november 1 N Vsi svet* 2 P Spomin, ver. du5 S T Silvija 4 S Karo! Bor orne j 5 C Ita (g 8 P Leonard + 7 S Vilibrord_ 8 N 23. pobink. 9 P Teodor 10 T Andrej Ave. 11 S Martin 12 6 Martin, papež 13 P Stanislav + Ig 14 S Jozafat 15 N 24. pobink. ŠTEV. (NO.) 218. 1KANS PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gtslo: Zrn vero in narod — ca pravico in resnico — od boja d* zmage! slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja V chicagi; zap a dne slov. zveze v denver, colo, in slovenske ženske zveze v z edin jenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., SREDA, 4. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 4, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Mussolini svari Anglijo, da je italijansko ljudstvo pripravljeno, boriti se do skrajnosti za svoje interese v Sredozemlju. — Liga narodov zapisana smrti. — Odnošaji z Jugoslavijo se izredno izboljšali. — Italija veruje samo v oborožen mir. Milan, Italija. — V ognjevitem govoru, ki so ga poslušale trume ljudstva, broječe do 300,000 glav, je diktator Mussolini preteklo nedeljo popol- Jud Pohvalil spoved s psiholo- IZJAVA JUDA 0 SPOVED! OBOROŽEVANJE OGRSKE Mala antanta popušča od svojega nasprotstva. dne v glavnih potezah orisal zunanjo politiko Italije. Do- \ Čim je povdarjal, da želi Italija mir z vsemi sosedami, je Nasprotno dostavil, da mora biti to oborožen mir, in da bo Vsled tega Italija nadaljevala škega stališča. Chicago, 111. — Iz ust judovskega rabija je prišla pohvalna izjava o katoliški ustanovi, spovedi. Izrazil jo je preteklo nedeljo rabi F. M. ilsserman pri nekem zborova- USfEH TELEVIZIJE V ANGLIJI London, Anglija. — Ta po-jnedeljek se je otvorila prva televizijska postaja v Angliji. Dajala bo spočetka vsak dan dva programa, trajajoča po eno uro, s katerima se bo doseglo, kot se računa, okrog 10 s svojim oboroževalnim pro , gramom I nj'u -1"6 P°vdaril, da 80 J Prikrito grožnjo je naslovil i holo^_ štele ^aj prišli na to,- Mussolini predvsem na Anglijo. Opozoril jo je da ie Sredozemlje v prvi vrsti 'interesna da zelo blagodejno vpliva na človeški um, ako se nudi prilika, izpovedati se človeških Dunaj, Avstrija. — Prihodnji teden se otvori tukaj, kon- milijonov ljudi, ferenca med zastopniki Italije, Avstrije in Ogrske, ob kateri se pričakuje, da se bo objavil načrt za oborožitev Ogrske, i Zadnje čase tudi države male antante, Jugoslavije, Čehoslo-vaške in Rumunije, niso več KRIŽEM SVETA j — London,Anglija. — Kralj !Edvard je v nedeljo objavil, Ida namerava tekom prihod-tako strogo nasprotne temu |njih dni obiskati giromašne načrtu, pod pogojem, da se bo oborožitev izvršila v zmernih mejah, in ako bo nato Ogrska bolj dostopna vprašanju razorožitve. -o- TRUPLO NAJDENO V VODI Sfera Italije, da je to morje ^bosti in greha In to prakti-> Quincy> Mass. _ v nekem ..... - • 'cira katoliška cerkev ze dolga ^ predvsem italiiansko morje.! Za Anglijo je to morje samo pot, da preko nienra lahko do- stoletja potom spovedi, kar je bilo doslej predmet tolike kri- seže hitreje svoja oddaljena tike in se žigosalo kot ob-ozemlja, toda za Italijo je >bljeno prazno verstvo. Življenjskega pomena, in kdor j bi si upal zadušiti življenje Italije v tem morju, "naj ve. ^a bo italijansko ljudstvo skočilo na noge kot en mož, prijavljeno za boi p- tako odločnostjo kot nikdar prej," je Zagrozil. V ostalem pa Mussolini še 2 daleka ni kazal takega sovraštva proti Angliji, kakor-šno je vladalo po Italiji proti tej deželi pred letom dni. Do-Čim so tedaj dolžili Anglijo, ^a