Stev. 4.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1912.
Leto IV.
Prodajo in Kupovanje.
Marsikdo so čudi, da so nahaja v naših deželah tako malo Judov. Revščina ljudstva ne more biti temu vzrok, ker smo gotovo bolj premožni, kakor gališki ali ogrski kmetje, pri katerih je veliko teh nevarnih pijavk. Posebno na Ogrskem, kjer je bilo prejšnje čase Ju-<lom naseljevanje prepovedano, so je v zadnjem času njih število zelo pomnožilo. Jud se povsod naseli, kjer mu nese. Če mu pri nas ni kazalo, je to gotovo dokaz, da si ni kaj posebnega upal. Naši ljudje imajo sami trgovskih zmožnosti, da se gredo kosat z vsakim Judom. Povsod bo poizvedel, kje jc cenejše. Blago bo spred in zad ogledal ter so pri kupčiji pulil do zadnjega vinarja. Le poglej kmetico, ki prodaja svojo revščino! Nobeden advokat ti ne zna boljše govoriti!
V malem znamo, v velikem smo pa žrtva svoje nevednosti in bolj zvitih sosedov. Kar dobimo blaga, pride v veliki večini iz judovskih tovarn skozi tretjo, četrto ali peto roko nazadnje do nas. Kar prodamo, moramo raznim prekupccm le po nizki ceni prodati, ker se nikjer nc prodaja naravnost onemu, ki blago sam rabi. Dokaz naše sposobnosti za kupčijo je veliko število me-šetarjev in kramarjev, ki žive med nami. Toda ravno ti so obenem dokaz, da so kupčijske razmere nezdrave, ker imamo preveč prekupcev, ki od tega Živijo, premalo pa velikih trgovcev z obširnim obzorjem, ki bi znali poslati dobrotniki ljudstva, ko bi trgovino v tir spravili. — Hočem torej o prodaji in nakupu, kjer so naši ljudje že miljone Po nepotrebnem zapravili, le nekaj misli omeniti.
I. Prodaja.
Ako prodajaš moraš:
1. Svoje blago dobro pognati. Prodajali so gozde na čez, prodajali cele domačije kar na slepo. Navadno jo nazadnje vsakemu žal. Ako
meniš gozd prodati, preštej, koliko je smrek, kako debele in kako visoke so. Kupcc je bolj vajen in navadno tudi bolj previden. Tudi pri živini boš vedno dobro opravil, ko bi jo dal pred prodajo živo iztehtati na javni tehtnici, kar te stane le 20 v, pa boš vedel, koliko je blago vredno. 1'oizveš lahko povsod, kako cono ima zdaj živina, vzameš svinčnik v roke in izračuniš, koliko bi ti živina po tej ceni vrgla. Sploh bi morali kmetje ono prodajanje na čez popolnoma odpraviti, ker so pri tem skoro vselej oškodovani. Prodajo žita na mernike bo treba tudi odpraviti. Kupec zahteva bokal povrhu, gotovo pa vselej težo žita tako pozna, da ne bo na škodi. Kar vaga potegne, se plača.
2.	Domeni se natančno pri prodaji. Prijatelj ali znanec sem ali tja, kupčija mora biti natančno določena, da je vsak dvom izključen. Koliko tožba in sovraštva bi bilo manj, ko bi se ljudje po tem načelu ravnali. Proda ;alcc si misli: »saj sva domača, poznam ga; nc bo me ukanil«. Toda pri denarju se precej zverina pokaže. Pri nas je še veliko premalo razširjena prodaja po zadrugah. Drugod je drugare. Ljudje pri-neso blago vkupaj, zadruga jim da nekaj na račun ter proda skupno vse blago. Pri večji množini in izbranem blagu, se vselej tudi boljše cene dosežejo. Kako daleč smo šc pri nas od tega cilja, kaže ono kramarsko obnašanje, kjer brat bratu ne zaupa. Vsak meni, da bi za svoje premalo dobil in bodo drugi z njegovim blagom bogaleli. To nizko s i al išče bo treba vsaj v velikih gospodarskih zadevah premagati.
3.	Bodi pošten v kupčiji. Ljudje mislijo, da je pri kupčiji vse dovoljeno. Čimbolj kupca ocigani, boljše se mu zdi. Prodajajo pokvarjeni fižol, med žitom je pesek, med moko mavec, med senom kamenje in gnoj, med voskom moka itd. Kaj se s tem doseže? Enkrat bo morebiti nekaj prigoljufanega dobička več. kateri tako ni tvoj, ker ga moraš vrniti, toda zanaprej gotovo ško-
da. Če pride pošteni kupec na goljufijo, stavil ti bo blago v Bogve kakem kraju na razpolago, to se pravi, da blaga ne prevzame, delaj znjim, kar hočeš. Čc ga ne vzameš nazaj, ti bo za slepo ceno na tujem prodano. Če si prodal vagon domačemu trgovcu, ki ti jo plačal, bo on prišel v nesrečo in bo tir j al od tebe povračilo.
Če si enkrat poštenega trgovca prekanil, ga drugič gotovo več ne bo. Pridejo tudi po goljufiji le navadni meše-larji, ki polom skusijo z zvijačo poravnali prejšnjo zgubo. Ti sleparji škodujejo tudi vsem drugim. Marsikdo so smeje, ko sliši, da je kdo kakega kupca namazal, toda pozabi, da nam vsaka taka goljufija jemlje dobro ime in uničuje kupčijske zveze. — Popolna poštenost je prva podlaga dobre kupčije. Seveda se večkrat primeri, da drugi naše ljudi osleparijo, kakor naši druge. Ako nisi vajen kupčije in ljudi no poznaš, nikar nc zaupaj nobenemu. Prodajaj le za gotov denar! Tudi med domačimi trgovci jih jc zelo veliko, ki so se nosili s svojim bogastvom. Prišel jc prvi vetrič, ki je-vse vzel, tudi upa-no blago. »Ti meni denar, jaz Tebi blago.« Če je pa zanesljivo, se tudi lahko upa, ker pride lahko najboljši trgovec v zadrego.
Nevarno je pa blago daleč na tuje pošiljati. Lani je neki veleposestnik prodal vagon svojih pridelkov neki banki na Dunaju. Blago je šlo, gospodar je bil miren, da je dobro prodal. Kar je dobil brzojav, da je blago slabo in da mu je na razpolago na daljni postaji ob meji, ker nc odgovarja vzorcu. V par urah se mora vzeti. Slučajno je imel tam blizu svojega bra'a, kateremu je brzojavno naročil, naj gre na postajo pogledat, kako so je moglo dobro blago tako hitro pokvariti. Ta je šel. zahteval preskušnjo od blaga pa je niso hoteli dati. Nazadnje se je izkazalo, da je bilo blago popolno dobro; lan'a ie mislila, da gospodarja ne bo, ki bo moral plačati kazen. Na Dunaju :;o bili
sporazumljeni z nekim železniškim uradnikom, ki Jo pomagal ciganiti. Nazadnje je morala vendar banka vse stroške in pota plačati. Ta je zmagal. Koliko jih pa pride v škodo in rajše molčijo, kakor da bi razlagali še drugim svojo nesrečo, ki bi se jim le smejali.	(Dalje.)
Katoliški mož.
Narod ne postane močan z bogastvom ali le z zunanjo omiko. Vsa ljudstva, ki so v tem sreče iskala, so propadla in propadajo še zdaj. Prvi kristjani so pa radi dali za vero svoje premoženje in življenje. Z versko stanovitnostjo, s popolnim življenjem in s svojo krvjo so zidali temelje pravi krščanski omiki, katero še zdaj uživamo.
Ubogi irski narod, ki je izgubil svojo samostojnost, kateremu so vzeli tudi njegovo grudo, je ohranil globoko vero, ker so tudi moški z veliko gorečnostjo pristopali k sv. zakramentom. Popotniki pripovedujejo, kako so videli navadne delavnike cele trume moških na zelenem irskem otoku pristopiti z največjo pobožnostjo k mizi Gospodovi. Največji sin uboge Irske, 0'Conel, je bil vsaki dan pri sveti maši in redno pri sv. obhajilu.
Nemški voditelji katoliškega ljudstva so ob času kulturnega boja bili vzgledni katoličani. Le versko življenje vzgoji prave, značajne in delavne može.
