Poslovni Biomas^a med nominmanfii STRAN 6 aze& ŠTEVILKA LETO SiLVIl, 25. SEPTF.h/pER! ?0 i -j CENA 1.60EUR V Nazarjah nagradili zaslužne Zgornjesavinjski razstavljavci Na praznovanju šestih občane, župan o končanih zadovoljni z letošnjim desetielij delovanja kokarskih tn bodočih investicijah utripom na mednarodnem čebelarjev podelili priznanja sejmu obrti in podjetnosti zaslužnim članom STRAN 7 STRAN 8 STRAN 12 Oglasi onmTkk.vt. BIKOV. IH.K H'- 11 i,K! i i.j.uu.i on p ns i i, m i S^lilF-OItKI PSEiT>U MOŽNO« FH i ikoi" I 2 Savinjske novice št. 39, 25. september 2015 Iz vsebine: Zgornja Savinjska dolina: Terminski plan gradnje zemeljskega kablovoda od Nazarij do Ljubnega ostaja .... 4 Občinski svet Luče: Občina bo subvencionirala vse tri omrežnine....................................................4 Dan slovenske inovativnosti: Inovatorjem BSH Hišni aparati Nazarje zlato in srebro..........................................................5 Društvo LAS ZSD: Priprave na izdelavo strategije lokalnega razvoja v polnem zamahu.............9 Gornji Grad: Slovesnost ob 875-letnici samostana.........10 Luče: Z misijonsko tombolo podprli Etiopijo..........15 (ST) Tretja stran t- J ® J Jakijev hiša: Pregledna razstava Gorana Horvata ..........17 Svetovni pokal v Sydneyju: Franček Gorazd Tiršek odličen tudi v Avstraliji ......................................21 Gospodarstvo se spotika na ovirah v poslovnem okolju Tisti, ki ste v prejšnji številki Savinjskih novic brali članek o novi investiciji v podjetju KLS Ljubno in njihovih težavah pri oskrbi z električno energijo, ste se morda, tako kot jaz, vprašali, kako je mogoče, da je v naši državi poslovno okolje tako nenaklonjeno gospodarstvu, kot v resnici je. Včasih imam občutek, da ni samo nenaklonjeno, ampak je vanj vgrajena cela vrsta skritih ovir in zavor, ki preprečujejo podjetjem in podjetnikom njihov hitrejši razvoj. Spomnim se retoričnega vprašanja predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca ob lanskoletnem obisku tedanjega ministra za infrastrukturo Sama Omerzela v Velenju zaradi problematike tretje razvojne osi. Bobinac se je vprašal, kako bi reagirala nemška država, če bi se s podobnim problemom kot Gorenje (nacionalni izvoznik številka ena) v Sloveniji oziroma Šaleški dolini v Nemčiji ubadal kakšen Siemens ali Volkswagen. Odgovora seveda ni bilo, ker se ponuja kar sam, a podobnih v nebo vpijočih problemov je še mnogo. Stabilna oskrba z električno energijo podjetja KLS Ljubno je tudi takšen primer. Težave, ki jih imajo v omenjenem podjetju zaradi nihanja napetosti, povzročajo resne motnje v proizvodnem procesu in posledično visoke stroške. Potreben je kablovod in ko so bili v KLS-u po zagotovilih Elektra Celje že pomirjeni, da bo problem celovito rešen v letu 2016, se je izkazalo, da temu ne bo tako. Ali se ob tem kdo izmed odgovornih vpraša, da je zaradi tega lahko ogrožen dolgoročni obstoj podjetja na sedanji lokaciji? Čeprav je vsaka dosedanja slovenska vlada, vključno z aktualno vlado Mira Cerarja, deklarativno podpirala gospodarstvo, so se v praksi zadeve praviloma odvijale v drugo smer. Tako je tudi s pripravo državnega proračuna za leti 2016 in 2017. Gospodarstvu grozi zvišanje bruto minimalne plače, kar bo ogrozilo številna delovna mesta, od višje bruto plače pa bo več imela država kot delavci z najnižjimi plačami. Po predlogu vlade naj bi se spet povečala masa plač in število zaposlenih v javnem sektorju, pri čemer je masa plač že letos za 9 odstotkov nad tisto v predkriznem letu 2008, v javnem sektorju pa je 3.000 več zaposlenih kot pred krizo. Masa plač v gospodarstvu je v primerjavi z istim obdobjem višja za slabe tri odstotke, izgubljenih delovnih mest pa kar 67 tisoč. Velja spomniti, da je konsolidirani javni dolg od leta 2008 zrasel z osmih na več kot 30 milijard evrov, bruto družbeni produkt na prebivalca pa je še vedno za šest odstotkov nižji kot leta 2008. Prioritete vlade pri financiranju so usmerjene v področja varnosti ljudi in premoženja, vključno s poplavno varnostjo, zdravja, pravosodja, infrastrukture in izobraževanja. Razvojnega zagona gospodarstva med prioritetami ni. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Mozirski gaj: Državno prvenstvo za najtežjo bučo . . 27 ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 39, 25. september 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 39, 25. september 2015 3 Aktualno, Iz občin ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Terminski plan gradnje zemeljskega kablovoda od Nazarij do Ljubnega ob Savinji ostaja Trasa kablovoda je dolga dobrih enajst kilometrov. V zemljo se bodo položili trije sistemi glavnega voda. (Foto: IS) Podjetje Elektro Celje je zelo aktivno pri umeščanju srednje napetostnega kablovoda iz Nazarij do obrtne cone na Ljubnem ob Savinji. Trasa omenjenega kablovoda je dolga dobrih 11 km. V zemljo se bodo položili trije sistemi glavnega voda. Prva dva bosta v glavnem namenjena napajanju Ljubnega ter območju severno od Ljubnega. Tretji sistem bo namenjen napajanju doline od Nazarij do Ljubnega. To pomeni, da bodo obstoječi stranski srednje napetostni vodi priključeni na tretji sistem. Na tej trasi je veliko lastnikov zemljišč in z vsakim lastnikom je potrebno skleniti služnostno pogodbo. Vodja kabineta uprave podjetja Elektro Celje Maja Ivančič je na naše vprašanje, ali se terminski plan kaj spreminja, odgovorila, da končni terminski plan izgradnje ostane nespremenjen, spremenili so se le mejniki posameznih faz. Kot pravijo v podjetju, imajo dolgoletne izkušnje pri graditvi objektov. Vsaka umestitev elektroenergetskega objekta v prostor zahteva določen čas, energijo v iskanju optimalnih rešitev in navsezadnje še investicijski denar. SPREMEMBA TRASE ZARADI RAKUNOVEGA GRADIŠČA Kot je sporočila Ivančičeva, je projekt razdeljen na več delov. Na relaciji Nazarje-Rečica trg imajo pridobljene služnostne pogodbe vseh fizičnih oseb, v postopku je pridobitev služnosti s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Služnostne pogodbe z Direkcijo RS za infrastrukturo, Občino Rečica ob Savinji in Agencijo RS za okolje (ARSO) se bodo pridobile po pridobitvi soglasja na projektno rešitev. Pridobljeni so bili vsi projektni pogoji vseh soglasodajalcev. Soglasodajalec Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) jim s kulturno varstvenih pogojev na poslano idejno zasnovo na delu trase ne dovoli posega zaradi arheološkega najdišča Rakunovo gradišče, zato je bil na sestanku 17. avgusta sklenjen dogovor, da se pripravi nova trasa z upoštevanim odmikom od najdišča in da se poda nova vloga za projektne pogoje. Vloga za spremembo je bila že podana, čakajo na nove pogoje. Pripravlja se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, vlo- ge za soglasje bodo podane v začetku oktobra 2015. V TEM LETU DOKUMENTACIJA DO VARPOLJ Na preostalih delih jim manjka le še osem služnostnih pogodb fizičnih oseb, nekaj od teh jih je že vročenih strankam. Tudi ostala dokumentacija na relaciji Nazarje-Varpolje, vključno s transformatorsko postajo Varpolje, je v večini urejena. Manjka jim še služnostna pogodba z Občino Rečica ob Savinji, ki se bo pridobila po pridobitvi soglasja na projektno rešitev. Pridobljeni so bili projektni pogoji soglasodajalcev razen ARSO, ZVKDS, Telemach in Občine Rečica ob Savinji, katere so že pozvali. Ta soglasja nameravajo pridobiti še v tem letu, za traso od Varpolj do Ljubnega pa v prihodnjem letu. Investicija predvidenih kablo-vodov na relaciji Nazarje-Ljubno je ocenjena na 1,1 milijona evrov, brez upoštevanja stroškov služnosti in stroškov izgradnje transformatorske postaje (RP) Ljubno Loke z vključitvijo v srednje napetostno omrežje. Ti stroški se ocenjujejo na dodatnih 200.000 do 300.000 evrov. ŠMS OBČINSKI SVET LUČE Občina bo subvencionirala vse tri omrežnine Člani lučkega občinskega sveta so se v sredo, 16. septembra, sestali na sedmi redni seji. Na dnevnem redu je bila sprememba cen storitev izvajanja obvezne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Svetniki so sprejeli oba elaborata, ki ju je pripravilo Javno podjetje Komunala Mozirje in sprejeli sklep o stoodstotni subvenciji občine za vse tri omrežnine do konca leta 2016. Ob opravičeni odsotnosti župana Cirila Rosca je sejo vodil podžupan Tomaž Robnik. Ta je predal besedo Andreju Ermencu, direktorju Komunale. Ta je pojasnil, da v Lučah še niso sprejeli spremenjene metodologije obračunavanja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odplak, ki je začela veljati s 1. januarjem 2013. Do tedaj so bile omenjene cene zamrznjene, z uredbo pa se je potrjevanje cen preneslo v pristojnost občin. Lučki občinski svet je materijo obravnaval že v prejšnjem mandatu, vendar se ni odločil za potrditev spremembe cen. Tokrat je bil svetnikom ponujen predlog, ki ga je predhodno obravnaval tudi pristojni odbor, da se potrdita oba elaborata ter cene storitev, prizna se subvencija na omre-žnine v višini 100 odstotkov za vse tri gospodarske javne službe do konca leta 2016, potrdijo se cene izvaja storitev, vse omenjeno pa prične veljati s 1. oktobrom. Prisotni so v krajši razpravi menili, da bi utegnilo biti takojšnje zvišanje cen precejšnje breme za porabnike. Od Ermenca so želeli nekaj pojasnil glede enake cene storitev za vseh pet občin, ki jih pokriva Komunala. Ermenc je povedal, da so cene oblikovane v skladu z uredbo. Doslej je gospodinjstvo v Lučah, ki je porabilo povprečno 15 kubičnih metrov vode mesečno in je priključeno na javno kanalizacijo, dobivalo položnico v znesku 20,62 evra. Po novem bi bila taka položnica 37,35 evra. Ob celotni subvenciji omrežnine bo znesek za povprečno porabo 15 kubičnih metrov in vse tri komunalne storitve znašal 23,96 evra skupaj z DDV. V razpravi je z zanimivim podatkom postregel svetnik Andrej Šiljar, ki je dejal, da enaka količina ustekleničene vode stane okoli 500 evrov. Občina sme subvencionirati omrežnino le za gospodinjstva, ne pa tudi za pridobitne dejavnosti. Po izračunih na podlagi lanske porabe vode bo znesek nadomestila omrežnin, ki ga bo občina v letu 2016 krila iz proračuna, znašal nekaj več kot 19.800 evrov. Svetniki so predlagane sklepe soglasno potrdili. Marija Lebar Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 4 Gospodarstvo, Iz občin DAN SLOVENSKE INOVATIVNOSTI Inovatorjem BSH Hišni aparati Nazarje zlato in srebro Nazarski inovatorji se tudi letos niso izneverili tradiciji. Na podelitvi nacionalnih priznanj za inovacije 2014, ki je potekala v sredo, 15. septembra, so prejeli zlato in srebrno priznanje. Podelitev je sodila v sklop dogajanja letošnjega Dneva inovativnosti, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila na Brdu pri Kranju. Poleg BSH-jevih so bili na predlog Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice, nagrajeni tudi inovatorji iz velenjskega Gorenja in Esotecha. VELIKA BERA KAKOVOSTNIH INOVACIJ Gospodarska zbornica Slovenije je podelila nacionalna priznanja za najbolj inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih ter javno raziskovalnih zavodih. Dvanajst zlatih, 21 srebrnih in štiri bronasta priznanja ter ena diploma so rezultat nacionalnega finala, v katerem je pred tem na regionalni ravni sodelovalo preko 170 inovacij in preko 800 inovatorjev. V zadnjih trinajstih letih so v celotni Sloveniji nagradili prek 7.000 inovatorjev in prek 2.200 inovacij ter na nacionalni ravni z letošnjimi vred podelili 98 zlatih priznanj. Sicer se je letos za zlata, srebrna in bronasta priznanja potegovalo 38 najboljših inovacij iz vse Slovenije. GZS je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti. DVE PRIZNANJI ZA BSH Skupina inovatorjev iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje je prejela zlato priznanje za inovacijo popolnoma vgradni kavni avtomat IC 6. »Perfect built-in« pristop garantira, da se espresso aparati serije IC6 popolnoma skladajo s celotno serijo vgradnih aparatov nove generacije, je zapisano v predstavitvi inovacije. Srebrno priznanje je prejela skupina BSH-je- vih inovatorjev za kuhinjski aparat MaxxiMUM. Ta aparat skupaj s priključki omogoča 120 različnih obdelav. IZ TUKAJŠNJE ZBORNICE ŠE DVA PREJEMNIKA Gorenje d. d. je prejelo zlato priznanje za inovacijo številčne skupine avtorjev, in sicer za novo generacijo vgradnih pečic H-BIO 45/60-14. Nove vgradne pečice imajo volumen med največjimi na trgu, hkrati pa nizkoenergijsko porabo zaradi posebnega EKO programa. Esotech je prejel srebrno priznanje s področja čistilnih naprav za pitno vodo. Nagrajena tehnologija omogoča čiščenje različnih kvalitet surove vode, pri čemer je regulacija optimalnih pretokov vode, pogostosti povratnega spiranja membran in oglenih filtrov računalniško vodena. NAJ INOVACIJA PO MNENJU JAVNOSTI Udeleženci glasovanja za javnost so se odločili, da je naj inovacija medicinsko oblikovan aluminijasti Extreme outdoor ležalnik iz naravnega, vodoodbojnega usnja, ki so ga ustvarili inovatorji družb Kreativni aluminij in Boxmark Leather. »Oblikovalsko privlačen in ergonomsko oblikovan ležalnik je primeren za uporabo v najzahtevnejši obmorski klimi in vlažnih prostorih,« je zapisano v predstavitvi inovacije. Tokratna podelitev nacionalnih priznanj za inovativnost je bila