je ona dosegla naložitev sankcij proti Italiji, je v sedanjem govoru Mussolini oprostil Anglijo celo te krivde in Jo je zvrnil na Ligo narodov; 0 Ligi se je tudi drugače do trajnosti omalovaževalno izrazil. Dejal je, da se mora ta Ustanova ali reformirati, ali pa Je zapisana smrti, in dostavil: 'Ker je zelo dvomljivo, da bi mogla reformirati, smo, ko-]'kor se nas tiče, pripravljeni, jo pustimo mirno umreti." O Jugoslaviji se je Mussolini izrazil, da so se odnošiaji ■^ed nj0 jn it'aiij0 izredno izboljšali in da obstojajo posebni pogoji, da se razmerje ^ed obema državama uredi na novi podlagi in se doseže Prijateljstvo v moralnem, političnem in ekonomskem oziru. Ozračje med Francijo in Ita-ni posebno prijazno, je dejal. Odnošaji so se ohladili ol> času, ko so se proti Italiji Naložile sankcije in od tedaj se ni prišlo do zbližanja. Do-\er Pa se Francija proti Italija drži tako rezervirano, ne ™°re Italija drugega storiti, Kakor vračati enako z enakim. _ Vihar navdušenja je vzbu- OSUMLJENEC POKAZAL USMILJENO SRCE Chicago, 111. — Na oglu State in Harrison je stal v ne- tukajšnjem zalitem kamenolo-mu se je našlo v vodi truplo nekega moškega. Takoj se je pričelo domnevati, da utegne ta najdba pojasniti tajinstve-. no zadevo glede 56 letnega Geo. W. Howe ki je pred tremi leti in pol nenadoma izginil, ko je obdolžil neke fan- deljo neki 33 letni Wm. Wat- !te' uda f oroPah- Zfeva son. Dvema policistoma se je se bo pričela znova preiskova- zdel možakar sumljiv in pri-,J1; J™?1? je našel neki potap- čela sta ga zasliševati; našla| Jf' kl ^ iskal pod vodo dele sta pri njem tudi revolver, to-1 elfa neke 40 letne ženske, da prazen. Med tem pa je na latere glavo m noge so ne- cesti povozil neki avtomobilist !dav™ nasli v bostonskem pn- neko žensko in oddirjal na. jstaniscu. -o- prej. Policista sta pustila Watt sona in se odpravila na lov za voznikom. Watson pa je med tem naročil taksi in odpeljal ranjeno žensko v bolnico. Ko sta oba policista ujela voznika, sta se nato odpravila v bolnico in začudila sta se, ko dil ko govornik med poslušalci, Je omenil Nemčijo, s ka-|ero je Italija nedavno skleni-a zvezo. Povdarjal je, da bo v bodoče tvoril ta sporazum nekako os, okrog katere se lahko vrte tiste evropske države, ki nameravajo sodelovati Pri vzdrževanju miru. H koncu je izrekel še slavo-jPev italijanskemu fašizmu ter povdarjal, da je to prava demokracija, o čemer da se KOMUNISTI NAPADLI ITALIJANSKEGA KONZULA Chambery, Francija. — Po nekem zborovanju italijanskih fašističnih vojnih veteranov je skupina komunistov izvršila sta tam našla Watsona, ki jejnapad na pet italijanskih dr-čakal na nju. Izrazil se je, da se je hotel prepričati, da bo za žensko dobro poskrbljeno, in da se sam ne zaveda nobenega slabega dejanja, dasi je bil svoječasno zaprt 18 mesecev zaradi ropa. Za vsak slučaj sta ga policista aretirala -o- DEKLETU PREPREČILI SAMOUMOR Chicago, 111. — Policija je preprečila 17 letni deklici Helen Doering, 4656 No. Winchester ave., njen trdovratni poizkus, da izvrši samoumor. S pomola ob reki je skočila v vodo. Najprej so vrgli za njo dva rešilna pasova, toda dekle se jih ni hotela oprijeti. S kliuko je nato eden policistov ujel njeno obleko in jo na ta način privlekel ven. Še, ko so jo peljali v bolnico, se jim je skušala deklica iztrgati, rekoč, da je njeno življenje popolnoma zmešano. Njen stric, pri katerem živi, je dejal, da trpi dekle na otožnosti. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA žavljanov, med katerimi je bil udi italijanski konzul C. Sor-ii. Vsi so dobili lažje poškod- premogarske naselbine v južnem Walesu, kjer se je najhujše občutila depresija. Potoval bo popolnoma privatno, kakor je že parkrat prej storil. — Jeruzalem, Palestina. — Odbor zastopnikov Arabcev je v ponedeljek izdal proglas., v katerem se zahteva od Anglije, da prekliče takozvano Bal-fourjevo deklaracijo, sprejeto pred 19. leti, s katero se je Anglija obvezala, da bo napravila iz Palestine judovsko domovino. — Tokio, Japonska. — Korejski general Minami je podal izjavo, iz katere se vidi, da smatra Japonska Mandžukuo kot del svoje države. Povdaril je namreč, da sega japonsko cesarstvo do reke Amur. Ta reka teče ob seveimi meji Mandžukuo. — Berlin, Nemčija. — V turinških gozdovih je neki aeroplan zadel v vrh nekega drevesa, na kar je treščil na zemljo in se vnel. V njem je našlo smrt 10 oseb, dočim so tri težko poškodovane izvlekli iz gorečih razvalin. UPORNIKI ZASEDLI OKOLICO Uporniške čete se približale Madridu, da bi ga lahko obstreljevale. — Vlada vedno upa na zmago. se Vedni prepiri med zakoncema privedli do žalostnega konca: Mož je ženi kakor kači stri glavo. — Poročilo o letošnji letini v Slovenski Krajini. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja. be Ranjen je bil tudi mestni župan, ko je skušal napraviti inir, predno je prispela policija. OBŽALOVANJA VREDNO JUNAŠTVO l iki lahko vsak diplomat prepriča na licu mesta. Dalje, da je fašizem skozi 15 let imel za svoj cilj mir z vsemi sosedi, toda _ oborožen mir in zato se Italija tudi ne bo nehala ob-oroževati. veliki napisi z "Žrtev barbarske krvoločnosti upornikov, ki zaposlujejo tu-jezemske najemnike, da ubijajo ženske in otroke." -o- NEGOTOVOST SLAMNATIH VOLITEV Washington, D. C. —- Glede izida predsedniških volitev je več listov in organizacij vodilo poizkusno glasovanje med prebivalstvom, takozvane 'slamnate volitve." Ne pa se na ta glasovanja gati pocebne vr.žro" t: niso si edina. Od trrl" „ takih glasovanj je tisto. I je vodila revija Literary gest, dalo večino Jan' Dve drugi pa, med tema |pšenice in do 40 kg rži. Letos smo namlatili iz križa tudi samo 10 kg. Jesenski pridelki so hvala Bogu boljši. Precej je bilo krompirja in koruze in tudi prosa in ajde ni premalo. Ti pridelki bi bili izvrstni, če ne bi v avgustu pritisnila suša, ki nam je sicer letos prizanašala. Sadja je letos manj kot lansko leto, dasi ga je nekaterih krajih dovolj. Dovolj pa je letos sena, ki zaradi tega nima dobre cene. Repe bo malo. Vinska trgatev je slaba. Nekateri lastniki vinogradov v Medžimurju sploh ne bodo imeli trgatve in dosti je naših ljudi, ki imajo tam gorice. Lendavske gorice so veliko boljše, na goričkem pa bo le kaka četrtina lanskega pridelka. So seveda tudi izjeme. Edino šmarnica je precej obrodila. Čas sejatve je, pa ljudje ne morejo sejati. Prej je bila suša, zdaj pa čisto zimsko vreme. Te dni je zapadel sneg in danes je zelo mrzlo in vetrovno. Ljudje se bojijo takega vremena, ker imajo še Veliko poljskega dela.' — obdelavati po glavi in ji Pri" j Devalvacija franka je prizadeja-jzadejal več ran, ki so bile vse ^ tudi našo Krajino_ Tam ima_ smrtne. Priča tega tragičnega ;mo trenutno neka;{ nad 6000 de_ dogodka je bil njun nečak 14 jlavcey in yeliko teh ima ge v letni Franc Heric. Franciji svoj 6 mesečni — ali še Žena Ana se je sicer hotela |večji zaslužek Zguba bo §]a v stotisoče. Zdaj menda ne bo več takega navala v Francijo. Mogoče se pa zdaj delavske plače zvišajo. Madrid, Španija. — Celotna fronta upornikov na jugu. in na zapadu