Izhaja
vsak drugi in četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne številke se dobivajo po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj 1
Štev. 13.	V Ljubljani, 13. maja 1897.	Letnik 111.
Delo državnega zbora.
Zopet se je stavilo od poslancev mnogo primernih in izvršitve potrebnih predlogov. Iz vseh se vidi, da se zbornica vedno bolj zaveda, da mora skrbeti za propadajoče delavske stanove v prvi vrsti. Sklenilo se je tudi, da se jeden dan v tednu odloči za obravnavanje teh predlogov. Na ta način pridejo na vrsto, in vsi ljudski zastopniki bodo pri tem imeli dolžnost zagovarjati delavske pravice. Znamenito pa je, da socijalni demokratje razven predloga o splošni volivni pravici za moške in ženske od 21. leta dalje, niso storili ničesar. Tudi iz plemiških krogov se ni stavil tako_rekoč noben pameten predlog.
Krščanski socijalizem ima primeroma malo svojih zastopnikov v zbornici, toda duh krščanskega socijalizma nastopa z mlado, hudo silo, kateri se zbornica ustavljati ne bo mogla.
Z istim namenom kot v zadnji številki, priobčujemo tudi danes znamenitejše predloge, ki naj prinesč nekaj resnosti v prazne igrače, s katerimi se sedaj igra državni zbor.
Lan in platno. V Avstriji se prideluje vedno manj lanu in tisti, ki se še pečajo z lanom, tožijo po pravici, da se jim ne izplačajo troški.*
Vzroki so vzlasti ti-le:
1.	Bombaž, juta in tuji lan izpodrivajo naš lan. Tujega lanu se vsako leto uvaža krog 300.000 meterskih centov v vrednosti 10,000.000 gld. Po svoji natorni kakovosti ni nič boljši od domačega, toda boljše se pripravlja, suši, tare itd.
2.	Cene po avstrijskih železnicah so za lan mnogo prevelike, zlasti za manjše proge. Železnice tudi nimajo primernih voz za prevažanje lanu.
3.	Nihče ne skrbi, da bi se platno dobro razpečavalo. Vojna uprava stori premalo; pri trgovskih pogodbah se nič ne ozira na to, da bi se našemu platnu v inozemstvu čim največ olajšal izvoz.
Zato se predlaga:
a)	Vlada naj razmotrava o carini na bombaž in juto ;
b)	Vojna uprava naj samo domače platno kupuje za perilo vojakom;
c)	Ker je kainit zelo dobro gnojilo za lan, naj se olajša njegovo dobivanje;
d)	Pri vseh železnicah naj se izposlujejo cenčne voznine za lan;
e)	V kmetijskih šolah naj se posebno goji tudi lanoreja;
1) Pri carinskih pogodbah naj se skrbi za polajšave avstrijskemu platnu.
Pivo v steklenicah. Gostilničarjem zelo škoduje prodaja piva v steklenicah. Zato naj se v zakonu določi, da spada napolnjevanje steklenic s pivom mej dovoljene obrti in da smejo le gostilničarji rabiti tako zvan patentovani zamašek.
Posojila vinogradnikom daje država vsled odst. 5. čl. II. zakona dnč 28. marca 1892 le tedaj, če je prosilec dobil vsaj ravno toliko podporo iz deželnih sredstev. Ta določba je zelo škodljiva. Zato naj so izbriše iz zakona.
Državne mitnice naj se odpravijo. Sedaj dobivajo večino velike svote, katera obtežuje ljudstvo, najemniki. Le 10 odstotkov mitninskib dohodkov prejme država.
Vojaške vaje. Vlada se zopet pozivlje, naj kmečke sinove, posle in delavce kliče k vojaškim vajam le tedaj, ko ni doma nujnega dela (ob setvi, žetvi).
Državni prispevek za ljudske šole. Na Pruskem plačuje država skoro polovico vseh troškov za ljudske šole, pri nas pa skoro nič. Občine in dežele že zdaj ne zmagujejo ogromnih troškov in zato ne morejo zboljšati niti šolstva, niti učiteljskih plač. V posebnem zakonu naj se torej sklene, koliko mora država prispevati k ljudskim šoltam in že za leto 1898 naj vstavi v proračun primerno svoto in jo razdeli zvanim deželam, izvzemši Galicijo in Bukovino.
Bratovske skladnice. Marsikje imajo v bratovskih skladnicah določbe, da se računa čas za pokojnino od 5 do 5 let in da se ne všteva vojna služba med ta leta, če bi rudar tudi hotel skladnici povrniti svoto, katere za časa svoje vojaške službe ni vplačal. Zato se mora zakon o bratovskih skladnicah tako izpre-meniti, da se službeni čas všteva od leta do leta in se torej delavcu, ki je n. pr. delal 34 let, ne všteva samo 30 v pokojnino. Dalje se mora določiti, da spada tudi vojaška služba med službena leta.
Zakon o živinski kugi dnč 29. febr. 1880 nalaga kmečkemu prebivalstvu ogromno breme in mu.
-3*E3- 100
tudi gmotno mnogo Škoduje. Yrh tega ne vstreza več sedanjemu živinozdravskemu stanju. Zato naj se primerno izpremeni.
Izdelovanje, vvoz in prodajanje umetnega vina se mora zakonito prepovedati. Kedor prestopi ta zakon, naj se mu vniči vse ponarejeno vino, vzame se mu obrtna pravica in naloži se mu kazni 50—500 gld.
Da se omogoči pametno pogojzdovanje po zapuščenih krajih, naj se take parcele, ki se na novo po-gojzdujejo, oprostč davka tako, kot nove stavbe vsaj za 20 let. Poljedelsko ministerstvo naj skrbi za potrebne sadike, ki naj se ceno prodajajo.
Umetelna gnojila. Ker se godi mnogo goljufij pri nakupovanju umetelnih gnojil, naj se v zakonu določijo kazni takim goljufom. Ce znaša kupčeva škoda nad 50 gld., se kaznuj prodajalec s 1000 gld. ali pa s šestmesečnim zaporom, če pa znaša manj, bodi kazni 500 gld. ali trimesečen zapor. Vsak prodajalec mora naznaniti na svojem blagu in v kupni pogodbi oziroma fakturi, koliko odstotkov imajo njegova gnojila redilnih snovij (dušika, fosforove kisline in kalija) v 100 ki!o-gramih. Upravnim potom naj se določi, koliko mora biti tacih snovij najmanj.
Judje se polastujejo vedno bolj vseh kupčijskih strok, s svojim časopisjem kvarijo ljudstvo, tuji so našemu mišljenju. Zato naj vlada po zgledu sev-ameriške vlade, ki zabranjuje Kitajcem priseljevanje, izdela zakon, ki bode zabranjeval priseljevanje inozemskih judov v Avstrijo.
Vojaška taksa. Do 600 gld. letnih dohodkov se ne pobiraj nobena vojaška taksa. Dalje se stopnjuj. Najmanj se plačaj po 3 gld.; pri 4000 gld. dohodkov 100 gld. in pri vsakih 1000 gld. dohodkov več primerno večja taksa! Ta predlog je za delavske stanove velicega pomena.
Ali bo kaj iz teh predlogov ? Čim bolj bo umevalo ljudstvo svoj pomen in se organizovalo, tem preje pride do svojih pravic. Najvažnejši dolžnost nam ostane torej v organizovanju našega ljudstva!
Uradni sluge imajo sedaj po 250, 300, 350 in 400 gld. letne plače, kateri se dodaje majhna aktivna doklada. Ze velikokrat so prosili, da se jim pomaga. A zastonj. Vlada naj torej čim najpreje predloži zakon, ki bo zboljšal žalostne razmere uradnim služabnikom.
Diferenčne pogodbe na borzi s poljskimi pridelki naj se pod kaznijo prepovedo.
Vsodnijskih depozitnih blagajnah je vedno več denarja. L. 1893 ga je bilo 643,225.027 gld. Gotovo ni bil ves obrestonosno naložen. Vlada mora skrbeti, da se to zgodi.
Karteli naj se postavijo pod deželno in državno nadzorstvo. Sestavijo naj se kartelni sveti iz zastopnikov vlade, Irgovskih in obrtnih zbornic, sodišča, vdeleženih obrtnikov in kmečkih zastopnikov, ki naj preiskujejo škodljivost nastajajočih kartelov in jih prepovedo, če so škodljivi. — Ta češki načrt ima zdravo jedro, toda pomanjkljiv je, ker se ne ozira na škodljivost kaitelov za delavce.
Sladkorni obrt. Iz inozemstva se dovažajo v obilni meri (zadnje leto do 100.000 met. centov) sladke snovi — saharin, cukerin, monet itd., ki niso obdavčene. S tem se škoduje sladkornemu obrtu in kmetom, ki pridelujejo peso. Zato naj se zakonito določi, da se smejo imenovane snovi prodajati samo v lekarnah in izdelovanje teh snovij se mora obdavčiti 500krat več, nego sladkor.
Konzuli. Nemška država je v zadnjem desetletju mnogo več nego preje izvozila blaga v tujino, vzlasti v zvezne države. Pomagali so ji pred vsem dobro vrejeni konzulati. Za nje se mora tudi naša država brigati. Mogoče mora biti tudi obrtnim in trgovskim sinovom vstopiti v konzulsko službo, ali vsaj v tem izvež-bani uradniki se jim morajo prideliti. Poročila o stvarčh, ki zadevajo trgovino, se morajo hitro pošiljati v domovino.
Mestna posojila. V zakonu dnč 31. decembra 1894 se dovoljujejo zdatne polajšave pri kolekovanju in pristojbinah, kadar se gre za to, da se zgradč nove krajevne in manjše železnice. — Podobne polajšave naj se dovolijo v posebnem zakonu tudi mestom, ki jemljejo denar na posodo, da se času primerno razvijejo.
Čuvaji državnih železnic so v zelo žalostnem stanju. Štejejo se v šesto kategorijo. Najmanjše plače imajo po 24, največ po 30 gld. na mesec in letnih 100 gld. za stanovanje. Sklene naj se torej zakon, da bodo čuvaji spadali v četrto kategorijo in potemtakem imeli 400—550 gld. plače in stanarine 150—200 gld. čas za nošo službene obleke se jim zmanjšaj!
Kapitalizaiovi varovanci.
Krvavi boj se bije med nevernimi Turčini in krščanskimi Grki. Vsi se oziramo na grško turško mejo, vsi težko čakamo, kako se bode končal ta osodepolni ples. Narodi stojo splošno na strani Grkov.
To pričajo časopisi, to pričajo čete prostovoljcev, ki so hitele iz različnih evropskih dežela Grkom na pomoč. Mi Slovenci imamo pa posebno veliko vzroka, zanimati se za divjega Turka. Komu ni pač znano ime Turek? Komu ne pretrese še danes mraz kostij pri tem imenu, ker ga spomni vseh grozodejstev, katere je ta barbar delal po naši slovenski zemlji, ko je hodil stoletja ropat in požigat, ko je moril in grozovito mučil otroke, starce in starke — pradede naše; ko je oskru-njeval lepe slovenske dekleta in jih z mladeniči vred na tisoče odpeljal v strašno sužnost ? O Turek 1 Strašno in prokleto je Tvoje ime med Slovenci! O kako vse drugače bi bilo z našim in hrvatskim narodom, da nista morala skozi 300 let z mečem v roki branili sebe in severnih sosedov, kateri so se potem lahko mirno razvijali in se sedaj nam v zahvalo radi norčujejo, da smo zaostali (?) v omiki.
Kdo torej pač bolj hrepeni po onem času, da se Turčin požene tje od koder je prišel, kot mi Slovenci?
-5>»Q 101 -QK~
Kdo bolj privošči Grkom, da bi ga naklestili, kot mi ? Kdo izmed nas, ki ima v svojem srcu le Se nekaj krvi naSih junaških dedov, bi se obotavljal darovati svoje moči in tudi življenje, ko pride čas, da se Turku pokaže pot v Azijo?
Toda, ali misli vse tako o Turčinib, jim je vse sovražno? Cujte! Ne! Mogočni kapitalizem je njihov mogočen zaveznik; zato se jim ne more nič zgodili, če tudi je vsa Evropa na strani Grkov. O, krščanski evropski narodi, kam vas je pogreznil judovski kapitalizem ! Pač bolj nas žulijo sužnje verige, kot so naše dede. Je-li to mogoče, jeli res? Da! Gola resnicaI — Turek je tudi danes divjak, krvoločnež, kot je bil nekdaj. Za kratek čas pokoljejo vsako leto nekaj tisoč kristjanov.
Znane so dogodbe v Armeniji, znana so klanja na Kreti. Evropske vlade so sicer zahtevale od sultana, naj skrbi za red, toda brez vspeha. Sultan, ki je sam krvoločen, pa ob jednem prebrisan mohamedan, pozna njihovo slabost, pozna, kdo (!) vlada Evropo (mislim namreč judovske kapitaliste, s katerimi je sultan pač v naj-bližnjem sorodstvu) zato je vodil in še vodi vse za — nos.