trinajsto leto zapovrstjo. Poleg tega se je v dopoldanskem času odvijala še 8. konferenca o prenosu tehnologij, ki je osvetlila različne vidike in pomen strateškega mednarodnega povezovanja na področju inovativnosti. Marija Lebar Nagrajeni inovatorji BSH Hišni aparati Nazarje v družbi z vodstvom podjetja in Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. (Fotodokumentacija BSH Hišni aparati Nazarje) OBČINSKI SVET NAZARJE Potrdili investicijski dokument za prenovo ceste Člani nazarskega občinskega sveta so se v torek, 15. septembra, zbrali na drugi izredni seji v tokratnem mandatu. Na seji so sklepali o dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za ureditev kategoriziranih cest v občini, konkretneje na Prihovi in so ga soglasno potrdili. SPREMEMBA ZARADI NESOGLASJA O LASTNIŠTVU ZEMLJIŠČA Sejo je župan Matej Pečovnik sklical zaradi zahteve ministrstva za finance po ureditvi dokumentacije do skrajnega roka, to je 15. septembra letos, če je želela občina Nazarje še ko- ristiti sredstva, ki jih sofinancira država za izvedbo občinskih investicij po 23. členu zakona o financiranju občin. Ta denar je občina najprej nameravala vložiti v drug cestni odsek, vendar tam ni prišlo do soglasja o lastništvu zemljišča. ŠIRITEV IN PREPLASTITEV CESTE NA PRIHOVI Po sestanku s krajani Prihove so se odločili za rekonstrukcijo tamkajšnje ceste, o čemer je bilo potrebno obvestiti ministrstvo. Skrajni rok za oddajo dokumentacije je bil 15. september. Gre za rekonstrukcijo lokalne ceste, ki vodi od križišča pri podjetju BSH Hišni aparati Nazarje skozi naselje Prihova. Obstoječi odsek ceste je v zelo slabem stanju, vozišče, široko 2,5 metra je dotrajano. Asfalt je razpokan, pojavljajo se udarne jame, na nekaterih mestih pa ni bankin. DIIP predvideva širitev in preplastitev omenjene ceste v dolžini okoli 450 metrov. Ker so s krajani dogovorjene tudi zadeve okoli odstopa manjših delov potrebnih zemljišč in prenosa ceste v last občine, so svetniki sklep o sprejemu DIIP soglasno potrdili. Marija Lebar 5 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Gospodarstvo SAVINJSKO-ZASAVSKE GAZELE Poslovni oskar v roke Plastike Skaza, Biomasa med nominiranci Prejemniki priznanj (z leve) Rok Suhodolnik (Biomasa), Laura Rednak (Plastika Skaza) in Jožef Klajnšek (Baumuller) z Jožetom Prikeržnikom in Miho Vrbincem, predsednikom organizacijskega odbora gazel. (Foto: ŠMS) V Velenju so v četrtek, 17. septembra, podelili savinjsko-zasavske gazele, priznanja za najhitreje rastoča podjetja, ki jih podeljuje časopisna hiša Dnevnik. Gazele morajo biti hitre in spretne na vseh svojih poteh, so dejali na Dnevniku in takšni so bili tudi nominiranci, podjetje Baumuler Dravinja, Biomasa in Plastika Ska-za. Gazela savinjsko-zasavske regije, najhitrejša med zelo hitrimi, je postala lanskoletna zlata gazela Plastika Skaza. Podjetje Biomasa iz Luč, se je med 100 najhitreje rastočih podjetij savinjsko-zasavske regije uvrstilo na prvo mesto z preko dva tisoč odstotnim indeksom rasti v zadnjem letu. V podjetju se že od leta 1998 ukvarjajo z lesom in energetiko, so generalni zastopnik avstrijskega proizvajalca Froling. O ideji in začetku podjetniške poti je spregovoril direktor Rok Suhodolnik. Dejal je, da se trudijo, da so vedno korak in četrt pred konkurenco, njihova uspešnost pa temelji tudi na tem, da strankam nudijo kompletno storitev od A do Ž. V podjetju je zaposlenih 28 ljudi. Poleg zastopstva, prodaje, montaže in servisa kotlov na lesno biomaso froling so glavne dejavnosti podjetja izvedba daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso, prodaja in dobava toplote končnim uporabnikom, izdelava in prodaja lesne biomase - sekanci in pelete, dobava in montaža naprav za soproizvodnjo elektrike in toplote iz lesnega plina ter proizvodnja elektrike in toplote iz lesnega plina. V letu 2007 so začeli z izgradnjo Biomasinega biomasnega centra (BBC) v Nazarjah, kjer danes proizvajajo elektriko, tehnično suhe sekance, brikete in pelete. Rok Suhodolnik je ob prejemu priznanja povedal: »Veseli smo, da smo del jagodnega izbora najhitreje rastočih podjetij v regiji. To je rezultat dolgega, dobrega in korektnega dela ter dobre ekipe v podjetju. Naša nominacija je tudi rezultat dobrega poslovnega leta, kar pa se pri nas v Sloveniji lahko tudi zelo hitro spremeni, zato svoje poslovanje širimo v tujino. Izvajamo večji projekt v Avstriji, širimo se tudi na Hrvaško in v Srbijo. Plastiki Skaza pa čestitamo. Naziv gazele so si nedvomno zaslužili.« ( . ^ Med 100 najhitreje rastočih podjetij so se letos zapisala sledeča zgornjesa- vinjska podjetja in podjetniki: Biomasa Rok Suhodolnik s.p. Luče, Pfeifer d.o.o. Nazarje, Eltras d.o.o. Solčava, Panatop d.o.o. Nazarje, Eltos Pic d.o.o. Rečica ob Savinji, EM PK d.o.o. Luče, Zadražnik transport Mozirje, Biomasa d.o.o. Luče, Rihter d.o.o. Ljubno ob Savinji, Irles d.o.o. Rečica ob Savinji in Moličnik d.o.o. Luče. V podjetju Baumuller Dravinja se ukvarjajo z obdelavo tankih kovin, njihov glavni proizvod je stikalna omara, prokurist Jožef Klajnšek pa je povedal, da je ključna vrednota podjetja zadovoljen delavec. Plastika Skaza je družinsko podjetje, ki se ponaša z 38-letno tradicijo brizganja plastike. Izvršna direktorica Laura Rednak je povedala, da so za uspeh podjetja ključni zaposleni in da bodo v Občina Nazarje, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA) v torek, 29. septembra, v domu kulture v Nazarjah organizirajo 8. razvojno konferenco lesarjev - vseslovensko srečanje lesarske panoge. Osrednja točka konference bo predstavitev aktivnosti Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki jih bo predstavil v. d. generalnega direktorja direk-torata Jože Prikeržnik. Trende in izzive v lesnopredelovalni dejavnosti bo predstavil direktor kratkem z blagovno znamko Cuisine prisotni tudi v Ikeinih prodajalnah v Nemčiji in ZDA. Savinjsko-zasavska regija je po prejetih najvišjih priznanjih za gazele med šestimi regijami rekorderka. Od leta 2001, ko so pripravili prvi izbor, do leta 2014, sta bronasto gazelo prejeli dve podjetji, srebrno tri, zlato pa kar šest, med njimi tudi ljubensko podjetje KLS. ŠMS Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec, v nadaljevanju pa bosta o problematiki lesnopredelovalne dejavnosti v praksi spregovorila predsednik Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Alojz Burja in predstavnik Sekcije lesnih strok pri OZS Alojz Selišnik. Direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Velislav Žvipelj bo predstavil možnosti financiranja projektov na področju predelave in obdelave lesa, o lesu kot izzivu za vse Slovence pa bo razmišljala direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. Udeleženci konference si bodo lahko v avli kulturnega doma ogledali del razstave Od drevesa do zibelke. KF 8. RAZVOJNA KONFERENCA LESARJEV SLOVENIJE Osrednja pozornost aktivnostim Direktorata za lesarstvo Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 6 Iz občin PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE NAZARJE Nagradili zaslužne občane, župan o končanih in bodočih investicijah Ob prazniku občine Nazarje so se odvijale številne prireditve, najbolj svečana pa je bila proslava s podelilvijo občinskih priznanj v petek, 18. septembra, v domu kulture. Župan Matej Pe-čovnik in podžupan Bojan Štrukelj sta podelila občinske nagrade. Le-te so prejeli Irena Vačov-nik, Darja Acman, Miro Brezovnik, Čebelarska družina Kokarje, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje in Ajda Nina Vivod, Manja Vačovnik ter Larisa Kotnik. V imenu nagrajencev se je zahvalila Irena Vačovnik. Občino je kot mater vseh občanov skozi oči občanov in tujcev predstavila moderatorka Nataša Terbovšek Coklin. Preverila je namreč, koliko jo občani in tujci poznajo. Ne le domačini, tudi na ljubljanskih ulicah so nekateri vedeli veliko o občini, ki se ponaša z gradom Vrbovec, samostansko knjižnico in ne nazadnje propadlo lesno industrijo. PRESTAVLJENO DELO PRETEKLEGA LETA Župan Matej Pečovnik je v nagovoru čestital prejemnikom občinskih nagrad in povzel delo preteklega leta in načrte. Najprej se je občanom zahvalil za zaupanje na lanskih volitvah ter nadaljeval, da je njegova naloga povezovanje, saj bo le s povezovanjem, sodelovanjem in strpnostjo življenje vseh občanov lepše. Dodal je, da je občina upravičila svoj obstoj, da pa jim delo otežuje država, ki jim nalaga vse več pristojnosti in obveznosti, zanje pa prejemajo vse manj sredstev iz proračuna. Pečovnik se je v govoru dotaknil šolstva, delovanja društev in uspešnega dela na področju zdravstva, kjer so županja in župani zgornjesa-vinjskih občin strnili vrste in uspešno nasprotovali novi mreži urgentnih centrov, saj bi le-ta prinesla bistveno poslabšanje za prebivalce. Na tem področju gre veliko zaslug poslanki Nadi Brinovšek, ki je zelo uspešno zastopala dolino, je poudaril. Na področju poplavne varnosti se trudijo, da bi država le-to zagotovila, v občini pa redno zagotavljajo čiščenje prodišč, ki so se pokazala za zelo pomembna. Cestna infrastruktura je v slabem stanju, se pa trenutno izvajajo vzdrževalna dela na cesti v Šmartnem ob Dreti, kjer se bo cesta preplastila, občina pa bo zgradila meteorno kanalizacijo in pločnik. Končana je tudi prva faza izgradnje parkirišča v centru Šmartnega. Med drugimi investicijami je župan Pečovnik naštel sanacijo podpornega zidu na nazarskem pokopališču, postavitev brvi v IOC Prihova, izgradnjo balinišča na Lazah, prenovo Tominško-ve kašče in ponovni zagon Brčunovega mlina. Izvedena je bila tudi dokončna sanacija lokalne ceste Zavodice-Čreta, prav tako razširitev javne poti Žlabor-Krajner ter sanacija plazu pri Beleto-vih v Rovtu. To je le del opravljenih investicij, občane pa so razveselili tudi z nekaterimi manjšimi. Razveselili so se tudi odprtja lekarniških prostorov in prostorov knjižnice. NAČRTI ZA NAPREJ Načrtov jim tudi za prihodnost ne manjka, je povedal Pečovnik in naštel nekaj investicij za to rov, zaposlenih v občinski upravi in občanov prinaša uspeh v dobrobit vseh. »Naš moto je »Občina za ljudi« in tako bomo delovali tudi naprej.« Poleg lepih besed, ki jih je ob rojstnem dnevu občini namenila moderatorka, so druženje obogatile tri mlade glasbenice, občinske nagrajenke, flavtistki Manja Vačovnik in Larisa Kotnik ter harfistka Ajda Nina Vivod, uvodoma je himno zapela Petra Kopušar, obiskovalce pa so razva- Prejemniki občinskih priznanj za leto 2015 z županom Matejem Pečovnikom (levo) in podžupanom Bojanom Štrukljem (desno) (Foto: ŠMS) leto in zaključil: »Menim, da je za nami uspešno leto in da smo bili uspešni, smo zaslužni vsi.« Tvorno sodelovanje občinskih svetnikov in svetnic, predsednikov in članov krajevnih odbo- jali tudi ubrani glasovi članov mladinskega pevskega zbora nazarske šole pod vodstvom Katje Gruber in ob spremljavi Tonija Acmana. ŠMS Nagrajenci občine Nazarje za leto 2015 SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE ... je prejela Irena Vačovnik, ki je uspešno delovala kot občinska svetnica v več mandatih, dva in pol mandata je bila tudi podžupanja. Aktivna je v krajevni skupnosti Nazarje in nekaterih društvih, v svojem okolju pa deluje pozitivno ter povezovalno. BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE ... sta prejela Darja Acman, članica PGD Šmartno ob Dreti, vodi komisijo za žene in je zaslužna, da je zaživela ženska tekmovalna enota, ter Miro Brezovnik za uspešno vode- nje krajevnega odbora KS Šmartno ob Dreti, za konstruktivno delo v občinskem svetu in v gasilstvu. PRIZNANJA ŽUPANA OBČINE NAZARJE .so prejeli: Čebelarsko društvo Kokarje za 60-letno delo, Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber za prejeto zlato priznanje na mednarodnem pevskem tekmovanju na Češkem, za uspešno udejstvo-vanje na mednarodnih tekmovanjih pa so priznanja prejele harfistka Ajda Nina Vivod in flavtistki Manja Vačovnik ter Larisa Kotnik. 