Madrida se je tekom zadnjih par dni pomaknila tako daleč naprej, da bi njih topovi z lahkoto dosegli mesto. Kakor se iz uporniških vrst povdarja, bi lahko tudi zasedli mesto ob prvem napadu, ki bi ga hoteli izvesti. Kljub temu pa so se doslej omejili samo na bombne na-, pade iz zraka, ki niso bojni sili vlade nič škodovali, pač pa so pobili število žensk in otrok. Kljub neposredni bližini uporniških čet, kažejo voditelji vladne armade še vedno izredno optimistično razpoloženje. Izražajo se, da bo mogoče, držati upornike od Madrida vsaj do Božiča; velika možnost pa obstoji tudi da mesta sploh ne bodo nikdar izasedli. Ako pa bi si končno kljub vsemu priborili pot vanj. utegne to postati za nje usodno; ne bo jim. namreč možno, da bi ga za stalno obdržali, in to bi znalo pripomoči do njih končnega poraza. Ob pogrebu žrtev zračnega jbraniti ter je z rokami prikrila napada uporniških aeropla- .glavo, pa jo je udarec z dletom nov, so se v sprevodu nosili! zadel po roki ter ji na dveh pr-besedami: 'stih desnice odrgnil kožo in mi- Žalosten konec zakonskih prepirov Gornja Radgona,10. okt. — Med zakoncema Matijem in. Ano Rajh na Murščaku št. 79 so že nad pet let vladale silno žalostne razmere. Večni prepiri so obema delali zakonsko življenje neznosno; zadnja leta sta se tudi tožarila in to je sovraštvo drugega proti drugemu še bolj' podžigalo. Mož Matija se je 2. oktobra zopet mudil na sodišču, kjer je slišal domnevo, da ti vedni prepiri, ne bodo prinesli dobrega konca in to se je komaj par dni potem res tudi zgodilo. V nedeljo proti večeru sta se zopet prav hudo sprla. Vzrok je bila zahteva Matije, da se deli malenkostni izkupiček pri prodaji grozdja, v kar pa žena Ana ni privolila. To je moža tako razburilo, da je segel po 40 cm dolgem dletu, s katerim je napadel ženo, ki je sedela za mizo. Začel jo .ie šičevje do kosti. Preko čela v začetku lasišča in pa nad levim ušesom sta zazevali dve globoki rani, iz katerih so pokukavali možgani. Nešrečnica se je po teh Smrtna kosa V Blešnji vasi št. 6 pri Trebnjem je umrl Jožef Kravcar, udarcih onesvestila in se ni več 'zemljak in nad 30 let občinski prebudila. S klopi za mizo je 'odbornik, 10 let predsednik kraj- Kako podivjanost je rodila sedanja civilna vojna v Španiji, za to nudi žalosten dokaz deklica, ki jo kaže gornja slika. Stara je 12 let in s ponosom pripoveduje, da je postrelila pet uporniških vojakov. Bržkone je še pohvalo prejela zato. f. more ;->ob-k„ 'ti 1 -v«ih ki ga Di-o_1u. celo Hearstovo časopisje, izkazujete večino za Roosevelta. Eno od njih je vodil Zavod za javno mnenje, pri katerem ie dobil Roosevelt 35 držav, drugo Hearstovo, pa mu je dalo od 531 elektorskih glasov celih 406. --o-- 11 LETNI DEČEK TEHTA 245 FUNTOV Irvington, N. J. — Buddy Haug je izredno nadebuden deček, vsaj, v kolikor se tiče ijegovega telesa. Dočim je namreč star šele 11 let, znaša njegova telesna teža nič manj kakor 245 funtov. Že iz rane mladosti je bil deček nagnjen k debelosti, kajti, ko je bil štiri leta star, je tehtal nič manj kakor 160 funtov; v prvem letu svojega življenja je dosegel težo 65 funtov.. padla na tla in je v mlaki krvi izdihnila po 3 urah, okrog 21. zvečer. France Heric je klical na pomoč, toda ko sta prihiteli dve sosedi, je Matija Rajh svoje žalostno dejanje že opravil ter z orodjem vred pobegnil. Na kraj nesreče poklicani banovinski zdravnik dr. Sedlaček iz Ra-dencev je samo ugotovil, da je vsaka pomoč izključena in da ■je smrt po takih udarcih neizogibna. Matija Rajh, ki je star 67 let, se je na