Grški narod ni mogel več gledati, kako prokleti Turčini koljejo Krečane, po veri in narodnosti njihove brate; zato je odplulo tje grško brodovje z oddelkom vojske. Turki bi na suhem pač to peščico Grkov pozobali, toda brodovje njihovo ni nič vredno, in na otok Kreto morejo le z ladijami priti, katere bi grško brodovje gotovo vse potopilo.
Kreta bi bila za Turke za vselej izgubljena. Tu pa so začele delovati tiste skrivne moči, ki dandanes vladajo in ki posebno Turčijo še držč na nogah.
»Slovenec« piše dne 26. aprila: »Zanimivo je Citati židovsko-liberalne liste raznih držav, ki vsi s posebno navdušenostjo stoje na strani Turkov, vidi se, da zanje niso toliko v nevarnosti turški vojaki, kolikor turški — denarni papirji, pri katerih bi židovski kapital lahko izgubil. To so tiste skrivnostne sile, ki vzdržujejo Turčijo, oziroma tiste, ki imajo še kaj dobiti na njene stroške.«
To časopisje je zakričalo: evropski mir je v nevarnosti. Da! Res! Mir na borzi, in milijoni, katere imajo kapitalisti posojene turški državi. »Skrivnostne sile«, katere imajo ves vpliv v vseh državah, začele so delovati in pritiskati na merodajnih mestih in ladijeoklopniceso se začele gibati in v kratkem so obkolile Kreto, na kateri imaš čast videti znane junake v znanih modrih uniformah pred različnimi evropskimi poveljniki dtfilirati. Ti vojaki pa ne branijo krščanskih Krečanov, ampak veliko bolj neverne Turčine, kateri so tisoče njegovih dedov pomorili. Nerazumljivo 1 Kapitalizem, kam si nas pogreznil!
Grško brodovje se je moralo umakniti. Grške in turške čete so si nasproti stopile na suhem. Turek je napovedal vojsko, ker vč, da ne bode nič izgubil, ako tudi Grki zmagajo; kajti precej se bo oglasil mogo-
čen v'a r u h. Kako se bode stvar končala, prinesel bode čas. Nekateri pišejo in pravijo: balkansko vprašanje še ni zrelo. Je še prezgodaj, da se Turek pošlje nazaj v Azijo. Mi pa pravimo: Turki so že davno, davno zreli, da se kaznujejo grehi, katčre so storili nad nami. Toda Evropa ni zmožna, da bi to zvr-šila, ker židovski kapitalizem jo je popolnoma okužil in nezmožno naredil za vsako krščansko,narodno, junaško dejanje. Ia bolje ne bode poprej niti doma, niti na Balkanu, pravi mir nam ne bode poprej zasijal, dokler ne bode strt in zmagan najhujši sovražnik krščanstva, ki je krvoločnejši od divjega Turka — nesrečni židovski kapitalizem. Zato poživljamo vse, ki poznate to resnico, ki hrepenite po osvoboditvi krščanskih narodov izpod turškega jarma, stopite pod zastavo tiste junaške čete, ki se že pogumno bori za osvoboditev krščanskih narodov, pod zastavo krščansko-socijalno! Pod njo združimo vse svoje moči, da v sicer hudem boju stremo glavo kapitalizmu in njegovima zaveznikoma že gnjilemu liberalizmu (ki je po svoji gnjilobi pač najbolj podoben Turčinom) in predrzni socijalni demokraciji.
Jedino ta zmaga bode pripeljala v boljšo bodočnost nas in pa tudi naše krščanske brate, katerih kri neverniki za kratek čas prelivajo.
Zmaga krščanskega socijalizma bode zopet očistila pojme, da se ne bo več boril zoper brata brat. Kako so ti pojmi zmešani, v kako strašnem nasprotji je zdravo ljudsko mnenje z »javnim mnenjem,« katerega delajo judovski časopisi in po katerem se ravna vsa evropska politika, vsled pritiska in premoči kapitalizmove, naj kaže sledeča dogod-bica, ki se tudi Krete tiče:
Od nas se je spravljal tudi neki junak kot prostovoljec na Grško. Precejšna množica ljudstva bila je zbrana na kolodvoru. »France pa pozdravi naše fante, ki so odšli iz Trsta,ko prideš doli na Kreto,« pravi mu nekdo iz proste množice.
»Ce sploh skup zadenemo, pozdraviti jih bom moral s svincem, ker jaz ne grem Turkov branit, ampak kristjanom na pomoč,« tako nekako je odgovoril junaški France, ki približno vč, za kaj se gre.
France je odšel, pa se je vrnil, ker grški konzul ni hotel za vožnjo skrbeti, France pa sam ni — kapitalist. Ko pa je zvedel, da se Grkom slabo godi, njegovo navdušenje zraste, se obrne zopet na konzula, ta mu je ustregel in France že zastopa Slovence med grškimi prostovoljci, ako je sploh še — živ.
Ta dogodba pač jasno kaže, kako je kapitalizem kri v splošne, res babilonske zmešnjave med krščanskimi narodi. Torej bratje v boj, v boj zoper najhujšega sovražnika zoper kapitalistični sistem:
„Udri, mahni med zmagalni,
Meč kiščansko-socijalni!“
Krščanski socijalist, ki kokeluje (!?) s scc. demokrati.«*)
*) „Blov. Narod" St. 47 me je tako počastil.
h»+g 102 -o^e-
Razmere mej železničarji.
(Govor drž. poslanca dr. Krek a.)
Zadeva, s katero se sedaj pečamo, se tiče vprašanja, ali naj se smatra predlog dr. Verkaufa in tovarišev nujnim ali ne. Gospoda moja! Gotovo je čudno nasprotje govornikov in sicer posebno prvega pro- in moje, druzega proti-govornika. Prvi progovornik ni nastavljen pri nobeni železnici, jaz tudi nisem. On je odvetnik, jaz sem duhovnik, on je, da dalje posežem in se s tem poslužim izraza, ki je v navadi mej ljudstvom, člau židovskega ve-roizpovedanja in jaz — duhoven. Ti obe nasprotji, ki se pokažeta že v nastavljenju pro- in contra govornikov, kažeta na to, da je naša današnja razprava veliko večjega pomena, kakor samo govoriti o razpuščenju strokovne organizacije. Boj za načela je namreč, in kaže se pri tem že v listini govornikov, kako temeljno različni elementi posegajo v gibanje, o katerem daoes govorimo. Gospod poslanec dr. Verkauf se je pečal s svojim predlogom sicer v besedah. Bad bi označil njegova izvajanja za utemeljevanje nujnosti, zanimati se za položaj železniških uslužbencev, toda popolno pogrešam dokazovanja za predlog, ki ga je stavil.
Dokazal je popolno prav, da je položaj železniških uslužbencev potreben preosnove. Dokazal je gotovo, da je absolutno potrebno poseči v to gnjezdo korupcije in pomagati ubogim delavcem, in v tem smislu se strinjajo, ako bi se bil stavil tak predlog, moji in mojih prijateljev nazori, da je gotovo potrebna razprava o takem vprašanju tu v zbornici. Z ozirom na nujnost v tem smislu je navedel dr. Verkauf prav mnogo vzgledov. Te vzglede bi jaz lahko zdatno pomnožil. £ njegovim izvajanjem hočem le pripomniti, da je slobodna delavna pogodba, o kateri je govoril, popolno utemeljena v našem kapitalističnem družabnem redu, in pripomnim k temu, da je v taki družbi slobodua delavna pogodba, ki bi bila pravična, jedno-stavno nemogoča in sicer vsled tega, ker se pri tej delavni pogodbi ne podrejajo ljudje ljudem, marveč človek, ki sklene v našem kapitalističnem redu delavno pogodbo, podvrže se kapitalu kot suženj in mora skleniti pogodbo s kapitalom, ne pa s človekom. (Prav res 1)
Popolno toraj smatram zahtevo opravičeno, da potrebujejo delavne razmere pri železnicah temeljitega ozdravljenja in temeljite preosnove, in pripomnim le, da je po mojem mnenju to tako dolgo nemogoče, dokler delo ni osvobojeno kapitalističnega jarma. (Pritrjevanje.)
Žalibog ni danes umestno govoriti o tem vprašanju, o vprašanju glede nujnosti pomagati delavcem, in moral sem le kratko navesti svoje misli, da sem utemeljil svoje nazore glede izvajanj dr. Verkaufa. Gre se namreč za to, jeli nujno tukaj kaj storiti proti razpuščenju strokovnih društev, je li nujno voliti odsek, ki naj preišče vso stvar. Pri tem vprašanju imamo dva momenta, namreč objekt, razpuščenje strokovnih društev samo, in subjekt, ki je razpustil društva, namreč vlado. Kar se najpreje objekta, razpuščenja samega tiče, izjavljam naravnost, da bom ravno iste vzroke, ki jih je navedel g. dr. Verkauf za nujnost, navedel proti nujnosti. (Čujte!
Cujte!) Objekt, razpuščenje samo je bilo nujno v interesu železničarjev (Oho, oho!) je bilo nujno v interesu prebivalstva (Klici: Da, v interesu vlade!), nujno v interesu države (Oho 1 — Cujte ! Cujte !) in nujno v interesu vere. (Ugovor — Cujte ! Cujte !)
1.	Razpustitev nujna.
To razpuščenje moramo nujno imenovati s stališča železničarjev iz tega jednostavnega vzroka, ker so železničarji pri tej organizaciji trpeli le škodo (Tako je! na desnici. — Ugovor pri socijalnih demokratih) iu škodo trpeti morali. (Poslanec Berner: Kako morete to dokazati? O tem odločujejo železničarji sami!) Dobro, železničarji naj sami odločujejo o tej stvari, toda za svoje zastopnike, svoje zagovornike in svoje voditelje so si izvolili ljudi, ki nikakor ne pripadajo železniškim služabnikom, železniškemu osobju. (Živahen ugovor pri socijalnih demokratih in klici: Ste li morda železničar ?) Železničarji so zastopnike izvolili tako v Ljubljani kakor v celi Avstriji prav dobro poznane ljudi, ki se zbirajo okrog zastave dr. Adlerja (Tako jel na desnici); izvolili so si za voditelje krojače, da celo žene, ki nikakor niso v zvezi z železniško upravo. (Poslanec Berner: In nobenih duhovnikov I To je škoda, to je stok I)
2.	Zastopnik železničarjev.
Govorim tukaj tudi v imenu železniških uslužbencev (Ugovor pri socijalnih demokratih), kajti tudi železniški uslužbenci so me volili, in obljubil sem železničarjem o Veliki noči in še celo včeraj, da bom tu pojasnil njih nazore glede strokovne organizacije. (Pohvala in ploskanje na desnici), in pravico imam govoriti, kakor vsak so-cijalni demokrat. (Pohvala na desni. — Poslanec Berner: Prav gotovo!)
Mislite li, da bodete nas terorizovali, ako terorizu-jete uboge, neuke delavce? (Pohvala in ploskanje na desnici.) Nismo zato tukaj, da bi se zbali zabavljanja.
Gospod poslanec dr. Verkauf je rekel: Zmagati moramo mi. Jaz pa trdim: Vi morate biti premagani. Dr. Verkauf govoril je nadalje o grczovladi, katera sedaj pesti delavce, in jaz pravim: Najprvo mora se streti grozovlada socijalnih demokratov nasproti delavcem (Živahno odobravanje na desni. — Poslanec Berner: Zakaj se strašite?), potem še le bode mogoče, da si ti zboljšajo svoje stališče. (Ugovor od strani socijalnih demokratov.)
Opažam to radi tega, da me pustite nadalje v miru. Ako ne, govorite, kar hočete, jaz bodem mirno nadaljeval svoj govor.
3.	Kaj bo imeli Železničarji od organizacije.
Železniški uslužbenci imeli so od strokovnih organizacij mnogo škode (Cujte! Cujte 1 na desni), in sicer materijelno in duševno. (Smeh od strani socijalnih demokratov.) Materijelno trpeli so škodo, ker so morali raz-merno mnogo prispevati k strokovni organizaciji, od katere pa niso imeli ničesar, razven nekaj hujskajočih libtov.
-XG- 103 GK-
Socijalni demokratje morali so drago plačevati te hujskajoče liste in tiste trume gus&rjev, ki so se zbirale krog teh listov. (Ploskanje na desni.)
Železničarji so nadalje imeli v duševnem oziru veliko škodo, in sicer iz tega vzroka, ker se jim je sicer za bodočnost obetalo zboljšanje, vendar pa se jim niti dal ni pozitiven program poboljška njih položaja, na podlagi katerega bi zamogli potem pričakovati spolnitev svojih želja. (Poslanec Berner:	Kaj pa je s skrajšanjem delavskega
časa?) Vse te zahteve, ki bi naj bile pozitiven program, bile so le agitacijska sredstva, da bi se socijalni demokraciji pridružile nove množice. (Pohvala na desni.)
