Bachin toži kazenskim potom, dočim je zadeva Ssto civilnega -značaja, ker se tu ne gre za poneverbo, temveč le za trenutno neizterljivost. Kot priča je zaslišan tu<2i živi-nozdravnik dr. Anton Senica ki potrdi obtoženčeve izjave. Na podlagi tega je sodni dvor izrekel za Vidalija oprostilno razsodbo. Branil je odvetnik dr. Bar;;al. Vesti z Goriškega Goriške »mestne vesti SlrsUsvila nesreča IS-leftega MU iz Bi!j Neprevidni deček spleza iz mla-deniške baliavesti po železnem stolpiču do žične napeljave električnega toka in omahne, ubit cd močnega teka Strahovita nesreča, k« je pretresla marsikatero materino srce, se je zgodila v torek popoldne okrog 5. ure v vasici Bilje. Nesreča je zali t evala miado žrtev, življenje 16-Letnega dečka, V bližani pekarne «Scanziani», sedaj Mozetič, se je igralo pet dečkov, in sicer 16-letni Ivan Koinel, sin prvot'ojeuec matere vdove Matilde iz Bilj, hiš. št. 145, 17-letni Izidor Silič, Kazimir Orel, Veneeslav Orel in še eden. Ko so se naveličali igrati nedolžno otroško igrico, si je e-den izmed njih, in sicer Ivan Kome I, sezul čevlje in se poba-hal, da bo, kot bi mignil, splezal na železen stolpič, ki je nosil debele to ko vod ne žice električne napeljave, Katera gre iz Podgo-re proti Biljem. In res je storil to. kljub temu, da je bil stolpič obvarovan z obrambno žico in tablico, ki je grozila s smrtjo, ter da so ga ostali tovariši svarili, naj ne poskuša kaj takega;. Komaj je splezal clo vrhunca in se približal žicam, po katerih gre tok, je dvakrat za vpil «o-jej!» ter kot snop omahnil mrtev navzdol. Toda med padcem se je vjel med železno drogovje in obrambne žice ter tam obtičal. Ostali tovariši so, videč to, takoj poklicali ljudi, ki so nemudoma javili nesrečo orožnikom v Miren. Nato je dospel na kraj nesreče mirenski brigadir s enim orožnikom, ki je moral straž ili dečkovo truplo, katero je tičalo še vedno v stolpiču, dokler ni prišla komisija, ki je u-gotovila nesrečo in dovolila, da. starši dečka spravijo na dom in ga pokopljejo. Takih ^octolmih nesreč se je zadnja leta po na-. Sdh krajih že ~eč zgodilo. Njih žrtve g0 navadno nepoučeni, predrzni in neprevidni deCki, ki so v svoji bujni mladosti navajeni plezati kamorkoli morejo. Treba bi bilo take no>bogljence poučiti o smrtnih nevarnostih, ki jim pere te od električnega toka . Za to SO V prvi vrsti poklicani starši, ki bi tudi svoje o- troke lahko bolj zaposlili, da i*e bi imeli prilike izpostavljati se takim nevarnostim. Zdi se tudi, da so ravno v Bil j ah "otrobi In mladeniči ter mladenke v precejšnji meri razposajeni in preveč prosti, kar bi dokazov.a.1 zlasti neiepi slučaj, ki je prišel na dan zadnje čase in s katerim se bavi kvestura. Nekaj podrobnosti o nesreči v pse-doru pri Sv. Luciji. Ze v včerajšnji «Edinosti« smo sporočili kratko vest, da se jo v predoru v bližini Sv. Lucije zgodila v torek popoldne težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Danes podajamo našim čitateljem o tej nesreči nekaj podrobnosti. V bližini kraja, kjer se je zgodila ne-sreča, poplavljajo delavci fc^le-zni-ški tir. Predvčerajšnjim popoldne, ko so se delavci vrp.čali od opoldanskega počitka, okrog 3. ure, je za njimi odhajal na svoje delo tudi delavec Iyan Mo-nari, star 51 let, iz kraja Amaro Karniis Ko jo stoppl skozi predor, jo privezi 1 nenadoma za njim tovorni vlak Št. 6144., ki ga je podrl na tla gr vrgel med tračnice in ga vlekel mod kolesi s seboj kakšnih 200 metrov daleč. Kolesje težkega tovornega vlaka je nesrečnega delavca "popolnoma. zmečkalo. Žalosten pogled se je nudil delavcem, ki so prvi našli razmesarjeno truplo Prenesli so ga nato na pokopali.