Dne 30. januarja t. 1. je umrl Alfred Ebenhoch, bivši deželni glavar na Gor. Avstrijskem in pravi katoliški mož. Znani jezuit p. Abel je zapisal v spomin svojemu prijatelju nekaj pomenljivih besed. Pravi o njem:
Bil je Alfred Ebenhoch cel mož od pete do glave, pošten in zvest, dober Avstrijec po srcu in delu, v besedi in boju, cesarju popolno udan, katoličan po prepričanju in dejanju, srčen in prizanesljiv. Za vse te lepe lastnosti je dobil že po dobrih starših najboljšo podlago. Oče njegov je bil priprost in pošten obrtnik v Bregencu na Prcdarl-skem. Starši so ga dali v zavod jezuitov v Feldkirchnu v šolo, ker so poznali nevarnosti za mladega fanta v brezvernem mestu. Tudi od naših nadarjenih mladeničev iz poštenih hiš se skoro polovica po slabem stanovanju in ničvrednih druščinah izgubi. Na univerzi je pristopil v katoliško dijaško zvezo »Avstrijo«, kjer sva (s p. Abelom) postala prijatelja in sva ostala prijatelja do smrti. Ko je kot minister obhajal svojo srebrno poroko v tihi kalvarijski kapelici pri Ilolstetskem jezeru, me je poklical k slovesnosti. Poklical me je tudi ob svoji smrtni bolezni. Dne 3. januarja t. 1. sem mu na lastno zahtevo podelil sveto poslednje olje. 5Gletni, prej tako krepki iri veseli mož je čutil, da so mu smrt bliža. Pri popolni zavesti se je hotel na odhod pripraviti. Ko je sv. zakramente prejel, je rekel na glas: Prav iz srca odpu-10«
stim vsem, ki so mi kdaj kaj hudega storili, in prosim odpuščanja vse, katere sem kdaj v življenju razžalil. — Potem pravi, naj pridejo vsi k njemu, žena in otroci. S solznimi očmi jih jc prosil, naj mu odpustijo, če jih je kdaj razžalostil v prenagli jezi. Po malem presledku pravi: Molimo še en očenaš za našega ljubega cesarja! — Vsi so na glas z njim molili. Nato reče: Molimo še eno češčenomarijo za našo krščan-skosocialno stranko! — Dva tedna jo trpel najhujše bolečine, toda bil je popolno vdan v voljo božjo. Po enem sv. obhajilu, katero je večkrat v bolezni prejel, jo rekel: Ljubi Bog, blagoslovi dobro gorenjeavstrijsko ljudstvo. — V sredi med tem udanim ljudstvom, v Velsu, je hotel imeti svoj grob. Počasi so moči pojemale, zavedel se ni več. Dva dni pred smrtjo je rekel mirno: Z Bogom, meni gre dobro.
Ran j ki minister Ebenhoch je bil zvest častivec Srca Jezusovega. Vsak prvi petek meseca je gotovo prejel sv. zakramente. Kako prav je imela blažena Marjeta Alakok, ko je pisala: Kako lahko umrje, kdor je v življenju častil Srce svojega Sodnika.
Kako odločen katoličan je bil Ebenhoch, naj pojasni sledeča zgodba: Ko jo bil Ebenhoch šc deželni glavar na Gor. Avstrijskem, sc je obhajal svetovni marijanski shod v Lincu. Ebenhoch, ki je bil od dijaških let do smrti vedno v Marijini družbi, naj bi govoril slavnostni govor. Pred zborovanjem je rekel prijatelju: »Gre se za to, da postanem minister. Toda danes bom govoril, kakor mi srce veleva, četudi ne postanem minister.« Ali ni res ganljivo, ko vidimo vernega " kristjana, poprej mogočnega ministra, na smrtni postelji, ko moli za cesarja, za stranko in za svoje ljudstvo, ko odpusti in prosi odpuščanja. Tako more delati le mož, katerega je vera vodila skozi vse življenje. To je mož, ki se je z globokim verskim prepričanjem popolno posvetil svojemu ljudstvu. Tudi mi monarno delati, napredovati, se učiti, da dopolnimo kot mal narod svojo nalogo na zemlji. Toda podlaga vsemu je edino le versko življenje.
V vseh delih sveta imajo stranke, ki so v moči, velike težave z ljudmi, ki prihajajo k njim brez prepričanja iskat le svoje koristi, dobro službe, visoke časti. Povsod, kjer se niso otresli teh polipov, so začele stranke razpadati. Tudi pri nas bomo morali brez usmiljenja pomesti z ljudmi, ki niso popolnoma naši. Katoliški mož se pozna po verskem življenju. Če naš strankar no moli, če k maši nc hodi, če zakramentov ne prejema, če pošteno ne živi, če ne izpolnuje tudi cerkvenih zapovedi, ni naš, ampak hinavec, hinavec, ki išče le sebe. Čim prej mu vrata pokažemo, boljše bo za nas in našo stranko. Če nas je tudi manj, smo pa bolj krepki in bolj nepremagljivi. Na vsakem žitnem polju se plevel kmalu pokaže. Tudi take koristolovce so kmalu spozna. čast pa vsem jeklenim katoliškim možem, posebna čast odločno katoli-
škim voditeljem, ki sami vzorno žive in žrtvujejo vse svoje moči brez ozira na svojo korist blagru svojega naroda, S takimi možmi bo stranka cvetela in bodo sijali narodu lepši dnevi.
InflireM davki.
Koleki, takse in pristojbine.
Naša država dobi večino svojih do-< hodkov iz indirektnih davkov. Od teh znašajo sami koleki 59,397.000 K. Pravi koleki, kakor se prodajajo za pogodbe, donašajo 43.600.000 K.
Posamezne dežele takole plačujejo kolekovino:
Nižja Avstrija	20,411.000 K
Zgornja Avstrija	1,075.350
Štajerska	2,096 600 „
Solnograška	345 000 „
Koroška	598 360 „
Kranjska	645.420 „
Primorska	2,183 520 „
Tirolska in Vorarll:	r.-ka 1,725 950 „
Češka	12,004.880 „
Moravska	4,007.300 „
Šlezija	1,062.350 „
Galicija	11,078.500 „
Bukoviita	1,610.360 „
Dalmacija	551.750 „
V teh vsotah je tudi kolekovina za železniške vozne liste, ki znaša 6 800.000 kron. Na Kranjskem 25.000 K; na Štajerskem 90.000 K; na Nižje Avstrijskem 5,400.000 K. Menice in trgovske nakaz-, niče plačajo 4,000.000 K. Kraniska ln 21.000 K. Samih kolekov so porabi nn Kranjskem za 590.000 K, na Nižje Avstrijskem 105 milj. Karte za igra: ta rok, marjaš in druge, donašajo na leto 720.000 K. To bi prav lahko še de.ctkra« bolj obdavčili. Kdor ima čas in denar za igro, naj le plača. Pravi igravci tako ne bodo pustili igre. Ta davek plavajo samo tovarne. Kranjska plača tegu davka 5000 K.
Kadar dobi kdo stalno državno službo, mora od tega plačati pristojbino, ki se imenuje taksa. Te službene pristojbine donašajo državi 5,000.000 K, | Kranjska plača tega davka 60.009 K.
Pristojbine od zavarovalnic in ak cijskih družb donašajo 7,320.000 K.
Same zavarovalnice plačajo na lete 3,330.000 K, Kranjska 3600 K.
Vse pristojbine pa donašajo državi
136,620.000 K. Od te vsote	plača:
Nižja Avstrija	50,577.400 K
Zgornja Avstrija	4,739.850 „
Štajerska	5,241.000 „
Solnograška	1,168.150 „
Koroška	1,710.450 „
Kranjska	1,413.700 „
Primorska	4,770.500 „
Tirolska in Vorarlborška	5,073.500 „
Češka	28,976.700 „
Moravska	8,616.400 „
Šlezija	2,133.850 „
Galicija	19,855.100 „
Bukovina	1,729.500 „
Dalmacija	613.900 „
Posebno zanimiv je davek, ki je predpisan za prepis posestev, takoime-novana procenta, ki znaša v celi Avstriji 2G 850.000 K za posestva, ki se vsled smrti podedujejo. Ta pristojbina so ray.dcli po posameznih deželah:
Nižja Avstrija	10,288.000 K
Zgornja Avstrija	1,300 000 „ Tirolska in Vorarlberška 1,720.000 „
Češka	5,280.000 „
Solnograška	251.000 „
Štajerska	1,308.000 „
Koroška	385.500 „
Kranjska	300.800 „
Primorska	Stil.300 „
Moravska	1,711.000 „
Šlczija	424.000 „
Galiei a	2.543.600 „
IJukovina	260.000 „
Dalmacija	204.700 „
Ta pristojbina ali prejcmščlna je znašala leta 1908. K 28 833.977 K. Takrat je dobila država le od ene zapuščine 25 milj. Leta 1910. se je vplačalo od zapuščine 28,447.347 K. Tu jc pa najbrž pristojbina od rajnega Rotšilda (2.833 977 K) vmes, ki jc tudi znašala nekaj milijonov. Ker pa Rotšild ne umrje vsako leto, so znižali letos to postavko za 2,180.171 K.