Ako je socijalna demokracija na Marksovem stališču — in ona stoji ua tem — (Klici: Gotovo!) potem mora prav gotovo tako dolgo svoje delavce v nezadovoljnosti obdržati, da je cela država, in ne le jedna sama država, temveč cel svet po komunističnih načelih vrejen. (Klici: Popolnoma prav!)
In ta cilj, gospoda moja, ki tako daleč sega, kateri je po mojem mnenju neizpeljiv, ta komunistični princip mora nujno vedno in vedno jedro nezadovoljstva med delavci in mora tudi delavca čim dalje revolucijonarnega storiti.
Program socijalnodemokratična stranke tudi obstoji v tem, da vsi nezadovoljni elementi dobč v njem prostor, da pa za pozitivno socijalno-politično delo v njem ni prostora. (Pohvala in ugovori.) Jaz bom tudi dokaz navedel, da je temu tako.
Železničarji, naj nadaljujem, so po tej organizaciji vsled tega bili oškodovani, ker v teh društvih niso imeli proste volje. (Ugovor.) Bila je to strokovna organizacija, toda stroka, v kateri so se železničarji organizovali, bila je brezverstvo, sovraštvo do avtoritete, bila je teroristična stroka, bila je oderuštvo. (Popolnoma prav 1) Kaka druga stroka se v tej organizaciji ni gojila.
4.	Pravi nameni železničarskega društva.
Brezverstvo se je v tej organizaciji v polni meri gojilo. Jaz sam sem bil večkrat na shodih te organizacije navzoč in jaz sam sem na svoja ušesa slišal pri osnovanju teh organizacij, kako je neki zastopnik z Dunaja, ki je takrat v Ljubljano prišel, se očitno izrazil:	„Delavci, se-
daj skrbite za svoj blagor, kajti z vašo smrtjo se itak vse jenja.“ (Veselost in klici: Saj je imel popolnoma prav!) Jaz sem na teh shodih tudi slišal, kako so socijalno - demokratični agitatorji razvoj človeškega bitja po evolucionističnih principih razlagali. (Vmes klici. — Nemir.)
Predsednik: Prosim gospoda govornika ne motiti. Vi imate potem itak priložnost, na to reagovati, sedaj pa prosim za vzdržitev miru.
Poslanec dr. Krek (nadaljuje): Kako je darvinizem, kako je sovraštvo do cerkve z strokovno organizacijo v zvezi? (Odobravanje.) Listi, ki služijo tej organizaciji, so vsi od prvega do zadnjega polni brezverstva in sovraštva do Boga, da bi le svoj smoter dosegli. V teh listih — mi Slovenci imamo tudi dva taka lista, ki sta ravno oba bila izdana od železničarske strokovne organizacije — stalo je očitno in razločno, kar pa ni bilo konfiskovano, da je geo-
logija dandanes ovrgla božje bitje in dokazala, da Boga ni. Spada li to v strokovno organizacijo? In li nimam morda prav, ako trdim, da se danes gre za mnogo bolj važna vprašanja, nego le za vprašanje o razpustu strokovnega društva.
Nadalje sem dejal, da se je v tej organizaciji gojilo sovraštvo do avtoritete. Gospoda moja! Gotovo je dolžnost vsakega krščanskega moža, da nima strahu pred nikom drugim, ko pred Bogom in njega zapovedim, in ne pred človeško nadvlado, ko se gre božjo pravico in postavo varovati. Je pa tudi potrebno, da vedno in vedno poudarjamo, da oni, ki tu na zemlji vladajo, da gospodujejo v božjem imenu (Prav res! Dobro!) in je sploh družba brez avtoritete nemogoča, kakor je tudi organizem brez duše nemogoč. (Tako je!)
Sovraštvo do avtoritete teh organizacij je storilo, da so ubogi zapeljani ljudje s svojimi družinami vred propadli, ker so namreč muogi bili iz službe odpuščeni (Cujte! Cujte! — Klic na levi: Ravno po avtoriteti!), ne po avtoriteti, temveč vsled tega, ker niso hoteli poznati nujnega razmerja med predstojnikom in podložnikom.
Rekel sem nadalje, da je bila ta stroka oderuštvo in nasilstvo. Nasilstvo je imelo svoj vrhunec v tem, da se je vsako mnenje, ki se je izražalo izvan teh strokovnih društev, pobijalo s slepo divjostjo.
Jedna prvih zahtev vseh železničarjev obstoji v tem, da se vsi delavci v skladiščih, zavirači in priži-galci pri vseh železnicah stalno nastavijo. To stalno na-stavljenje in na tem sloneča preskrbza starost — pre-skrbljenje vdov in sirot je prvi korak k poboljSanju položaja delavcev na vsehželeznicah. Ne od strokovne organizacije, temveč od prostih železniških služabnikov, od pravih krščanskih mož tu na Dunaju bila je sprožena misel, naj8e pričn e akcija v tem zmislu.
V preteklem letu bili so tu na Dunaju vsi nena-stavljeni železniški služabniki južne železnice 3. febru-varija k shodu sklicani. Razpravljati se je imelo, katere korake naj storč železničarji, da čim preje pridejo do svojih pravic.
Ta shod so obvladali večinoma sami socijalni demokrati iz strokovne organizacije ter krščanskim možem niti do besede niso pustili (Cujte! Cujte!) ter niso hoteli, da bi se o vitalnih vprašanjih železničarjev razpravljalo. (Cujte!)
Dne 19. januvarija bil je nek posvet pred tem zborovanjem in na ta dan, t. j. 19. januvarja so socijalno-demokratični železničarji prišli s svojimi ženami ter so pljuvali na nesocijalno-demokratične delavce. (Cujte! Cujte!) ter se prav surovo vedli proti njim, vse le iz tega vzroka, ker niso njih sodrugi. (Cujte! Cujte!)
Vprašam le, li ni strokovna organizacija pokazala s tem sovraštva do delavcev? (Gotovo!) Li ni tudi pokazala, da je sovraštvo do delavcev pri teh ljudeh večje, nego vsi njeni drugi interesi?
Nadalje hočem še dokazati, da je bilo v interesu ljudstva in ne le potujočega ljudstva, te organizacije odstraniti in sicer iz tega vzroka, ker so se po strokovni
-♦€} 104 €3-t-t-
organizaciji železničarji ostalemu ljudstvu, ki ni v zvezi z železničarji, odtujili.
Vse stanove, vse sloje so črnili in napadali v tej organizaciji. Napadali so rokodelski, trgovski, duhovski stan, in ljudstvo se s takimi ljudmi ni hotelo več meniti. Vez mirnega medsebojnega življenja med železničarji in meščani se je raztrgala, in to gotovo ne železničarjem v prid. (Tako je!) Jaz iz svoje izkušnje poznam strašne nasledke teh organizacij. K meni so prišli večkrat domači taki železničarji in so prosili pomoči. Bridko so mi tožili, da so prišli možje prvikrat pijani domov, ko se je ustanovila taka strokovna organizacija (Cujte, čujte! — Ugovori), da mož, ki je prej opravljal večerno molitev v krogu svoje družine in skrbel za otroke, od tega časa dalje nima več ljubezni ne do otrok ne do žene. (Tako je 1 klici na desniei.) To je dejstvo, ki ga ne morete utajiti. (Živahni ugovori. Nemir.) Podmetajo mi laž, a prav iz tega ugovora je razvidno, s kakšnimi sredstvi agitirajo socijalni demokratje in s kakšnimi dokazi pobijajo nasprotnike. Oe nimajo druzega dokaza, pa pravijo: to je laž.
Razpustitev teh strokovnih orgauizacij je še-le omogočila strokovno organizacijo, ki bi bila delavcem zares koristna, zakaj vsi delavci nikdar ne bodo socijalni demc-kratje, in dokler nima večina, dokler nimajo vsi delavci prilike stopiti v organizacijo, dotlej je taka organizacija le škodljiva. (Poslanec Berner: Dobro, torej tudi katoliška, zakaj socijalni demokratje ne pojdejo vanjo I) Katoliške organizacije železničarjev še ni, jaz bi jo le želel. (Poslanec Cingr: To bi bili lahko ustanovili že pred sto leti!*) Dobro, morda jo ustanovimo.
Razpustitev železniških organizacij je sicer proti koalicijski svobodi, ki jo delavci smejo in morajo zahtevati; je torej — recimo, žaljenje koalicijskega prava. Toda višja nego koalicijsko pravo je delavcev osebna svoboda, da se lehko organizujejo (Tako je!), in socijalno-demokratična organizacija je zavirala delavcem svobodo skrbeti za svoje interese na podlagi samosvojega mišljenja in svobodnih razgovorov. Ce je žalitev svobode, da je posegla vlada vmes in razpustila socijalno-demokratična društva, če je to žalitev pravic delavcev, je še tisočkrat večja žalitev pravic delavcev socijalno demokratična agitacija med delavci in nje teorizem. (Dobro!)
Pomen strokovne organizacije je dr. Verkauf takoj v začetku omenjal in pri tem se je kazal kmetom prijaznega, kar je pri socijalnih demokratih res nekaj čudnega.
Dejal je popolno prav, da je treba strokovne organizacije. Res je dolžnost državne uprave in vseh dobro mislečih, da pomorejo delavcem k organizaciji in delajo na to, da ta organizacija res dobi svoje zakonite pravice. Le s spopolnjevanjem zadružne organizacije je pričakovali, da se ugodno reši delavsko vprašanje, ker le s tega stališča moremo pri sedanjem družabnem redu kaj opraviti pravim, zakonitim in pravičnim potom
Takrat, kaj ne, ko so vozile po Evropi C.ngrjeve železnice ! (Opomba stavčeva.)
ter določiti načelo, da je delavec solastnik izdelka svojega dela. (Posl. Steiner: Da, tako je!)
Gotovo je nujno, da delavec ne najde le varstva marveč da ima besedo tudi pri vodstvu poslov, kjer^dela, sicer je le suženj. (Klici: Tako je! pri socijalnih demokratih.) V tem smislu ni treba strokovne organizacije batno železničarjem, marveč vsem delavcem. (Prav dobro!)
Za izpopolnjevanje strokovne organizacije se v naši domovini še ni toliko storilo, kakor bi bilo potrebno za to, da se prično v posameznostih reševati soc. vprašanja. —
Poslanec dr. Verkauf je opozarjal na Angleško in Ameriko. Jaz pa dostavljam, da ravno angleška in posebno amerikanska strokovna organizacija je nasprotna soc. demokraciji.
Ko bi se soc. dem. strokovna organizacija res stvarno razvijala ter se pečala z zadevami železničarjev, bi predlagatelji sedaj imeli gotovo večino na svoji strani. Ker pa služi samo socijalno demokra-tični internacijonali, (Poslanec Berner: In ne črni internacijonali.) samo ma-terijalističnemu svetovnemu naziranju, da trdim še več, samo za složno življenje skrbečim voditeljem, zato je prav, da se je razpustila. (Živahna pohvala na desni. — Oporekanje pri scc. demokratih.) Menim, da je dokazano, kako prav je bilo za železničarje, za občinstvo, za splošne državne koristi, za vero, da se je razpustila ta strokovna organizacija, in le za židovske voditelje (Pohvala in ploskanje na desni) in njih garde je bilo nujno, predlagati nujnost, kajti z razpustom tega društva jela se je že drobiti r Avstriji socijalno demokratična organizacija.
Tajniki, nastavljeni pri teh društvih niso imeli druge dolžnosti, kakor Bamo agitirati. Na Kranjskem imamo dva taka agitatorja. Jednega so plačevali železničarji, a v svojem političnem delovanju se je jako malo pečal s potrebami železničarjev. Imeli pa so te vrste tajniki priliko oznanovati materijalizem, sovraštvo proti veri in sovraštvo proti avtoriteti. — (Posl. Berner: In štolnina! Živahen ugovor na desnici in pri antisemitih. Klici: Kaj veste vi o štolnini! Posl. dr. Šušteršič: Kaj govori Žid vedno o štolnini! Posl. Berner: Ker vi ne govorite o tem, moramo mi govoriti I Dr. Šušteršič: Mi ne nadlegujemo rabincev, pustite torej v miru naše duhovnike 1 Pohvala na desnici in pri antisemitih) Nujno je torej bilo, strokovna društva razpustiti, nujno je pa tudi predlog odkloniti.
Vlada in soc. demokrati.
Glede vlade, ki je razpustila ta strokovna društva, usojal bi si dostaviti par opomb, ki bo morebiti ne zlagajo popolno z jednim izmed contra-govornikov. Cul sem sicer iz ust ministerskega predsednika, da se je tudi načelno izrazil proti socijalnim demokratom, in mislim, da je to prvikrat, da je vlada v tem oziru spregovorila načelno besedo.