&s Sv. Lucije ter ga tam pokopali. Smrtna kosa Te dni je preminul po dolgi bolezni v Gorici zdravnik dr. T van Bader. Svoječasno je bil Bader tudi občinski svetovalec in se je veliko udejstvoval v goriškem jasnem življenju ter bil zek> priljubljen v goriških italijanskih krogi h. Včeraj popoldne so ga pokopali. Porotna obravnava proti roparjem se še nI končala «• Včeraj se je nadaljevala ves dan porotna obravnava proti Mateju Renče! j u in Francu Vrabcu, ki sta obdolžena, da sta v Štor j ah oropala kmete, Matijo BenČino. Dopoldne je moral pretdsednik izročiti obtoženca Vrabca orožnikom, da so ga odvedli iz porotne dvorane, ker se je preveč nasilno obnašal in motil obravnavo. Državni pravdnik [ je skušal dokazati popolno krivdo obtožencev. Njegov govor jv pobijal odvetnik Zennaro. Obravnava se je radi replike državnega pravdnika zavlekla pozno na večer, dokler je ni predsednik prenesel na današnj-i dan, ko bodo porotniki izrekli svojo razsodbo. IZPRED SODIŠČA IN PRETUBE Vsak trdi mfe On je trdil, da ni on oče malega otročička, ki je pri£el na svet. Ona pa je to vest spravila med svet. Piše se Marija F. in je stara komaj 18 let, doma rn Cervignana. On pa se piše A. Brazzoni ter je njen rojak. Ker mu ni bilo po volji, da se kaj takega o njem po trgu govori, jo je zatožil- sodnikom. Ti so deklico v pondeljek pri zaprtih vratih sodili, toda spoznah so, da je bila upravičena raznesti po Cervi-gnanu podobne vesti, zato so jo oprostili, tozitelja pa kaznovali s tem, da bo moral plačati sodne stroSke. Trije politični osumljenci pred goriškim sodnikom. Zagovarjati so se morali v pondeljek dopoldne pred goriškim sodnikom trije politični osumljenci, dobro znani oblastvom, ker so jih policijski agenti našli preko predpisane ure v gostilni, to je preko «avemarije». Obtoženci so sledeči: Marjan Čeme, star 25 let, g. Bressan , star 24 let, ter Evge-nij KuAot, star 25 let. Ker pa so obtoženci dokazali svojo nedolžnost, jih je sodnik oprostil « motivacijo, da to, kar so storili, ni predstavljalo -zločina Koruzna moka Jima Je dišala (Morala sta pred sodnikai, ker sta osumljena tatvine. Obtožnica pravi, da sta se neke noči splazila v mlin Franca Tribušana v Mirnu ter odnesla dve polni vreči koruzne moke v skupni vrednosti 100 lir. Obtoženca se piSeta Ivan Wein-berger, star 19 let, iz Mirna, ter Dominik Ferletič, star 25 let. Dočim se je v pondeljek Ferletiču posrečilo doka-zati svojo nedolžnost ter je bil radi tega od sodnika oproščen, Weinberger tega ni mogel storiti; zato ga je sodnik kaznoval z 19 dnevi zapora. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. Zopet je dober za dva meseca Ker se je potepal po Gorici, kamor mu- je bilo od oblasti prepovedano vrniti se, je bil Leonard Grohar iz Bata. dobro znan javnim organoma, obsojen od goriškega sodnika na 2 meseca ter 10 dni ječe. IDRIJA iT Bela žena žanje V nedeljo, dne 25. t. m., je v tukajšnji bolnišnici umrl Leopold Brus, bivši trgovec s slaščicami. — Zelo nas je presenetila vest, da je umrl v Ljubljani železniški uradnik Kajetan Novak, star šele 29 let, doma iz Idrije. Pokojnik je bil zelo nadarjen in čislan mladenič. Šele pred kratkim se je poročil. Zapušča mlado ženo. Prizadetim naše sožaljel Ureditev zemljiške knjige Pred kratkim se je pri tukajšnjem sodišču zopet odprrl urad zemljiške knjige, ali, kakor naši ljudje pravijo, «gruntne bukver*. Ta urad, ki je pred leti imel vedno svojega stalnega uradnika, je bil zadnja, leta popolnoma zanemarjen, kajti ko je kmalu po končam svetovni vojni odšel zadnji stalni uradnik zemljdSke knjige, se je v term u-radu storilo malo. Če je kdo rabil podatke ali sploh imel pri zemljiški knjigi kakršnekoli o-pravke, je moral poiskati pri so dni ji uradnika, da je odprl in dai potrebna pojasnila). Bil je namreč samo en uradnik že dalj časa, ki je razume? zemljiško knjigo, a je bil vredno preobložen z drugimi sodnijski-md posli. Pred kratkim pa smo dobili na to mesto starega, vodjo zemljiške knjige g Josipa Tuso-lina, kateri je vodil zemljiško knjigo v Cerknem in pozneje v Tolminu. Ker je g. Tusolin izurjen v svoji stroki, bo spravil v nekaj mesecih zemljiško knjigo v red; saj mu delo res gre dobro od Tok, tako da roma vsak teden cel koš pisem na pošto. Tudi