Sc večji so državni dohodki od prodanih posestev in prepisov med živimi.
Ti davki znašajo 58 5 miljonov. Ker med nami ni velikih premoženj, je tudi ta davek primeroma majhen. Plačali so pa takole:
Nižja Avstrija	13 590.000 K
Zgornja Avstrija	2,380.000 „
Solnograška	670.000 „
Koroška	810.000 „
Kranjska	740.000 „
Štajerska	2,900.000 „
Primorska	2,120.000 „ Tirolska in Vorarlberška 2.200.000 „
Češka	15.100.000 „
Moravska	4.600.000 „
Šlczija	1,180.000 „
Galicija	11.200.000 „
Uukovina	850.000 „
Dalmacija	160.000 „
To je proračun, koliko minister upa dobiti tega davka.
Dejanska vplačila so znašala vsled predpisov leta 1908. K 52,212.563; leta 1909. 53.023.472 K 59 v; leta 1910. 60,592.830 K 13 v. To so bili gotovo posebni dohodki od sklenjenih kupčij v letu 1910, na katere minister več nc upa. Znesek 740.000 K, ki ga plača naša dežela od prepisov, res ni posebno velik v primeri z drugimi deželami, kaže nam pa vendar, koliko zapravijo ljudje denarja z nepotrebnimi kupčijami. Zginila je prava ljubezen do domače zemlje. Tje v en dan sc kupuje in prodaja in tako zapravi na stotisoče premoženja.
Za vse vknjižbe v zemljiško knjigo se bo dobilo letos do 9,000.000 K. Od te vsote pride na Nižjo Avstrijo 4.060.000 kron, na Kranjsko 94.000 K, na Primorsko 270 000 K, na Koroško 90.000 K, na Štajersko 200.000 K.
Od hiš, ki se ne podedujejo in imajo za lastnike društva (hranilnice, mlekarne, tovarne akcijskih družb itd.), potem tudi od vsega cerkvenega posestva in posestev, ki navadno no menjajo gospodarjev, sc plačuje mesto prejemSčine, oziroma zapuščine, pristojbinski namestek, ki se določi vsakih deset let. Ta davek znaša za leto 8 000.000 K. Na Nižjem Avstrijskem je znašal 2,600.000 K, na Kranjskem 92.000 K, na Koroškem 90.000 K, na Štajerskem 318.000 K, na Češkem 2,050.000 kron.
Druge pristojbine so znašale 135 milj. kron. Kranjska jih plača 135.000 kron, Nižja Avstrija 55 milj. K, Štajerska 330.000 K, Koroška 190.000 K, Češka 2,369.000 K, Galicija 2,466.000 K.
Od voznih listkov, kart na železnici prejme država od svoje doklade 235 milj. Človek še ne ve, kdaj državi pomaga. Zalo bo prav dobro, če tudi in-direktnega davka kolikor mogoče malo plačaš.
Mmm mošiorno v EieMku no Luksemburškeni.
Po celem svetu spoznavajo umni gospodarji vedno bolj pomen sadjarstva za napredek kmetijstva. Sadno drevje varuje hiše ob požaru, sadje jc za vse domače, posebno za otroke, prav dobra hrana. Gospodarjem lahko vsako leto prav veliko prinese skrbno gojeno drevje. Ravno sadje jo pa tudi najboljši pripomoček v boju proti pijančevanju. — Vsi vidimo, kako hude rane seka našim kmetijam preobilo vži-vanjc opojnih pijač. Gostilne so marsikje mrtvašnice domače sreče. Gospo-darstvo ne more napredovati, ker gre večina dohodkov za pijačo. V nekaterih vaseh se že na otrocih pozna, kako alkohol zdravje uničuje.
Najboljši pripomoček proti pijančevanju bo gotovo sadjarstvo. Kdor vživa mnogo sadja, in vživa ga navadno vsak, ki ga je od mladega navajen, se nc bo popolno vdal pijači. Ako je doma dosti sadja, si bo napravil d^ber sadni mošt. Ker napravi prave pijance le ono posedanje po gostilnah, no bo gospodar, ki ima obilo sadja doma in napravi iz sadja lastni jabolčnik ali tepkovcc za izvrstno domačo pijačo, imel veselja denar v gostilnah zapravljati. Za enkrat sicer ni prav nobenega upanja, da bi ljudje opustili alkoholne pijače. Mi moramo pa vendar svoje gospodarstvo tako urediti, da nam bo tudi pijača v korist.
Dosedaj naši ljudje za sadni mošt ne marajo posebno. Če le vidi jabolčnik, ga začne kar.ščipati. Menda se malokje v deželi dela pravilno mošt. Ze pri vinu, ki se že stoletja prideluje, smo v zadnjem času videli, kak razloček je med skrbno pripravljeno kapljico in navadnim vinom. Sadni mošt je za napake še veliko bolj občutljiv. Slab sadjcvec je naravnost zoprn.
Lep zgled, kako naj se porabi sadje za okusen mošt, nam daje moštarna v Etelbrucku na Luksemburškem, ki je začela delovati 1. oktobra leta '909. z namenom, napravljati mošt za svoje ude, kateri bi ji dajali sadje in prejeli čisti mošt pod sledečimi pogoji:
1.	Vsak ima pravico dati v moštar-no 100 do 1000 kg sadja.
2.	Sadje se mora franko poslati na postajo moštarne.
3.	Sadje, ki je prezgodaj odpadlo, je nagnjito ali preveč zrelo, sc ne sprejme.
4.	Za vsakih 100 kg sadja prejme ud 50 litrov mošta. Vsak ud dobi mošt le od svojega sadja. Za 100 litrov mošta so plača zadrugi 4 marke ali 5 frankov, po našem 4 K 71 v.
5.	Sode dajo udje sami, ki se porabijo, ako so res dobri. Če niso dobri, jih posodi zadruga, toda morajo se franko nazaj poslati. Najpozneje se morajo sodi vrniti do 1. septembra naslednjega leta.
Prvo leto je pristopilo 72 udov, ki so dali 29.000 kg sadja, iz katerega so napravili 16.000 litrov mošta. Ker so mnogi, ki niso imeli lastnega sadja, zelo povpraševali po moštu, je moštarna še precej sadja nakupila in izdelala še 9000 litrov prav dobrega mošta, katerega so prodali po 28 h liter.
Drugo leto so imeli že 170 udov, katerim so napravili 41.000 litrov mošta. Sadja so še dokupili veliko množino in naredili še 20.000 litrov mošta. Naročil za mošt so imeli toliko, da ga je kmalu zmanjkalo. Prodajali so ga po 35 h. V tej ceni se vidi, kaj sc da napraviti s pravilnim ravnanjem. Mošt je tako izvrsten, da ima povsod vedno več prijateljev.
Vsi stroji z motorjem vred stanejo nad 5000 mark, t. j. 5890 K.
Če računa zadruga na letni pridelek 60.000 litrov mošta, ji ne zadostuje pristojbina 4 K 71 v od hektolitra, izhaja pa lahko, ker da 100 kg sadja pri stiskanju z motorjem več kakor 50 1 mošta. Lep dobiček je napravila zadruga pri moštu, ki ga je izdelala na svoj račun. Šle so ji pa tudi vse oblasti na roke. Strojna zadruga v Etelbrucku ji je prepustila proti mali odškodnini svojo shrambo, dobro šupo za stroje. Mesto, ki je dobro vedelo, da mu bo moštarna precej koristila, ji je prepustilo brezplačno svoje kleti v mestni hiši.
Mene je ta moštarna zelo zanimala. Obrnil sem se na profesorja VVag-nerja v Etelbrucku, ki je s kemikom dr. Bivvcrjem vso moštarno v red spravil. Poslal mi jo navodila za ude, kako naj se dela z moštom, da se res doseže izvrstna pijača. Vsega danes ne morem priobčiti. Povem pa že danes lahko, da imajo za dosego dobrega mošta dva pripomočka: 1. posebne drože, m 2. Ncslerjevo pripravo za veho.
Vse sadje se mora dobro umiti; stiskalnica mora biti zelo natančno osna-žena. Moštu pridenejo posebne drože. ki jih je izdelal dr. Bivver. Vsled drož sc kipenje poprej začne in poprej kon-
ča, mošt se lepše in popolnejše očisti okus je finejši. Po teli drožeh postane mošt vinu iz trte popolno podoben po duhu in okusu. Lahko se da moštu tudi posebni aroma. Tak mošt je veliko bolj trpežen. Za 100 litrov mošta stane jo droži le 40 h.