Vkljub temu pa, da se je označilo to načelo, vender nimam posebnega zaupanja, ker je vlada že sedaj
-ŽH£3 105 €3K~
velikokrat pokazala, da se socijalnih demokratov boji in da zaradi same nepristranosti napravlja naši organizaciji mnoge težave. V Ljubljani n. pr. — da gospodje soc. demokrati vidijo, kako krepkega varuha da imajo v vladi — so plakate meni nič, tebi nič konfiskovali zaradi besed : „Proč s socijalno demokracijo !“
Ravno tako so konfiskovali zahvalo volilcem, ki so glasovali proti socijalnim demokratom, zaradi besed: „Zahvaljujemo se vsem volilcem, ki so sccijalno demokracijo vrgli ob t)a.“ (Cujte ! Cujte 1) Pustilo pase je prav mnogokrat, da so se smele prilepljati ali pisati in po brošurah razširjati besede: „Proč s klerikalizmom, proč s krščanskim socijalizmom !“
Dogodki pri volitvi v Gradcu tudi kažejo, da ima vlada strah pred soc. demokrati, kajti ti so imeli med volitvijo v Gradcu popolno svobodo, neštevilni krščanskosocialni in katoliški volilci pa so bili ne le zaničevani, marveč soc. dem. so javno nanje pljuvali. (Cujte! Cujte!) Dogodila so se nasilstva, iz katerih moramo sklepati, da vlada načelno ni proti socijalnim demokratom. Pri nas je bil duhoven, ki je dejal .v šali svojim znancem, ko se je govorilo o shodu soc. dem., ki Be je imel vršiti v bližini, dejal: Pojdite na shod in dobro se držite, zatožen in mislim, da zaradi motenja javne varnosti in zaradi hujskanja obsojen na 20 gld. kazni. (Poslanec Berner: In vender kličete policijo na pomoč.) Jaz ne kličem policije na pomoč, marveč le govorim o tem, kako se soc. demokracijo podpira v mnogih slučajih.
Zato je opravičena želja, naj si vlada nekoliko modernejše prireže svojo policijsko frizuro. Že poprej sem trdil, da se v tem slučaju pač more reči, da se je žalila prostost združevanja, in zaradi tega bi bilo umestno parlamentarno preiskovati to zadevo. Za to pa zadostuje obravnava te zadeve po opravilnem redu in ker se mora najprej varovati večja in važnejša svoboda, svoboda delavcev pred socijalno demokratičnim terorizmom, zato glasujem proti nujnosti. — (Živahna pohvala in ploskanje.)
Nova zveza avstrijskih železniških služabnikov.
Prejeli smo nastopni poziv :
Železničarji! tovariši! Vsem nam je znan pomen izreka: »V jedinosti je moč!« in vemo tudi, da je nam železničarjem v času, v katerem se vsi stanovi združujejo v zadruge in društva, da se skupno bore za svoje koristi, ta moč bolj nego kedaj potrebna, da s tem priborimo našemu mnogoštevilnemu in važnemu stanu primerno veljavo v javnosti, po potrebi vplivamo na vlado in parlament in se s tem vplivom konečno rešimo iz siromašnih kakor tudi sramotnih naših sedanjih pravnih in plačilnih razmer.
Sledeč temu splošnemu spoznanju in želji po tovariškem združenju vseh sodrugov v blagor skupnega stanu smo se trumoma shajali in žrtvovali zadnji belič
svojega krvavo prisluženega, skromnega zaslužka, ko se je šlo pred leti za to, priklicati v življenje »strokovno društvo avstrijskih prometnih služabnikov«, ker smo se nadjali, najti v njem dolgo zaželeno sodišče za ves naš široko razprostrti stan, varno zavetišče za naše najnuj-neje koristi, za gojitev stanovske zavednosti, tovarištva in mejsebojne podpore ter ob jednem v dosego vpliva na vlado in javna zastopstva.
Toda, kaj smo morali doživeti!
Najnovejši dogodki v tem sedaj razpuščenem »strokovnem društvu« so še vsestransko v živem spominu, ne da bi nam jih bilo treba tu natančneje opisovati.
Ne da bi se gojilo prijateljstvo — bilo je mejsc-bojno hujskanje in zabavljanje tako predstojnikov, kakor tudi tovarišev in podložnikov; ne da bi se pospeševala stanovska zavest in javna veljava — bilo je neprestano kričanje, kakč da mora vse propasti v proletariat in popolno bedo, da s tem dosežemo zaželjeno zboljšanje našega'gospodarskega položaja; mesto oživljenja skupnega duha, ki je z ozirom na narodnost, izomiko, mišljenje in službene dolžnosti nujno potrebno tako močnemu stanu, mesto ljubezni do poklica in domovine, kateri smo vsi posvetili svoje moči, mesto discipline, ki je ne-obhodno potrebna i za redno izvrševanje službe i za poklicu primerno popolnitev naše organizacije — brez-merno in nesmiselno obrekovanje naših služabnih uprav; v najsurovejih izrazih se pojavljajoče grdenje vsakogar, ki je kot predstojnik bil prisiljen nastopiti v službi, jemanje veselja do poklica z neprestanim brezpomembnim preziranjem službenih naprav; in konečno prazen, Bmešen nauk o brezdomovinstvu, brez verstvu in brez-narodnosti z dostavkom najbolj fanatičnega, popolno tiranstvu podobnega zasledovanja in preklinjevanja vsakega drugače mislečega tovariša, kot brezumnika in izdajalca, ki ni brezpogojno voljan žrtvovati že v otročjih letih mu vsajeno spoštovanje vere njegovih očetov, ljubezni do naroda, v katerega jeziku se je od svoje matere navadil izgovarjati prve besede, udanost do domovine in poklica, besedičenju nekaterih agitatorjev, ki se potem, ko se niso mogli odločiti za časten meščanski poklic ali so jih od tega odstranili radi njihovega brez-mernega hujskanja, redno pečanje z agitacijo kot svojim jedinim poklicem.
Na ta način se je izkoriščalo naše zaupale, naša požrtvovalnost za našo organizacijo, nas vedno bolj odvračevalo od teh, mesto da bi se o naših najnujnejih potrebah možato, stvarno in s povdarkom obveščale službene uprave, parlament in vlada ter se jim skušalo odpomoči, in vse to iz tega vedno bolj jasnega namena, da postane potom vsestranske zmešnjave in razjarjenosti naša strokovna organizacija podlaga za politično mogočnost nekaterih častilakomnežev, da se porabijo naši z velikim trudom pristradani krajcarji za plačo stalnih agitatorjev in za vzdrževanje tako zvanega strokovnega lista, ki radevolje odpira svoje predale vsakemu denun-cijanlu, da si na ta način ohrani že davno pridobljeno ime »nizkotno zabavljajočega in blestečega lista«, in konečno vse to, da nas porabi za glasovanje v korist
~3H£3 106 GH6-
pomoCi potrebne, nasproti pa tembolj bahajoče se poli* tične stranke.
Kako dobro ali kako slabo se godi pri tej častni ulogi vsakemu posamniku, zato se seveda niti ne zmenijo plačani agitatorji.
In tako je tudi prišlo, da vkljub mnogim žrtvam v denarju, času in naporu, vkljub mnogobrojno pre-stanim neprilikam do današnjega dnč nismo dosegli ničesar druzega, nego samo vsestransko sovraštvo, vsestranske zmote, vsestranske prevare, od vrejene, močne organizacije v svrho zboljšanja svojega položaja smo pa mnogo bolj oddaljeni, kakor poprej in smo sedaj skoro brez vsacega ugovarjanja prenesli povodom raz-puščenja »strokovnega društva« storjeni siloviti napad na družabno pravo, ki nam je zajamčeno po zakonu, ki bi bil sicer provzročil v celem stanu veliko ogorčenost. Vse to pa le radi tega, ker smo se s tem otresli pogubnega vpliva politične stranke, ki si je prilastovala popolno jerobstvo nad smotri našega stanu.
V očigled pridobljenih izkušenj s tem »strokovnim društvom« pa ne smemo predolgo odlašati, plodonosneje in namenu primerneje kot sedaj obdelati polje, ki je postalo prosto z razpuščenjem.
Vsestranski se kaže potreba po močni in mogočni stanovski organizaciji, ki bi obsezala vse slojeve našega poklica; vsestranski pa se kuže tudi prepričanje, da more postati ta organizacija le tedaj taka, kakoršna je potrebna po svojem namenu, ako se bode posvetila izključno le zastopstvu naših stanovskih in strokovnih interesov, ne da bi postala služabnica in sužnja jedne same politične stranke in žrtvovala svojo moč političnim bojem, in ako bode postala podpora in središče strokovne organizacije našega mnogobrojnega in različnega stanu.
Vsled tega in v ta namen smo pričeli z ustanovitvijo »osrednjega društva avstrijskega železničarskega osobja«, katerega pravila smo predložili pred nekaj dnevi v potrjenje.
Gojitev skupnosti in tovarištva našega velikega strokovnega kroga v vseh slojih; neprestano in energično prizadevanje po zdravi, namenu primernu preosnovi naših pravnih, gospodarskih in službenih razmer; zveza z že obstoječimi železničarskimi skupinami v dosego mogočne, delavne osrednje zveze skupnega stanu v vseh perečih skupnih stanovskih vprašanjih ; sklicevanje rednih železničarskih shodov, na katerih bi se pojasnjevala mnogostranski si nasprotujoča mnenja v važnih stanovskih zadevah, sestavil poslovni načrt kakor tudi sklepalo o važnih korakih organizacije; brezplačno pravno varstvo v vseh službenih pravnih zadevah in varstvo vsacega posamnika proti samovolji in zatiranju od zgoraj in spodaj; izdajanje časopisa, ki bi obravnaval vsa vprašanja našega stanu v dostojni in stvarni obliki, ter kri-tikoval ista sicer stvarno, toda neprikrito in brezobzirno in se tudi ne bi strašil niti najostrejega odpora, ako se bo šlo za to, pobijali izkoriščanje in zatiranje kakoršne-koli vrste in naj prihaja od katere strani koli; to so
najvažneje točke na^ katere^ se^bomo ozirali pri osnovanju osrednje zveze.
Boja ne bodemo iskali, toda ako se nam vsili vkljub stvarnim pojasnilom, bomo ga vsprejeli s polnimi močmi in tudi — ako Bog d& — vspešno nadaljevali do zadnjega.
Ne bomo pobijali države, ker ji hočemo služiti v njen in naš blagor; ne bomo rušili državljanskega in gospodarskega reda, toda mi smo možje, ki hočejo živeti od svojega težkega, državno in gospodarsko zelo važnega dela tako, kakor se spodobi ljudem in je primerno našim možem, in v tem smislu si bodemo prizadevali doseči primerno zboljšanje in spopolnjenje obstoječega, sedanjim zahtevam ne odgovarjajočega družabnega in gospodarskega reda z vsemi zakonitimi sredstvi in z združenimi močmi; nočemo postati sužnji kake politične stranke, toda iskali si bomo v svrho energičnega vpliva na vlado in parlament podpore v parlamentarnih krogih tam, kjer jo bomo našli primerno našim načelom, kjer nas bodo vsprejeli častno in z odprtimi rokami, ne da bi nas silili za to pomoč v politično suženjstvo.
Železničarji, tovariši! Treba dognati velike stvari; gre se za to, potegniti iz močvirja zavoženi voz naše organizacije in ustvariti si vsestranski zaželjeno in že dalje časa mnogostransko pogrešano strokovno središče, v katerem se bodo organično in namenu primerno reševala mnogobrojna nujna in pekoča vprašanja.
Polje je prosto, prilika je ugodna! Ako se sedaj pokažemo slabotne, negotove in nej edine, vprizori se zopet v kratkem stari, brezpomembni in ob jednem nečastni bratski boj: staro strankarsko suženjstvo z vsemi svojimi razdejočimi in razburjajočimi borbami.
Vsled tega kvišku, tovariši, junaško in složno za blagor, za rešitev našega stanu, nas samih in naših družin!
Največji in ob jeđnem jeden najvažnejih stanov v državi ne sme ostati neredno se semtertje pehajoča, brezpomembna in torej nepoštovana in tudi v svojem gospodarskem položaju malo cenjena masa.
»V jedinosti je moč!« Le trdno združen, vrejen, srčen in spoštovan stan si more zahteve, ako je potrebno, tudi izsiliti, katere je opravičen staviti v interesu svojega gospodarskega in pravnega prospeha.
Zato, tovariši, združite se; pristopite vsi k našemu osrednjemu društvu, in bodočnost bo in mora biti naša!
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 15.^16. 17. in 18. tednu 73 gld. 40 kr. za podporo svojim obolelim članom. — Društvu v podporo so darovali nastopni gg. dobrotniki: Š k r j a n c Martin, kaplan v Trnovem, 1 gld. 20 kr., Mezek Anton, kaplan v Selcih, 2 gld., krščanski socijalist
I.	K. 20 gld. — V nedeljo, dnč 16. t. m. popoludne ob polu štirih priredi društvo javen shod v gostilni
~*Q 107 £3*r-
pri Lozarju na sv. Jakoba trgu. Vspored: Delovanje državngga žbora, Raznoterosti. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Na vabilih se je shod po pomoti naznanil ob V»2. uri popoludne.)