je ta gospod zek> prijazen in postrežljiv, o čemer se je vsakdo prepričal, kdor je imel pri njem opravka. Tudi drugi uradi imajo sodaj dosti dela, ko dobivajo sklepe iii rešitve; n. pr. zemljemerec, pri-SFtojbrnski urad in davčna agen- cija. Glavno je seveda to, da se ljudem uredijo njih zastane zadeve, na katero so Se čakali leta in leta. Najbolj umestno bi seveda bilo, dsa> ba imel urad zemljiške kntfige vedno svojega stalnega uradnika, in to tem bolj sedaj, ko j© sodni j ski okraj znatno povečan, ker je k idrijski sod ni ji priključena«, tudi bivša sodni j a v Cerknem. Potres V pondeljek 26. t. m popoldne ob 15. uri in tri četrt smo čutili tuka? lahek potres, ki je trajal le nekaj sekund. Čutili so ga le bofj stanovalci višjih nadstropij ali v hišah z mehko podlago. Škodo in strahu seveda ni napravil. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku iz Domberga: Dopis pod naslovom «Izseljevanje in drugo» smo prejeli. Dasi je vsebina zelo važna, ga ne moremo priobčiti radi — recimo tako — preveč pridigarskega tona v njem Pa naj Vas to nikar ne oplaši, da bi nehali z dopisovanjem. Pišite marveč še in večkrat. Saj je mnogo snovi. Pozdrav! Iz Livka: Prejeli, a je zopet preveč pridigarsko. Pišite še kaj. DAROVI —* Popravek. V nedeljski št«v. Edinosti je bilo priobčeno med «darovi» da se je pri «Gruntarjevih» v Hrast ju, (občina Šmarje) darovalo 50.— L za Šol. društvo pri proslavi »prosvetnega imendana» dočim bi moralo stati pri proslavi: «PZ£P ETO VEG A IMENDANA« POSLANO*) Javno pismo Govori se, da je Čevl jarska zadruga v Mirnu vkinil a obrat in da je v likvidaciji. Sporočamo, da so te govorice neresnične, čevljarska zadruga obratuje kakor vsa industrija v zmanjša^ nem obsegu, a vendar nepretrgoma. Zadnje čase je svoj obrat v strokovnem oziru celo izboljšalo. ter izdeluje zraven dosedanjih tipov, tudi rmjiičnejše galanterijske Čevlje. Opozarjamo na naš današnji oglas. Čevljarska zadruga v Mirna. ^ *) Za Clanks pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. * Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-tužno vest, da je danes zjutraj naša predobra in skrbna soproga, najboljša mati, sestra TEREZIJA ČOK v dobi 66. let, po kratki in mučni bolezni, izdihnlia svojo blago dušo. Pogreb preljube, nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, 30. t. m., ob 4.30 pop. iz hiše žalosti v Lonjerju na katinar-sko pokopališče. LONJER: 28. marca 1928. Žalujoči: 931 Valentin, soprog. Anton, Peter, Andrej (odsotna), Karel, sinovi. Terezija in Marija roj. Kjuder, Jožica roj. Grahor, Angela roj. Bočaj, sinahe. Milka, Dušan, Anton, Angela, Angelca, Sonjlca, vnuki in vnukinje. Mihael Čok, brat. Marija Čok, sestra. Pojdi in stori tudi ti tako Odkod so testenine, ki so tako dobre, vprašal Je gospodar, ko je jedel izborne PESATETE. Gospodinja mu je pokazala originalne zavoje, In bila je vesela, da ga je dobro pogostila. PISALNE stroje, velike in majhne,, kontrolno blaganc, prodaja Miiller, Trst, Ireneo 6, cene nizke. 323 SMILAJOD - Castellanavich je priznan kot najboljše sredstvo za čiščenjo krvi; priporočljiv za pomladno zdravljenje, proti omotici, proti udarjanju krvi v glavo, preti motenju vida pri starih o-sebah, proti arteriosklerozi (poapnfne-nju žil) in sploh proti vsem moteni rn, ki izvirajo iz slabe cirkulacije krvi. Dobiva se v lekarni GasKilanorich, Trst, ■via de i Giuliani 42. 297 POROČNA soba iz parjenega bukovega lesa, zajamčena, 1600, ejsenova, mahagonijeva 1700. — topolova 1800. — Tiirk, Cesare Battisti 12. Pazite na Številko. 336 HOTEL, dobrovpeljan, se proda ali da v na;<£m takoj, radi družinskih razmer. Vpraiati Hotel Grotta (Ribnik) v Postojni. 343 HIŠNA, srednjih let, močna, vešča kuhanja in vseh btšnih del, z dobrimi spričevali, se sprejme k gospodu samemu. Via ValdinVo 4/III desno. 344 PRILETNA ženska se sprejme na hrano in stanovanje za polovično ceno in pomoč pri lahkem hišnem delu, k mali družini, (mati in hči). Ugodna prilika za žensko s pokojnino. Naslov pri tržaškem upravruštvu. 