begu okrog 20. ure pomudil malo pri sosedi Alojziji Slugovi, kjer je o izvršenem zločinu rekel: "Zdaj sem pa opravil s svojo... Glavo sem ji razbil kakor kači." Ubral je nato pot v temno noč proti Ljutomeru, kjer se je naslednje jutro sam javil pri sodišču. Tu čaka v zaporu nadaljnje usode. -o- Letina v Slov. Krajini Sv. Sebeščan, 9. okt. — Zdaj, ko smo tik pred zimo, že lahko podamo poročilo o letini letošnjega leta. Toče v večjem obsegu letos nismo imeli, pač pa nam je napravila zelo veliko škode spomladanska povodenj, posebno v krajih ob Muri. Žitna letina je bila letos slaba kot že dolgo ne. Križ snopja (22 ozir. 20 snopov) [da ob dobrih letinah 45—50 kg nega šolskega sveta in ključar podružnice sv. Štefana. — V ljubljanski bolnici je umrl Franc Pustotnik, veleposestnik in trgovec v Blagovici. VELIK BLAZNIKOV pratikII ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Stran t »AMER1KANSICI SLOVENEC Sreda, 4. novembra 19Š6 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta____________1.75 Posamezna številka________3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidv*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___ For half a year _ For three months ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year____3.00 For three months___1.75 Single copy ............3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Angleška strategija v Sredozemlju Teorije obeh teh šol so prodrle že v javnost in razpravljajo o njih tudi listi. Kakor vse kaže, je večina javnosti na strani "sredozemcev". Očividno se je za njihovo tezo odločila tudi službena Anglija, saj je mornariški minister Samuel Hoare nedavno javno poudaril potrebo, da ostane Malta najmočnejša angleška postojanka v Sredozemlju. Razne poteze in ukrepi angleške diplomacije vedno na novo obračajo pozornost mednarodne javnosti na sredozemski problem, ki čedalje bolj postaja življensko vprašanje prostranega britanskega imperija. Angleški interesi na tem področju se močno križajo z interesi Italije, pa se vodi med obema velikima interesentoma neprestana zakulisna borba za tragične pozicije. Tej igri smo priča že od prvega dne italijansko-abesinskega konflikta, le da je bila tedaj napetost nekoliko bolj "iavna", ker je prihajala do izraza neposredno in na določenem vrhuncu. Najbolj vidna ie postala borba, ko se je z abesinskih bojišč prenesla na ženevska diplomatska tla. Ostala je tam, kakor znano, neodločena in se poslej nadaljuje za kulisami, skoraj nevidno za zunanji svet, a zato tem bolj vztrajno in napeto. V uveljavljenju obeh sil se kaže precejšnja razlika. Dočim si hoče Italija čim prej utrditi svoje pozicije v tem področju, se Anglija samo brani in stremi le za tem, da za vsako ceno obdrži, kar ima. V obrambi pa je zunanji efekt postranskega pomena, glavno je, da se preprečijo izgube. V tem je ves račun Anglije v njeni sredozemski politiki in zaradi tega se Angliji, vsaj navidez, nikamor ne mudi. Londonu gre pred vsem za pridobitev časa, nasprotno pa je čas tem bolj dragocen za Italijo. Kako zelo je sredozemsko vprašanje postalo os, okoli katere se dejansko suče vsa evropska in deloma tudi svetovna politika Anglije dokazujejo v zadnjem času zlasti zanimive strateške debate najodličnejših angleških pomorskih strokovnjakov. Ti so skoroda vso strategijo britanskega imperija osredotočili na Sredozemlje, pri čemer so se v glavnem razdelili v dve nasprotujoči si smeri, katerih vsaka skuša svojo tezo uveljaviti tudi v službeni politiki Velike Britanije. Prva skupina je dobila