7 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Gospodarstvo CELJE, MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI - MOS Zgornjesavinjski razstavljavci zadovoljni z letošnjim utripom V Celju je od 8. do 13. septembra potekal 48. mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki je tudi tokrat nudil pester pregled domače in tuje ponudbe izdelkov in storitev, saj se je predstavilo več kot 1.500 razstavljavcev iz 38 držav. Letošnje novosti e-mobil-nost, Outdoor park, zgodba o lesu in druge so se izkazale za dobrodošlo popestritev podjetni- SKUPINA GLIN NAZARJE IZPOSTAVILA NOVO OKNO Glin Nazarje je na sejmu prisotno že vrsto let. Letos so se predstavili s prerezi lesenih oken profila 68 in 92 mm z dvojno ali trojno zasteklitvijo ter s prerezi oken v kombinaciji les-aluminj. Posebej so izpostavili novo okno les-aluminij Glin LINE 99, kateremu dajejo poravnane linije tako na zunanji kot na notra- V Glinu Nazarje so posebej izpostavili novo okno les-aluminij Glin LINE 99. (Fotodokumentacija Glin Nazarje) škega dogodka. Zgornjesavinjski podjetniki, ki so se odločili za sodelovanje, so bili z obiskom svojih razstavnih prostorov in z zanimanjem morebitnih kupcev zadovoljni. Poleg posameznih razstavljavcev, kot so Glin Nazarje, Biomasa, V podjetju Biomasa iz Luč so predstavili najnovejšo ponudbo sodobnih kotlov na polena, sekance in pelete froling. (Fotodokumentacija Biomasa) Grlica in Solni tempelj, so pod slo- javnost ni ravno v primernem času, ganom »Savinja je zakon« moči združili še zgornjesavinjski ponudniki turistično adrenalinskih aktivnosti. o realizaciji pa je še prezgodaj govoriti. »Letos smo bili med drugim priča bogatemu programu spremljajočih storitev, ki so bile podprte s soproizvodnjo toplote in elektrike iz lesne biomase. Pri tem eden izmed najučinkovitejših načinov izrabe razpoložljivih energetskih virov Pod sloganom Savinja je zakon so se predstavili zgornjesavinjski ponudniki turističnih kapacitet, adrenalinskih in ostalih športnih aktivnosti. (Fotodokumentacija Kamp Menina) nji strani zelo moderen in privlačen izgled. Na sejmu so promovirali tudi montažne hiše, vhodna vrata, panoramske stene, lesena polkna in okna s skritim okovjem. Darija Vrhovnik, direktor prodaje, pravi, da sejem za njihovo de- strani najvišjih vladnih predstavnikov in po dolgem času smo dobili informacije o konkretnih ukrepih, ki bi lahko vsaj malo pomagali lesnopredelovalni industriji,« je še dodala Vrhovnikova. PODJETJE BIOMASA PREDSTAVILO NAPRAVO ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIKE Tudi podjetje Biomasa iz Luč se sejma redno udeležuje, vedno pa predstavijo najnovejšo ponudbo sodobnih kotlov na polena, se-kance in pelete froling. Dodatno so tokrat promovirali še napravo za omogoča, da se manj kakovostni les učinkovito pretvori v lesni plin, iz katerega se nato pridobiva toplotno in električno energijo. Po besedah predstavnika podjetja Saša Črešnika je bilo glede na prejšnja leta opazili upad obiskovalcev ob koncu tedna, med tem ko je bilo že med tednom precej konkretnega zanimanja za njihovo ponudbo. TRGOVINA IN SERVIS GRLICA PRIPRAVILA DEMONSTRACIJE ORODJA Podjetje Grlica iz Mozirja je kot ekskluzivni distributer za Slovenijo predstavilo profesionalno saj je malo poslov, ki se lahko realizirajo še pred zimo. A z obiskom so bili kljub temu zadovoljni, dobili so veliko konkretnih povpraševanj, Podjetje Grlica iz Mozirja je predstavilo profesionalno električno orodje ameriške blagovne znamke Milwaukee. (Fotodokumentacija Grlica) Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 8 Gospodarstvo, Organizacije Veliko obiskovalcev je pritegnil tudi razstavni prostor podjetja Solni tempelj iz Gornjega Grada. (Fotodokumentacija Solni tempelj) električno orodje ameriške blagovne znamke Milwaukee. Obiskovalci so se lahko ob demonstracijah prepričali o zmogljivostih in konkurenčnosti blagovne znamke. Z obiskom letošnjega sejma so bili zelo zadovoljni, kakor tudi z vedno večjim številom zadovoljnih uporabnikov. Kot pravi direktor Tone Grlica, se glede na pozitivne odzive kupcev sejma nameravajo udeleževati tudi v prihodnje. PREDSTAVNIKI PROJEKTA »SAVINJA JE ZAKON« S ŠPORTNIMI AKTIVNOSTMI Pod sloganom Savinja je zakon so se v organizaciji Kamp Menina, Beli zajec, Dolina avantur ter Natur plac na Skalci predstavili zgornjesa-vinjski ponudniki turističnih kapacitet, adrenalinskih in ostalih športnih aktivnosti. Poleg omenjenih v skupini aktivno sodelujejo še Zimsko letni turistični center Golte, Apartmaji in wellness Skok, Apartmaji in wellness Korošec, Brinečev kmečki mlin, Mozaik doživetij in ostali. Prikazali so Zgornjo Savinjsko dolino v malem, obiskovalci so lahko na umetnem jezeru preizkusili vodne športe z uporabo raftov, ka- jakov in bellyakov ter ponudbo najnovejših gorskih koles na kolesarski progi. Predstavitev je v celoti temeljila na krepitvi prepoznavnosti naše doline in ozaveščanju, kaj vse je tukaj moč doživeti. Ponudijo lahko od skoka z letala do smučanja na travi, zorbinga, kanjonin- ga, gorskega kolesarjenja, spusta z raftom ali kajakom do jamarstva, gorskega plezanja in smučanja. Dogajanje na predstavitvenem prostoru je navdušilo tudi organizatorja, ki razmišljajo o stalni postavitvi takšnega Outdoor parka na območju celjskega sejma. SOLNI TEMPELJ Z NAJNOVEJŠO PONUDBO IN NASVETI ZA OBISKOVALCE S ponudbo najnovejših haloge-neratorjev in inhalatorjev z ultrazvočno in kompresorsko tehnologijo ustvarjanja aerosola znamke Prizma, krem apidonum 100-od-stotnega naravnega izvora na osnovi čebeljih sestavin, veliko izbiro naravnih solnih lučk ter strokovnimi nasveti je veliko obiskovalcev pritegnil tudi razstavni prostor podjetja Solni tempelj iz Gornjega Grada. Barbara Rozoničnik DRUŠTVO LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Priprave na izdelavo strategije lokalnega razvoja v polnem zamahu Sredi septembra je na Ljubnem ob Savinji potekala druga delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja 2014 - 2020, ki jo je v sodelovanju z Zavodom Savinja organizirala obstoječa LAS Zgornje Savinjske doline. V poglobljeni debati so razpravljali o določitvi ukrepov za doseganje razvojnih ciljev. Štirje tematski sklopi so bili predstavljeni že na prvi delavnici. To so ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter več- ja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Udeleženci delavnice so tokrat menili, da je potrebno največji poudarek dati prav prvemu sklopu, to je ustvarjanju delovnih mest. Prisotni so se nagibali k mnenju, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti nekaj večjim projektom, pri tem pa ne zanemariti niti perspektivnih manjših razvojnih projektov, ki bodo tudi dobili možnost realizacije. Ponovno so potrdili odločenost, da se strategijo lokalnega razvoja pripravi do prvega roka za prijavo, to je do konca oktobra, zato bodo delovali z ustrezno dinamiko in se srečevali pogosto. Kot meni predsednica obstoječe LAS Mateja Brlec Suhodolnik, bi bilo dobro, če bi lahko na prihodnjih srečanjih že nekoliko bolj usmerjeno razmišljali o morebitnih nosilcih posameznih projektov. Prav tako jih čaka še primerjava predlaganih konkretnih vsebin s tistimi, katerih nabor bodo pripravili v LAS Šaleške doline. Po tem, koliko so vsebine podobne oziroma se NOMINACIJE ZA NAGRADE NETPRO prekrivajo ali dopolnjujejo, bo lažja odločitev o bodočem območju LAS. Brlec Suhodolnikova je z udeležbo in navdušenjem na dosedanjih dogodkih zadovoljna. Pomembno se ji zdi, da so prisotni predstavniki vseh zgornjesavinjskih občin, večine partnerjev in različnih strokovnih inštitucij. Prav tako je na srečanjih po njenem razveseljivo spontano izražanje mnenj in idej vseh udeležencev in zavzeto vključevanje v pripravo strategije. Marija Lebar KLS ponovno v družbi najboljših Udeleženci delavnice so menili, da je potrebno največji poudarek dati ustvarjanju delovnih mest. (Foto: Marija Lebar) Za nagrade NetPRO za odličnost in stabilnost v poslovanju je nomi-niranih 44 velikih, srednjih, malih in mikro podjetij. Nagrade bodo prvič podelili 1. oktobra, na mednarodni networking konferenci NetPRO, v konkurenci srednje velikih podjetij se za nagrado poteguje tudi KLS Ljubno. Nominirana podjetja odlikuje finančna ocena 90 ali več ter uspešno poslovanje in dobre poslovne prakse. Na seznamu je pet velikih, 14 srednjih, 12 malih in 13 mikro nominiranih podjetij. Organizatorja konference sta poslovni asistent bi-zi.si in Business intelligence center. ŠMS 9 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Organizacije, Šolstvo SLOVESNOST OB 875-LETNICI USTANOVITVE SAMOSTANA V GORNJEM GRADU Z mednarodno mašo obudili spomin na benediktinski samostan in prvo pisno omembo kraja V soboto, 12. septembra, je bila v gornjegrajski katedrali slovesna mednarodna maša ob 875-le-tnici ustanovitve benediktinskega samostana in prvi pisni omembi kraja. Mašo je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, poleg domačina, predstojnika salezijan-ske družbe mag. Janeza Potočnika in domačih duhovnikov so se je udeležili številni predstavniki iz tujine. V nemškem in italijanskem jeziku sta jih nagovorila tako župan POVEZANI PREKO BENEDIKTOVE POTI V pozdravnem govoru je gornjegrajski župan Stanko Ogradi pozdravil goste in omenil bogato zgodovino Gornjega Grada, ki se pričenja ravno z ustanovitvijo benediktinskega samostana. »Zbrani smo v največji katedrali po prostornini na Slovenskem, ljudje različnih narodov in jezikov. Povezuje nas skupna zgodovina in kulturna dediščina. Kot smo se povezovali v prete- spomenik v preteklosti in sedanjosti skrbeli in ga obdržali v podobi, kot je sedaj. Predvsem pa je pohvalil zgledno sodelovanje občine in župana Ogradija z župnijo in celjsko škofijo. Škof se je zahvalil dosedanjemu župniku Jožetu Belaku za njegovo delovanje v tej župniji in pozdravil novega župnika Ivana Šumljaka. POZDRAVNE BESEDE GOSTOV Ob pričetku bogoslužja je o pomenu povezovanja in benedikto-vi poti spregovoril pater Siegfried Stattman, ki je z romarji tokrat peš prišel iz Nove Štifte, že leta pa z romarji peš ali s kolesi prihaja v Gornji Grad. Spregovoril je tudi ob zaključku bogoslužja, prav tako pater Bolčina, župana Primus in Schmidt in Andrea Goi, predstavnik občine Forgaria. Občina Gornji Grad se je vsem sodelujočim zahvalila z darilom, knjigo o gornjegrajski katedrali. Pred mašo je obiskovalce zabavala Godba Zgornje Savinjske doline, med mašo je prepeval domači cerkveni pevski zbor, zapeli pa so tudi avstrijski pevci. Tekst in fotografije: ŠMS 7. JAMNIKOVA KIPARSKA KOLONIJA Tema letošnjega srečanja bo obelisk Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega Grada tudi letos pripravlja in vabi mlade kiparje osnovnih šol k sodelovanju na Jamnikovo kolonijo. Kolonija nosi ime po znanem lokalnem izumitelju in inovatorju Antonu Ja-mniku, ki ga je Edi Mavrič - Sa-vinjčan poimenoval kar »Gornje-grajski Leonardo«. Njemu v spomin in mladim ki- parjem v spodbudo pripravljajo kiparsko srečanje pred mogočno gornjegrajsko katedralo. Vrvež mladih umetnikov bo pričaral ustvarjalno kiparsko vzdušje, zato vabljeni k spremljanju prireditve in k prijavi za sodelovanje. Srečanje bo v četrtek, 1. oktobra, vodilna tema letošnjega kiparjenja bo obelisk. ŠMS Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek je pozdravil čezmejno povezovanje župnij. Stanko Ogradi kot škof Lipovšek. klosti, se moramo tudi v prihodnje, Maša je potekala v treh jezikih, pri prebiranju evangelija, beril in prošenj pa so sodelovali tuji gostje. ŠTEVILNI TUJI PREDSTAVNIKI Slovesnosti so se udeležili predstavnik goriškega nadškofa Karlo Bolčina, predstavniki benediktinskih samostanov iz Avstrije, med njimi upokojeni linški škof msgr. Maximilijan Aichern, opat benediktinskega samostana St. Lambrecht pater Benedikt Plank, dekan benediktinskega samostana Šentpavel (St. Paul) pater Siegfried Stattman in romarji z njihovih župnij. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Malteškega viteškega reda in srbske pravoslavne cerkve, duhovniki iz Poljske, župan občine Šent-pavel Herman Primus, župan pobratene občine Gospa Sveta (Maria Saal) Anton Schmidt in predstavniki pobratene občine Forgaria nel Friuli iz Italije. pa naj si bo to na kulturnem, verskem ali turističnem področju. Prijateljstvo nima meja. Današnji dan je dokaz, da smo na pravi poti. Pohvaliti moram sodelovanje z benediktinskim samostanom v Šentpa-vlu pri vzpostavljanju benediktinske romarske poti,« je v govoru povedal Ogradi. OD BENEDIKTINCEV DO LJUBLJANSKIH ŠKOFOV Tudi škof Lipovšek se je v pridigi osredotočil na ustanovitev benediktinskega samostana. Le-ta je deloval v duhu moli in delaj in takšnemu zgledu so sledili tudi farani. Omenil je vlogo ljubljanske škofije, ki je po ukinitvi samostana v kraju zgradila veličastno katedralo,v kateri so številni škofje našli svoje zadnje počivališče. Zahvalil se je vsem župnikom in faranom, ki so za ta kulturno zgodovinski Gosta gornjegrajskega župana Stanka Ogradija (levo) sta bila župana občin Šentpavel Herman Primus (desno) in Gospa sveta Anton Schmidt (drugi z desne). 