Mošt se pri nas navadno pokvari vsled dostopa zraka skozi pipo ali veho. V moštu so glivice, katere zrak razmnoži, da so mošt konča. Kdor hoče mošt do zadnjega kozarca prav oku sen ohraniti, mora dopustiti dostop zraku le skozi pripravo, kjer se škodljive glivice zamore. V ta namen je iznašel Nesler prav posebno pripravo, katero napolni z glicerinom, Noel pa drugo s čistim špiritom. Obe pripravi Bta se prav dobro izkazali.
Profesor Wagner mi je tudi poročal, da plačujejo jabolka jeseni 4 do 12 mark 100 kg; po našem denarju 4 K 68 v do 14 K 4 h. In vendar dobro izhajajo.
Malokatera dežela je za sadjarstvo tako sposobna, kakor so naši kraji. Desetkrat toliko sadja bi prav lahko imeli, kakor ga imamo za zdaj. In še to, kar imamo, nam le malo zaleže. V dobrih letinah gredo celi vagoni na Nemško, k nam pa prihajajo vagoni špirita in piva, mi pa postajamo vedno Lolj revni.
Tudi v sadjarstvu bo treba kaj odločnega napraviti. Kako lahko bi osnovali na marsikaterem kraju dežele zadrugo, kakor jo imajo v Etelbrucku. Dobička prvo leto ne bo donašala posebnega, zadosti je, če izhaja. Kolike koristi bi pa imelo naše kmetijstvo. Denar, ki je v tem naložen, bi donašal stotere obresti. Začeti se bi moralo v kakem zelo sadnem večjem kraju na Gorenjskem ob železnici. Bližnji kmetje bi z vozom pripeljali sadje, od daljnih bi prišlo po železnici. Ravno ob velikih cestah bi bilo zelo pripravno, ker so tam velika poslopja iz prejšnjih časov, ko so šc naši očetje furali., in dobre gostilne, ki imajo obsežne kleti in prostorne hleve. Poskusili bi pa lahko tudi v ljubljanski okolici ali v Ljubljani sami. Mesto bi moralo dati za tako podjetje vse ugodnosti, spregledati, kar bi se dalo. Ta vrsta gospodarstva bi bila za mesto ici celo deželo največjega pomena. Saj ni treba, da bi povsod le za drugimi capljali, stati moramo na lastnih nogah in sosedom pokazati, da res znamo gospodariti.
A. O.
Koliko hranM snovi noireUuje vsaka rastlina?
Poraba umetnih gnojil jc od leta do Ida večja. Najprej so jo udomačila pri nas kot umetno gnojilo Tomasova žlindra. To gnojilo jo sicer zares dobro, vendar z njim ne damo rastlini vsega, kar ji Jc za rast neobhodno potrebno, kar omenjamo lo zaradi tega, ker gnojijo naši kmetovalci še zelo radi 12i
samo s Tomasovo žlindro, ker so mnenja, da nadomestuje ta popolnoma domači gnoj. S Tomasovo žlindro dove-demo rastlinam le eno hranilno snov in sicer fosforovo kislino. Domači gnoj pa vsebuje tri hranilne snovi in sicer: kali, fosforovo kislino in dušik. Hočemo li domači gnoj popolnoma z umetnimi gnojili nadomestiti, tedaj moramo vzeti tri različna umetna gnojila, kajti vsako umetno gnojilo vsebuje vedno le po eno hranilno snov. Torej moro bili vsakomur jasno, da se samo s Tomasovo žlindro ne more doseči po-polen uspeh. Obenem s Tomasovo žlindro še torej moramo gnojiti tudi s kalijevimi in dušičnatimi gnojili. Kalijeva gnojila so kajnit in 40odstotna kalijeva sol, katera ima pred kajnitom to prednost, da je veliko cenejša, tudi je njen uspeh bolj gotov, ko kajnitov in je kalijeva sol tudi v zemlji hitro topljiva, da pride rastlinam takoj v prid; torej se lahko z njo še tudi pozno v spomladi gnoji. Kajnit se razkroji počasi ter se gnoji z njim najbolje jeseni. Kalijeva tol pride zaradi tega ccneje kot kajnit, ker ima v 100 kg najmanj 40 kg rastlinske snovi kalija, kajnit pa le 12inpol kg; torej se mora kajndta trikrat toliko vzeti, ako naj toliko zaleže ko kalijeva sol. Tretja važna rastlinska snov je dušik, kateri se kupi v obliki čilskega solitra in amonijevega sulfata. Kateri teh dveh je boljši? Odgovor jo težek, toda sedaj na spomlad lahko damo z mirno vestjo čilskemu solitru prednost, kajti to gnojilo ima dušik v takšni kemični obliki, da ga rastlino lahko takoj povžijejo, kakor hitro se v zemlji razkroji. Temu posledica je, da čilski soliter takoj učinkuje. Dušik amonijevega sulfata se pa mora v zemlji še le spremeniti v ono kemično obliko, kalero ima dušik čilskega solitra že iz početka in pri ti spremembi se poizgubi vedno po 10 odstotkov amonijevega dušika. Čilski soliter je tudi ceneji, ko amonijev sulfat.
V kratkih besedah jo torej tukaj povedano, da mora gnojiti s kalijevo soljo, kdor rabi umetna gnojila in hoče imeti od njih pravega dobička. Da bi jih pa kmetovalci, katerim gre vedno trdo za denar, ceneje dobili, naj bi sc udje kmetijskih podružnic, zadrug itd. združili k skupni naročbi na cele vagone. Vsa nadaljna tozadevna pojasnila bo gotovo rade volje dalo uredništvo naše gospodarske priloge ali pa izroče-valo priglase in razna vprašanja za rešitev na pristojnem mestu. Dobijo so tudi brezplačno razne brošure, v katerih je na kratko vse potrebno o umetnih gnojilih popisano.
Nemška živinorejo.
Na Nemškem štejejo navadno vsako leto živino po celem cesarstvu in ne kakor pri nas le na 10 let. Veliko so tudi na boljšem glede števila, ker štejejo živino prve dni decembra, ko jc
pri nas štetje šele januarja. Naštelo ko je v štetju decembra 1911 veliko vefl živine, kakor leto poprej. Ker je po. sebno zanimivo zasledovati razvoj, pri. občujemo tudi številke iz prejšniii let,
konjev	govedi ovc prašičev
1873 10. jan. 2,282.435	8,039.511 19,660.704 4 294 9')«
1883 . 2,417.3(17	8,737.041 14,752.328 6,'uniji
1892 ?. dec. 2,053.001	9,871.521 10,109.594 7 7*5«Ol
1897 . 2,808.419	10,552.072 7,859.090 93!)()'<>:i
1902 . 2,927.484	10,405 789 5,9l7.(i<J8 12749Vw
1907 . 8,040.304	12,011.581 5,408.807 l.-)'o95 854!
1910	. 3,128.535	11,592.521 4,032 019 10491 V>9
1911	. 3,171.309	11,009.217 4,309.370 17,2 .'2.677
Na prvi pogled je očito, kako sej je pomnožilo število živine od 1. 1892., ko so začeli šteti začetkom decembra mesto januarja.
Število konj je napredovalo za 42.834. V mestih se vedno bolj množi vožnja z avtomobili. Na kmetih pa, kjer se gospodarstvo krepko razvija, se konji za naglo in dobro delo vedno bolj rabijo. To kaže smer tudi našemu gospodarstvu. — Lani so imeli na Nemškem veliko sušo. Otave niso skoro nič pridelali, v mnogih krajih je živinska kuga veliko škodo napravila. Vkljuli vsem oviram se je število goveje živino pomnožilo za 76.696 glav. To ju edino sad pametnega gospodarstvu vsled porabe umetnih gnojil in naprave gnojnih jam.
Reja ovc gre na Nemškem, kakoi tudi pri nas vedno bolj nazaj. Število prašičev se je pomnožilo za 731.118 glav za 4-4% in to v letu, ko so za dobro tretjino manj krompirja pridelali. V mnogih deželah je število prašičev sicer padlo, v nekaterih za 4—5%, ker niso kmetje skoro nobene prstnimi pridelali, v drugih se je pomnožilo :;a 10—16%. To pomnožitev opazujemo predvsem v krajih, kjer je razvito mlekarstvo, ki ohrani doma posneto mleko za prašiče. Za lani smo poročali, kako se na Holstanjskem množe pitališču, Zdaj je statistika, to so številke štetja dokazala, da je dobra reja prašičev najbolj zanesljiva pri maslarstvu. Prašičereja še daleč ni na oni stopinj?, kakor bi morala biti. Cene prašičoy no gredo nazaj ampak naprej.