Za železničarje. Krščanski aocijalci so predložili državnemu zboru važen predlog v zboljšanje žalostnih železničarskih razmer. Glavne stvari v tem predlogu so te-le:
Vlada naj predloži zakon, v katerem se določa, kakšne službene pogodbe smejo sklepati železnice s svojimi služabniki in uradniki. Vsaka železniška uprava mora po tem zakonu sestaviti službeni red in ga predložiti železničarskemu ministru v potrjenje.
Zakon se ima sestaviti po teh-le načelih:
1.	Službeno razmerje. Za stalna opravila pri železnicah se smejo načeloma rabiti le stalno z dekretom in prisego nastavljene osebe: a) uradniki, b) pod-uradniki, c) služabniki.
Cim najnatančneje naj se določi, kakšna opravila pripadajo posamnim službenim oddelkom. Samo za kaka manjša, samo prehodna opravila se lahko rabijo dninarji.
Stalno se nastavijo po najdelj dveletni poskušnji, ki se všteva v pokojninska leta. Stalno nastavljenim se ne sme odpovedati služba.
2.	Službena d 6 b a traje 30 let. Izvršujoče osobje — sprevodniki, strojevodje, kurjači, čuvaji in sploh vsi, ki ne morejo vedno doma se hraniti in spati — ima dve leti za tri. Redno traje delo osem ur na dan. Nad-ure se plačajo posebej; smeta biti k večjemu dve na dan.
Postajno, progno in kurivniško osobje dela po 12 ur in ima potem po 24 ur počitka.
Sprevodniki in strojevodje morajo imeti mej 72 urami vsaj 24 ur doma počitka.
Odpusta se daje redno vsakemu vsaj 4, največ po 6 tednov na leto. Disciplinarno preiskavo vodijo za vsak oddelek posebni odseki, v katerem je po 6 udov. Tri voli tajno dotični oddelek; tri imenuje vodstvo. Vseh šest si voli predsednika. Ta ne glasuje. Glasuje se po večini glasov. Pred takim odsekom se lahko podložnik pritoži proti kakemu predstojniku. Odsek skrbi, da se izvršuje službeni red in sme v važnih vprašanjih izročiti službeni upravi spomenico, ki se mora v določeni ddbi rešiti.
Važne splošne osebne določbe se morajo odseku izročiti v pretres in odsek se sme priložiti na železnično ministerstvo.
3.	P o k o j n i n a. Po tridesetletni službi se mora pokojnina dovoliti; preje le, če se zdravniško določi, da je kdo trajno nesposoben za službo.
4.	Plača, a) Prva plača (s stanarino, toda iz-vzemši potovalnine, kot: pavšalije, dijete, kilometerske urne novce premije in funkcijske doklade) za uradnike 1200 gld., za poduradnike 900 gld., za služabnike 600 gld. Vsaj po dveletni poskušnji se mora ta plača doseči.
Za časa preskušnje imajo uradniki prvo leto 60 gld., drugo leto 70 gld. mesečno; poduradniki prvo
leto 45 gld., drugo leto 50 gld. mesečno; služabniki prvo leto 35 gld., drugo leto 40 gld. mesečno.
Plača se mora stopnjevati tako da dosega po tridesetih letih za uradnike 2600 gld., za poduradnike 1600 gld., za služabnike 1200 gld.
b)	Potovalnina. Najmanj dobivajo: uradniki 4 gld. zajeden dan; poduradniki 3 gld. za jeden dan; služabniki 2 gld. S plačo se tudi potovalnina zveča. Za strojno in sprevodniško osobje se imajo določiti urni oziroma kilometerski novci za službeno vožnjo v rednem službenem okraju.
c)	Preselniua. Ob službeni preselitvi dobivajo: uradniki 100 gld. poduradniki 75 gld. služabniki 50 gld.
d)	Pogrebščine se izplača trojna mesečna plača.
e)	Uniforma: Uradnikom so določi letni pavšal 120 gld. Poduradnikom in služabnikom se oddaja službena obleka.
f)	Proste karte se dajejo za čas dopusta, tudi za brzovlake vsem, ki so pri avstr, železnicah nastavljeni. Njihovi domači naj dobo vsaj po 6 prostih kart na leto.
g)	Ponočna doklada: uradnikom 1 gld. poduradnikom 75 kr. služabnikom 50 kr.
h)	Pokojnina: Največ 3 odstotke od plače se plačuje za pokojninski zaklad, ki ga upravlja odsek, katerega polovico volijo železničarji, drugo polovico ga pa imenuje podjetje.
Najmanjša pokojnina znaša: za uradnike 600 gld., za poduradnike 480 gld., za služabnike 360 gld. Po trideset službenih letih se plača cela pokojnina.
Za vdove in sirote znaša najmanjša pokojnina: po uradnikih 480 gld. ozir. 80 gld. za vsacega otroka; po poduradnikih 360 gld. ozir. 60 gld. za vsacega otroka; po služabnikih 240 gld. ozir. 50 gld. za vsacega otroka. Sicer dobiva vdova 50 odstotkov soprogove pokojnine za vsacega otroka do dokončanega 24. leta.
Iz tega naj železničarji izprevidijo, da je krščanskim socijalccm res na tem, da se zboljšajo njihove žalostne razmere. Socijalni demokratje niso in ne bodo ničesar storili. Zboljšanje je le mogoče, če železničarji pokažejo, da umevajo svoje pravice in dolžnosti, da se pa nočejo vreči v roke sleparskim kričačem, ki jih samo zlorabljajo.
Socijalno-demokratične laži. Da bi ogrdili kat. delavsko društvo v Idriji, so si izmislili soc. demokratje nove laži. Trde namreč, da je katol. delavska družba pisala drž. poslancu Povšetu, ko je govoril o idrijskih razmerah, da so delavci s sedanjim stanjem popolnoma zadovoljni. Obrnili smo se do g. poslanca in prejeli smo to le pismo: »Dunaj, dne 6. maja. O zadevi idrijskih kat. delavcev sem že ponovljeno govoril z ministrom in dotičnim referentom v ministerstvu in kazal, da mora država z dobrim vzgledom korakati naprej v zboljšanju plač svojim delavcem. Za govor katerega sem pri glavni debati o budgetu imel ter tudi zagovarjal v javni seji absolutno dolžnost državne oblasti kot imejiteljica velikega rudnika v Idriji, da zviša plačo ondotnim delavcem ter sploh vsestransko zboljša njih položaj, so mi delavci katoliškega delavskega društva
-*+Q 108 QHJ-
se zahvalili in me prosili, da skušam še nadalje delovati za njih pravične tirjatve; zato bom skrbno zasledoval to delo in vsikdar opominjal ministra na to, da jim postane pravičen in take plače d;'v, kakoršne zamorejo zboljšati gmotni stan delavcev, ki zaslužijo pač največji ozir, ker imajo vršiti tako zdravju kvarljivo težko delo. — Sporočam Vam, da sem te dni stavil predlog za nameščenje živinozdravnika v Idriji, za katero mesto se je oglasil gosp. Perko, umir. deželni primorski živinozdravnik, rodom Ločan. — K plači prispeva tudi kmetijsko ministerstvo z 200 gl. — Vam najspoštljiveje udani Po v še 1. r. — NB. Pismo je v uredništvu na razpolago, da ž njim zamašimo, kader je treba lažnjiva socialistična usta.
„Svoboda" o shodu kršč. socijalistov. Kdor se hoče pošteno smejati, naj bere zadnjo »Svobodo«. Reva se tako repenči nad krščanskimi socijalisti radi shoda pri Hafnerju, da je res smešno. Kako se jej ježijo na krivonosi glavi grešni lasje 1 Človek bi mislil, da bodo sedaj socijalni demokratjo kar »požrli« krščanske 80cijali8te, kakor pajek muho. Krivdo nereda zvrača z najgorjo predrznostjo, seveda na krščanske socijaliste. O tem, da so nameravali napad na dr. Kreka med njegovim govorom, molči judovski izrodek. Dokazano je, da so prišli socijalni demokratje na shod, da bi ga »vzeli«, oziroma razrušili. — Ko je nehal govoriti dr. Krek in se je k besedi oglasil Gostinčar, pričeli so soč. demokratje vrišč. Niso torej niti čakali, da bi bil pričel Gostinčar govoriti. Laž je torej, kar piše »Svoboda«, da jih je še le Gostinčar razburil. Dalje »Svoboda« z jako resnim obrazom pripoveduje svojim vernim, da bodo od sedaj drugače govorili s krščanskimi socijalisti. S tem bi bili mi popolnoma zadovoljni, ako bi bilo tisto »drugače« v tem smislu, da ne bodo o nas javno lagali. — No, da bi bilo to res, tega mi sami ne verjamemo. Pač pa mora biti tisto »drugače« v tem smislu, da nas bodo »lasali«, kakor kak doslužen korporal novinca. To je pa kar »za počV.« — Ako ste pri Hafnerju uprizorili s surovim zabavljanjem »kraval« in ste zato dobili nekoliko plačila, zapišite si sami za svoja ušesa. Ko bi bili socijalni demokratje dostojni, bi gotovo ne bilo pretepa. Dalje pravi poročevalec »Svobode«, da se kršč. socijalisti skrivamo za zborovalne paragrafe, ker prirejamo le društvene shode, na katerih socijuzi ne dobijo besede, ker se jih baje bojimo. No, da bi se bali socijalno-de-mokratičnih dokazov, to je neumna trditev, katere duhoviti poročevalec sam ne veruje. Pač pa nam je na tem, da se moremo nemoteni po surovem obnašanju »Adlerjeve garde«, sami razgovarjati o naših težnjah. Besede jim pa nismo dali, ker so jo nam socijalni demokratje v kazini po Kordeliču prvi odrekli krščanskim socialistom. Torej kedo se boji? — »Slovenski Narod« je tudi o tej priložnosti pokazal, »kaj zna". Ni čuda, da se ljudje z gnjusom obračajo od liberalnih listov. — Tacih laži niti najpodlejši lažnik ne spravi skupaj, ka-koršne je prinesel »Narod« o shodu pri Hafnerju. Vse to kaže, da se »Narod« bori z zadnjim, najskrajncjim orožjem, ki mu pa gotovo ne bode pomagalo. Mi kršč.
socijalisti bomo pa še nadalje prirejali shode in sicer take, k&koršue bomo hoteli. Jedno je pa gotovo, da se poleg liberalnega maje tudi socijalno-demokratični stolček v Ljubljani; zato je treba gorostasnih laži, da si ga vsaj pri nerazsodnih, svobodnemu mišljenju nedostopnih ljudeh nekoliko zakrpajo. — Pošteno misleči krščansko-socijalni delavci jim pač pri krpanju ne bomo pomagali.
Slovensko izobraževalno društvo v Križah
je priredilo 20. aprila prvi izlet na Brezje, zahvalit in priporočit se svoji varuhinji Devici Mariji. Pri sv. maši, katero je daroval ustanovitelj tega društva in sedanji predsednik g. Josip Vole, so peli kriški pevci. Z Brezij je društvo odrinilo okoli 11. ure ter je prišlo okoli 1. ure popoldne v Podbrezje, kjer je bilo skupno kosilo. Pod spretnim vodstvom kriškega gosp. učitelja Jezerška se je pelo mnogo domačih in umetnih pesnij. Pri tej priložnosti se je rešilo več ugovorov, kateri so krožili med ljudmi, kateri ugovori so bili navidezno proti društvu. Društvo je tudi izrazilo svojo zahvalo svojemu vnetemu pevovodji. Društveniki so navdušeno izrazili svoje veselje, ko je g. predsednik nazdravil kriškemu rojaku, trnovskemu kaplanu č. g. M. Škerjancu. Izleta se je vdeležilo blizu 60 oseb. Društveniki so se, komur so razmere znane, res dobro obnašali in so spodobno javno nastopili; to so pokazali pri tej priliki. Podbreški č. g. kapetan Zabukovec se je zahvalil društvu v lepih besedah, da je prišlo v Podbrezje. Žal je bilo društvenikom le to, da jih ni obiskal in s svojo navzočnostjo počastil velecenjeni gospod državni poslanec Pogačnik.