10 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Oglasi POGOVOR Z DIREKTORJEM ECE MITJEM TERCETOM Združitev najboljših S 1. oktobrom na slovenski energetski trg prihaja podjetje ECE, v katerega sta se združila uspešna podjetja Elektro Celje Energija in Elektro Gorenjska Prodaja. Postal bo drugi največji dobavitelj in prvi po številu kupcev. Vstopila bosta z združenimi močmi in še več prednostmi za kupce. O tako velikem koraku smo se pogovarjali z direktorjem ECE Mitjem Terčetom. - Združitev dveh zdravih in uspešnih podjetij je pohvalna. Zakaj je prišlo do nje? Šlo je pravzaprav za povsem naraven tok dogajanja. V Sloveniji je trenutno na trgu deset ponudnikov z električno energijo, na trgu z zemeljskim plinom pa še več. Z direktorjem Elektro Gorenjska Prodaja Rudolfom Og-rincem sva zato hitro ugotovila, da sama veliko težje tekmujeva na trgu, kot bi tekmovala, če bi se združila. Hkrati našim lastnikom dajemo večjo možnost in priložnost, saj gre za dolgoročno uspešnejše podjetje. Zato je združitev način, da ostanemo na trgu kot uspešni in tisti, ki kupcem lahko ponudijo največ. - Kaj več pa ta združitev vašim kupcem prinaša? Mi prinašamo za vsa mala podjetja in za vsa gospodinjstva vso energijo iz obnovljivih virov, ki bo še naprej brez Rudolf Ogrinc, direktor Elektro Gorenjska Prodaja (levo), in mag. Mitja Terče, direktor Elektro Celje Energija (Foto: Barbara Reya) doplačila. Prinašamo tudi mobilno aplikacijo, spletni portal za male kupce in za velika podjetja. Poleg tega pa še nov pregleden račun za mala podjetja in gospodinjstva, ki na enem mestu združuje različne energente in več merilnih mest, grafični prikaz pretekle porabe in grafični prikaz tega, kam gre denar pri plačevanju računa za energen-te. Za celjsko regijo in naše dosedanje kupce pa združitev pomeni, da bodo s svojim dobaviteljem lahko komunicirali prek brezplačne telefonske številke. Novost je tudi spletna trgovina z energijsko varčnimi aparati in napravami z možnostjo plačila na obroke. - Kakšni pa so načrti podjetja ECE za prihodnost? Čez 100 let bo elektrika še vedno naš ključni energent, vendar statisti- ka kaže, da vedno več prodamo zemeljskega plina in lesnih peletov. Zato gremo v smer multienergetskega podjetja, ki mu dodajamo še kurilno olje, drva, brikete, nafto in cel spekter energetskih storitev. Vidimo se tudi v prodaji z energenti povezanih elementi, kot so peči in pralni stroji. Ljudje velikokrat ne menjajo starega bojlerja ali drugih energetsko potratnih naprav in jim je treba pomagati s svetovanji. - Združitev je verjetno kar precej pretresla energetski trg, kako se bo to poznalo v prihodnje? Po naši združitvi bo na trgu še devet ponudnikov, mislim, da bo leta 2020 na trgu tri do pet ponudnikov, kar je več kot dovolj. Ekonomija obsega in nizke marže delajo svoje in preživeli bomo le najboljši. I Savinjske novice št. 39, 25. september 2015 11 Organizacije, Kultura, Čestitke PRAZNOVANJE SESTIH DESETLETIJ DELOVANJA KOKARSKIH ČEBELARJEV Ob jubileju podelili priznanja zaslužnim članom V Športnem centru Laze je v soboto, 12. septembra, potekala slovesnost ob šestdeseti obletnici delovanja Čebelarske družine Kokar-je. Ob tej priložnosti, ki so ji poudarek dali številni gostje, so podelili priznanja zaslužnim članom, Čebelarska zveze Slovenije je ČD Ko-karje odlikovala z odličjem Antona Janše III. stopnje. USTANOVITEV LETA 1955 O zgodovini in dejavnostih tukajšnjih čebelarjev je v slavnostnem nagovoru spregovoril predsednik Franc Podrižnik: »Zbrana kronologija Čebelarske družine Kokarje zajema obdobje po 2. svetovni vojni. Zapisana je v knjigi Simona Podrižnika, Kokarje skozi čas. V tem času so čebelarji našega območja nekaj časa delovali pod okriljem Kmetijske zadruge Kokarje. Struktura čebelarjev je bila pretežno kmečka. V sklop kmetije je skoraj obvezno spadal tudi čebelnjak. V začetku je bilo sodelovanje s KZ Kokarje zgledno, kasneje pa se je ohladilo in je potekalo v glavnem le na podlagi nabave sladkorja in prodaje medu.« Na pobudo Jožeta Melavca je bil zato 24. aprila 1955 pod okriljem Čebelarskega društva Celje sklican ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 12 čebelarjev od 21, ki so bili vpisani v čebelarski odsek (sekcijo) pri KZ Kokarje. To je bil začetek šestdesetletne zgodovine organiziranega delovanja družine, nekaj časa po črki zakona imenovane tudi društvo. V organizacijskem smislu so se povezovali v območno zvezo in v Čebelarsko zvezo Slovenije, v organih katere že nekaj časa zelo dejavno sodelujejo. AKTIVNI V OKOLJU Skrbijo tudi za podmladek. Na Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc (levo) je izročil odličje Antona Janše III. stopnje za Čebelarsko družino Kokarje njenemu predsedniku Francu Podrižniku. (Foto: Marija Lebar) sednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc. Oba imenovana sta ČD Kokarje podelila odličje Antona Janše III. stopnje, podeljena pa so bila tudi druga priznanja in zahvale za neutrudno delo v družini ter značke za okrogle jubileje delovanja v čebelarski organizaciji. Prireditev, ki jo je z zanimivimi mislimi o čebelah in čebelarjenju povezoval član ČD Kokarje mag. Franci Kotnik, so sooblikovali učenci Glasbene šole Nazarje in članice čebelarskega krožka na tej šoli. Po uradnem delu je za veselo razpoloženje poskrbel še ansambel Žarek. Marija Lebar Osnovni šoli Nazarje od leta 2008 deluje zelo uspešen čebelarski krožek, katerega ustanovitelja in mentorja sta učiteljica Branka Nare-ks in Franc Podrižnik. Krožkarji na tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih. Kokarski čebelarji v zadnjih letih niso zabeležili hujših čebeljih bolezni, se pa srečujejo z zaje-davcem varoo. Redno obiskujejo različna predavanja in usposabljanja, sodelujejo tudi v delovnih akcijah pri pogozdovanju in skrbijo za ohranjanje naravnega okolja. PRILOŽNOST ZA ZAHVALO V lokalni skupnosti so čebelarji vpeti v številna dogajanja, bodisi ob različnih praznovanjih ali pri promocijski dejavnosti, o čemer je na slovesnosti spregovoril župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik. O dobrem in aktivnem delu ČD Kokarje so pričali tudi govori ostalih povabljencev. Med njimi sta bila podpredsednik Čebelarske zveze Savinjsko šaleškega območja Ivan Čopar in podpred- TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL NARODNIH NOŠ V KAMNIKU Podkrižnikovi naslov ljudskega godca V okviru tradicionalne prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku že vrsto let potekla tekmovanje harmonikarjev za pokal narodnih noš. Tega pripravi tamkajšnje turistično društvo. Desetega tekmovanja so se drugo nedeljo v septembru udeležili tudi Zgornjesavinjčani Gašper Belaj iz Nove Štifte, Nejc Klemenšek z Rečice ob Savinji in Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Omenjeni so se preko predtek-movanja in polfinalnega izbora uspeli uvrstiti v finale. S svojim nastopom in izborom programa so v finalu uspeli prepričati komisijo, da jim je dala visoke ocene. Tako je Belaj v svoji starostni kategoriji osvojil prvo, Klemenšek tretje in Pod-križnikova drugo mesto. Ljubenka je prejela tudi nagrado za naj ljudskega godca. MŠ Zgornjesavinjčani Gašper Belaj (zadaj), Nejc Klemenšek in Tanja Podkrižnik so v Kamniku navdušili z igranjem frajtonarice. (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 12 Zgodovina in narodopisje Velika beseda (7) Piše: Aleksander Videčnik PREDSTAVE NA PROSTEM Če pomislimo na število sodelujočih, ki so bili potrebni za izvedbo katere izmed iger na prostem, smemo tedanjim prirediteljem le čestitati. Poleg tega je šlo za zahtevna gledališka dela. Leta 1934 so pred farno cerkvijo v Mozirju uprizorili igro Slehernik. Ker je igranje na prostem pritegnilo ogromno gledalcev od blizu in daleč, so leta 1937 na župnijskem vrtu pripravili igro Velik oder življenja. To so bile zelo zahtevne postavitve, tako v režijskem kot tudi v organizacijskem pogledu. Režija je bila vseskozi v rokah Vilija Platovška. Kulise je pripravil in poslikal Ivan Dečman. Časopisi so poročali o množičnem obisku teh iger, baje je bilo samo na igri Veliko oder življenja, ki so jo igrali kar šestkrat zapovrstjo, preko 15.000 gledalcev od blizu in daleč. Tedaj so za takšne prevoze koristili »lojterske vozove«. Tisti, ki pomnijo dogajanja v Mozirju ob navedenih igrah na prostem, povedo, kako veliko je bilo navdušenje nad vsako izmed številnih predstav. Posebej imajo v spominu odlično odigrani vlogi Platovška, v eni igri je igral Slehernika, v drugi pa Kristusa. Skupina zanesenjakov okoli Platovška je nameravala na prostem uprizoriti tudi Hamleta, do tega pogumnega načrta na žalost ni prišlo. Pomembna prelomnica je bila ponovno leta 1940, ko so za otvoritev novega kulturnega doma v Mozirju pripravili 26. decembra igro Miklova Zala. Igro je režiral Franjo Cesar, ki je pripravil tudi sceno in poslikal kulise. Leta 1941 so spet odigrali Dve nevesti v režijo Franja Cesarja. Nameravali so igrati še igro Naša kri, žal pa zaradi druge svetovne vojne to ni bilo več mogoče. Utihnila je slovenska beseda in naša pesem za dolga štiri leta. Vojna je zarezala globoke rane v naše narodno telo. Številne žrtve so bile potrebne, da smo spet dočakali dan, ko smo smeli spet peti in govoriti po naše. Sredi leta 1944, ko se je postopno osvobajala naša dolina, so partizanski kulturniki že spodbujali trpeče ljudstvo s pesmijo in igrami. Kulturno delovanje pa je prav zaživelo šele po odhodu okupatorja, maja 1945. LETO 1945 Ljudje so se vračali iz vojaških enot, taborišč in pregnanstva spet domov. Franjo Cesar je seveda takoj prijel za pero in napisal dva prizora: Klic domovine in Partizanski tabor. Prizora so zaigrali 3. avgusta 1945 v Mozirju v domu Partizana. Hkrati so prikazali eno dejanje igre Mati. Domači pevski zbor je pod vodstvom Štefana Skornška pel slovenske narodne pesmi. To je bila prva slovenska kulturna manifestacija po dolgih štirih letih vojne in okupatorskega nasilja v Mozirju. Franjo Cesar se je izrazil, da je bil to tak dogodek, »da so ljudje s solzami v očeh poslušali in gledali. Spet so lahko bili Slovenci.« Tiste prve dni svobode so povsod obeležili z razni- mi proslavami, kjer so si ljudje dali duška ob kulturnih sporedih. V Mozirju so pripravili proslavo 12. septembra 1945 ob obletnici osvoboditve doline. Franjo Cesar je napisal in režiral prizor Osvoboditev Mozirja in dva skeča - Bedak in Zmagovalci. Pevski zbor je nastopil pod vodstvom Štefana Skornška. Prireditve so bile v domu TVD Partizan. 26. decembra 1945 je Franjo Cesar pripravil igro Kralj na Betajnovi - v letu 1946 so zaigrali kar štiri igre - februarja Dva para se ženita, 27. aprila Punt, 3. in 11. septembra Veseli dan ali Matiček se ženi, 26. decembra pa so nastopili v igri Celjski grofje. KASNEJŠE OBDOBJE Tudi v letu 1947 so bili zelo dejavni - Franjo Cesar je spet režiral štiri igre: 9. marca Svet brez sovraštva, 12. aprila Deseti brat, 24. septembra Velika puntarija in 31. decembra Anal-fabet. Podobno je bilo plodno tudi leto 1948. Spet je Franjo Cesar pripravil tri igre: 11. januarja Gospa ministrica, 7. marca Volkodlak in 17. aprila Miklova Zala. V letu 1949 so igrali dve igri: 15. januarja Žalujoči ostali in 10. julija Pot do zločina. V letu 1950 so že delovali v okviru Prosvetnega društva Savinja in igrali igro Za narodov blagor. Ker je Franjo Cesar nastopil službeno mesto odrskega mojstra v Celju, je igra odpadla. Za Cesarjem je režijo v društvu prevzel Franjo Steiner, ki je uspešno nadaljeval odrsko dejavnost v Mozirju. Pod njegovo režijo so 31. decembra 1950 zaigrali igro Gumb. Tako v gledališki dejavnosti ni bilo premora. Dve igri so odigrali leta 1951, prav tako v režiji Franja Steinerja, 6. januarja Sneguljčico in aprila Razvaline življenja. Leto 1952 je bilo zelo plodno. Igrali so tri igre, in sicer 7. januarja Ro-kovnjače, aprila Dundo Maroje in decembra Desetnico Alenčico. Bogata bera je bila tudi v letu 1953, ko so zaigrali tri igre, in sicer: aprila Rokov-njače, 1. septembra Miklovo Zalo, recital Kronanje v Zagrebu in igro Težka ura, decembra pa so postavili na oder Rdečo kapico. V letu 1954 so uprizorili igro Hlapec Jernej in njegova pravica. Leta 1955 so igrali igro Metež. Z njo so imeli velik uspeh, tako piše v virih. Leto za tem so pripravili zelo zahtevno igro Korenine so globoko. Baje je bilo vse pripravljeno, zakaj do predstave ni prišlo, ni zapisano. PREMOR V GLEDALIŠKI DEJAVNOSTI Kaj je bil vzrok za skoraj dvajsetletni molk na odrih Mozirja, ni zapisano. Žal so ves ta čas odrske deske samevale. Leta 1974 se je upokojil Franjo Cesar in se vrnil v svoj rodni kraj Mozirje. S pomočjo Mirana Cesarja in Rezike Kokošinc je sklical mozirsko mladino, ki bi se lahko zanimala za igralsko dejavnost. Razgovor je bil ploden in takoj so sklenili delo v kulturnem domu ponovno oživeti odrsko dejavnost. Prosvetno društvo jim je nudilo vso podporo. Pričeli so vaditi in kmalu so pripravili prvi nastop. Nadaljevanje prihodnjič. Prizor križanja iz igre Naše odrešenje. Na križu Vili Platovšek, levo ob križu Nata Remše, v sredini Marija Marolt, desno Slavko Lekše. 