Meščanske šole in Slovenci. Spisal I. Lapajne. V Avstriji je kakih 800 meščanskih šol, največ na Českem, potem v Dol. Avstriji, na Moravskem i t. d. Najmanj meščanskih šol je na Kranjskem, kjer je ena sama javna meščanska šola (v Krškem); tri dekliške meščanske (vmes ena slovenska) šole so pa privatne. Med vsemi narodi so glede meščanskih šol Slovenci na najslabšem; zakaj nimajo niti ene slovenske deške meščanske šole. In Ljubljana je edino — kar se je že tolikokrat poudarjalo — glavno mesto v Avstriji, ki je brcz deške meščanske šole. In vendar je državni šolski zakon, ki zaukazuje meščanske šole, že čez 36 let star. Kategorično terja kranjski deželni zakon za vsak okraj na Kranjskem najmanj eno meščansko šolo, in ta zakon je tudi že 32 let star. Osrednja vlada je tudi jako pozorna na meščansko šolstvo. Dokaz temu je novi šolski in učni red, ki ima za meščanske šole posebno poglavje, posebne določbe, ki se opirajo na ukaze naučnega ministrstva z dne 12. junija 1903 in 26. junija 1903. Kakor se je z ukazom od 8. junija 1883. pripoznala važnost meščanskih šol, katerim se je takrat odkazala praktična pot; tako se je s temi ministrskimi naredbami in z novim učnim redom meščanskim šolam odkazala nekakšna samostalnost. S temi naredbami so se te učilnice približale srednjim šolamj.one nadomeščajo zdaj v marsikaterem oziru nižje srednje šole; v nekaterih ozirih imajo še celo prednost pred njimi. Kaj pa obsegajo te ministrske naredbe? Prvi odlok določa, da se nesposobni, premladi učenci ne sprejemajo v meščanske šole, če tudi so dovršili peti tečaj splošne ljudskc šole. Ako tudi so dosti stari in imajo nezadostne rede v poglavitnih predmetih, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu. Taki preizkušnji se morajo podvreči tudi tisti učenci, ki bi bili sicer po svojih izpričevalih iz ljudske šole sposobni, pa so še premladi. Sprejemne izpite delajo tudi učenci, ki pridejo iz drugih viSjih učilnic ia hočejo vstopiti v kakšen višji razred meščanske šole. Za izpite je določena taksa 12 tih kron, katere so oproščeni le siromašni učenci, o čemer odločuje krajni šolski svet. Ta ministrski odlok tudi ukazuje, da se v prvi razrcd meščanske šole ne smejo sprejemati taki učenci, ki je ne mislijo dovršiti ampak gredo le zaradi tega v to šolo, ker še niso 14 let stari, da bi smeli šoli hrbet obrniti. Ministrska naredba od 12. junija 1903. je uvedla še druge hvalevredne reči: določila je nove rede za vedenje, pridnost, napredek in vnanjo obliko pismenih izdelkov.  Ti redi so taki, kakršni so uvedeni na srednjih šolah. Na jnesto naznanil je ukazano semestralno izpričevalo za prvo polletje in za drugo polovico leta. Svedočbe za drugo polovico šolskega leta t tretjem razredu so pa dvojne: učenci tega razreda, ki so ga popolnoma in dobro dovršili in niso šoloobvezni (torej čez 14 let stari), dob6 posebno izpustno izpričevalo, ako nimajo slabih redov; učenci pa, ki so razred sicer dovršili, pa so še šoloobvezni, dobe samo navadno izpričevalo za drugi semester. Ako so pa kateri meščanski učenci sicer dosti stari, pa se slabo učŁ, dobe pri odhodu ir šole izpustnico brez redoT v posameznih predmetih. Državni šolski zakon pozna sicer le tri razrede meščanske šole, vendar so že pred nekaterimi leti vsi Šolniki izprevideli, da trije razredi ne zadoščujejo sedanjim družabnim razmeram kakor tudi ne zadoščuje več prvotni namea meš- čanskih šol. Najprvo so bile namreč meščanske šole le nekaki boljši višji razredi splošne ljudske šole. Za take so veljale kakih 15 let, to je od 1. 