Dobrepolje. Ljubi Glasnik! Gotovo ste že mislili, da smo pri nas vsi pospali, ker nihče nikamor ne piše. Pa ni tako, ampak prav čvrsto se gibljemo. Kdor rad bere, gre v nedeljo popoldne v bralno društvo, katero društveniki prav pridno obiskujejo. Fantje se učš petja in če pojde tako dalje, izginejo kmalu tiste »klafarske« pesmi, katerih bi se pošten fant še po noči moral sramovati peti. Kogar tišči kaka petica — petieg so pa letos pri nas strašno redke — gre ob nedeljah v zadrugo, kjer se dobi za male krajcarje dobre pijače, za prigrizek pa krače in klobase. Kakor slišimo, je vpisanih že okoli 150 zadružnikov, med katerimi ni omahljivcev ; vsi pravimo: složni naprej! O zadrugi se po vsi deželi trosi dosti lažij. Kdo jih trosi, mi dobro vemo, ker poznamo »naše prijatelje«. Resnica pa je, da je zadruga fižol in ježice svojih zadružnikov dobro prodala, med tem ko imajo tisti, ki so se nam najbolj posmehovali, fižol in ježice še sedaj na prodaj in bi jih dali sedaj za vsako ceno. Tako se maščuje prešernost! Zoper zadrugo imajo nekateri zabavljači — tudi najeti — dosti opraviti, pa za njihovo lajanje se ne zmenimo. Marsikterega, ki se hoče vpisati, odvrnejo, ali za dolgo jih ne morejo, prej ali slej se vpišejo vsi, da le sprevidijo, da je zadruga v splošni hasek. Z blagom, ki ga nam naročuje zadruga, smo zadovoljni, če drugi niso, kaj nam to mari. — Posojilnica je tudi med prvimi v deželi, kakor slišimo, in kdor je v sili, dobi tam pomoč. Sedaj imamo tri društva: bralno društvo, posojilnico in zadrugo. Ali
~><Q 109 QK-
je o tem pred petimi leti kdo sanjal? Nihče! Zato pa smemo biti na svoja društva ponosni. — Glasnik, ki je po nagih vaseh precej razširjen, radi ber6. Da bi ga pa še bolj brali in naročali, jaz prav iz srca želim. Soči-jalnih demokratov še ni bilo k nam, ako pa pridejo, se^ bomo pa — spogledali. Se nekaj bi bil skoraj pozabil; bralno društvo si napravi svojo zastavo in društveniki že prispevajo z doneski. Kdaj jo dobimo, Vam že sporoči in Vas takrat povabi Vaš Tone, kmetiški fant.
Iz Tržiča. Slavno uredništvo »Glasnika« 1 Jaz ubog delavec silno rad čitam Vaš list »Glasnik«, toda ne morem nikdar Bpraviti tistih ubogih 80 krajcarjev skupaj, da bi Vam mogel naročnino poslati; prosim Vas ponižno, pošiljajte mi list še dalje, bom že poslal malo pozneje naročnino, ko mi bo mogoče, sedaj nikakor ne morem, ker imam družino in slabo plačilo, in Bog me zmirom s kako nadlogo obišče, bolezen ali pa kaj dru-zega pride. Jaz silno želim, da bi se vsi delavci združili v krščansko organizacijo, toda tukaj v Tržiču se delavci nič kaj ne brigajo, ker nikomur ne zaupajo, da bi jim kdo mogel pomagati iz žalostnega stanja in da bi se nam kdaj kaj boljše godilo. Tukaj v Tržiču smo silno zatirani od vseh delodajalcev, da se Bog usmiti! Delati moramo kot črna živina, plačilo pa majhno, in še od tistega nam hočejo polovico s kaznimi odtrgati. Za priganjače smo že dobili jude, da nas huje »aufunišajo« in sekirajo in nam lepa imena dajejo, n. pr. »verlluchte Hunde« (— prokleti psi) in vsakovrstno druga imena. Ali mi ubogi delavci to zaslužimo? Ko bi trdosrčni kapitalisti le pravo krščansko ljubezen do nas imeli, pa bi bilo kmalu dobro na svetu! Ko bi kapitalisti imeli do nas usmiljenje in ljubezen, bi mi tudi imeli ljubezen do njih in vsakdo bi z veseljem delal; ko bi le toliko terjali od nas ubogih delavcev, kar moremo narediti, toda kaj pomaga, ko toliko terjajo od nas, kar ne moremo narediti. Res je, da so tudi delavci včasih krivi, da so nekateri leni, a pa da bi vsaj pogledali, kateri je priden, da bi pa tistemu malo boljše plačilo dali. Toda, žalibog, da ni tako 1 Tisti, kateri bo pridno delal, bo še slabše plačilo imel in bo manj veljal, ko tisti, ki bo malo delal, samo da bo imel dober jezik, da bo dobro znal druge tožiti in opravljati. Sedaj pa, ljubi prijatli moji, delavci, ljubimo se med seboj in ne tožimo drug druzega, imejmo pravo krščansko ljubezen drug do dru-zega, če prav kapitalisti do nas nimajo, in združujmo se v krščansko organizacijo, če hočemo, da nam bodo zasijali enkrat boljši časi kot so sedaj I
Politika po svetu.
Obrtno nadzorstvo. Višji obrtni nadzornik za Kranjsko in del Štajerskega, dr. Val. Pogačnik, je predložil poročilo o svojem delovanju v minulem letu 1896. Kakor vsako leto, je tudi letošnje poročilo v marsičem za nas vrlo zanimivo. Kar je najpomenljiveje, moramo zopet letos naglašati, da je število nadzorovalnih urad-
nikov še mnogo premajhno, vkljub temu, da se je v minulem letu [nekoliko pomnožilo, kajti nadzorovalnih je bilo komaj štiri odstotke vseh podjetij. Izmej pritožb, ki jih navaja nadzornik, je pred vsem neugodno stanje vajencev, izmej katerih komaj desetina obiskuje strokovne nadaljevalne šole. Stanovanja delavcev, nesnažnost, slaba razsvitljava in nedostatno zračenje delavnic je nadalje navaden nedostatck, ki ga navaja nadzornik v svojem poročilu vsako leto. Vedno se torej ponavljajo stare stvari in se bodo tudi ponavljale, dokler se no izvrše vse zahteve v tem oziru, s katerimi smo svoje-časno že temeljito seznanili svoje bravce.
Prvi maj se socijalnim demokratom splošno ni tako dobro obnesel, kakor so se morda domnevali. V Avstriji so sicer priredili nekaj shodov in obhodov, pri katerih se ni pripetilo nič posebnega. Drugače pa je bilo letos v drugih državah. V Parizu, koder je dospela socijalna demokracija do vrhunca, letos ni praznoval noben delavec, mesto je kazalo popolno navadno lice, pa tudi v posamnih mestih na Belgijskem letos ni bilo več takega »življenja«, kakor druga leta. Vidi se, da je velika večina delavcev po mnogih evropskih mestih že uvidela »koristi« praznovanja »delavskega praznika«.
Grkom se v poslednjem času ne godi nič kaj dobro. Turške čete so si priborile že velik del grške zemlje in potisnile grške armade že daleč nazaj od prvotne meje. Največ kriva mnogim porazom je neje-dinost v grški armadi in neizvedenost v vrhovnem vodstvu. Mnogo italijanskih prostovoljcev je pometalo od sebe orožje in pobegnilo pred Turkom v »blaženo« Italijo, pa tudi mej domačimi grškimi vojaci ni več veliko vrednih naslednikov nekdanjih grških junakov. Kakor vse kaže, bode vojske kmalu konec, in turški sultan se že veseli, da bo dobil mastno odškodnino, toda njegovo veselje je najbrže prezgodnje. Grki so že izpolnili dva pogoja, pod katerimi so jim evropske vlade obljubile posredovanje pri pogajanju miru s sultanom. Odpoklicali so namreč vojake z otoka Krete in prosili pomoči pri velevlastih.
Razvedrilo.
Kdo kvari ljudstvo4?
(Po Bolandenu priredil Jožef Vole.)
(Dalje.)
Kot mutec zre knez predse in ne najde besedij, da bi izrazil svojo ogorčenost.
»Ne prezrite satanskega namena te risarije 1« nadaljuje Kogoj. .Vstajenje gospodovo je temeljni nauk naše sv. vere. Zato piše sv. apostol Pavel Korinčanom: ,Če Kristus ni vstal, je prazno naše govorjenje in prazna vaša vera.4 Poglavitno resnico krščanstva žldovstvo v tej sliki zasmehuje. Opozarjam vas še na to, — na pšici je napis: ,civilni zakon4. Koledar je izšel, kakor vidite, v Budimpešti, v zalogi žida Goldsteina. Kakor znano,
-3HQ- 110
se je na Ogerskem civilni zakon postavno uvel, navzlic temu, da se je upiralo ljudstvo s škofi in papežem. Kaj civilni zakon namerava, priča smrtonosna pšica, pognana v Kristusa. Židje in židovski liberalci, poleg drugih smrtnih sovražnikov Boga in vere, upajo, da civilni zakon zatare krščansko vero.«
»Prav imate, — uprav satansko početje to 1 V tre-notju me le to tolaži, da se ni rodilo to slikano bogokletje pri nas, marveč na Ogerskem.«
»O, gospod Logar, naši sovražniki vere niso ni za las boljši, dasi ne tako neprevidni in okorni! Protikr-ščansko časnikarstvo, listi lažij in brezboštva se trudijo prav tako mamo kot ono nesramno slovstvo, da spodkoplje in zatre nravnost v ljudstvu. Uprav glede največjih zakladov človeštva, glede božjega razodenja in verskega prepričanja so časopisi one vrste čudovito enotnega mišljenja in istih namenov. Dasi se v politiki povsodi ne vjemajo, složni so vender v sovraštvu do vere, katero brez prestanka napadajo, sumničijo in razdirajo njena dela. — Pred leti je nemški vladar nameraval uvesti versko šolo. V hipu se je dvignil strašanski hrup v takozvanih liberalnih listih. Hrup je naraščal od dne do dne kot vihar, pretili so z uporom in revolucijo, — in vladar se je moral udati.«
»Spominjam se, — tudi mene je to zelo potrlo,« pripomni gospod Kajetan.
»In to strupeno in ostrupljajoče časnikarstvo preplavlja dan na dan dežele, dela javno mnenje vse — povsodi. »Neue Freie Presse«, otrovan židovski list, izhaja na dan v 80.000 izvodih. Dveh močnih konj treba, da to velikansko papirnato in strupeno blago zvlečeta na pošto. Brezštevilni so listi istega duha. Socijalno-demokratični časniki imajo že milijon naročnikov; a soditi smemo, da jih prebira do tri milijone čitateljev. če razbira opazovatelj sedanje omike to zastrupljenje narodov, ki je vrši časnikarstvo dan na dan, ne more se ubraniti misli, da postane s časom tudi naše avstrijsko prebivalstvo pokvarjeno in sprideno, kot francosko.«
»Žalostne razmere 1« dč knez. »Vender pa imamo poleg slabih časnikov tudi dobre.«
»Pravi Osobito katoliško časnikarstvo občudujemo. Spretno, vstrajno se bori za srečo in blaginjo narodov. Pogumno se poteguje za resnico, prostost in pravico. A bori se napram slabemu časnikarstvu kot jedinec proti tridesetim. Ljudstvo premalo podpira in premalo bere dobre liste. Celo uradna oznanila se počesto odtegujejo dobrim, a pošiljajo slabim časopisom — kar je zaslepljenost in krivica, ki mi pa ni umljiva. Oni uradniki, ki so na vseučiliščih postali brezbožneži in sramotilci vere, tudi v službi niso mrzli za liberalno, pač pa za katoliško časopisje. Poleg verske šole, brezbožnih vseučilišč in zanikarnega časopisja so takovi uradniki, ker uplivajo na vse sloje prebivalstva, prav spretni kvarilci ljudstva.«
»Ne pozabite socijalnih demokratov, ki se uprav zdaj toliko trudijo, da zvodijo priprosto ljudstvo v vrtinec upora in prevrata,« pripomni knez. Iz glasu je odmevala skrb, na lici se mu je čitala bojazen.
»Ah, gospod Logar, spomnili ste me nečesarl Či-tal sem v časniku, da prirede socijalni demokrati v nedeljo, torej jutri, popoludne ob štirih, v veliki vasi Ši-vici, ljudski shod. Spopolniti treba izpraznjeno mesto državnozborskega poslanca. In Sivica je velikega pomena; ima 900 mož, ki smejo voliti. Tukajšnji socijalni demokrati pošiljajo zgovorne agitatorje v Šivico, da bi kmete premotili. To gotovo zanima vsakega raziskovalca, ker pti lem lahko opazuje sleparije in goljufije socijalnih demokratov in vedenje kmetov. Blagovolite li iti z menoj, gospod Logar?«
»Zanimam se z vami vred, — a stvar ima svoje ležkoče,« pripomni knez. »Midva nisva šiviška kmeta, nisva povabljena k ljudskemu shodu, — torej se nama lahko kaj neljubega pripeti.«
»Brez skrbi! Župnik Orel je moj prijatelj iz dijaških let. Pred triindvajsetimi leti sva bila skupaj sluša-šatelja filologije. Pozneje je šel on v bogoslovje in postal vesten in goreč duhovnik. Petnajst let je že župnik v Sivici in neizrečeno ga bo veselilo, ko me zopet zagleda. Kolikor ga poznam, ne bo mirno trpel in gledal napade socijalno - demokratičnih volkov, ne bo bežal, marveč branil svojo čedo. Vas je le dve uri odtod ob železnici. Peljiva se že jutri zjutraj tja, udeleživa se službe božje, in kot župnikova gosta imava prost vstop k ljudskemu shodu.«
»Popolnoma zadovoljeu, gospod doktor! Dovoljujem si le pripomniti, da bi za proučavanje socijalnega življenja težko našel boljšega vodnika in učitelja, kot ste Vi.«
V.