13 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Nasveti, Organizacije VESNA ŽVEGLIČ, odvetniška kandidatka Lastniki nepremičnin se še vedno premalo zavedamo problema neurejenih mej svojih zemljišč in kmetijskih gospodarstev. Velika večina parcel v Republiki Sloveniji namreč nima t. i. dokončno urejenih meja. Neurejene meje pa je potrebno v primeru spora reševati v sodnem postopku, ki je dolgotrajen in lahko predstavlja zelo velik finančni strošek. Zemljiški kataster ima na območju Republike Slovenije dolgo zgodovino. V današnji obliki je bil izmerjen že v prvi polovici 19. stoletja. Težave pa se v sedanjosti pojavljajo, ker zemljiški kataster večinoma ni bil primerno vzdrževan. Geodetske izmere velikokrat še vedno črpajo iz izmer, ki ne ustrezajo več sodobni tehnologiji. Meje parcel, ki se na terenu izmerijo s pomočjo GPS naprav (sistem globalnega pozici-oniranja) na podlagi 150 in več let starih zemljevidov, tako velikokrat ne odražajo več dejanskih meja v naravi. To še posebej velja, kadar so bile kot meje med katastrskimi občinami določeni t. i. mejni objekti (reke, potoki, poti), ki so v desetletjih spremenili svojo lego ali pa so bili v izvornih zemljevidih zelo približno zarisani. Nekateri izmed takšnih primerov so lahko zelo zapleteni in je za njihovo rešitev potrebno uporabiti več različnih pravnih institutov. V praksi gre namreč dostikrat tudi za priposestvovanje dela parcele, ki nikoli ni bilo urejeno v ustreznih evidencah. Še večji pa je lahko problem v primeru nejasnih meja rabe parcele. Problem neurejenih meja ostane velikokrat prikrit več let ali desetletij, lastniki pa se ga zavejo šele, ko že podedujejo ali kupijo določeno zemljišče in se je spomin o poteku meja parcel že davno izgubil ali popačil. Ko nastane spor o poteku meje, ga je v veliki večini primerov mogoče reševati samo še na sodišču. V Sloveniji je še vedno zelo veliko neurejenih parcelnih mej Sodišče pri odločanju uporabi točno predviden postopek. V prvi fazi tako ugotavlja obstoj t. i. močnejše pravice, katere obstoj se domneva, če je meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V naslednji fazi sodišče ugotavlja zadnje mirno posestno stanje, t. j. stopkih v zvezi z lastninsko pravico na nepremičninah priporoča sodelovanje strokovnjakov s področja stvarnega prava. Tako določeno mejo med parcelama geodetski strokovnjak natančno opredeli v elaboratu in meja se potrdi še z odločbo geodetskega orga- ga kot upravnega vidika ni mogoče dovolj poudariti. Problem neurejenih nepremičnin se velikokrat pokaže šele, ko pride do prenosa lastništva ob menjavi generacij ali nakupu nepremičnine, včasih pa šele ob posameznih manjših dogodkih, kot so posek dre- Primer iz Zgornje Savinjske doline, kjer gre v naravi meja med parcelami do potoka, katerega zaris na zemljevidu je zelo shematski in očitno ni bil spremenjen vse od izmere leta 1825. Preprosta projekcija zarisa iz katastrskega zemljevida na teren bi lahko v precejšnji meri odstopala od posestnega stanja v naravi. stanje, ki sta ga oba soseda razumela kot skupno mejo. Zadnje mirno posestno stanje je zelo težko dokazovati, predvsem kadar nihče izmed tistih, ki se ga spominjajo, ne živi več. Kadar niti ne obstaja t. i. močnejša pravica niti ni mogoče ugotoviti zadnjega mirnega posestnega stanja, sodišče uredi mejo na spornem območju po pravični oceni. V praksi to velikokrat pomeni razdelitev spornega območja na polovico. Priporoča se ureditev vsaj zunanjih mej zaokroženih celot parcel (kmetije, stanovanjske hiše v strnjenih naseljih) že v fazi, ko med sosedoma še obstaja soglasje o poteku skupne meje. V takšnih primerih je potrebno izvesti natančen pregled vseh aktualnih in arhivskih katastrskih zemljevidov ter opisov meja katastrskih občin. Pri tem delu je nujno sodelovanje tako pravne kot geodetske stroke, saj je le tako mogoče zanesljivo določiti pravilen potek meje in zagotoviti zavarovanje pravic obeh sosedov. Vedno namreč obstaja tudi možnost pripo-sestvovanja dela parcele in morebitnih drugih zahtevkov (npr. odškodninskih), zato se v vseh po- na. Meja med parcelama nato dobi status dokončno urejene meje v katastrskem postopku in predstavlja za oba soseda zavarovanje pred enostranskimi posegi. Pomena urejene nepremičnine tako z lastninskega, geodetske- Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije ali na kratko SA-ZAS in Gasilska zveza Slovenije sta letos ponovno sklenila dogovor o oprostitvi avtorskega nadomestila v oktobru za vsa prostovoljna gasilska društva v državi. Tako želi SAZAS prispevati k mesecu požarne varnosti. Ob tej priložnosti so zapisali: »Mesec oktober velja za mesec požarne varnosti. Združenje SA- ves na napačni strani meje ali delni spremembi trase poljske ceste. Ko pride do spora, je urejanje skupne meje bistveno bolj dolgotrajno in predstavlja veliko večji finančni strošek, kot bi nastal v primeru sporazumne ureditve meje. ZAS želi v počastitev požrtvovalnega in nesebičnega dela gasilcev v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije dati svoj prispevek h plemenitosti dela gasilcev. Združenje bo tako tudi letos v oktobru oprostilo plačila avtorskega nadomestila za uporabo zaščitenega glasbenega repertoarja vse javne prireditve v organizaciji prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji.« Marija Lebar Vesna Zveglič je odvetniška kandidatka pri odvetniku Boštjanu Sedmaku (info@sedmak-op.si). GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE IN SAZAS Dogovor o oprostitvi avtorskega nadomestila Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 14 Kultura, Organizacije, Oglasi LUČE Z misijonsko tombolo podprli Etiopijo Edino ljubezen lahko reši svet, je nekoč zatrdila Mati Terezija, Nobelova nagrajenka za mir. S tem načelom je Skupina za dobrodelnost Dekanije Gornji Grad v župniji Luče ob Savinji, kjer deluje župnik Viki Korošec s sodelavci, izpeljala 2. dobrodelno misijonsko tombolo. V nedeljo, 6. septembra, se je po maši v šotoru zbralo kakih 800 obiskovalcev tombole. Izkupiček je preko 11.000 evrov in še vedno se znesek povečuje, je povedala ena gonilnih sil organizacije Alenka Brezovnik. Ob projekciji posnetkov, zgod- bah iz Etiopije, vmesnem petju in glasbi je dogodek potekal kar se da obogateno. S kulinarična ponudbo so se okrepčali lačni in žejni. Franci Podbrežnik in Andreja Lenko sta skrbela za besedno povezavo. Med obiskovalci je bil tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Li-povšek. Misijonar iz Etiopije, profesor verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu, Jože Andolšek je nagovoril prisotne s svojimi doživetji. Zagotovo je zelo pomemben tudi projekt, ki ga je predstavila Tina Jež. Gre za botrstvo otrokom v Afriki, kar pomeni, da nekdo s 180 evri le- tno priskrbi otroku en obrok na dan in osnovno izobrazbo. Iz bobna so kroglice izvlekli štirje otroci, komisija pa je poskrbela, da je vse potekalo v najlepšem redu. Bogat program in dober namen darovanja je bil dosežek, ki je oplemenitil srce slehernega obiskovalca misijonske tombole. Slavica Tesovnik ZAHVALA Misijonski dan s tombolo v Lučah, v nedeljo, 6. septembra, je s pomočjo sponzorjev, nastopajočih in vseh udeleženih dosegel svoj namen. Hvala za vse darove, ki smo jih s skupnimi močmi zbrali v prid revnim in slabotnim v Etiopiji. »Če veliko majhnih ljudi na veliko majhnih krajih naredi veliko majhnih slvari, se obličje zemlje lahko spremeni.« (Afriški pregovor) Skupina za dobrodelnost Dekanije Gornji Grad Med obiskovalce misijonske tombole je prisedel tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. (Foto: Slavica Tesovnik) DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Ročna dela razstavljale v radmirskem kulturnem domu Članice društva podeželskih žena Toplica iz občine Ljubno so tudi letos izvedle čudovito razstavo ročnih del pod mentorstvom predsednice Margarete Atelšek. Razstava je potekala v kulturnem domu v Radmirju, kjer imajo svoje prostore r za ustvarjanje unikatnih ročnih del že četrto leto. V svoje okrilje so jih sprejeli rad-mirski prostovoljni gasilci pred štirimi leti, ko jim je potekla pogodba v gasilnem domu v Okonini. Uredili so jim prostore v kultur- nem domu, kjer zdaj z veseljem nadaljujejo tradicijo ročnih del za vpogled na vsakoletni razstavi. Rozalija Tkavc ZAHVALA Predsednici Društva podeželskih žena Toplica Margareti Atelšek hvala za njeno dolgoletno uspešno vodenje učenja in izdelave domačih unikatnih izdelkov iz različnih vrst materialov. To so ročna dela, šivanje vzorcev na platno, rešilje, kvačkanje, pletenje, vezenje, izdelke iz gline, vizitke, papirnato cvetje in še in še ... Hvala za njeno odlično vodenje kuharskih dobrot in peke mnogih vrst peciva, »palačinke« na Flosarskem balu itd. Čestitka za bronasto priznanje župana Franja Naraločnika in Občine Ljubno. Članice Toplice ZAHVALA Članom gasilcem PGD Radmirje s predsednikom Damijanom Nera-tom hvala za nesebično pomoč pri ureditvi doma, za medsebojno razumevanje in prijateljstvo. Zdaj veselo prihajajo v Radmirje, kjer se počutijo vedno dobrodošle in ustvarjalne članice Toplica. Na pomoč! _J 15 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Organizacije, Gospodarstvo SLOVENSKO ZDRUZENJE REJCEV KONJ PASME HAFLINGER Ljubitelji »zlatega konja z zlatim srcem« obiskali Logarsko dolino Minilo je že kar nekaj let, odkar je Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger s pohodom v Logarsko dolino izvedlo prvo čistopa-semsko konjenico v Sloveniji. Letos so ga po nekaj pohodih drugje po Sloveniji ponovili. Pasma konj haflinger izvira z območja tirolskih gora. Za začetnika pasme šteje žrebec 249 Folie, rojen leta 1874, potomec arabskega žrebca in avtohtone tirolske kobile. S stoletno selekcijo so utrdili posebne lastnosti, značilne samo za to pasmo. KAKŠEN KONJ JE HAFLINGER? Mag. Stane Bergant, predsednik združenja rejcev konj pasme haflinger: »Plavogrivi lepotec je nekaj posebnega med vsemi pasmami konj. Izžareva šarm in plemenitost arabskega konja, ima zanesljiv in varen korak gorskega ter športno srce toplokrvnega konja. Njegove izjemne lastnosti, kot so zdravje, skromnost in dobrodušni značaj, so osvojile srca mnogih ljubiteljev konj po celem svetu. Velja za varnega konja in je zato poleg izkušenih rejcev primeren tako za mlajšo kot tudi za starejšo generacijo rejcev in ljubiteljev konj.« Po Bergantovem mnenju je haflinger najboljša izbira na manjših kmetijah in kmetijah s turistično konjeniško ponudbo, v konjeniških šolah in klubih, za terapevtsko jahanje, kot delovni konj ali dopolnilo traktorju, zlasti na strmih terenih in ekološko usmerjenih kmetijah. Haflinger se odlično počuti v družbi krav ali drobnice, za zimske dni pa se opremi z gosto dlako, tako da lahko ob primernem zavetju in strehi zimo preživi na prostem. Zaradi svoje okretnosti in zanesljivega koraka je haflinger eden najboljših konj za terensko jahanje. Vedno pogosteje ga je mogoče videti tudi na profesionalnih športnih tekmovanjih, kjer še posebej v vpregah, dresurnih in western disciplinah posega po vidnejših uvrstitvah. Ni torej naključje, da ta »zlati konj z zlatim srcem« osvaja srca rejcev in ljubiteljev konj širom po svetu. POHOD V LOGARSKO DOLINO Ljubitelji haflingerjev so pohod začeli drugo avgustovsko soboto dopoldne v Lučah na domači- domačiji gostoljubnega Franca Plesnika v Logarski dolini. Ob poti so nas navdušeno pozdravljali turisti in prav škoda je, da domačini ne Postanek pohodnikov na Robanovi domačiji (Foto: N. Hribernik) ji Jaka Matijevca, kjer so nekateri udeleženci od daleč prenočili »po furmansko«, na senu. Stane Ber-gant je pohod opisal takole: »Naš vmesni cilj je bila Robanova planšarija, ki leži 400 višinskih metrov višje. Tisti malo starejši smo s precejšnjo mero nostalgije poslušali pesem izpod podkev naših konj, ta je bila še posebno glasna na strmih makadamskih klancih proti planini. Prav z nobenim konjem ni bilo težav, čeprav smo imeli v koloni tako kastrate kot plemenske kobile in celo tri plemenske žrebce. Tudi kobile brez podkev niso imele nikakršnih problemov, kar dokazuje zdravje in trdnost kopit haflingerja. Naš prijazni gostitelj Franjo Roban nam je pripravil dobrodošlico in še prav posebno dober »ajmoht« z ajdovimi žganci. Treba je povedati, da je Franjo dolgoletni rejec haflingerja in oskrbnik plemenskega haflinškega žrebca. Brez črede njegovih haflingerjev bi Robanovemu kotu nekaj manjkalo in upamo, da se bo tradicija reje haflingerja pri Robanu nadaljevala in razširila še na katero gorsko kmetijo v teh dolinah. Ko smo se konjeniki in konji odžejali in potolažili lakoto, smo pot nadaljevali h končnemu cilju, ponudijo več konjeniške turistične ponudbe, ki je sonaravna in ekološka oblika turizma. Tereni in poti nudijo zelo dobre možnosti tako za ježo kot za vožnjo. Padla je na primer ideja, da bi lahko domačini enodnevnim gostom namesto vstopnine ponudili vožnjo in ogled Logarske s kočijo. Zimska vožnja s sanmi bi očarala prav vsakega obiskovalca. Seveda bi morala konjeniška ponudba sloneti predvsem na haflin-gerju, saj je vsaka druga pasma za izkušenega poznavalca dobesedno tujek v gorskem okolju. Tako kot lipicanec »paše« v kraško ali hladnokrni konji v ravninsko, tako haflinger »paše« v gorsko krajino. S prijetnim druženjem in piknikom smo pozno zvečer zaključili doživet konjeniški dan. Oglasili sta se tudi harmonika in pesem. Nekateri so na domačiji prespali, vsi pa smo si obljubili ponovnega snidenja. Gostiteljem smo izročili spominsko darilo, tako njim kot sponzorjem pa se še enkrat zahvaljujemo za gostoljubnost in pomoč pri izvedbi pohoda.