339 UČITELJ ali učiteljica za srbohrvaščino se išče. Ponudbe pod «Učite!j» na uprav-niftvo 342 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefftn 20-64. 3C8 Novi dohodi obuvalo za Ženske, moJke in otroke v vseh vrstah in najmodernejših barv 332 po najnižjih cenah pri REBCU Trst Via Carducci It. 36 Pnm, pohištva v zaprtem avtomobil«! z dovoljenjem prevoza tudi preko meje v Jugoslavijo oskrbuje in se priporoča GAŠPAR HVALIČ Gorica, Via Viitorio Aifieri M. 5 ig-tt-ijsžr ZLATARKft Albert Pevh Trst, Vin Mkc^Iih ftG kupuje krone po 1*37 Popra\'-ja in prodaja zlatenlno. Največja prodajalna čevljev v Gorici 44 Corso Verdi 32. V tej trgovini se prodajajo vsakovrstni čevlji izdelani v edini tovarni čevljev v Julijski Krajini t. j. v tovarni Čevljarske za druge v Mirnu. ZA VELIKO NOČ m je Čevljarska zadruga izdelala najnovejše tipe čevljev za otroke in odrasle v „fantazija44 krojih in barvah. Čevlji so lični, lahki in trpežni. Ne podcenjujte domače industrije ter oglejte si pred nakupom izložbena okna prodajalne Čevljarske zadruge. Ako dobite drugod lepše, holjše in cenejše čevlje kupite jih. Nesmiselno bi bilo pada kupite dražje, slabše in manj lične čevlje nedomačega izdelka, ne da bi si prej ogledali kaj nudi domača industrija. Obenem opozarjamo na našo prodajalno v TRNOVEM PRI ILIRSKI BISTRICI in komisijske zaloge v drugih kraiib. ČEVLJARSKA ZADRUGA. P O D L i s E K V. J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman v č tiri h delih Iz ruščine prevedel L V. (50) — Racite, kar hočete, mešani zatonj niso ttiltđar srečni, — je cačeia vnovič baronuesa po fcratkom molku. — Razlika med obema plemenoma je prevelika; a naše, ki je višje, inra popolnoma drugačne zažtfeve in drugačno vidike! Zakona z Rusinjami so navadno nestfečiri: ruske fenske so kiJikc miselne, omaiiljive tn lene in •ame se čutijo popolnoma tutfe v dručdzhaJi, ki so oavaj^rae stax>grem\i redu in de hi; ooe pe> ee ne •enimajo ra drugo, kakor za lepo oblf ke m veee-Cce. Gospodinjstvo propada, stnoški presegajo dohodke, otroci so prepuščeni traodi, povsod game tožbe in prepiri, skratka] pravcati pekel! Ce pa Sfietopi Nemke v rusko družino, nje samo cla je ne cenijo, ampak postane predmet za«mebavwnj»; smejejo se njeni skrbnosti, ljubezni do m strogosti' nepram sluaabmštvu, ker za pristnega Rusa ni nič boij smešnega, kakor sta ned in snaga. — Ali ne pretiravate, sestrična? — je vprašaj grof in se nasmehnil. — Oprostite, to ni moja navada; toda 6e bi slišali besede pokojnega MiliCinega očeta, ne M dvomili o resničnosti mojih beeed. Moj Bogi Nikoli ne pevzabim, kako je ta sinjv*ež odgovoril maman, ko se mu je po smrti njegove ftene ponudila, da prefvttame Miličino vzgojo: — «Hvaia T»am, toda bojim se, da bi ne postala preveč po-polna*> —je odgovoril s svojim z&ofcoim nasmeškom, ki me je vedno tako jezil. — «Moji livtxi bi trpeli, 6e b* jo moral neprestano poslušati, kako rožlja & ključi, ali kako se poraća, s tem, da z eno loko Siva, z drugo veze, ali da kuha jabolčni mus in čeSpljevo juho. Za tzpremembo pa bi moral poeluSati: «Ueb Vateriazul, ^Trmrl ruhig sein!» — In tako jo je najši ifcročH Marti Skk> rovnA, čisto preprosti ien^kL.. Pnekinil jo je Miličin snefcmi gfes, ki |e pri-Se) do njijftt. MiJica je ravnokar izgubtia prt sastavni Igri in |e bila obsojena predstavtjatt jočo pevko. Potvarjajoe se, kakor trt kAtaa*\ je 0 Čuvstvom zapleta cigansko M&foat je Mht preJestna v svoji ptimfart poek rokami v bofku in hleščečih oči. Tudi grof se je zagj-ed&J vanjo. Po dokončani pesmi se je razlegk> živo plo-skanje; tedaj1 pa se je baronesa, ki je opaaovala grofa, dotaknila nfj«gow roke. — Čuvajte se, Eg*m! Ne glejte mktde divja^ kinje, — je rekla pomemi>no. — Bree dvorna je le^a, toda tudi.... nevarna. Ona ni med ženakaznl, ki morejo osrečiti mo&kega, hJepečegu po čietih in tihih družinskih