Zaklali so na Nemškem v javnih klavnicah 18,555.939 prašičev, 2.220.468 več kakor 1.1910. Ti prašiči so tehtali 1.577,254.815 kg, torej 188,739.780 kg več kakor prejšnje leto.
Pri tem še lahko opomnimo, koliko so sploh na Nemškem živino zaklali:
konj	151.761	ki	so	tehtali 35,603.835 kg
volov 600.212\	.
bikov	425.040	"
krav	1,770.145 (	"	"	"	923,208.015 „
telic	982.383/	"„	"	"
telet	4,580.952	„	„	„	183,238.080 „
ovc	2,235.118	,	„	49 172.596 „
koz	493.677	„	„	"	71868,832 „
Poraba mesa se je lani pomnožila na Nemškem za 122,452.899 kg. Na vsakega človeka jo prišlo povprečno 43-282 kg mesa. Kar so kmetje doma pobili, ni pri tem šteto. Skupno so po-vžili lani 2.776,436.17.3 kg mesa, od tega veliko nad polovico prašičjega. To kaže pot tudi našemu kmetu. Na umno živinorejo moramo v prvi vrsti postaviti svoje gospodarstvo.
Saharin.
Mnogi učenjaki prorokujejo, da pridejo srečni časi, ko ne bo treba več kmetu orati in sejati, ko meščan ne bo več odvisen od dobre ali slabe letine na kmetih. Vsa živila se bodo pridelovala kar v tovarnah. Kemiki bodo sestavili redivno snovi mesto mesa, krompirja in vina. To bi bila res ona »Miza, pogrni se!« katere pa mi ne bomo dočakali.
Res je pa, da so učenjaki žc marsikaj dosegli. Posrečilo se jim je tudi sestaviti iz premoga saharin, ki je 500-krat slajši, kakor sladkor. Popred so imeli sladkor za najslajšo stvar na svetu. Ko sta pa 1. 1879. kemika Rem-8on in Fahlberg izumila to novo snov, jc bilo jasno, da se sladkor s saharinom še primerjati ne da. Upali so mnogi reveži, da se sladkor poceni, kar se-pa ni zgodilo. Začela se je precej gonja proti saharinu. Tovarnarji so videli, da se jim gre za zaslužek, če sc nova slaščica udomači. Dobili so nekaj učenjakov, seveda takih mož, ki bi tudi dokazali, da jc črno belo, ki so trdili, da je saharin strupen in nima nobenih redilnih snovi. Država je kaj rada verjela tem dokazom, saj ji je sladkor donašal milijone davka, dajal delavnemu ljudstvu dober zaslužek in tudi bogatinom lepe obresti od naloženih kapitalov, kar so visoki gospodje vedno radi gledali. Vlada jc torej strogo prepovedala uvoz saharina. Le kontrabant sc je včasih kak zavitek utiho upil čez mejo.
Pravi učenjaki so pa šo naprej skušali, kako jc s strupenostjo saharina. In glejte, zgodilo sc jc prav isto, kakor fantiču, katerega jc mati z mladega naučila, da je smetana strup. Mali je res ni nikdar pokusil. Ko jc pa enkrat slučajno pomočeni prst obliznil, sc jc čudil, da je ta sirup (ako dober. Zdaj še materi ni več verjel. — Dokazalo so je, da jc saharin šo prav dober za zdiuvjc. Za debele in diabetike, to je take, ki imajo sladkorno bolezen, jc najboljše zdravilo.
Tudi za druge reči se jc saharin prav izkazal. Dokazalo se je tudi, da mnogo sladkorja več škoduje želodcu, kakor eaharin.
Nadalje pravijo, da se sladkor no sme opustiti, ker je rediven, saharin pa ne. Saharin res nima rcdilnc vrednosti, koliko je pa ima sladkor? Res razširjajo od tovarnarjev namazani časopisi vedno na novo staro pesem, kako redilen jo sladkor, kalco dobro vpliva na prebavo, kako lahka in prijetna hrana je to, toda kdo rabi sladkor za hrano? Da imamo moč za delo in potrebno hrano za življenje, rabimo mleko, kruh, krompir, fižol, jajca in meso, ki jc pa za reveže zdaj malo drago, sladkor se rabi edino zaradi sladkosti. Nobeden si nc misli pri jedi, da se bo od sladkorja najedel. Ta redil-nost sladkorja, dasiravno je ima res nekaj, je s ceno tako neznatna, da bi ga nikdar nobeden zaradi tega ne ku-
pil. Nasprotniki tudi menijo, da bi se gospodinje nc mogle navaditi na veliko sladkost saharina. Toda naše matere so zadosti pametne, da bi sc novi slaščici kmalu privadile.
V draginjskem odseku jc bila lani sprejeta resolucija, da naj vlada dovoli uvoz saharina, da so zmanjša odiranje po sladkornih niagnalih.
Upanja pa ni dosti, da bi se vlada po tej resoluciji ravnala. Kje naj potem dobi onih 150 milijonov, katere nese sladkorni davek, kaj bo s kmeti, ki pridelujejo sladkorno peso, kaj s tovarnami?
Toda vlada bi čisto lahko dovolila uvoz saharina, ako bi bila cena sladkorja lo previsoka. Naložila bi tak davek na saharin, da se nc bi državne blagajne sušile, za kmete in dclavce bi bilo pa vendar boljše.
Dokler sc pa to ne vpelje, bo najboljše kolikor mogoče malo sladkorja porabiti.
Trzni preBil.
Ko se je na Angleškem začel veliki štrajk premogokopov, smo brali, da so delavci v mnogih mestih veselo pili po gostilnah in popili vso pijačo, katero so imele gostilne v zalogi. Drugi so brezskrbno igrali zabavne igre, nekateri šli tudi v primorska mesta za nekaj tednov na zabavo in oddihljej. Po kmečkih vaseh pa manjka pri treli četrtinah gospodarjev denarja za najpotrebnejše. Ljudje stradajo, živina trpi pomanjkanje, šc za semena ni denarja, da ne govorim o umetnih gnojilih in izboljšanju gospodarstva.
Denarja še vedno zelo primanjkuje. Tujci pobirajo svoj naloženi denar iz naših podjetij. Ker od drugod več kupimo, kakor prodamo, gre tudi vedno več zlata čez mejo. Le dobra le'ina, torej kmetovo delo, in sreča more ustaviti ta žalostni tok gospodarske krize.
Bogatinom se pri tem zelo dobro godi. Koliko nese kmetova zemlja z vsem delom, vemo. »Allgcmciner Bo-denkredit« pa obrestuje osnovne akcije po 54 odstotkov, »Ung. Komerzialbank« po 170 odstotkov, »Kreditbank« po 42 odstotkov, »Eskomptbank« po 40 odstotkov, »Osterr.-ung. Bank« po 90 odstotkov, »Anker« po 240 odstotkov, »Assicurazioni generali« po 700 odst., »Unfallversicherung« po 220 odst. itd.
Prav zanimiv je boj s sladkornimi oderuhi. Na Dunaj so sklicali posvetovanje, da bi sc odpravile napake pri kartelu. Zviti možje, katere je kartel poslal, so pa znali tako lepo vse dokazati in utemeljiti, da jim niso mogli do živega Hoteli so vse prepričati, da bi jim morala država in ljudstvo še hvaležna biti, da jih znajo tako lepo striči. Izvedeli smo, da jc imel sladkorni kartel le na Kranjskem 10 odstotkov dobička od prodanega sladkorja in vrb tega šc 800.000 K čistega zaslužka. Ker se je potrdil sladkorni dogovor v Bruslju so za pet let zdaj sladkorne tovar-
ne varne. Brez skrbi pa vendar niso. Zdaj jih skrbi, če bi se preveč novih to-, varn ne osnovalo. Pri nas je to postav-no nemogočo, ker so mogočni tovarnarji spravili skozi postavo, da se ne smejo ustanavljati nove tovarne. Na Ogrskem jo pa drugače. Tam je še na mili jone hektarov, ki so ugodni za sladkorno peso. Vsa Ogrska oprabi 140 tisoč vagonov sladkorja, pridela ga pa 500.000. Število tovarn šc vedno raste, ker vlada zelo podpira snovanje tovarn. Sladkornim tovarnam se zdaj najboljše godi. V par lotili se izplača osnovna glavnica. Zdaj so začeli tovarnarjem prijazni listi opominjati te oderuhe, naj nc gredo predaleč, ker zna struna počiti. Ogre milo prosijo, naj nikar ne snuje novih tovarn. Pomagali ne bodo ti opomini. Če je tiger okusil kri, hoče kri. Za nas bo najboljše, da kolikor mogoče povsod omejimo uživanje sladkorja na siajpo-trebnejše. Čim manj sladkorja se do zavžilo, cenejši ho.