« Franci Kotnik ABANKA IN BANKA CELJE Združena banka se bo po pripojitvi imenovala Abanka d.d. Banka Slovenije je izdala dovoljenje za združitev s pripojitvijo Banke Celje k Abanki. Tako nastaja druga največja banka v državi, ki bo zgrajena na temeljih dveh uglednih bank - na več kot 150-le-tni tradiciji Banke Celje ter tehnološki naprednosti, prijaznosti in odzivnosti Abanke. Združena banka se bo po pripojitvi, ki bo predvidoma 5. oktobra, imenovala Abanka d.d., njen sedež bo v Ljubljani, na Slovenski cesti 58. Banka Celje d.d. bo z dnem pripojitve prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa bodo prenesene na njeno pravno naslednico, Abanko d.d. Združena banka Abanka d.d. bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji, ob tem bo zagotavljala celovit bančni servis tudi za večja podjetja. Na območju celjske regije bo združena banka nadaljevala tradicijo 150-letnega poslovanja Banke Celje in ohranjala prepoznavnost njene blagovne znamke. Ob pravni pripojitvi bo poslovanje obeh bank potekalo nemoteno, zato obisk banke za komitente ne bo potreben. Združitev strankam prinaša številne prednosti. Poleg možnosti uporabe večje mreže poslovalnic in bankomatov bomo nadgradili strokovno svetovanje in okrepili osebni pristop. MB Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 16 Kultura PREGLEDNA RAZSTAVA GORANA HORVATA V JAKIJEVI HIŠI - GALERIJA NAZARJE Skozi umetnine umetnik kaže tudi angažiranost v aktualno dogajanje Umetnostna kritičarka Pregl Kobetova je z razstavljajočim umetnikom Goranom Horvatom spregovorila o tem, kako aktualno dogajanje vpliva na njegovo ustvarjalnost. (Foto: Tatiana Golob) Jakijeva hiša - Galerija Nazarje v času praznovanja občine Nazarje v svojih prostorih gosti umetnika, ki je v tej hiši preživel precejšen del svojega življenja, slikarja, kiparja in grafika Gorana Horvata. Razstavljena dela so na ogled v sklopu pregledne razstave ob avtorjevi šestdesetletnici, poimenovane Med peklom in rajem; Slike, risbe in skulpture. V Nazarjah je razstavljen drugi del Horvatove retrospektive, cikel slik in jedkanic na temo Kakor vam drago, angleškega dramatika Williama Shakespeara ter povsem svež nabor skulptur, ki jih je izdelal v zadnjem ustvarjalnem obdobju. Odprtje razstave v petek, 11. septembra, je bilo po pozdravnih besedah Vladke Planovšek, vodje sekcije za galerijsko dejavnost pri Kulturnem društvu Nazarje, zaključena celota umetnikovega celoletnega praznovanja, saj je prav in lepo, da se to praznovanje zaključi v domači hiši. Obe razstavi, ki predstavljata umetnikovo retrospektivo v njegovo 40-letno ustvarjanje, tako februarsko v Mozirju kot tokratno v Nazarjah, je pripravila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. Ob tej priložnosti je nastal tudi katalog, v katerem je Pregl Kobeto-va zajela retrospektiven pogled na Horvatovo ustvarjalnost. Umetnostna zgodovinarka je MEDNARODNI Že nekaj let zapored ob koncu poletja Vocal BK Studio v Mozirju pripravi »ISSM« Mednarodni poletni pevski seminar prof. Vlatke Orša-nic. Idejni vodja in organizator seminarja je celjski baritonist Boštjan Korošec, ki poučuje tudi na Glasbeni šoli Nazarje. Udeleženci seminarja so se v cerkvi sv. Jurija v Mozirju s sakralnim programom predstavili v soboto, 5. septembra. Na koncertu je šest mladih pevcev, učencev so-pranistke in pevske pedagoginje Oršaniceve, ob klavirski spremljavi Boža Letunica občinstvo pope- na predstavitvi razstave v Nazarjah dejala, da je počaščena, da je sodelovala pri pripravi celotne razstave. Kot je povedala, so bile zanjo ob pregledu umetnikovih del zelo dragocene skice, risbe in določene grafike, ki so ostale skorajda samo še v unikatni obliki, saj tega gradiva običajno na razstavah ne vidimo. »Bistvo pa je, da ravno risbe, ravno prvi vzgibi, prvi prenos podobe na papir, ki je iz srca, brez priprave barv ali izdelave kompozicij, razgali avtorjevo dušo. Dobro narisana risba namreč daje avtorju dokazilo talenta, dokazuje, da avtor obvlada slikarstvo. Razstavljene risbe in slike ponujajo dober vpogled v Horvatov določen cikel. Celoten cikel slik je že bil razstavljen v preteklosti, nikoli pa v kombinacijami s temi risbami.« Razstavljene skulpture so po njenem mnenju močan dokaz, da postaja kiparjenje zelo pomemben del Horvatovega ustvarjanja. Kot je še povedala, je v času po izbiri razstavljenega gradiva nastalo še nekaj del, kot poudarek te razstave pa je izpostavila kip z naslovom Begunec, in Horvatovo zadnje likovno delo, naslovljeno Lampeduza, ki ga je avtor poklonil Občini Nazarje. Obe deli po njenem mnenju opozarjata na avtorjevo politično angažiranost v tem svetu. Zbrane je na odprtju razstave pozdravil nazarski župan Matej Pečov-nik. Avtorju je ob jubileju čestital za izjemno ustvarjalno umetniško pot in se mu zahvalil za to, da njegova dela bogatijo tudi občane Nazarij. Glasbeno spremljavo ob odprtju razstave sta izvajala pianistka Fia Selič in tolkalist Luka Venek, uradnemu delu je sledilo še prijetno druženje z umetnikom. Tatiana Golob ljalo na glasbeno potovanje, ki ga je dobra prostorska akustika le še dopolnila. Pevski seminar v Mozirju je potekal od petka, 28. avgusta, do nedelje, 6. septembra. Na desetdnevnem druženju je prof. Oršaniceva udeležence opozarjala na morebitne pomanjkljivosti, izpostavljala njihove odlike in jim tako pomagala napredovati v njihovem umetniškem izražanju. Sobotnemu koncertu v Mozirju je dan kasneje slediš še koncert v Celjskem domu v Celju. Tatiana Golob POLETNI PEVSKI SEMINAR PROF. VLATKE ORŠANIC Poletni nokturno v mozirski cerkvi Nastop sopranistke Mojce Bitenc iz Zgornji Pobrežij ob klavirski spremljavi Boža Letunica. (Foto: Tatiana Golob) Goran Horvat: »Opažam, da je moje ustvarjanje v zadnjem obdobju precej zaznamovano z aktualnimi in večinoma pretresljivimi dogodki, katerim smo priča v tem letu. Prihodi beguncev na Lampeduzo in njihove, žal pogosto tragične, življenjske zgodbe so se me dotaknile kot človeka in kot umetnika. Tako je nastalo tudi moje zadnje likovno delo, naslovljeno Lampeduza. Zgodba, ki sem ji sledil preko medijev, čustva, ki so se mi ob tem porajala, so pravzaprav ustvarila moje zadnje umetnine, tudi kip Begunca. Lahko bi rekel, da so ta dela moj notranji odziv na zunanje dogajanje.« 18 Savinjske novice št. 38, 17. september 2015 Ljudje in dogodki, Oglasi SPODNJA REČICA Pri Poličnikovih žari prelepa sončnica Lepa, razvejana in nenavadno velika sončnica, ki si jo nekoliko bolj kot gospodar Drago Po-ličnik lasti žena Cveta, je zrasla na podlagi z ostankom peska tako, da se je »vsejala« kar sama. Morda je padla ptičku iz kljuna (v bližini domači hranijo ptice v zimskem času), morda jo je odložil veter. Seme je vzklilo in zrasla je sončnica z mnogimi vejami. Brez dodatne nege, gnojenja ter zalivanja v poletni vročini je zacvetela s 105 cvetovi in zrasla v neverjetno višino 3,67 metra. Tudi v tem času kaže še izjemno lepo podobo in razveseljuje Poličnikove, že kmalu pa se bodo z njenimi semeni razvajale ptice z vrta in bližnjega gozda. Jože Miklavc Cvetka, vnuk Nace Jeraj in Drago Poličnik ob lepi, mnogocvetni sončnici (Foto: Jože Miklavc) Igra narave Olga Slapnik nam je poslala zanimive slike zelenjave, ki je zrasla Joži Kladnik iz Podvolov-ljeka. v soboto, 3. oktobra 2015, od 9. do 15. ure. z veseljem vas pričakujemo v podjetju odejo Slovenija v Preboldu, Tovarni Jka cesta 12. Smo eno vodilnih podjetij v tehnologiji in proizvodnji avtomobilskih luči za avtomobile premium iazreda priznanih blagovnih znamk kor so Mercedes, BMW, Audi, Porsche, VW lri drugi. Pridite in si oglejte našo proizvodnjo, se sprehodite med našimi procesi in razstavljenimi avtomobili najprestižnejših blagovnih znamk terdoživite del našega utripa. P.fl-g .F -o EFQM 9 pd*l* IlwcAbJ* pr*Jf-*mk f«lj«»MJ* KE rgtLIKE iLQV£lU£ M F9H0IIMQ ™.ICWWLT HA UHO »T» EFQM Ci RT' FIK ATA ■rntroiKMJi vootKnOiTr - s žvejsk otfdo SJctvifiija d.Qjo. wwwjodelo.ii Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 18 Organizacije, Informacije LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE PRAZNUJE 80 LET Pred osrednjo slovesnostjo odprli razstavo V prostorih lovskega doma so mozirski lovci 20. septembra odprli razstavo, na kateri so ob 80-letnici, ki jo bodo praznovali to soboto, predstavili svoje delo, lovski okoliš in živali v njem. Zbranim članom lovske družine je na slovesnosti spregovoril predsednik Janez Pirnat in jih seznanil z aktivnostmi. Pirnat je izpostavil še posebno aktivno leto, v času katerega se skupaj pripravljajo na obele-žitev visokega jubileja delovanja družine. Strnili so vrste, posamezniki pa so se lotili različnih nalog. V začetku poletja so obiskali vrteške otroke in šolarje, se z njimi pogovarjali o svojem delu in skrbjo za živali. Med osrednje cilje so si zadali postavitev razstave, s katero bi svoje delo približali širši javnosti. Naloga je bila zaupana Antonu Košici. Začel je zbirati razstavne predmete. Poseben poudarek je namenil sceni, torej platnu, na katerem je upodobil Mozirsko planino, vse do sv. Križa. Pod njim so svoje mesto našle živali, ki tod žive. Osrednja slovesnost, na kateri bodo mo-zirski lovci pregledali osem desetletij dolgo pot, ki so jo prehodili, in se ob tem ozrli v pri- hodnost, bo pri lovskem domu 26. septembra popoldan. Benjamin Kanjir Zbrani so si po otvoritvi ogledali lovsko razstavo, med njimi (z desne) tudi predsednik LD Mozirje Janez Pirnat in postavljavec razstave Anton Košica. (Foto: Benjamin Kanjir) GORNJI GRAD Vsakoletno romanje Avstrijcev letos s kolesi Zadnjo avgustovsko soboto so v našo dolino prikolesarili romarji iz Šentpavla (St. Paul) v La-bodski dolini, ki so se udeležili vsakoletnega romanja po Benediktovi poti. Štirinajst romarjev je opravilo 90-kilometrsko pot do Gornjega Grada. Pred katedralo jih je pričakal župan Stanko Ogradi. Romarji so v cerkvi prebrali nekaj molitev ter sestavili verigo prijateljstva in upanja. Vsak romar je namreč v verigo dodal člen, ki jih bo simbolično povezoval, verigo pa so potem izmenično nosili na poti domov. Blagoslov jim je podelil gornjegrajski župnik Jože Belak. Šentpavel in Gornji Grad sta povezana zaradi benediktincev. Medtem ko v Gornjem Gradu samostana več ni, se je v Šentpavlu ohranil, oba kraja pa sta del Benediktove romarske poti, ki se razteza po Evropi. V Gornjem Gradu so letos postavili tablo, ki označuje romarsko pot in ome- nja gornjegrajski benediktinski samostan. SMS Romarje je sprejel gornjegrajski župan Stanko Ogradi (stoji tretji z desne). (Foto: ŠMS) SIMBIOZA GIBA Na Tajno z Vido in Matjažem Debelakom Matjaž Debelak, nekdanji smučarski skakalec, se je s soprogo Vido v letošnji jeseni priključil projektu Simbioza Giba, ki med 21. in 27. septembrom poteka po celotni Sloveniji na več kot 300 lokacijah. Kot ambasadorja vseslovenskega prostovoljskega projekta bosta jutri, 26. septembra, ob 15. uri organizirala pohod na Tajno. Začetna točka pohoda je avto- busno postajališče v Radmirju, Vida in Matjaž pa bosta poskrbela, da bo to športno in aktivno obarvana sobota. Ob pričetku vseslovenske akcije Simbioza Giba sta namreč povedala: »Dandanes se ljudje premalo zavedamo, da bi morala biti šport in rekreacija del našega vsakdana. Prepričana sva, da je gibanje ključ do kvalitetnejšega življenja. Se vidimo v soboto!« Projektu Simbioza Giba se je v letošnji jeseni priključila tudi Občina Ljubno, ki je prevzela vlogo občinskega ambasadorja in je tako ena izmed 27 slovenskih občin, ki se zaveda pomena in vloge športa ter rekreacije v vsakdanjem življenju. Nejka Golič ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com 19 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Organizacije, Kultura, Ljudje in dogodki Septembra Pred 30 leti KOVINARSTVO NA DOBRI POTI V današnjih težavah, ki pestijo naše gospodarstvo, je treba dobro prisluhniti zahtevam tržišča doma in v tujini. Kdor vztraja pri ustaljenih izdelkih, nima običajno dobrih izgledov. Prav zato je primer Kovinar-stva na Ljubnem zanimiv. Ko so namreč ugotovili, da nekateri njihovi izdelki na trgu nimajo bodočnosti, so takoj pristopili k preusmeritvi proizvodnje ... Tako so pričeli izdelovati nože za kmetijske in gozdarske stroje, razvili pa so tudi stroj za hladen razrez kovin. Prav tega pa razvijajo naprej. Doslej so že osvojili serijsko proizvodnjo žag z avtomatsko podajo materialov in izkušnje kažejo, da so ti stroji pridobili ugled med uporabniki, saj jih je v Jugoslaviji doslej že 42. Pred 20 leti 40 LET RIBIŠKE DRUŽINE MOZIRJE Organizirano ribištvo se je v naših krajih začelo po letu 1945 na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu. V začetku leta 1955 se je 9. oktobra sestal sektorski odbor mo-zirskega okoliša in ustanovil Ribiško družino Mozirje. Štela je 72 članov, njen prvi predsednik je postal Boro Blagojevic. Slovesno obeležitev 40-letnice so ribiči pripravili v soboto, 9. septembra, v Nazarjah. Iz kronike RD Mozirje, ki jo je za to priložnost po dolgoletnem ažurnem vodenju za objavo pripravil Franc Pogelšek, je moč razbrati, da je imela družina največ članov leta 1990: 257. Danes družina šteje 156 članov. Pred 10 leti OTVORITEV STALNE RAZSTAVE MOZIRJE IN MOZIRJANI V tednu praznika občine Mozirje je luč ugledal še drugi del stalne razstave Mozirje, ki se nahaja v bivši mozirski kapla-niji. Hkrati z omenjeno zbirko je ta stavba med svoje zidove sprejela še obsežno Zbirko Aleksandra Videčnika, ki se je doslej nahajala v prostorih Knjižnice Mozirje. Otvoritev zbirk je obeležilo precejšnje število Mozirjanov, ki se čutijo tako del mozirske zgodovine kot sedanjosti. Veliko veselje ob rojstvu dopolnjenega muzeja je izrazil tudi Aleksander Vi-dečnik, ki bo s svojo bogato zbirko ostal pomemben člen mozirske zgodovine še mnogim prihodnjim rodovom. Pripravila Tatiana Golob RADIOKLUB MOZIRJE Po lanskem tretjem mestu letos cilji se višji Zgornjesavinjski radioamaterji, ki jih vodi Uroš Krajner, so se 5. in 6. septembra udeležili svetovnega tekmovanja, imenovanega Field day. Kot že angleško ime pove, gre za delo s terena, za iskanje zvez in povezovanje z ostalimi udeleženci tekmovanja z vsega sveta. Osnovno pravilo je bilo delo iz na terenu postavljenih objektov, s samooskrbo električne energije in z uporabo zgolj ob tej priložnosti postavljenih anten. Tovrsten način dela lahko pride velikokrat v poštev. V primerih potresa in drugih naravnih nesreč, kot je bil v lanskem letu žledolom, v času katerega so bili izpadi električne energije bolj pravilo kot izjema. Brez