radostih, ne glede na to, da Je za«?feema* sovražnica vsega, kar je nemSto... Grof se je okrenti in odinil sestrično s hJad-ntm, nenDljufan pogledom — Ne bojte se, draga Lojaa. Go^jottHhaa Mi-Hea je zares lepa, originalna in morda ce4o w-verna, toda ne zame. Jaz, hvala Bog-u, ne vzpiam-ttm tako lahko, o tem sem se te večkrat dejanski Ne da tf čaAsaft odgovora* je v&Lal in 00 podal m ploBčad, kjor wb jto zlivala mterteiai ITL MM so detenii dnevi in čas je poteke* leno ht mrtvo. V gmdu so se ubaitttt e gk»bo io nfm FHiinJi m, grof tn Mfltcaa pasta jrlit ušm o potMU: ona je bneaoMrao napadala Nemca, on' pa js nkn^ %octa Ne ona ne on, nista zapazila, da ju je ta rn - l i Vojna zbližala drug di"ugemu in vzbucL&a v njiju nevsaaTta medsebojna čuvstva. Se nikdar iri bila Milica, taiko razdražljiva in svorjeglava; že sama grofova prisotnost jo je vznemirjala. Vse na njem jo je dra&iLo in* jo naganjalo k ugovarjam ju: njegov zvočna, skoraj ukaau/.iči glas, njegov jasni, hladni pogled ki njegov oča-rujoči, včasih četo jedki, zamč^jivi naameli, ko ji je prerokoval, da bo dobila za moža Nemca za krivično ssovra§tvo napram n«ajboLj crviiijnranemti in najboljšemu narodu na svetu. Nekega večera, pri čaju, sta z»pet prfčefe 3 SRTOjitni sovražnostmi, takrat pa sta se vkl jub dostojai obliki tako razvnela, da so se prepira udeležili tući drugi navzočni gostja, ki so smej« se poslušali njun prepir; ce4o vedno molčeči* m zamišljena berem se je nasmejal do solz. & generalka in nevesta sta se pridružili k osftaitm iti po zaittif aa hip svoje rodofjubje. Milica se je vmfla v svojo sobo razkačena in zamišljena; medtem ko jo je Marta Sadorovna rasčesavaJa tn spletala lepe lase v nočno frizuro, je deklica razmišljala o večernem preptra in v!> njenih mislih je pri tem prevladovala slika njey noga nasprotndlkat _____ _ . 1 IV- «EDINtQ9T> V Trstu, dne 29. marca 1928. Iz tržaSkejokrajine PREČNI EL Smrtna kosa. f>no 21. t. m. smo pokopali 72-letnega Ivana Adamič-a. Pokojnik ije bolehal več let na neozdravljivi 3w>!eznL Smrt ga, je končno rešila v.-ega zejneljskega trpljenja. Bil je priden, vesten gospodar in skrben oče svojim otrokom. Že par let pred vojno je l>il izvoljen za župana slivenske občine. V najtežjih dneh svetovno vojne je vršil svojo težko nalogo med svojimi občani. Tudi po svetovni vojni je obdržal župansko čast nekaj let. kar dokazuje, koliko zaupanja je imel pri svojih občinarjih. kako so ga vsi ljubili, je najlepše pokazala zelo velika udeležba pri pogrebu. Kljub slabemu vremenu je prihitelo zelo mnogo ljudi tudi iz sosednih vasi, da se poklonijo spominu priljubljenega pokojnika. Naj počiva v miru v domači zemljici blagi mož, kateri ostane vsem, ki so ga poznali. v neizbrisnem spominu. Prizadeti družini naše sožalje. Vaščau. ŠEMPOLAJ. Novi zvonovi. Kmalu po svetovni vojni so đonilo skoro vse duhov ni je na Krasu spet svoje zvonove. Le par duhovni j je na Krasu, ki še danes nimajo zvonov. Med temi je tudi naša. Toda pred kratkim je oznanil naš g. vikar na splošno veselje, da dobimo za velikonočno praznike končno tudi mi svoje zvonove, ki jih vsi tako težko čakamo. Nove zvonove l>o slovesno blagoslovil prevzvišeni goriški knetzoiiadškof tia Veliko noč popoldne. Gospodarstvo TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ima' v zalogi: SEMENA. Vse vrste poljskih, vrtnih in cvetličnih semen. DETELJE IN TRAVE, doma-Xx> triletno in lucerno ali večno deteljo. Semena detelj in trav se-p5*oizkušecaa in zajame&ra brez predenice. KJtGi&PiE ONEIDA. Imamo v skladiščili »e nekoliko izbranega krompirja «Oncida», dospelega iz Avstrije (Koroške). Sprejemamo tudi naročila za cele Vagone. MODRA GALICA. Sprejemamo še vedno naročila za angleško modro galico in sicer za drugo pošiljate v, ki dospe koncem meseca aprila.. UMETNA GNOJILA. Mešanico pripravljeno za krompir ali jooiamezne vrsbe umetnih g-nojil In sicer: Superfcsfat, kalijeve sel, čilski soliter in žveplano -kisli amonijak. Me&ia krmila. Iz Nemčije smo liarooili ribjo moko, mesno moko, ribje jefemo salo (namočen z drob) znamke «Koaoau»f katero se ptripoaoča mo za mlade prašiče, teleta, kokosi in ostalo perutnino, ker vsebuje razen redilnih snovi tudi zdravilna svojstva. O uporabi teli krmil dobi stranka kratka navodila. Dalje imamo v nalogi klajno apno, orehove tro-piae, laneno seme in razno ptičjo krmo. Cetealarsko orodje in potrebščine V skladišču lil. Torre brainea imamo vse vrste čebelarskega erodja, posamezne kovinske dele za A.