ime "capetown-ske" druga pa "sredozemske šole". Capetownci poudarjajo potrebo, da se zgradi, utrdi in zagotovi "rezervna pot" okoli Južne Afrike na Daljni vzhod, "Sredozemci" pa polagajo prednostno važnost na že obstoječa oporišča med Gibraltarjem in Suezom, ki jih seveda tudi prvi ne podcenjujejo, kakor drugi ne zanikajo pomena rezervne poti mimo Capetownna. Oboji pa se strinjajo v sodbi, da strateški problem Sredozemlja ni samo angleški problem v ožjem smislu, marveč problem vsega imperija, zlasti tudi njegovih dominionov, ki so na važnosti zvez z matično domovino v enaki meri interesirani kakor ta sama. Za primer oboroženega spopada v Sredozemlju zastopajo "capetownci" stališče, da bi se morala strateška akcija Velike Britanije omejiti samo na zaporo vhoda in izhoda, torej na zapori gibraltarske in sueške čim naj bi se ves promet vršil okrog Južne Afrike. V Sredozemlju naj bi Anglija zbrala samo take sile, ki bi mogle ščititi angleško posest, ne da bi se poskušale uveljavljati ofenzivno. Močna mornarica v Gibraltarju bi lahko zadostno zavarovala angleške interese v zapadnem Sredo-zei >ju, dočim naj bi to nalogo za vzhodni del izpolnjevale angleške baze v Palestini in Egiptu. Malta naj bi postala samo letalsko oporišče, a tudi če bi odpovedala, bi po mnenju "capetovvncev" to ne bila nikaka usodna katastrofa. "Sredozemci" navajajo proti tezi zaprtega Sredozemskega morja zlasti dva argumenta. Po njihovem mnenju >;i opustitev Malte kot centra za mornarico le še povečala vojno nevarnost, ker bi nasprotnik lahko domneval, da Anglija z mornarico sploh ne bo nastopila na odprtem morju. Ties je Malta zelo občutljiva postojanka, ker je močno izpostavljena bombardiranju nasprotnikovih letal toda ravno zaradi tega nujno rabi samostojno in močno mornarico^ ki lahko tudi s svoje strani napade sovražnika. Brez mornarice bi Anglija v Sredozemlju ne mogla uspešno braniti niti svojih postojank, niti ozemlja drugih sredozemskih držav, na katerih integriteti je življenjsko zainteresirana. Zato ne le ne sme umakniti svoje mornarice iz Sredozemlja, marveč jo mora še povečati in obenem okrepiti vse svoje baze v Sredozemlju. ZAHVALA AMERIŠKIM SLOVENCEM IN SLOVENKAM New York, N. Y. Ko me je vodstvo Narodnega Demokratičnega Volilnega Odbora pozvalo, da služim kot predsednik slovenske sekcije, sem to čast radostno sprejel, ker sem bil prepričan o državljanski in politični zavednosti naših slovenskih rojakov. Ravno temu je pripisati dejstvo, da ameriški Slovenci in Slovenke so takore-koč brez izjeme navdušeni pristaši našega velikega predsednika, Franklina D. Roosevelta. Njegova pogumna in uspešna borba proti depresiji, njegov dalekosežni program za gospodarsko varnost v bodočnosti, njegovo goreče človečanstvo, naprednost in poudai'janje pravic širokih mas so našli odziv v srcu in umu naših rojakov in rojakinj. To sem znal in zato sem bil prepričan, da delovanje v kampanji za zopetno izvolitev predsednika Roosevelta bo jako hvaležna naloga. Vzlic temu so me radostno presenetili mnogovrstni izrazi navdušenja za predsednika Roosevelta, ki so prišli na narodni odbor s strani slovenskih naselbin širom Združenih držav. Vsem članom slovenskega odbora, vsem voljnim sodelovate-Ijem v slovenskih naselbinah, zlasti pa slovenskim časopisom, ki so bili verno zrcalo naziranja naših rojakov, vsem slovenskim volilcem in volilkam — prisrčna hvala! Louis L. Drasler Predsednik Slovenske Sekcije pri Nar. Dem. Volilnem Odboru. vala je tolažbe in bila vesela, če jo je kdo obiskal v njeni 