električne energije ni signalov brezžične telefonije in drugih komunikacijskih naprav. V ospredje takrat stopijo radioamaterji s svojimi postajami. Tekmovanje so organizirali člani nemške radioamaterske zveze. V lanskem so zgornjesa-vinjski radioamaterji v svoji kategoriji zasedli z vzpostavljenimi 594 zvezami odlično tretje mes- to. Ob tako velikem uspehu so si za letos zadali še višji cilj. Svoj priložnostni tabor so si postavili v Lokah pri Mozirju, na travniku v bližini čistilne naprave. Električno energijo so pridobivali s pomočjo agregata. Poleg šotora, v katerem so bile elektronske naprave, so postavili še enega. V njem je potekal družaben del srečanja, saj so bili skupaj skoraj dva dneva. Ekipa je štela okoli trideset članov, za postajo pa se jih je zvrstilo enajst. Ostali so skrbeli za logistiko in družaben del. Tekmovanje izkoristijo kot družabno srečanje, polno dobre volje. V 24 urah, kolikor tekmovanje traja, so uspeli vzpostaviti 605 zvez z radioamaterji po vsem svetu. Najdaljše v Venezuelo, Japonsko in na Tajvan z oddaljenostjo okrog 9.000 km. Na katero mesto so se uvrstili, bodo izvedeli čez par tednov. Največ točk prinesejo zveze, vzpostavljene z ekipami na terenu, kot je bila njihova, štejejo pa tudi tiste s stacionarnimi postajami. Benjamin Kanjir V štiriindvajsetih urah, kolikor tekmovanje traja, so zgornjesavinjski radioamaterji uspeli vzpostaviti 605 zvez z radioamaterji po vsem svetu. (Fotodokumentacija Radiokluba Mozirje) 20. JUBILEJNI LUTKOVNI ABONMA Lutke bodo ponovno očarale • I • w najmlajše V oktobru bodo mozirski kulturni dom ponovno zavzele lutke. Pričel se bo namreč jubilejni, 20. lutkovni abonma, ki ga organizira Kulturno društvo Jurij iz Mozirja. Pripravljajo zanimiv program lutkovnih predstav priznanih lutkovnih gledališč. Prva predstava bo 8. oktobra, ob 18. uri. Gostovalo bo Kaličopkovo lutkovno gledališče s predstavo Mojca Pokrajculja. Sledile bodo predstave Trnuljčica, Zlatolaska in trije medvedi, Raček Nace, gostje iz Slovaške ter Piki teater s predstavo Kadar mame ni doma. Prodaja abonmajev se odvija pri poverjenikih v vrtcih in osnovnih šolah. ŠMS Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 20 Šport, Informacije ŠPORT INVALIDOV - SVETOVNI POKAL V SYDNEYJU MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Franček Gorazd Tiršek odličen tudi Mandy Hager: v Avstraliji Dragi Vincent Gornjegrajski strelski as Franček Gorazd Tiršek nadaljuje z odličnimi predstavami na tekmah najvišjega svetovnega ranga. Potem ko je pred dvema mesecema zmagal na tekmi svetovnega pokala v hrvaškem Osijeku in le za las zgrešil svetovni rekord, se je te dni na zmagovalne stopničke povzpel še v daljni Avstraliji. In to kar dvakrat, saj je poleg zlata z ekipo osvojil še srebrno medaljo v posamični konkurenci. Samo Novozelandec Johnson je imel od Nanija boljšo dnevno formo, medtem ko so ostali konkurenti ostali daleč za njima. Senzacija je zagotovo zmaga »male« Slovenije na ekipni tekmi, kjer tudi strelski velesili Avstralija in Nova Zelandija nista bili kos razpoloženemu slovenskemu triu Veselki Pevec, Damjanu Pavlinu in Frančku Gorazdu Tiršku, ki je po pričakovanju prispeval levji delež k tej odmevni zmagi. V nadaljevanju sezone čaka Tirška še nekaj mednarodnih preizkušenj in nastop na svetovnem pokalu v Ameriki, potem pa se namerava posvetiti le še pripravam na prihajajoče olimpijsko leto, kjer ga čakajo paraolimpijske igre v Braziliji. Franjo Pukart Tiršek z zlato medaljo s tekme za svetovni pokal v Osijeku. (Foto: Franjo Pukart) Priljubljena novozelandska pisateljica Man-dy Hager mladim v branje ponuja zgodbo o sedemnajstletni Tari, ki se brez podpore razvra-ne mame in invalidnega očeta sooča s tragično izgubo starejše sestre, hkrati pa pomaga pri finančnem vzdrževanju družine. Brez možnosti žalovanja in ob težki družinski situaciji se v njej nabira še veliko jeze. Uteho najde v umetnosti, še posebej jo navdihujejo van Goghove slikarije, njegovo tragično življenje in Vincentovo dopisovanje z bratom Theom. K sreči ji življenje na pot pripelje Maxa, ostarelega profesorja, ki živi v domu upokojencev. Ta jo razume in prevzame vlogo nadomestnega očeta in dedka ter ji s svojim razmišljanjem pomaga razumeti zapletene teme, kot so samomor, izguba bližnjega, odraščanje in ne nazadnje ljubezen ... FESTIVAL ŠPORTA NA REČICI OB SAVINJI V različnih disciplinah se je pomerilo več kot sto tekmovalcev Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je pripravilo Festival športa. Drugo soboto v septembru so se na rečiškem igrišču pomerili ljubitelji odbojke na mivki, ulične košarke in tenisa. V omenjenih športnih disciplinah se je pomerilo več kot sto tekmovalcev naše doline in širše. Košarkarske ekipe so prikazale veliko dobrih akcij. (Foto: Marija Šukalo) V odbojki na mivki se je skusilo šestnajst mešanih dvojic. (Foto: Marija Šukalo) V odbojki na mivki je svojo srečo preizkusilo 16 mešanih ekip po turnirskem pravilu. Do prvega pol-finala sta se prebila Fruti di Bosco in Just for fun, v drugem pa sta se pod mrežo »spopadla« Eva team in Tjaša team. Zmagovalca polfinalov Eva team in Just for fun sta se potegovala za naziv najboljšega. Ta naziv si je priigral Just for fun. Za tretje mesto sta se pod mrežo borila Fruti di Bosco in Tjaša team, ki si je priboril zmago in tretje mesto. Košarkarski turnir je postregel z obilico dobrih akcij, ki jih je prikazalo dvanajst ekip, razdeljenih v dve skupini. Tokrat so se najbolje odrezali Team Praunseis na prvem, Dobro team na drugem in ŠD Gornji Grad na tretjem mestu. V metanju na koš izza črte se je pomerilo 16 posameznikov, ki so imeli na voljo pet metov. Tokrat je imel največ zbranosti in najbolj mirno roko Miha Glavač, za njim sta se uvrstila Simon Šimenc, ki je zasedel drugo, in Blaž Weiss tretje mesto. Na teniškem igrišču je loparje prekrižalo dvanajst dvojic. Največ znanja je pokazal par Tomi Felicijan in Blaž Weiss ter zasedel prvo mesto. Na drugem sta pristala Žiga Božič in Rok Brinov-šek, na tretjem pa Rok Hribernik in Mitja Božič. Tokrat so organizatorji poskrbeli tudi za varstvo najmlajših, medtem ko so se njihovi starši preizkušali srečo v različnih športnih disciplinah. Za njih so pripravili ustvarjalne delavnice z Aljo Kapun in animatorkami. Sproščali so se lahko tudi na napihljivih igralih. Marija Šukalo 21 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Šport, Ljudje in dogodki LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE NA LAZAH Ekipno najboljši »mixoci«, med posamezniki Matej in Stanka Verbuč V okviru občinskega praznika občine Nazarje so taborniki društva Rod Sotočje Nazarje-Ko-karje pripravili lokostrelsko tekmovanje za skupine in posameznike. Na njem se je 5. septembra v spretnosti ravnanja z lokom in puščico pomerilo 32 tekmovalcev in deset ekip. Najbolj mirno roko in ostro oko so v moški konkurenci imeli Matej Verbuč pred Marjanom Gradičem in Zoranom Hrenom. V ženski kategoriji sta se dobro odrezali mama in hči, Stanka in Alenka Ver- buč. Medtem ko je Stanka zasedla prvo, se je Alenka morala zadovoljiti s tretjim mestom. Prehitela jo je namreč Nina Kos Čeplak. Ekipno je slavila ekipa MIX, za njo so zaostali Tabornikil, na tretjem mestu pa je pristala ekipa KS Nazarje. Ob zaključku je župan Matej Pečovnik, ki je sodeloval kot tekmovalec v najboljši ekipi, hudomušno dejal, da »sicer ni ful pomembno zmagati, je pa fino«, in podelil medalje ter pokale. O zaključku pa tako ali tako niso bili naj- TRIM KOLESARJENJE V SMARTNEM OB DRETI Med najmlajšim in najstarejšim udeležencem več kot šest desetletij razlike Sončna druga nedelja v septembru je bila kot nalašč za rekreacijo in kolesarjenje. To so izkoristili člani šmarskega športnega društva Lipa in pripravili rekreativno trim kolesarjenje. Slednjega so zaključili z igrami in prijateljskim druženjem. Z dogodkom so obogatili praznovanje občinskega praznika občine Nazarje. Udeleženci so se podali iz Rač-neka po regionalni cesti mimo Spodnjih Kraš in naprej preko Pustega Polja do Kokarij. V Kokarjah so preč- bolj pomembni rezultati in medalje, temveč tovariško druženje. Tega je z željo po ponovnem snide- nju naslednje leto zaključila starešina Zvonka Zakrajšek. Marija Šukalo kali most in ob levem bregu Drete prispeli v Nazarje. Po krajšem počitku so se popeljali po desnem bregu Savinje in se preko Trnovca, Spodnjih in Zgornjih Pobrežij povzpeli na Brdo in pot končali v Račneku. Traso je prevozilo več kot osemdeset udeležencem. Med najmlajšim, petletnim Urhom Turkom, in najstarejšim Ivanom Irmančnikom je bilo kar šest desetletij in pol razlike. Popoldne je bilo namenjeno odbojki in balinanju. Marija Šukalo Najboljši tekmovalci in ekipe na lokostrelskem tekmovanju z medaljami in pokali. (Foto: Marija Šukalo) PRIJATELJA OB VODI Nedeljska ribiča štela prijem za prijemom Ivan Bezjak (levo) in Roman Trogar sta med drugimi ribami ujela skoraj 9-kilogramskega krapa luskinarja. Iz Račneka je na pot krenilo več kot osemdeset udeležencev. (Foto: Marija Šukalo) Roman Trogar in Ivan Bezjak sta že dolga leta dobra prijatelja, ki svoje prijateljstvo pogosto gradita tudi ob namakanju trnkov. Običajno v vodi mozirskega ribnika, na prvo nedeljo v septembru pa sta se odločila ribiško srečo preizkusiti tudi na Slivniškem jezeru. Dva, po ribiškem stažu stara in prekaljena ribiča, imata za sabo sila uspešno nedeljo. Ribe so dobro prijemale, kar kaže, da sta izbrala dobre vabe. Lovila sta na bojlije in štela prijem za prijemom. Med njimi je bil največji krap luskinar, težak par gramov manj od devetih kilogramov. Okoli desete ure dopoldan je namreč Romanu močno zategnilo palico, po dobrih petnajstih minutah borbe z ribo pa je bil ulov na suhem. Sledilo je obvezno fotografiranje, da jima bo ostal spomin na ta dan. Ulovljene ribe, vključno z največjo, pa sta športno spustila nazaj v globino jezera. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 22 Šport, Pisma bralcev, Kronika, Oglasi STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD strelska tekma Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo, 20. septembra, organizirali strelsko tekmo z ma-lokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov. Strelci so streljali po 10 nabojev za oceno v eno tarčo, število nastopov ni bilo omejeno, za končni rezultat je štel najboljši doseženi rezultat. Tekma je bila odprtega tipa, nastopali so lahko vsi starejši od 14 let in je potekala od 8. do 18. ure na strelišču Lovske družine Gornji Grad Zagradišče. Zmagal je Renato Uranič iz Kamnika (89 krogov, 3 x10), na drugo mesto se je uvrstil Zdravko Vrankar, prav tako iz Kamnika (89, 1 x10), tretje mesto pa je zasedel Primož Kopušar iz Strelskega kluba Menina Gornji Grad (85). PB Grešniki vztrajajo, jaz tudi Vztrajnost je lepa čednost, pravijo. Seveda, a le, če je pozitivna. A ne glede na to, kaj menijo ljudje, na tem mestu obljubljam, da bom odslej tudi sam še bolj vztrajen, kot doslej. Še bolj se bom prizadeval za ugled Gornjega Grada. Dejstvo je vsekakor, da svojih koristi nikoli v življenju tako ali tako nisem iskal. Vedno sem jih povsem enačil z interesi Gornjega Grada. Zakaj torej gre, kje zvoni? Nič ne zvoni, a bi moralo, ker je Gornji Grad v rokah mafije (!), ki si ne da prav ničesar reči. Vse moje dobronamerne predloge, za njihovo vprašljivo pamet seveda neumne, so vedno v celoti ignorirali. V njihovih očeh sem sovražnik Gornjega Grada št. 1, čeprav niti njih ne sovražim. Samo neskončno jih pomilujem, vsekakor bolj kot tiste, ki so jim zaupali njihove funkcije. V uteho mi je samo to, da ne živim med samimi neumneži. Gor-njegrajčani namreč na zadnjih volitvah župana nis(m)o ponovno izvolili. A sam sem bil preveč popustljiv. Čakal sem, da bi se morda le kaj premaknilo v njihovih glavah, a bojazen, da se negativnež spreobrne, ko se v jamo zvrne, je bila popolnoma utemeljena. Tudi za samo milimeter jih nisem uspel premakniti. Včeraj, 12.9., smo v Gornjem Gradu praznovali 875-letnico ustanovitve benedektinskega samostana. Precejšen del katedrale je bil zaseden. Nekaj nas je bilo celo domačinov. Več o dogodku, zagotovo pa ne tudi o tem dejstvu, boste lahko prebrali na drugem mestu. Že v začetku tedna so komunal- ci v centru kraja začeli pridno kositi ponekod že kar visoko travo. Naiven, kot sem bil vse doslej, a samo doslej, sem menil, da bodo zdaj, za to praznovanje, končno malo bolj uredili bližnjo okolico katedrale. Ne gre za plato pred cerkvijo in za območje med enim in drugim muzejem ter za podhod v graščini, v katerem je po vsakem dežju polno peska. Ta predel razen mene le izjemoma še kdo čisti. Zavedam se, da cerkev pač ni hlev in taka naj ne bi bila niti njena okolica. To ni le stvar vere, ampak tudi kulture. Problematična torej ostaja pot od občine, izpred županovega okna torej, do mulde pri graščini. Ta mul-da že 25 let ne služi več svojemu namenu, razen kot ovira na poti, ki ni vredna tega imena, in zbiralnik za vodo ob prav vsakem dežju. Ne moti pa, hvala Bogu, nikogar. Vsaj domačinov ne. Še najmanj direktorja komunale, ki je niti ob 250-le-tnici katedrale, leta 2012, ni dovolil preplastiti z asfaltom. Prepričan sem, da ni siromaka, ne v Gornjem Gradu, ne daleč okoli, ki v vsem tem času ne bi finančno zmogel te