-Ž. panje, izgotovljetie panje ter vse ostale Čebelarske potrebščine, MODRA GALICA Naročnikom angleške modre palice juvljaono, da dospe piva |>ošiljatev s parraikom «Manchu-rian» dne 28. marca v Trst, nakar se bo takoj odposlala. Angleško modro galico ra.ro-Ceno potom naše- Kme^vjske družbe bodo imeli: Kmetska Posojilnica v Vipavi, p. Ravbar Anton v Komnu in .Tanko Sva^elj v Kobdilju. Trtorejcem iz dotičnih krajev priporočamo, da se obrne>jo do gornjih, ker si bodo s tem prihranili na stroških. TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA ▼ Trstu ni. Torre bianca Šiev. 19, Tel«ia To je latinski rek in pomenja, da se skriva kača v travi. O resnici tega reka se je prepričala te dni neka tvrdka z južnim sadjem v Kassel-u na Nemškem. Dobila je večjo pošiljko banan z antilskih otokov. Ko so 2-azia^rali delavci banane, so o-paziii, kako je smuknila izpod večjega šopa banan kača, ki se je takoj skrila v skladišču. Po dolgotrajnem iskanju in lovenju se je posrečilo nekemu dela/vcu ujeti kačo, v kateri je spossial kasselski zoolog mlad ekaem-plar z imenom boa coostrictor. Kronanje japonskega mikada Proti koaic u tekočega leta se bo vršilo naj Japonskem kronanje cesarja^. Priprave za to kronanje so v polnem teku. Iz Tokia se popelje vladar v Kioto, in srcer v vozu nepopisne vrednosti. Posebnost bo voz sam, v katerem se popeljejo poleg cesarja še sveti meč, sveto zrcalo in svetla krona. Po izročilu j© napravljeni meč iz trupla zmaja, ki gsa je bil usmrtil praded japonskega cesarja. Velja zai najfinejše rezilo na svetu. Na tisoče in tisoče podložnikov bo stalo ob cesti, po kateri se popelje cesar, in vsi se bodo vrgli na tla, ko se bo peljal mimo vladar, kajti vsi Japonci so prepričani, da je njihov cesar neposredni potomec bogov, ki so svoje dud ustvarili Japonsko. Kdor bd tako rekoč vrgel pogled na kolesa cesarskega voza, bi zagrešil najhujši zločin razža-1 jenja veličanstva. Ncfoilov polet na tečaj Zračna ladja «Italia» ee dvig*-ne v sredi aprila v Milanu, da nastopi svojo pot proti' severnemu tečaju. General Notoile, ki bo, kakor znano, vodil ekspedicijo, je imel razgovor z milanskim podeštatom Belloni-jem, ki mu je zatrdil, da je podaje tje popolnoma krito in da so industrijski krogi milanskega mesta že nabrali potrebnih, pet milijonov lir. Bel Ioni bo spremljal NobiLe-ja do kraja Stolpa na Pommemskem. Pred vzletom si bo ogledal kralj o prilika otvoritve vzorčnega sejma v Mi-laniu tudi zračno ladjo. Poljska vas zgorela Kakor poročajo iz Varšave, je zgctreia poljska vas Vola Blen-dovska v bližini Mlave popolnoma. V vasi so prebivala po večina nemški naseljenci. Doslej so se ugotovile tri žrtve, ki so zgorele, šest oseb je bilo smrtno nevarno ranjenih. Pogorela je tudi vsa živina. Podrobnosti o orientalski poroki Kakor smo na tem mestu: že poročali, se je te dneve poročil bivši maharadža itidorski z amerikansko milijonarko Miller, ki je prestopila k bramanski veri m se odslej imenuje Devi Sar-miaria. Zjutraj se je nevesta okopala, nato se je odela z dragoceno obleko. Na čelu je nosila dilttdem iz samih diamantov m biserov. Ženin se je pripeljal s svojim spremstvom na treh' slonih in dvajsetih kamelah. Trobente so zapele in oglasili so se bobni. Ko se je ženinova četa ustavila, so pripeljale ženinu družice njegovo nevesto naproti. Nato so začeli oboževati ogenj in s tem je bila poroka končana, nevesta je postaja