Ravno tako sc kaže oderuštvo kar-telov pri železu. Na Nemškem so delavci skoro še enkrat dražji, kakor pri nas. Vendar stane ena sama vojna ladja 7. istim prostorom pri nas 20'23 6dst. več, kakor na Nemškem. Na Laškem zidajo celo 299 odstotkov cenejše. Čez 5 milijonov je naša ladja »Tegctthoff« več stala, kakor bi veljala na Nemškem. Zato pa izplačuje Montanska družba 19 odstotkov na leto obresti na akcijo. Država bi sc prav lahko rešila teli krempljev. Dala bi dovoljenje za uvoz železa brez carine, pa bi bilo precej vse v redu. Zgodilo sc seveda nebo.
Goveja živina ima skoro stalno dobre cene. Kakor se kaže, zadostuje domača živina našemu trgu. Če bo letina dobra, ho šla-rcna naprej, ker so lani po severnih deželah preveč prodali. — Dne 26. marca so prignali na dunajski semenj 4319 glav. Plačevali so Ia nemško vole 104 do 112 K, izjemno do 124 kron, Ila 9G do 100 K, lila 86 do 94 K; ogrske sive Ia 100 do 106 K, Ila 90 do 98 K, lila 88 do 98 K; gališke Ia 106 do 114 K, Ha 96 K, izjemno tlo 118 K; biki Ia 90 do 96 K, Ila 80 do 88 K; krave Ia 90 tlo 96 K, Ila 72 do 86 K.
Cena je šla malo nazaj. Teleta se prav dobro prodajo. Mlečni izdelki dosegajo še vedno prav visoke cene. Domačega blaga primanjkuje. V nekem kraju na Nižje-Avstrijskem so kmetje tovarniškim delavcem podražili mleko za 2 h, od 14 na 16 h. Socialni demo-kratje so vpili, da jih kmetje odirajo. Domenili so se, da nobeden ne bo več mleka jemal. Na ta način so hoteli kmete prisiliti, da bi jim mleko dajali po prejšnji ceni. Kmetje so pa naprosili svojega poslanca, ki jim jc na Dunaju poskrbel odjemalca. Ta jo poslal vsi vrče in drugo pripravo ter plačal mleko v mlekarni po 22 h. Socialni demo-kratje so se obrisali in kuhajo zdaj mesto mleka le svojo jezo.
Prašičev je bilo 27. marca na dunajskem trgu 18.565, debelih 3996, plemenskih 14.569. Plačevali so debelo la po 134 do 140 K, Ha 128 do 133 K, lila
122
po 120 do 127 Iv. Mladiče: Ia po 112 do 120 K, Ila po 104 do 111 K, lila 92 do 102 K. Mladiči so izgubili do 8 h, debeli pridobili 2 h. Prašiči bodo še dolgo ohranili dobro ceno, ker so balkanske dežele svojo določeno množino že poslale v našo državo. Pri nas zdaj ni veliko prašičev na prodaj, ker so morali kmetje zaradi pomanjkanja krme živali prodati. Mladičev za enkrat ne primanjkuje. Tudi pri nas je umna prašičereja močna postala.
Žitne cene so šle nazaj. Veliko žita je prišlo iz Argentinije in Kanade. Prodali so mnogi pšenico 100 1 za 79 do 80 kg težko, t. j. sto 1 pšenice bi moralo imeti 79 do 80 kg. Toda letošnja amerikanska pšenica je precej lahka. Navadno ima 77 kg. Nekateri trgovci so morali razliko drago plačati. 27. marca so prodajali na Dunaju pšenico: dobro ogrsko 2410 do 25 40, banaško 23 80 do 2440, domačo 22 80 do 23-20. Pomladna žita kažejo povsod zelo lepo. Cene lezejo počasi nazaj. Rž 2040 do 2070; ječmen moravski 21 do 2260, krmilni ječmen 1850 do 19; oves 20*70 do 21 30; turšiea 18 40 do 18 90; Krompir 650 do 10-4U.
N' zadnjem času se je izvedelo natančnejše, koliko kupi Nemčija na leto umetnih krmil. Skupno kupijo tam 452.6773 vagona krmil v vrednosti 681.808 milijonov mark, ali po našem 797,715.360 kron. Od tega se kupi tropin za 197 661 milijonov mark, otrobov za 148159 milj. M, malca za 11943 milj. mark, riževe moke za 13056 milijonov mark, krmilnega ječmena za 230 703 milijone mark, turšice za 68180 milijonov mark; sena in slame za 2 588 milijonov mark. Od vse to množine proda Ruska za 290541 milj. M, Avstrija lc za 46 241 milj. M. Še 1. 1907. je znašala vrednost vseh vpeljanih krmil le 400 milijonov mark. To nam prav jasno kaže našo pot v poljedelstvu. Mi moramo krmske rastlino, posebno turšico in ječmen v veliko večji meri pridelovati. Ko se bo pomnožila naša živina, bomo morali imeti doma lastna krmila, tla bomo neodvisni od špekulantov. Gospodarji, napravite gnojne jame in ne hranite preveč pri umetnih gnojilih! Denar pride z obilnimi obrestmi nazaj.
Le os smo izdali precej tisočakov za pesno seme. Marsikje so že poskusili doma, pa pravijo, da se ni obneslo. Zdaj smo zvedeli, da niso ti domači reveži zadosti zemlje obdelali. Če hočeš, da ti bo pesa dobro rastla, vzemi najboljšo njivo, ki ima globoko nlast rodovitne prsti. Pognoji jo s hlevskim gnojem, kar najbolj moreš. Preveč ne bo nobenkrat. Lepa plast naj bo samega hlevskega gnoja. Prideni tudi pepela ali kalijeve soli ter prccej super-fosfata. Njiva se mora do 30 cm globoko obdelati. Povsod, kjer pesa dobro uspeva, uspeva tudi seme. Dozdaj so vsi nemški časopisi trdili, da je najboljše seme iz Nemčije. Najboljša avstrijska tvrdka za peso — bratje Bo-šan na Dunaju — je posadila doma peso. Pokazalo sc je, da jc avstrijski pri-112
delek veliko boljši, kakor nemški. — Čemu bi metali denar tujcem? Pravijo, da se pri nobeni reči delo tako ne izplača kakor pri pesnem semenu. Ce imaš dobro njivo, kar začni. Začetkom boš težje prodajal, počasi si boš pa gotovo odjemalce pridobil. Treba jc le natančno in dobro delati.
V severnih deželah, kjer sc prideluje sladkorna pesa, je zemlja vedno dražja. Tovarnarji hočejo post a1 i od kmetov neodvisni in sami vso peso pridelovati, katero rabijo za svoje tovarne. Vzeli so od kmetov njivo v najem in plačali zanje najemščino za eno leto skoro toliko, kolikor je pri nas svet vreden. To razmere' ne bodo za kmeta dobre.
Avstrijska trgovina se krepko razvila, toda ne tako, kakor drugod. Uvozili smo leta 1910. za 2929 milijonov K, izvozili lc 258 76 milijonov. Angleški izvoz znaša čez 1000 milijonov, nemški blizo 900 milijonov kron. Mi gremo le počasi naprej.
za ženske in sulcno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošil alna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
Lepa prilika.
680
renjskera j" navdaj ^111110 PGSSSŽVO
in sicer nova zidana, z opeko krita, 12 let davka prosta hiša, lilev za 3 govedi in vsa ostala gospodarska poslopja v dobrem stanu. Pri liiSi je vodnjak. Polje, košnja in pašnik v lepi solnčni legi blizu hiše. Velik sadni vrt, lep gozd. Hiša je od cerkve in Sole oddaljena t minute, od postaje Otoče 20 minut. Do ceste je 8 minut. Pripravno jc tudi za vsako obrt. Po želji kupca sc proda tudi s premičninami. Cena in drugo po dogovoru z lastnikom J. Eakovec, Zg. Dobrava, p Podnart, Gorenjsko.
Organist in cerkvenik
dobi službo v Javorju pri Litiji, sv. Juriju 1912.
Nastop o
S73
Ceno svetlo posteljno perje!
5 kg K 9-60, boljše 12"-, belo K 18 -, snežnobelo K 30'—, 36' — , najfinejše I K H2'—, '18'- daje polne in najlažje postelje,! torej velike pernice z dvema blaznicama odf K 16'— naprej. Samo pri
0. SchH Jimache?. Taas 246 Češko
Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine in carine prosto po povzetju
loden ln modno blago
za gospodo, in damo tovarna auknu
KAREL KOCIAN
9 v Humpoicu, Češko.