Siviške kmete je žulil kot milijone drugih težki jarem časa, sosebno davčno breme. Pristni, vrli kmetje so bili pridni, varčni, oskromni in zavedno katoliški. Večina njih je bila še trdna. Drugi so se le s skrajnim naporom in vestno varčnostjo branili dolga pri gospodarstvu. Zadnji čas s6 jih sleparili spretni socijalno de-mokratični agitatorji, češ da zamore le volitev takih poslancev, ki imajo srce in glavo za blagor ljudstva, opomoči njihovemu žalostnemu stanju. Tako je naposled prišlo do tega, da se priredi v Sivici ljudski shod.«
Ob določeni uri so vreli kmetje v gostilno »Pri medvedu«. Sobana je obsegala do tisoč kmetov. V ospredju sta sedela med domačim župnikom in županom tuja gospoda. Med kmete so se zrinili tudi socijalni demokratje iz Gozdinja. Kakih dvajset jih je stalo na različnih mestih pomešanih med kmeti. Nameravali so pri govoru svojega somišljenika s klici in ploskanjem pritrjevati govorniku, da bi kmetje mislili, da odobravanje prihaja iz njihovih vrst. Sredi sobane se je dvigal ob zidu govorniški oder, podoben katedru po učilnicah. Nastopil je zgovoren socijalni demokrat. Dr. Kogoj je takoj razbral, da je to oni mož, ki ga je nedavno napadel in smešil.
»Kdo je ta gospod?« vpraša vender poleg sebe sedečega župana.
»To je trafikant Ragla iz Gozdinja,« odgovori mož z resnobo, kakoršna pristuje vaškemu predstojniku. On namreč ni bil prijatelj socijem.
Po dolgem pričakovanju se je hrup polegel. Govornik prične. Spretno meče med poslušalce stare scci-jalistične puhlice, in skoro pri vsakem drugem stavku mu kličejo njegovi med kmete pomešani pristaši »bravo 1«
—	»prav dobro!« — »izvrstno 1« — »izvrstno!« — Kmetje sami puhlic niso odobravali, resno so poslušali in molčali.
Ko pa jame govornik slikati obremenjenost kme-tiškega stanu, ko jame govoriti o vedno naraščajočih davkih in »o zmaju vojaštva, ki hlasta po sinovih in po krvavo zasluženem plačilu delavnega ljudstva« — tedaj so mu jeli tudi kmetje pritrjevati.
»Nas, socijalne demokrate, imenujejo nevarne huj-kače, — to je obrekovanje!« konča Ragla svoj govor. »V resnici pa smo jedini in pravi prijatelji ljudstva. Naš namen je ta, da odpravimo one neznosne razmere, ki žulijo delavstvo in mu grenč življenje. Mi hočemo s času primernimi zasnovami in osnovami ljudstvo oslo-boditi težkega jarma. Rešiti hočemo narode kapitalizma, militarizma in druzih trinogov ter delavstvu zopet osladiti življenje. Posebno nam je pri srcu kmetiški stan. Ali naj trpimo, da kmet propade? Kmet je človek, kot vsak drugi. Kmet ima isto pravico do lagodnega življenja kot velikaš in bogatin. Kmet ima pravico zahtevati, da človeška družba odpravi vse osnove, pri katerih ni on sodeloval, katerih ni on kriv, ki pa vender spodko-pujejo njegov obstanek. Pravico ima zahtevati, da se vse tako uredi, da bo tudi on srečen in zadovoljen.*)
—	In da se doseže ta vzvišeni namen — povzdiga kmetiškega stanu — treba, da pošljemo zavedne prijatelje ljudstva v državni zbor. Vam bo velecenjena gospoda, v najbhžnjih dneh stavljena naloga. Prosim vas, da skažete zaupanje njemu in volite njega, katerega vam bomo mi priporočili. — če ima kdo izmed navzoče gospode kaj pripomniti, naj nastopi in se izjavi.« —
Med kmeti je navstalo šumeče gibanje. Mnogo glav je prikimalo in mnog sosed je šepnil sosedu: »Ni govoril napak 1«	(Dalje sledi.)
Drobtine.
Shod socijalnih demokratov v Girknem na Goriškem, kamor je vodja Kristan prignal iz Idrije okolu 80 pristašev, je bil razpuščen, ker so bili socijalni demokratje v manjšini, a niso pripustili, da bi bil kdo drugi predsedoval , kakor socijalni demokrat 1 — Tako umevajo so c. demokrati svobodo; obširnejše poročilo objavimo prihodnjič.]
Pismo prijateljici Špeli. »Draga Špela! Prav veseli me, da si se Ti oglasila v »Glasniku«. Pa nikar ne bodi boječa, češ, me nismo za javnost; kader se bode gosp.
*) Primeri: Bebel, unsere Ziele, str. 38.
uredniku odveč zdelo, naj nas pa iz »vrste postavi.« V predzadnjem »Glasniku« si me prosila, naj Ti kaj povem, pa posebnega ravno nimam, razun, če Ti povem, da sem bila pred tremi tedni pri ljudskem shodu socijalnih demokratov na Koslerjevem vrtu. Kor veš, kako smo ženske radovedne, mi boš že oprostila, posebno, ker je bil kot poročevalec napovedan tisti Resel, katerega so s soc. demokratično silo v Gradcu v drž. zbor. spravili. Da mi pa tem lažje oprostiš, Ti moram omeniti, da je bilo več kot polovico navzočih, ki jih je ista »čednost« na shod privedla, kakor mene, kar je najbolj svedočilo to, da se jim pri volitvi predsednika ni ljulibo roke vzdigniti. Pa ta radovednost je ostala nenasičena, ker mesto Resla nastopil je kot govornik isti Winters-berger, kot pred osmimi dnevi v kazini. Kdo vč, če se niso Reslovega imena le zato poslužili, da so več ljudi skupaj spravili, da potem ložje bobnajo, kako mnogo-brojno je bil shod obiskan! Veš, Špela, meni se čudno zdi, da bi Wintersberger kar na slepo po cele tedne v Ljubljani ostajal, ker kot navaden sprevodnik gotovo nima preveč drobiža. — Ko je bilo predsedništvo izvoljeno, je Kristan dvakrat »posladkal«, da naj se govorniki strogo drže dnevnega reda. Nato je začel Wintersberger s svojim govorom, katerega Ti hočem nekoliko omeniti. Najpreje se je jezil, da se je razpustila železničarska organizacija, toda nad kom se je jezil, nad vlado? Nekoliko tudi, pa le bolj z lepo jezo, ker se je bal, da bi se ne zgodilo, kot pred osmimi dnevi; glavno pšico pa je izpustil na duhovnike; morda misli, da so vladni gospodje »mračnjaki« in da je celo grof Badeni mašniški red prejel, ka-li? In kako se je držal dnevnega reda ? Tako, kot bi bila prva točka v programu: Zabavljanje zoper vse duhovnike in vse, kar diši po krščanstvu! Jaz se le čudim potrpežljivosti železničarjev, da take budalosti poslušajo. Posebno pa se mu je podal« izraz, da imajo duhovniki vso oblast v svojih rokah (ne vem, ali je sam neumen, ali ima druge za norce), da bi lahko ljudstvu pomagali, pa nečejo itd. Potem je postavil v izgled Lutra, ko je ob neki priliki menda rekel: »če je tudi toliko hudobcev kot kamenja in opeke, hočem svoj nauk razširjati« in tako mora po mnenju Wintersbergerja tudi scc. demokracija v Ljubljani procvitati, če je tudi toliko »črnih« kot kamenja in opeke. Tu imaš torej vsebino Wintersbergerjevega govora, dostaviti nimam druzega, kakor če povem, kako je ta mož in vsi govorniki za njim kratke pameti. Dokazovali so namreč na dolgo in široko, da je železničarska organizacija zato razpuščena, ker so se ti udeležili dunajskega železniškega kongresa. Dokazoval je tudi, da se je kongres vršil zakonitim potom, in — da se ga niso vsi železničarji udeležili, marveč, da so le tja svoje zastopnike poslali itd. Za božjo voljo, Spela, ali smatrajo ves svet za norišnico?! Vsak otrok vš, da niso mogli biti vsi železničarji pri kongresu, sicer bi se bil moral tisti čas na vseh železnicah promet vstaviti! In vlada ni tega vedela ? Kdo se ne smeje! Da Te predolgo ne mučim, naj brzo še povem, kako se je nato „učeni” Zavrtnik kot pesnik v „škodo" nesel. Mahal je tako v jednomer z roko,
112
da sem gledala, če jo ima na nitki, boječa se, da mi v glavo prileti; povedal pa ni nič, — samo Wintersberger-jeve pleve je še jedenkrat prežvečil. Potem se je prikazal še Kristan, prikazal pravim, kajti zdelo se mi je vse kakor komedija, ali — k večjemu cirkus. Tudi on je pel isto pesem, kakor predgovornik, zato ti nimam kaj o njem povedati. Zabavljal je dobro, kar je po mojih mislih jako neumno, kajti z zabavljanjem ni združeno zboljšanje delavskih stanov; to se ne pravi delavce organizovati, marveč jih podivjati. Le-to bi svetovala, da naj v prihodnjič na ljudskih shodih kaj bolj pametnega povedo; take stvari kot so jih zdaj mleli, se slišijo od pouličnih pobalinov, kader kdo hoče. Draga Spela, le toliko še potrpi, da Ti še omenim nekega Z .. . . — ki ga radi njegovega umazanega jezika morda cela tobačna tovarna pozna —, ki je vselej, kadar je kak govornik imenoval kaj krščanskega ali duhovnike, tako v stran pljuval, kot bi mu ravnokar kdo polno žlico soli v usta zamašil. Veš, jaz sem radovedna, kje bo revež dobil toliko slin, da bo svoje otroke dostojno opljuval, kadar se vrnejo iz Marijanišča in Lichtenthurnove sirotišnice, kjer so v najožji dotiki z duhovniki in usmiljenkami in kjer se bodo precej njih duha navzeli. Zdaj naj pa končam 1 Na svidenje!
Katra.
„ Slovenski Narod “ se je zopet pokazal dobrega strička socijalnim demokratom ter — z ozirom nanje — na krščanske socijaliste nagromadil laži, kakoršnih je le on sposoben. Najprvo je naklatil, da so na shodu, katerega je sklical drž. poslanec dr. Krek, krščanski soci-jalisti v boju s socijalnimi demokrati nad 150 vrčkov pobili, 2 mizi in 44 stolov polomili itd. Zadnjo soboto je pa prijavil (in zraven pripomnit, da to le zato prijavlja, da čitatelji spoznajo, kako je o shodu resnico poročal!), da sta dva krščanska socijalista obsojena, in sicer: eden na 5 gld. globe, oziroma 24 ur zapora, drugi pet dnij zapora. Preživeli starec »Slovenski Narod«! ali smatraš res vse svoje Sitatelje zrele za norišnico, ali se tebi samemu blede?! Vprašam le: kako je mogoče, da bi bilo toliko vrčkov v boju pobitih, miz in stolov polomljenih, pri tem pa nihče ranjen? Ako ki bilo res, kar si čvekal, bi morali vsi soc. demokratje pobite črepinje imeti, kajti bilo jih je le kakih 50, torej pridejo na vsacega po trije vrčki in en stol, in ne bi mogel najhujši razgrajač, ki je vsak teden drugačnega prepričanja, takoj drugi dan na delo. Dalje: Vsak človek, kateremu ni štorklja možganov izpila, mora spoznati, da bi imela dva človeka celi dan dosti opraviti, če bi hotela toliko pobiti in polomiti, kakor ti praviš; več se jih pa boja vdeležilo ni, sicer bi bilo tudi več obsojenih, sodnija pa je — kar tudi sam trdiš — pravično postopala. Radovedna sem, če res »Narod« verjame, da bi bila s tako krivdo, kakor on laže, oba samo na šest dnij obsojena? Jaz bi »Narodovi« gospodi svetovala — če res ne more brez laži izhajati — da naj vsaj tako in toliko laže, da ji bo mogel kdo verjeti.
Delavka.
Nesramnost socijalnih demokratov menda nima konca, to dokazujejo s tem, da opravljajo in lažejo na
vse mogoče načine proti dr. Kreku radi njegovega govora o strokovnem društvu. Da dr. Krek ni usto-pil za strokovno socijalno-demokrati-čno društvo, to je bila njegova dolžnost. Ko bi strokovno društvo železničarjev res bilo v ta namen, da bi koristilo delavcem, potem bi bilo kaj dru-zega. Tako pa je koristilo samo dela se boječim, ki so železničarjem na nečuven način izžemali krvave novce iz žepov. Za tako društvo naš dr. Krek ne more usto-piti. Ob tej priliki pozivljemo raznašalce lažij o dr. Kreku in sploh socijalue demokrate: Koliko in kje je strokovno društvo železničarjev kori-s t i I o ž e 1 e z n i č a r j e m ? Pobrali ste jim na stotisoče; kje pa so? Odgovorite!!