velegradnje. Edinole komunalo in občino bi lahko vzel vrag. Kar velja za obravnavano pot, velja še v večji meri za parkirišče južno od cerkve. Če se v celoti očisti spomladi, je že kar dovolj. Mogoče še kdaj pozneje tako na »ajns - cvaj«. Tako natančni pač nismo. Saj je vendar kar dobro. Pa tudi, če bo še veliko slabše, bo še vedno dobro. Za bedake je vse dobro. To pa drži! Kot pribito. Vse to je nepotvorjena slika Gor-njegrajčanov. Dva dni pred pričakovanim do- godkom se na teh dveh lokacijah ni še prav nič premaknilo. Dodatna je bila povsod na asfaltu še trava od košnje. Ker mi je postalo jasno, da so čiščenje odpisali, oziroma o njem sploh niso razmišljali, ker je taka stvar za njih očitno nepotrebna, sem telefoniral županu. Vem, da sem mu težil, kot vedno, a je vendarle obljubil, da bo naročal direktorju komunale. Naslednjega dne sta komunalca imela še košnjo, eden od njiju pa se je še ves preostali čas ukvarjal s straniščem ob prireditvenem prostoru. Ker sem videl, da se ga za normalne ljudi ne bo dalo usposobiti, sem zopet telefoniral županu in mu to povedal. Bil je seveda bolj pameten kot je, toda na dan praznovanja je bil WC vendarle zaprt. Bravo, župan, navsezadnje nas vendarle nisi osramotil. A vedi, ker stranišče ni moglo obratovati, bi kje v tujini kdo tudi odgovarjal. Edini delavec, ki je po košnji ostal za namerova-na dela, le-tega nikakor ne bi mogel opraviti sam. Zato sem pač tudi sam »pljunil« v roke in mu pomagal. Imam nadvse uporabno met- lo (eno še v rezervi), s katero se da zelo učinkovito pometati. S tistimi, ki jih uporabljajo komunalci, bi se kvečjemu lahko slikal, za resno delo pa niso. Za čiščenje parkirišča nama je do 15. ure ostalo le še 80 minut. Sam sem z metlo pometal, sodelavec Uroš pa je moral z lopato »plesati«, kot sem jaz igral (hitra polka). Pozabljeno od Boga in tistih, ki naj bi bili odgovorni zanj, je po 70-ih minutah dela nastalo čisto spodobno parkirišče, vsaj za slovenske razmere. Nikakor tudi za avstrijske. Ko sem zatem direktorju komunale javil, kako malo časa sva porabila za ureditev parkirišča, mi je začuda, rekel nekako takole: »Če bi hoteli uresničevati tvoje želje oziroma zahteve, bi komunali že do aprila zmanjkalo denarja.« Ostal sem brez besed in brez besed sem še danes. Ja, so stvari, ki jih tudi jaz ne razumem. Ali pa mogoče še preveč. Prav zato bom tokrat kar končal. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATVINA GORIVA IZ DELOVNIH STROJEV Mozirje: V noči na 14. september je neznani storilec na delo-višču v Mozirju iz treh delovnih strojev izčrpal dizelsko gorivo. Ukradel ga je okoli 500 litrov. • POŠKODOVANI PLANINKI POMAGALI GORSKI REŠEVALCI IN HELIKOPTER SLOVENSKE VOJSKE Raduha: 21. septembra, malo po 14. uri, se je na poti pod vrhom Raduhe v občini Luče poškodovala planinka. Na pomoč so ji priskočili reševalci GRS Celje in helikopter Slovenske vojske za reševanje v gorah. Poškodovano so oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v slovenjgraško bolnišnico. 23 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Za razvedrilo Cvetke ki koprive BUCA PRI BUCI Štajerski bučmani so se z viličaristom in viličarjem vred dodobra namučili, preden so razložili z avta, položili na trato, naložili na gurtne viličarja, položili na tehtnico, dvignili in dostavili na trato vseh 23 težkih buč v Mozirskem gaju. Takole so se poklonili šampionki letošnjih buč v Sloveniji. Eden je mjavknil od spredaj nazaj: »Za Savinjske vse!«, drugi pa: »Za koprive pač ne!« In so pristali z bučo in bučami v cvetkah. (Foto: MS) m VÜ V SOLČAVI RAJE HLADI KOT GREJE Nejc Slapnik, napovedovalec manekenk in modnih izdelkov na reviji v Solčavi: »Tudi sam sem danes malo manekena. Lajbič in kapa sta kot nalašč za te mrzle dni, saj sta oba iz fil-cane volne. Moje premražene kosti bosta grela še posebej v zimskih dneh. Sem zadnjič pomagal gnati pastirju ovce v dolino, da bi bilo tudi za drugo leto volne obilo. Je pastir povedal, da pri tem vedno potrebuje pomoč enga močnga deda. Ga rab, da ga šiple, da ne zaspi, ko ovce šteje.« Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 24 Križanka, Informacije KLJUKASTI KRIŽ. SIMBOL NACIZMA SESTAVIL: PETER UDIR ANGEL NAJVIŠJEGA REDA MIREN. RAVNODUŠEN Človek ZIDNA OPEKA Z VELIKIMI LUKNJAMI, VOTLINAMI PODPORNIK. ZAŠČITNIK MENIČNO POROŠTVO STARČEVIČ, ANTE POLJSKA REKA KOBALTNA MODRINA SRBSKA IGRALKA (EVA) STIKALIŠČE TREH MEJ KAR OMOGOČA SKLEPANJE NA KAJ; ZNAK, ZNAMENJE ZDRUŽENJE PODJETU ZA DOSEGO MONOPOL POLOŽAJA IDMONOVA HČERKAV GRŠKI MITOLOGIJI ZNAČILNOST TRPKEGA NASELJENO OBMOČJE LONGORIA, EVA AGAV1 PODOBNA TROP. RASTLINA MOČNO MAMILO IZ MORFUA MUSLIMANSKI BOG APLITSKA KAMNINA ŽIVALSTVO UMETNO PRIDOBLJEN RADIOAKTIVNI ELEMENT (At) VZHODNOAZIJSKI JELEN PUŠČAVSKA PURSA TRDI DEL VEJE V LESU, HRGA POZE J DO-NOV SIN IME HRV. IGRALKE BEGOVIC DREVO TROPSKE AFRIKE IZDAJALEC DOMOVINE KRČEVINA, OTREBLJEN SVET TONE VOGRINEG ŠALAMUN, TOMAŽ MAJHNA POLOPICA IZ JV AZIJE, TUDI NARTNIČAR ŽENSKA Z VELIKO GLAVO SOL TITANOVE KISLINE Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ARAHNE - Idmonova hčerka v grški mitologiji; EFA - puščavska pursa; TREPANG - kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): DOGMATIKA, ADRENALIN, STA, TRUMA, ENKI, MOL, GANDOLFINI, JANE, SION, JER, AGAKAN, NARA, AFIRMAT, BIMETAL, KETTE, DUKAT, TE, ODTISOČEK, LIRIK, SREN, POLITIKA NT, TARA, SPORA, ARGO KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 25. september ob 19.00. Prostori Mladinskega društva Nazarje Potopisno predavanje Mojce Špende Moja Afrika ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Pogovori Berta Savodnika, gost bo igralec Demeter Bitenc ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Odprtje razstave Ludvika Jerčiča Kovačija Sobota, 26. september ob 9.30. ŠRC Laze pri Kokarjah Mini olimpijada učencev Savinjske in Šaleške doline ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjamo z Aljo ob 10.00. TRC Jezero Velenje Zaključni dan 26. Pikinega festivala ob 15.00. CDM Rečica ob Savinji Otvoritev fotografske razstave Ptiči pod kostanji v drevoredu ob 15.00. Avtobusna postaja Radmirje Z Vido in Matjažem Debelakom na Tajno ob 17.00. TRC Jezero Velenje Zaključna slovesnost Pikinega festivala in koncert skupine Zmelkoow Nedelja, 27. september ob 16.00. Kino Velenje (Hotel Paka) Pikin kino: Medved Bamsi in mesto tatov Torek, 29. september ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 12.00. Dom kulture Nazarje 8. razvojna konferenca lesarjev Četrtek, 1. oktober ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Praznovanje svetovnega dneva turizma ob 18.30. Galerija Mozirje Odprtje razstave članov Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca sr, starega 10 tednov; gsm 031/214-997. in pajek sip 350 spajder; gsm 041/466-720. Prodam silažne 041/289-717. bale; gsm ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim telice, stare 1 teden; gsm 031/759-955. DRUGO - KUPIM Kupim jabolka za prešanje; gsm 070/801-170. VOZILA - KUPIM DRUGO - PRODAM Krompir domači dezire in karlinford, jedilni in svinjski prodam; gsm 051/357-683. Prodam grozdje 070/290-300. jurko; gsm VOZILA - PRODAM Prodam silažne in suhe bale ali menjam za teleta mesne pasme MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ranjen; gsm 040/684-238 ali tel. 838-12-52. NEPREMIČNINE V Mozirju prodam 3,5-sobno stanovanje in vzamem manjšo hišo v najem; gsm 070/870-321. Bivalni vikend hišo, Ljubija - Kolovrat dam v najem; gsm 070/777281. V centru Ljubnega prodam delno adaptirano hišo; gsm 031/852471. V centru Solčave prodamo starejšo hišo, lahko obnova, pekarna, mesnica; tel. 03/5846-165. V najem oddam stanovanjsko hišo; gsm 031/695-208. OSEBNI STIKI Delaven, prijazen moški, s temeljnimi vrednotami, samostojno dejavnostjo, je v življenju veliko pretrpel, zato bi žensko brez otrok rad imel, ki bi njegovega sina sprejela, se na njegov dom preselila, lepšo prihodnost delila. Marsikaj ustvaril, dobrega storil, ljubezni pa ni dobil; gsm 041 859 096. Prodam suha bukova drva; gsm 040/120-750. Prodam bukova drva, cepljena in nekaj celih (hlodov); gsm 031/296-012 Prodam 15 silažnih bal, 15 EUR kom; gsm 041/755-538. Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 041/259-810. Prodam vw caddy, 1,6 tdi, l. 2011, 113.000 km, prvi lastnik, lepo oh- PLANINSKO DRUŠTVO LUČE Strmec34,3334 LUČE Planinsko društvo Luče na podlagi sklepa Upravnega odbora Planinskega društva Lučez dne 17.09.2015 objavlja RAZPIS za najemnika KOČE NA LOKI (1534 m) za leto 2016 Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo in s p rej e m a j o pogoje na os n ov i Za ko na o gosti nski d ejavnost i te r P rav i I n i ka o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč. PD Luče vabi vse zainteresirane, da oddajo ponudbo za najem Koče na Loki. V ponudbi navedite kratek življenjepis s poudarkom na izkušnjah s področja dela v gostinstvu ali na planinski koči in vizijo upravljanja Koče na Loki. Nezavezujoče ponudbe pošljite do 3. 10. 201S priporočeno na naslov: PD Luče, Strmec 34, 3334 LUČE s pripisom »Razpis za najem Koče na Loki«. Po prejetju ne zavezujoč i h ponudb bo komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor PDLuče, z izbranimi kandidati opravila ločene razgovore. Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost pari. Po razgovoru bodo kandidati pisno obveščeni o izboru najemnika Koče na Loki. Kandidati naj v ponudbi navedejo kontaktno osebo in tel. številko. Dodatne informacije PD Luče: 041783 647 (PečovnikM Irko -tajnik) Upravni odbor PD Luče I Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 26 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi 5. DRŽAVNO PRVENSTVO ZA NAJTEŽJO BUCO V MOZIRSKEM GAJU Zmagovalka zrasla sredi Ljubljane Jesen je čas pobiranja kmetijskih pridelkov. Slednji že par let zaznamujejo tudi zadnjo vsakoletno razstavo v Mozirskem gaju, ki je večinoma obarvana v barve različnih sort buč. Že peto leto je zato 19. septembra, ob otvoritvi razstave, potekalo tudi tehtanje buč, državno prvenstvo za najtežjo. Tokrat je naziv osvojila buča, težka 560 kilo- gramov, na tehtanje pa jo je pripeljal Dejan Merlak. Tehtanja se je udeležilo 24 pridelovalcev buč. Od prvega prvenstva se je spremenilo marsikaj, predvsem so se zmanjšale razlike med težami buč. Letos je resda zmagovita tehtala skoraj sto kilogramov več od drugouvrščene, a jih je bilo nato kar sedem blizu skupaj. In to med Štajerski bučmani, ki skrbijo za nemoten potek tekmovanja, so imeli veliko dela. (Foto: Benjamin Kanjir) Dejan Merlak na svoji zmagoviti buči s člani ocenjevalne komisije (Foto: Benjamin Kanjir) 375 kilogrami in zmagovalko, ki ji je tehtnica pokazala zavidljivih 560 kilogramov. Štajerski bučmani, ki vsako leto skrbijo za nemoten potek tekmovanja s tem, da vsako bučo pripravijo, pregledajo in postavijo na tehtnico, so imeli zato veliko dela, podobno tudi ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Matija Petrin, Ivo Milovanovič in Mitja Bokalič. Letošnja prvakinja je zrasla na vrtu za hišo sredi Ljubljane. Rasla je 102 dneva, vsaka dva dni pa dobila par sto litrov vode. Vzgojena je bila iz semena lanske zmagovalke. Slednja, težka 657 kilogramov, ostaja državna rekorderka najmanj še leto dni, ko se bodo pridelovalci zopet srečali v Mozirskem gaju. Benjamin Kanjir GUSI Prijazen, nežen, 10-mesečni t.grfek, s poškodbo «nega očesa (nanj vt( - *h (37) ■ Dom Fi.i MenM planini ¿My m) PD Cofripi krad {37} • Koča na Lckl pod Ftaduho (1.554 m) - FD Lui- ■ ' Koča v GroliolU pod k.ifinl 1 o (i. <| fi II in) RD Mtlkj (i) - totbekav dom n« KoroiliJ (1 .«OS m) ■ PO Celje W.-H ir n {41 ■ Dum planincev v Logarski dol hit (337 rn; - PD Celje Miftu 0} * Dom na Smrtkovču (1,J77 in) PD f mi na Kflnffikcm (i) » Pilil in sJ:i dom E. itaj&rskega bataljona na Čreti (pit m) - I'D VtJfiskd (T) ■ Fffcthauf ov rtom n* Ok rei I ju (i.jjtm) - PD CeJf e Mart ca Vsan tiftStn twmoijNed pravočasno prispelimi glasovrtcatri Irfrtibali dva prejemnika lagrad,ti ¡upulspevatatel jska koč.i In ZaSČtta tu kač - West Blue Mozirje. Vie ptjtfane glaHlVfifce bo;:.: cb Z2ki|ui ku ::bora sodelovaje v ire tanj i; a vnlh nagrad. ki ¡u prav tflku prispevata omenjena pokrov it« lir!, n iker nOiitev i iajtrkun lu 3 tisetri v lujttlu Cc ik . hoia • ' x vuinja . bofcfcjriu r in ¡Jkiu (soft^hell). ktior bo poleki dolifliio meseca sepleittbrn. Poteka zadnjr krog glasovanja! 11 polnite $asovnicy, ;o prile pi^' ^a 'Jo pi sniqp G , ■.;.: ■ e niso Vfii .■,■! , ■: . |ji ¡u iMin-iMiq-'ilow«, ig. st'|}tembtaiot5,poi!jpti na f lov: Savinjske rov ;e, rtfska teta 4, i^j! Naiar^e. Med pravočasno prispelimi piasovnlcaml bomo izžrebali i prejemnika nagrad, ki ju prispevata Celjska koča (5* vožnja c bobkartonij In Zaščita Lukač ■ West Blue Mozirje (hliiče). Upoitevali borno'Mimo gliKiviiite 11 Ititaču ¿Krvilki? dagopiu. Med prispelimi gl asovnlcami L p*e]Jrife itevll ke je HI if eb nafilonjenFmncn irmcncu, ASova .;(:, o; 1 ijc, ki prejme vilopn ičO jtlfs tO lov-ik i pdrk 1 odrasel ■ 1 Otrok, ¡n ■:' Fi: 1 n 11 k. ZgOmife Pobreije t i, ki prejme ti I af p ZkSa» Ivini - Wpst Blue-Nagrajenca prevzameta nagradne bone v tajništvu Savinjskih nov it najkasneje do petki 5. oktobra 1015. hotel ' iinsrtno pMKKO obhKHo uc.tirfi