Vzorci franko, Tovarn, cone.
Ostanki
30 m za U ><!•—
od različnega dobrega m°-deritega zims lega n letnega h,a m za obleke, bluze, p ed-pu .a ke I. ' OMn.kl so zn-jmnfc ••> i 9m d l(|i In s ve«'. Po»-tja po povzetiu.
Julij Kantor
Batu i " NrKhodu (Če«'-.o). Vzof.l ostati' >v .e ne rtu • roS-i 'jo.	72»
Vam plačam, nko VaSib kur-|ili očes, Lradaiic in trde ko2c ekoni 3 rini brez bo-Icčln ne odnravl n 01 uničevalec korenin Rla-mazilo. Cena lončku z jamst\enlm plsmo-n I krono. 6U2
Kemeny, (Kaschau) I.
Poštni preda 12 lf>'>, Oqr ko.
za K 15'- vali boljši kot vsaka kokoš. Zastonj uu n»» poskušnjo
G, Mucke, Pottentiorf Nr 143
pri Dunaju.
Tovarna Ji!
3 l:U janu!>i)
t
sp«
lL*r Le naravnost'
od tovarniško razpo-Šlljalnico
Krnov štv.42 lavstr.SlB-ijal
kopito
blap za nioike in ženske obeke kakor tudi blcsko
platnlna na boljše kakovosti po nanižiih lovarnM h uenab Ostanki zelo poceni, ■m Zahtevajte vzorce.
K rasne sezijske novosti
Nnjvočjn :n ii.'ijl".l| . ZaKole-ui: šivalne Sir'.' ' Ji' njihov dolu.
Najboli&i izvor
za kol,-s. šivalne stroj . i nmiltiko in drilf{i' poiivt). šr-ino. .lanns koli-s s :i letnim jamstvom od O:, K napi* . zunanja pu< umutiku Ma::-tol) oil K t HII. notranja i■■ ■ nmatlka (Lattgcblaucbr, ]""-
vo kuvost i. lo-s, -ili.i"! K :-wi, . ,-,.iiliii»kosvi tilki'oil k . o. I K I-SO r < • < - m i z\ olni i:* : od 20 h. prvovrstni: veri/. ■ " od K *''7". pedali prve \ od K 2-5(1. p."tu s pro -1 "n tokom Frcluufnuh. '"i K 11-60 nnproj. Bodla, torbice, osi itd . za vso sisti-i"-\ utnlj. cevi v vseh merali itd., najcenejo I.astne r • prave, zavod za poniklju
n........ I raliie. Pošilja vsak
dan i"' pošli.
Zal«, vil,t'cenik 1912 /. i-slouj in poštnine prosi".
Dvozna tvrdka za kolesno obrl Hali* Shmczkg.
Hunaj I. Stubonring C.
Rženo - slatino
kavo
pošilja proti povzetju v zavojih |)0 5 kg v.n K :i-?5 in kot nameček lepo platnene brisače, žejmo robce itd., tovarna 927
Fran Sax
Razpošiljanje se Jc začelo. Smreke 30 180 cm viso'te ki mad po 30—120 vinarjev, Weimouth-borovci 10 - »oo cm visoki, komad po .-, '—2.10 vinarjev, bvli in rnl borovci 30-200 cm viso'1 komad po 70—200 vinariev, mccesnl :io—aoocmv s. kom.70 - 300v, Banks-borovcl 3ii— HO cm visoki komad 70 -100 vinariev. Inoz ms o iglasto drevje v 70 najlepših ' vrs'ah, komad
1- !> k. Ž arka: loo kom. tu-in Inozi msk b Igličastlli dreves 60 .100 cm vis. K loo*— M kom. K r.v-,25 komadov K 30,- 20,000.000 gozdnih sadik: smrek, črinh :n belih borovcev, hrastlčev Itd. -t -'lletne sadike loookomadov K 3-- K 20 - .Dalje sadna, le-potllna, drevoredna In Zalobna drevesa plemens apirutnina, fazom, ter ja;ca za va jenje. Glavni cenik t a željo zasloni. Oroia Žige Batthya-nyja (jrasd. t: p ava Csend-lak pri Radgoni. 639
kljub splofnl draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj	S
ržene kave ^robat".
1 poštni zavoj stane samo K 3'70 poštnine prosto.
^robat"
da sam brez drage zrnate l;avc zdravo in okusno kavo.
Pristno samo če Je vrečica zaprta z znamko „1 ROHAT".
Bernsdorf. žilna pra-\ žarna: Bernsdorf 2fl A pri Trutinivu, CeJlio.
«8
,,T I T A N I A((
brzoparilniki za živinsko krmo
r odpirajočim se plaščem, popolno iz kovanega železa in kovinaste pločevine so zajamčeno ne-porušni. — NajmanjSa poraba kuriva, najliitrojši
razvoj plina, najkrajše parjenje. Malovredna krma postane potom pare v „Titania" brzoparilnikih za živinsko krmo zopet vporabna in sposobna za krmljenje.
Proipiktl, cenik! »stani- PlatuiB se lahko na obroke.
Titaoia-Werke, Wels 166
(Zgor. Avstr.)
Specialna tvornlca za brzopa-rllnlke za llvlnsko krmo, mle-Cne centrifuge, selalne stro e, cenene grublje. brzuparilnlke, .atro;e za pranje ln racncanle, izpiahovalnike,aparate za osve-lenje zraka itd.
G1 vro »rep. ii Jta.ersko lo Kranjsko
FRfiHflSEN, Gradec, Mariensassc 22.
i V V.; ^ *"f
»Titania" brzoparilnik so oddaja tudi z zak. zavarovano pripravo za k:	kuhanje žganja.	:::

Izjavljam,
da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desinfeciranja ob bolniških posteljah tei preprečenja slabega duha ter potenja nog ja steklenica
Lysoforsna
kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po Sil v izvirnih steklenicah. Lysoform toaletno milo t K komad. 200 52—1
Superfosfat
829
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemfciifli Izdelkov na Hrastnika.
I. nadstropje
ee mora izprazniti radi prezidave do 30. aprila. Podpisana tvrdka se je odločila, da izprazni velikansko ondi se nabajajočo zalogo, oddajati blago po naslednjih cenah:
GOO kosov vojaškega platna prej Co sedaj 45 v meter, 540 kosov močnega oksford prej «J0 sedaj 58 v, 960 kosov krasne, le izbrane tiskane tkanino prej 95 sedaj 55 v, 325 kosov 5/, dvojno tisk. tkanine prej K 1- sedaj 68 v; 450 kosov svilenih robce* prej K 6-50 sedaj K 395, 980 kom. svilenih pokrivalk. prej K 4-50, sedaj K 2-30; 985 kom. spod. hlač iz gradla prej K 2 20 sedaj K 1 '35, 061 kosov turist, srajc za gospodo prej K 4-90 sedaj K 2-50, 1000 kom. dvoj. tisk. predpasnikov, širokih, prej K 1-70 sedaj K t--: 420 kosov krasnih pcpita volnenega blaga 120 cm šir. prej K 1-98 sedaj K 1-20 za meter; 430 kosov periinega voilo blaga prej 85 v, sedaj 50 v meter; »60 kosov izgot. brisač prej K 3 30 sedaj K 2 20; 480 kosov gorskega sukna, 150 cm Str., prej K 1-90, sedaj K 1-30 meter; 07 kosov preprog 95 cm širokih Manila, svitlo rujavih in rudečth, prej K 3-20, sedaj K 1-90; 480 kosov buret-oprem (2 posteljni in ena namizna preproga, bordo ali olivne barve, prej K 14-50, seeaj K 9-80; 950 kosov čipkastih zastorov, 100 cm šir., prej K 1-00, sedaj 85 v meter. Močno blago za hlače (črno, sivo ali rujavo) prej K 5-60, sedaj K 3-90.
Maufhaus znr Siistatan"
GRADEC, ANNENSTRASSE 68.
Naročila nad K 20-— franko v hi"o. Neprimerno se vzame naznj.
KI
0C4
2)omač gorski tkalec sem,
In pošli jnm razno blago
£0 do 50 metrov za ceno K 18 do 22
po povzeti«, zajamčeno pralnih barv, brez hib
KANAFASA TKAN. BABHENTA PLATNA	OKSFOBDA
KRISETA	BnJSAC
PELENA	FLANELE
za krila CEFIRA za bluze
t tacat tefkih, čisto volnenih brisač, UO cm dolg.,
SO cm šir. K 7- , seda] K 6-5n.