Laški zidarji najdejo kakor marsikje tako tudi v prestolnem mestu Dunaju od strani podjetnikov in delodajalcev odprte roke, akoprav se ravno tu ne manjka izvrstnih čeških in nemških delavnih rok. Kako naj si tedaj rešimo uganjko, da je v Avstriji domači zidar komaj oproda tujemu, laškemu »privandrancu«. No, pre motrimo le nekoliko avstrijske razmere in še posebej dunajske in razvozlja se nam zamotani vozel sam. Podjetniki in delodajavci (s krivonosimi vred) naveličali so se vednih štrajkov, kakoršne uprizarjajo domačini, od brezvestnih judovskih »voditeljev« v lastno škodo nahujskani delavci, ter segajo rftje po solidnih, ne v judo-kratskih vrstah stoječih tujcih. In ob tej ljuti furlansko-laški konkurenci strada Avstrijec, tujec pa odnaša leto na leto tisoče črez mejo v Avstriji skrajno neprijazno Italijo. A nesreča sega še dalje! Z našimi delavci čutijo se bridko zadete i mali obrtniki, oštirji, branjevci itd,, ker ti zidarji-tujci dobivajo in jemljo vse potrebščine iz lastnega laškega konsuma. Očitno je, koga zadene krivda tega ne malega zla. Cenjeni bravci ved6 že, kake prijatelje delavcev so se za vse dobro »vneti« sociji pokazali v znani zadevi dunajske elektrarne; v še lepši luči se kažejo sedaj s tem drugim taktom, ki je nastal vsled njih napačne taktike, ki jo zavzemajo ob priliki raznih štrajkov. Da bi vsaj ta nesreča zmodrila uboge dunajske preslepljence, da obrnejo energično hrbet krivonoscem in njih hlapcem ter da bi konečno sprevideli, da tam ne pride pojem jednakosti nikdar do praktične veljave, kjer vlada največje samosilstvo in skrajni terorizem, s kojim se sili delavec naravnost potom štrajkov v največjo gmotno bedo.
Grozna nesreča v Parizu Dne 4. maja je nastal v dobrodelnem zavodu v Parizu požar, ki ni vpepelil samo popolno lesene zgradbe in ondi nakupičenega blaga, katerega so prodajale najbolj odlične gospe v korist javnim dobrodelnim zavodom, ampak je bilo ponesrečenih blizu 800 oseb, po največ žensk. Zgorelo je 130 oseb, mej njimi tudi sestra naše presvetle cesarice, vojvodinja Alen-son, ostali so pa reč ali manj nevarno ranjeni. Prizora, ki se je pojavil isti dan od 4. ure popoludne do pozno po noči, ni moči popisati. Jok, stok ranjencev in onih, ki so iskali v pepelu svoje drage, se je čul pozno v noč. Ogenj je navstal v prodajalnici vojvodinje Alenson, kjer se je vnela neka svetilka.
-->‘€3- 113 €3K-
„Eisenbahner“ v svoji zadnji številki hoče pri železničarjih počrniti krščanske socijaliste in zato omenja neke vloge načelnika ljubljanske postaje južne železnice, v kateri načelnik predlaga vodstvu južne železnice, da naj odstrani baraki, v katerih vsled potresa stanuje nekaj železničarskih družin, češ, da je sedaj že drugih stanovanj po mestu dovolj. Ako je ta vloga resnična, potem obžalujemo, da se tako malo ozira na železničarje, ker je znano, da drugod po Ljubljani stoji še mnogo barak, znamenje, da za revne ljudi še vedno primanjkuje primernih stanovanj v Ljubljani. Nobenega vzroka torej ni hiteti s podiranjem barak in siliti železničarje, da si iščejo dragih stanovanj. Nadalje pa laže »Eisenbahner«, da načelnik južne železnice v Ljubljani, namestu da bi skrbel za delavce, rajše promenira »mit dem cbristlich-socialen Reichsratsabgeordneten dr. Krek und seinem Agitator Caplan Kalan, eingebiingt am Perron«, ker je resnica, da niti poslanec dr. Krek, niti kaplan Kalan nimata časti osebno poznati načelnika ljubljanske postaje južne železnice, da torej nista mogla ž njim sprehajati se »eingebiingt« po ljubljanskem kolodvoru. Gospod Kristan, lagajte vsaj toliko, da bote mogli shajati 1
Izvolitev dveh socijalnih demokratov v Galiciji. So cijalni demokratje v Galiciji so prejeli, kakor se poroča iz verodostojnih virov, z Angleškega 80.000 gld. in iz Belgije 30.000 gld. za volitve. In poleg tega je igral važno vlogo tudi judovski denar, zakaj judje so bili po-vsodi pri volitvah na strani socijalnih demokratov kot njihovi voditelji in potem se ni čuditi, kako sta zmagala v Krakovu in Levovu socijalna demokrata pri vo-litvi za državni zbor.
Žensko delo na Nemškem. Ženski spol se vedno bolj odtujuje svojemu pravemu namenu. Kruto gospod-stvo kapitalizma ga ne sili samo k lahkemu delu, marveč tudi težkemu delu se mora privaditi, ako hoče zmagovati v boju za obstanek. Tako delajo že ženske pri kovinskem obrtu na Nemškem. Leta 1895 je bilo pri tem obrtu izmed 873.180 delavcev 38.743 žen in deklet. S pločarskim delom se je pečalo 4673 žensk. Pri izdelovanju svetilk in dratenine je skoro jedna četrtina vseh delavcev žensk. Celo z navadnim kovaškim delom se preživi 374 žensk.
Vredba plače delavcev. Mestni svet v Antverpnu na Nizozemskem je sprejel določbo, s katero se mestnim delavcem določuje najmanjša ali minimalna plača. Po tej določbi dobivajo: mehaniki, kotlarji po 40 centimov, t. j. skoro 40 kr. avstr. velj. na 1 uro; kamnoseki, mizarji, zidarji, tesarji po 35 cent.; navadni delavci po 27 cent., vajenci po 12 centimov. Za nočno in nedeljsko delo se plača jedna tretjina določene plače več. Nočni čas se šteje od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj.
Delavci v Ameriki. Na podlagi ljudske štetve iz leta 1890 so preračunali, da je bilo tega leta v Zveznih državah severoameriških delavcev 22,735.661 nad deset let starih. Od teh jih je bilo 18,821.090 moškega in 3,914,571 ženskega spola. Tega leta je bilo 3,523.730
delavcev deloma ali celo leto brez dela, in sicer/ 1,818.865 delavcev ni imelo dela 1—3 mes., 1,368418 delavcev 4—6 mesecev in 336.447 delavcev 7—12 mesecev. To je približno 1,189.672 delavcev, ki niso imeli celo leto nobenega zaslužka. Gotovo pa je število onih, ki nimajo dela, v zadnjih letih veliko večje, kot je bilo leta 1890, ker prihajajo vedno nove trume ubogih delavcev in trpinov v Ameriko prodajat svoje moči trdemu kapitalizmu.
Diurnisti in pisarji. Nemški kancler je zaukazal, naj se uradno poizvč, kako se godi diurnistom in pisarjem pri odvetnikih, notarjih, zadrugah itd. Razpošiljajo se vprašalne pole, v katerih se vprašuje o osebnosti, o plačah, o odpovednem obroku, o delavski ddbi, o nedeljskem delu in o delu, ki se zahteva iznad navadnega časa. — Pri nas se pa vlada ne briga niti za tiste diurniste in pisarje, ki jih ima sama v svoji službi. Ti reveži so plačani tako, da jim je nemogoče pošteno živiti svoje družine; o nedeljskem počitku ni niti duha ne sluha; odstranijo se lahko, kadarkoli se njihovemu predstojniku zljubi. Plače nimajo nobene določene, marveč vsaka pisarna ima letni pavšal za papir, črnilo itd., iz katerega se plačujejo tudi diurnisti. To je poniževalno in krivično. — Podobno, časih še slabše se godi notarskim in advokatskim pisarjem. Najhujše je zanje, ker nimajo nikedar pravega počitka. Nedelje so zanje delavni dnevi. Naj bi vsaj vzgled nemškega kanclerja ganil našo vlado, da bi v tem oziru kaj storila!
Mejnarodni urad za delavsko varstvo. Švicarski narodni in vladni s\6tnik Kurti v St. Galnu je naznanil pred kratkim pri nekem zborovanju, da sta vladi avstrijska in belgijska, pregledavši bolj natanko predložene nasvete, zadovoljni s tem, da se ustanovi mejnaroden urad za varstvo delavcev, Nemčija in Italija da nista proti temu, in da ste le Francoska pa Ruika »za sedaj odklonila sprejem načrta.« Zato misli gospod Kurti, da bi se dotični urad že sedaj lahko napravil za te tri ali štiri države, ki se strinjajo s tem, in da se s časoma pridružijo tudi ostale države. Potrebščine mejnarodnega urada za varstvo delavcev bi bile po računu Kurtijevem 120.000 do 130.000 frankov na leto.
Delavske hranilnice na Ruskem. Ruski tvorničarji se veliko brigajo za svoje delavce. Mnogo tovarn je zasnovalo hranilnice, kamor vlagajo delavci svoje prihranitve. Do 1. januvarija 1. 1895. je imelo 45.356 delavcev vloženih vsak do 25 rubljev v take hranilnice, 25.650 delavcev do 500 rubljev, in 8511 nad 500. rubljev (jeden rubelj je 1 90 gld.) — Prvo mesto med takimi hranilnicami zavzema petrograjska, kjer ima 33.269 delavcev vloženih 3,614.733 rubljev. — Tudi ruska država je začela snovali jednake hranilnice. — To nam kaže, da se mora ruskim delavcem goditi v mnogem oziru bolje nego našim delavcem, ko ubogi delavec pri nas zasluži komaj toliko, da more pošteno preživiti sebe in svojo družino.
Pomnil Kedor ti v prijateljstvu ne more koristiti, ti v sovraštvu lahko škoduje. — Kedor zametuje Boga, ne more ljubiti svojega brata.
“XQ- 114 €3f«-
Usmrtitev anarhistov v Barceloni. Dne 4. t m.
zjutraj ob 5. uri ustrelili so blizu Barcelone pet anarhistov, ki so vrgli .bombe v procesijo svetega Rešnjega Telesa dne 7. junija 1896. Smrtna obsodba se jim je na-znan la že dan poprej. Trije so jo poslušali hladnokrvno, ostala dva sta pa zatrjevala, da sta nedolžna. Potem so jih odvedli posamezno v kapelo. Obsojenec Astheri je prejel svete zakramente, prebil ves dan v molitvi in se dal še cerkveno poročiti z neko bivšo znanko anarhista Bor-ras, katere hči je že omožena z anarhistom Masom. — Trije obsojenci so odklonili vsako duhovniško pomoč. Kadili so do večera in peli anarhistične pesmi. Drugo jutro ob 5. uri so jih odpeljali na morišče z na hrbtu zvezanimi rokami. Mas je zaklical vojakom: „Stopite bližje!", Poguez: „To je pravcata inkvizicija!" V trenotku, ko je poveljnik dal znamenje, so zaklicali: „Živela anarhija!" Pri prvem strelu so padli štirje, Astheri je bil pa mrtev še le potem, ko ga je zadela tretja krogla.
VABILO
>000000000000000000;
Jakob Oblak,
podobar in pozlatar,
v Ljubljani, Križevniške ulice St. 7
priporoča svojo obrt občinstvu, zlasti duhovščini in mizarjem.	4
»OOOOOOOOOO
4 LUKA VILHAR ~
Vodnikove ulice št. 4
priporoča veliko zalogo trpežnega, ličnega blaga po najnižjih cenah.

izvanrednemu občnemu zboru
I. ljublj. del. konsumnega društva
ki bode
v nedeljo, dne 30. maja ob 2. uri popoludne
t mestni dvorani (na rotovžu).
Fr. Breskvar
knjigovez Pred škofijo št. 6
se priporoča obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, lepih platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakoršne, tudi najfinejše platnice. Prevezava misale. Priporoča platnice za Pleteršnik-VVolfov slovar 1 zv. — 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr.
Vspored:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo nadzir. sveta in odobritev računov za poslovno leto 1896.
3.	Volitev odbora in nadziralnega sveta.
4.	Posamni nasveti.
Načelstvo.
X t X t X X X. X X X X xt X X X X X
Čast domačemu obrtul
Preč duhovščini in si. občinstvu se priporočam v izdelovanje
mlmM oNotai
po zelo nizki ceni z dobro postrežbo
Fr. Pavšner
Josip Cvetrečnik,
sobni slikar
v Ljubljani, Karlovška cesta 2
24—9	se priporoča.


KneiPt0^
ladnoJS^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
Prihodnja številka Glasnika izide 26. maja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič.
Tiska »Katoliška Tiskarna,«