lena indijskega kneca. Van je bila v biserih, etiadem in zapestnice se cenijo na več miMjooav funtov. Knezi, plemenitaši in drugi gostje so nato čestitali novopo-ročenemu paru in obed, ki se ga je udeležilo deset tisoč oseb, je zaključil slavnost. Novoporo-čenca se napodita najprej v In-dore, nato bosta pa potovala v Evropo, kjer se podvrže mlada Američanka operaciji, ker boleha na vnetju slepega črevesa. Pripomnili moramo, da sta prvi dve ženi dali sv»ie 'privoljenje svojemu možu za novo ženo, čeprav se je ena med njima zelo obotavljala in hotela celo stradati' do svoje smrti. Fraaeija omejuje mnogoženstvo Ni dolgo od tega, ko je umrl nenadoma maroški sultan Mu-lai Iussuff, ki je zapustil dve sto petdeset legitimnih žen. Njegova palača je bila opremljena naravnost orijt n tal sko-čarobno in je prekašala glede bogastva harem Abdula Hamida. Po maroških običajih bi moral prevzeti njegov naslednik tudi vse njegove vdove. Kakor znano«, je postal naslednik Iusuffov najmlajši sin Sidd Mulai Hamida, ki ima sedaj osemnajst let. Generalni rezident Steeg-, ki1 je pravi vladar Maroka, je zaslutil, da je prišel pravi čas, ko se lahko Če že ne odpravi, pa vsaj omeji po turškem vzorcu mnogoženstvo tudi v Maroku. Zato je kratko malo vse bivše žene prejšnjega sultana upokojil. One dobivajo iz francoske državne blagajne svojo pokojnino. Harem se je s tem popolnoma opustil. Sedanji sultan ima doslej samo eno ženo, hčerko odličnega maroškega dostojanstvenika plemenskega poglavarja Said-a Tugi-ja. Izrekel je pa te dneve željo, da bi rad imel Še drugo ženo. Generalni rezident Steeg je odločen dovoliti vladarju največ tri žene, ker hoče, da bo dajal vladar sam lep zgled drugim maroškim mogotcem, ki imajo do štirideset žen v svojem haremu. Francozi bi radi v najkrajšem času sploh odpravili mnogoženstvo v svojih kolonijah. Afganistanski kralj — častni doktor Afganistanski kralj Amanul-lah, ki se nahaja sedaj s svojo ženo in spremstvom na Angleškem, je bil v Oxfordu imenovan za častnega doktorja prava. Pri tej priliki je izjavil, da namerava ustanoviti- doma v glavnem mestu, v Kabulu, vseučilišče, ki se bo navezalo na tradicijo vseučilišča v Baktriji v severnem Afganistanu. To staro vseučilišče so bili Mongedi pred tisoč leti uničili. Gorki se vrne na Rusko Prijatelji Maksima Gorkega, ki bivajo na krimskem poluotoku, so dobili od Gorkega pasmo, v katerem jim poroča, da se v začetku maja vrne črez Carigrad v domovino. Najprej namerava dva tedna ostati y Alu-šti, kopališču na Krimu, odkoder bo potoval dalje v Moskvo. O priliki njegovega pet in tridesetletnega pisateljevanja, je ukrenila sovjetska vlada, da se morajo brati v bodočem šolskem letu v vseh šolah sovjetske unije spisi slavij enca Makaairau Gorkega Kazaovae redi nentwnIjaat9Qa nasivaaja Arhitekt Josip Vago se je moral te dneve zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Budimpešti radi tega, ker se je podpisoval neupravičeno kot inženir, ker je brl samo arhitekt. Sodnik ga je ogrlobil na 500 pengov. Pripomniti maramo, da je bil Josip Vago odlikovan pri natečaju za načrt nove palače Družbe narodov v Ženievi s prvim darilom. KaMUea v Avstraliji Iz avstralske zvezne države New-South-Wales prihaja' poročilo, da se je pojavil oblak kobilic, ki je Šinok dva in trideset kilometrov, dolg pa šestnajst kilometrov. Zfvalice uničujejo s svojo neman »ko podrešnostjo vse letošnje seno. Ot«k v ognju Blizu Stettina se nahaja otok Monne, na katerem gnezdijo močvirnate in vodne ptfce in so vse te živatfce pod posebnim varstvom nemških oblasti. Nobeden no sme na tem otoku streljati, niti motiti jih ne sme pri valjenju nobeden. Iz neznanih •vzrokov — sodi se, da je bil ogeaij podtaknjen — je začelo na otoku goreti, zgorelo je vse drevje, uničil se je ves zarod, in čaplje m race obletujejo otožno otoik. PTIČJA SLOVNICA Cesar so si bili ljudje prejšnjih stoletij želeli, po čemer so hrepeneli, vse to — vsaj zdi