Vse ze o močno izdelano, zelo krasno, trpežno, pošilja
Fr.Mia ff Ces. forma 53K*S

if-j i dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, "I' ' kakava, slad. kave, puro-a, somatose, sana-togen-a, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke itd., pijo: PlnJjH" to jo dr. pl. Trnk6zyja slailni Ca) „uldlllll Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi lJ[m\n | vse redilne pomočke. Prihrani 50% lili!Ulju! pri denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pi-
M°l nrihranls I 8ma- ~ Zavitki p0 'u kil0'
|0 |ll llll ulll ll ! grama stanejo 50 vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj
Maihnliei laiiiM I 60 ne smo zamc»iati z manj
[idjUUljM idjllll II ! vredno sladno kavol
GLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koczy (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstraiie 30; III., Radetzkyplatz 14; V., Schonbrun-nerstralle 109; v Gradcu: SackstraDe 3.
NAPAKA
mnogo bolnikov jc, svo o bolezen pretrpeti in tarnati, kakor jo z primernim sredstvom odstraniti. Proti revmntizmu, protinu, nevral-giji in ozeblini rabimo z gotovim uspehom zdraviliško priporočen	I
CONTRHEUMAN
besedni znak za (mentolov saliciziran kostanjev izvleCek)
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregilmosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vriliavanje, masažo ali obkladke. I 1 pušica t krono.
Izdclovalnica In glavna zaloga v
lekarni B. FRRGNER-ja
o. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA nt, št. 203.
Pri naprej plačilu K 1-50 ne pošljo 1 pušica Ivanko • 5'— „ D	* »
Poror na Ime Izdelka ln tzdelovntel)a! ZALOGA V LEKARNAH.
VtJublJani:dRih.Sušniki_Jo, CiSma^ j
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 Kg sivega, dobrega skublje-nega 2 K ; boljšega 2 K 40; prlma polbelega 2 K £0; bB-lega 4 K; belega puha 6 K 11); i kq izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; i kg puha 6 K, 7 K; belega puno 10 K I najfinejši —^i^prsni Puh 12 Kl ~ Pri 6 kfl so pošlje Franko.
Dovršene napolnjene postelje
Iz zelo gostega rdečego, modrega, belega ali rumenega rianklng-blaga, I pernica Ifco cm dolgo. 120 cm Široka z 2 blazinama , vsaka 80 cm dolga, 6: cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, plinastim posteljnim perjem 16 K ; s polpuhom 2 K ; s puhom 24 K; posamezne pernice lu K, 12 K, 11 K, 16 K; blazine JK.JIIS, 'I K; pernico cm dolge, 140 cm široke, K i3, ii K 70, 17 K H , 21 K: blazine 9ocm dolge. 70cm Široke, 1 K 50, £ K 20, 5 K 70: spodnjo pernice iz močnega, pasastegn oiadia 1Č0 cm dolcc, 116 cm Široko, 12 K Si), II K so. Pošilja proti povzelju od K 12 viSje Iranko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Conlk zastonj In franko.	2410
S. BENISCH, v Dcšenici štev. 71, Češko.
	
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!	
Filipa F pos!a|ene i odvajalne j	NEUSTEINA
	| kronipee
(Neusteinove Eiiz&betne krogljice)
ugodneje in ooenem i
zaprtje
ovoj 8 škatliic, torej li
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljiv h primesi, vpcrabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem dem teleta, lahno odvajajoče, kn čisteče; nobeno zdravilno stedstvo m ugodneje in obenem povsem neškodljivo, d.i bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Radi po-staieiie oblike jih radi uživajo otroci. Skatljica s 1C krogljicami slane »0 vin. ovoj 8 škatliic, torej 120 krrgijic, st.ine le 2 K. Ce sc pošlje naprej K 2'45, se poilje franko 1 ovoj.	3250
,,.„„ CirAmlnl Nujno se svari pred po-faMi™iS(ii »varil«! narejauji. Zahtevajte Filipa T®Mj Neusteina ..odvajalno krojijioe". Pristne le, če nost vsaka škalija m navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,.Sy. I eopold" in podpis „Filip Neustein, Apoiheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane enibalaie morajo imeti našo Ivrdko
Filipa Neusteina lekarna
„pri sv. Leopoldu"
Dana], Plankengasse 6. Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
in v več drugih lekarnah.
"	IF"
CLJMAX molori na petrolej
NaJceneišI obrat.
TT § Bacbricb&Co. ;
tovarna za motor)«	j
DUNAJ XIX|«.	I
leMIgtnitMterstrii. Ulje.	'
flsJitifiJSi Specialna tovarni monarhija dvo<ik!oa Bi-	I
tarja aa surovo alta.	J
Ako želite Imeti praktično obleko
elegantno in trpežno, MFDOIII m vporabljajte ie blago »HCKKftf L&A
on* r>kUc neP°r"Seno in ceno.
Dokaz: obleka (3 metre) velja Kakovosti i. ii. KI IV le~kron	15— 2o^	3o—"
Vse modno biapo v veliki izberi. - Na deželo se pošilja po povzetju. - Neprimerno se zamenja.
Indnstrija za volneno blago „HERKULES"
(Herman Ledorer) Dnnaj IX., Oeorfl Siglgasse 4./K.
fldolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, lakov ln flrnežev
priporoča:	214
emajlne in fasadne barve, firnez kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode ln stroje, karbollnej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljub-,,ana-	Cenik zastonj.
4l(<ii
H
poskusil«
In
na ogled
P<'5II|am ceno mo|a preizkušena kolesa oziroma »Ilohe-mle» pneiimntiko In po sa-mezne dele Koles. Znleinl plačilni pogoji. I ustrovanl cenik zastonj 1 F. DuSek, tovarna, OpoCno, SL B. Nr.«l(«, CiSko.
Cena jajca za valeuje
od flsto plem. najvišje odlik. kokoSi in raci Zahtevajte cenik o najvišje odlik, perutnini, kune h, golob h, psih Itd. 780 Geflfigethof „Edelweiia" Wall. fleserltsch, Morava.
Crand Prlx svetovna razstava Parls 1900.
Kwizdov restitucijski fluid
1803
Voda za pranje konj. Cena; 1 steklenica K 2-80.
Nad BO let v rabi na dvornih konjušnicah in jahaliSfih za ojačenj« in zopetno krepitev po velikorn, trudapolnem delu pri otrpnosti kit itd., sposobi konja k Izrednemu naporu pri vožnji.
Ilustrovani ceniki zastonj ln franko od glavne zaloge
Franc Jan. Kwizda SlKffi, ^Ll^V^t
Prvo nagrado je dobil „Rtlanta« nemška kmetijska družbe na jubilejni razstavi Kassel v juniju leta 1911
_ Novo Pr'deIov«n|« zgodnjega kromplrl«
= »PRAVEGA ATLANTA" - ■
.. najbolj Izplai. „„ v.eli	hroB^-
»Attanta ji proko.il 20. jun^ v^ tukl?» V^l	"IjnJ.
zifodmog^ krompirja » v«« kot dvo ,nI IriLuu p " """" lr"'« rrocoj V,.i ko pridelovanj. Modnima kro™!: .' ,'d« j«
"•'»«• nairodoritnoii?1*« iffilftvr.7. fi?,?, "'H'"	•«'
oik.lijo. Ponovim torej avojo»od£o k„r 'T** k"\™l"ri'i
pridolka, okusa ter S.lik« ti6. n.' do...*. S','i T** "' .......
vr.to niti od dal.« tor l,„ A tU.,?«.	"V1","1?	"nw.
rinila. Zalo morem toplo priporoči l m'' ,,oIj ' "!J "i"'"' varila in kmetovalca. 1 r'r"ro4ntl 'z>"tno nov.,»t v.»k. n. . to-
Originalni zavoji . .vlnecn, z-pr.l FrturU.^
CEBRUDER Z I E C L E R Erfurt 220
liob.vi.oI, N>K„ Ver,^*^?™1 220'
ttesr m^r
a j b o I j š a i
tenarm promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron
" miilurne)ža prilika za
Lastna glavnica K 608.996 84

- ------ ----- |	giavnica k 608.996 84	18 Dn8 decem6ra :biy
LJUDSKA POSOJILIIICil
trnom. Miklošičeva cesta st.	I^TT	■
sprejema hranilne	' °aS,,r0" 10,611	« M«*. cerkvijo
sprejema hranilne
vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure popoldan ter jih obrestuje po ■
4%°/o
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
ssllilif	šsa a o—
SST"--!Z )a"': 9°r Slibar, župnik na Rudniku.	ml- t0varnar- Karo1 PoIIak'
Za nalaganje po pošti so poštno - hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.