1869. — 1884. Z ukazom naučnega ministra od 8. junija 1885. se je pa odmerila meščanskim šolatn večja naloga; pripravljati so morali svoje učence za učiteljišča; vrhutega je morala imeti vsaka meščanska šola obrtniški ali kmetijski značaj, po razmerah dotičnega kraja (okraja) namreč, kar je moralo biti izraženo v njenem učnem načrtu, in vsaka meščanska šola je morala takrat izdelati posebni učni načrt, ki ga je ministrstvo odobrilo, kar velja še zdaj. Na podlagi ministrskega ukaza dobivajo torej tuintam meščanske šole četrti razred pod imenom enoletni učni tečaj. Krška meščanska šola ima, kakor znano, že dve leti tak tečaj, kerjeza njega ustanovitev gospa Hočevarjeva podarila60.000 K. V Gradcu sta dobili letos dve meščanski Šoli še 4. razred. V Avstriji bo kmalo kakih 50 čveterorazrednih meščanskih šol, a Slovenci nimamo za svoje slovenske dečke niti ene trirazrednice te vrste. Ali Slovenci mar ne zahtevajo teh šol? Seveda. Jasno nam pričajo prizadevanja vrlih Postojnčanov, interpelacije slovenskih deželnih poslancev v kranjski zbornici, sklepi mestnega zastopa ljubljanskega, ki hoče imeti na mesto 6., 7. in 8. razreda na drugi osemrazdni deški šoli meščansko učilnico. Gorenjske Jesenice imajo prepričanje, da bi bila na mesto dveh ali treh ondotnih ljudskih šol edino le slovenska meščanska šola na pravem mestu. Slovenski Štajerci, osobito Žalec, Sevnica, Trbovlje, prosijo po svojih občinah in poslancih deželni zbor čez vse Iepo, da bi se jim dovolile slovenske meščanske šole, a vse je bob ob steno. Iščejo in iščejo izgovorov, samo da ne dovoltjo, do česar imajo Slovenci zakonite pravice. Pa izgovorov jim ni treba dosta iskati; zakaj kdor noče, kmalu dobi izgovor. Glede meščanskih šol v Žalcu in Sevnici se je lani dež. odbor štajerski s pomočjo Tlade izgovarjal in neresnico trdil, da Slovenci nimajo niti učiteljev niti učnih knjig za meščanske šole. Letos pa se zastran Trbovelj iste inštance izgorarjajo na sto in sto fiksivnih načinov, zakaj ne kaže v tej občini z 10.000 prebivalci ustanoviti slovenske meščanske šole. Ostudno je brati te izgovore zlasti iz peresa takih veliki korporacij, kakor sta deželni odbor in deželni šolski svet. Za Nemce imata 35 let že 10 meščanskih šol, katerih število sta pa v teh letih na 21 pomnožila, tako da je na Štajerskem 12 deških, 9 pa dekliških meščanskih šol — vsepa so nemške. »Če bi se pa v Trbovljah ustanovila slovenska šola te vrste«, pravi deželni odbor štajerski, »bi uradniki in meščani ne pošiljali svojih otrok vanjo«. Odkod ve to ta modrijan? Čveka pa dalje še, da za kmete \ Trbovljah zadošča slovenska ljudska šola pri Sv. Katarini, za rudarje da pa zadoščajo utrakvistične ljudske šole v Trbovljahin v Hrastniku. Razen teh plitvih izgovorov je še kakih deset takih, da bi se morale vse meščanske šole, ki že obstoje, odpraviti, ako bi bilo to modrovanje resno vzeti. Sicerjpa zadoščaj, ako povemo končno, kar piše o tem dne 10. novembra t. 1. dunajska »Biirgerschul-Zeitung«, namreč »Die Grlinde gegen die Bewilligung wurden bei den Haaren herbeigezogen. Man wollteden Slovenen einfachkeine Bttrgerschule bewilligen und setzte zu diesem Ztvecke das ganze Institut der Burgerschule in recht gehassiger Weise herab.