se tako — ffo polagoma uresničuje. Sedaj znamo ie leteti, čeprav na drugačen način« kakor so ai ljudje nekod predstavljali, a tudi s ptičjim TVRDKA DAVIDE CAVDUERO Trst - Corso Garibaldi št. 5 (prej Barriera veoehla) naznanja cenj. odjemalcem, da je znižala cene ob priliki velikonočnih praznikov. Bogata izbera izgotovljenih oblek, površnikov za moške, mladeniče in dečke. Specijaliteta črnih oblek za porofence- Resna, postrežba jezikom se lahko odslej seznanimo, ako se poglobimo v ptičjo slovnico, ki jo je spisal profesor Patterson z vseučilišča Columbia v New Yorku. Ne bo nam treba, kakor Siegfriedu, kopati se v zmajevi krvi, da bomo razumeli, kar si ptički v goadu prepevajo in žvižgajo. Najprej je profesor Patterson ugotovil, da tako zvano ptičje petje ni nobeno petje, marveč nekako razgovarjanje med ptiči, in sicer uporabljajo ptiči pri tem tako bogat besedni zaklad, da »izgovoren ptiči marsikatere besede samo enkrat v celem tednu, večkrat pa še v večjem odmoru. Po tej teoriji je torej ptičje petje v kletki nekak samogovor. Po raziskovanju profesorja Pat-tersona sliči slovniška zgradba ptičjega jezika jeziku hopiskih Indijancev in besede liščka zvene po glasu prav tako kakor besede iz sanskrita, iz kitajščine in tudi iz angleščine. Zdi se, da se ptičji jezik prilagaja jeziku dežele, kjer ptiči gnezdijo, ker je Patterson dognal na nekem potovanju po Francoskem, da spominjajo «raz-govori» tamošnjih lišičkov na francoščino. S svojim izbornim posluhom je poleg tega tudi ugotovil, da so samoglasniki v ptičjem jeziku mnogo številnejši kot so v človeških jezikih, ker se ponaša vsak posamezen samoglasnik še s celo vrsto prememb in razlik. Najslavnejši soglasniki v ptičjem jeziku so po Pattersonovi slovnici ti-le: h, hv, z, d, r, 1, p, j in k. Poleg tega imajo ptiči v svojih grlih še celo vrsto glasov, za katere nima človeški jezik nobenih znamenj. Po Pattersonovi navedbi se glasi ptičji pogovor, prenesen v človeško abecedo, približno takole: ti-oop-ti-die, Hee-vee-hi-ri, Hoo-he-woo, Hi-ri-o-ko-k-ur. Škoda, da ni dostavil učeni profesor temu pogovoru v izvirniku razumljivega prevoda, da bi vedeli, kaj so si povedali ptički. Po zatrdilu ptičjega slovni Čar ja ponavlja lišček večkrat na dan ta stavek. SANTE BDSOLItil — GORICA Ap&enk« v Solkanu, - Uprava v Gorici, Via G. Caprha It. 5, teL »t. 314. Apnenica, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki p«H« iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskoSevatiSča od 13. aprila h926_ St. 701, In vsebuje skoraj sam kalcijev oiris (96.50%). Apno je prvovrstnft, čisto, dobro kuhano, se da hrarfŠH in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je konkurenca izključena. regi*lrovuno zadruga t ome], poroitvom uraduje v laslni hiši Wa Tcn bianca 19, i. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje in sfalne vloge po dogovoru. Sprejema ►DINARJE" na lek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago vernostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. N.G.I Dr. Sit IOBOIĐDAVNIH ■SVVVVVVVV tTVfT? ▼ ▼▼▼ ▼ ▼ V lasi VIA S. LAZZABO 23, II. NAV1GAZI0NE GENERALE ITALIANA PRIHODNJI ODHODI I (razen sprememb) V New-York 27. marca s/t ROMA U. aprila s/g DUIL10 (Iz Neapelja dan pozneje) V Južno Ameriko (iz Genove) 12. aprila C1) g/g AMERICA 3- maja s s GIULIO CESARE 9. maja (*) s s DUCA D'AOSTA (') 13. aprila iz Neapelja) (®) 8. maja iz Neapelja) V Srednjo Ameriko fn Tihi Ocean. (poitnl iz Genove) 3. aprila 26. aprila s g NAPOLI m g V1RGIU0 V Avstralijo 17. maja g g TAORM1NA (Iz Livorna dan pozneje) Pojasnila In vozni listki pri N. O. I Dotnlški urad v Trstu, Via Mercato i-cchlo I. . FERBO CHINA PIGATTI Okrepčcvatao sredstvo, predpisano od zdravaUkih avtoritet proti MALOKRVNOSTI. BLEDICI i« za OKREVANJE LEKARNA ZAHETTI - TRST - Via Mazzlnl OBUVALO kupujte samo v Čevljernic! FORCESSIN Trst, Via Caprin 5 (Sv. Jakob) CD HO O C3 E o C «o KI O) o « O) to 23 -g w V) O) v