'bolezni ter jo potolažil. Kljub temu, da je bila tako slaba, je še vedno upala na ozdravljenje, kakor upa brodolomec sredi širokega morja, ko se oprijemlje trhlega bruna, da skoro pride, rešitev, četudi je ves omagan in se do smrti izmučen že na pol v omedleviei krčevito tišči k trhlemu lesu in se z motnimi očmi ozira v daljavo, odkoder v njegovih mislih prihaja pomoč, dasi je v resnici ni. Dobro se spominjam, ko sem jo še isto jutro, predno je umrla prišel pogledat in ko me je vprašala kam grem, sem jim ji odgovoril, da v mesto po rože, za 2imsko cvetje. Pa mi je rekla s št? dokaj močnim glasom. Le prine-si jih, toda za me, ker boni umrla. Ustrašil sem se in žal mi je bilo, da sem ji po pravici povedal, po kaj grem v mesto. Nisem vedel kako bi se izgovoril in jo potolažil, da ni še tako hudo, ker vse je kazalo, da gre z njo h koncu, dasi nihče ni mislil, da bo tako hitro odšla, pa tudi sama se je do zadnjega upirala. — Pa se je prikradla smrt. Nevidno se je plazila okolu postelje, poželjivo gledala na novo žrtev in stegovala po mladem Življenju svojo mrzlo roko, dokler ni prišel od vekomaj določen trenutek, da je lahko opravila svoje. — Ko sem se vrnil iz mesta in se zopet oglasil v hiši, je smrtni angel j že opravil svoje delo in odnesel njeno z Bogom spravljeno dušo v večne višave... Ko je bila še zdrava, je rada sodelovala pri cerkvenem petju in ko je bil njen oče nekoč bolan, je tudi za neki praznik na koru spremljala petje na orgle. Pa tudi še potem je večkrat igrala, no poročenca. Vsi jima kličemo še na mnoga leta. Kakor berem iz časopisnih poročil, je v Sloveniji letos silno žalostno, ko je grozdje zapadel sneg, da je na trti zmrznilo. Pišejo, da nihče ne pomni kaj takega. Tukaj v Jolietu je pa mož, ki je bil rojen leta 1855 in še pomni, da je bila nekako tako žalostna jesen leta 1863, ko je bil on star 8 let. Pripoveduje, da je bilo tudi omenjenega leta tako mrzlo, da je grozdje na trti zmrznilo. Pa se je vreme zopet izboljšalo in nastopilo za par tednov topleje in kmetje so potrgali grozdje in ga sprešali, toda vino je bilo bolj kislasto in so mu potem rekli "cviček". — Toliko za danes. Pozdrav rojakom in naročnikom širom Amerike. Poročevalec MRTVIM V SPOMIN So. Chicago, 111. Jesen je tukaj in z njo mesec november, v katerem se spominjamo dragih ranjkih in za nje opravljamo molitve,1 da bi jih Bog rešil trpljenja vic, kjer se očiščujejo njih duše zadnjih madežev, da bodo vredne gledati obličje božje. |ziasti pri porokah, tako v doma-Zato se hočem tudi jaz v svo- £i cerkvi sv. Jurija, kakor tudi jem dopisu spomniti dveh na- v hrvatski cerkvi Srca Jezuso-ših pokojnih, ki so nas za- 'vega. Bila je dobrega značaja, pustili in odšli po plačilo za jki ni marala hinavščine in odkri-svoja dela k pravičnemu Bo- !to vsakemu izpovedala svoje mi- SREBRNI JUBILEJ POROKE Joliet, III. Prosim nekoliko prostora, za priobčitev par vrstic, da bodo znanci in prijatelji, ki živijo bolj oddaljeni, tako v Ameriki in Kanadi vedeli in brali novice iz naše naselbine, pa četudi je že nekoliko pozno, je vendar bolje kot nikoli. — 2e dne 5. septembra so sosedje in prijatelji napravili Mr. Mathu in Barbari Wranešič, 1507 Cora st., vesel suprajz party, na katerega je prišlo veliko število sosedov in prijateljev zgoraj omenjenih, da jih je bilo okolu dvesto v Rivals parku, katerim se prav iz srca zahvalimo. Ta slavnost je bila prirejena v počast srebrne poroke zgoraj omenjenih. — OZine, (lo- Dne 13. septembra so se pa slav-ljenci udeležili sv. maše, s svojimi otroci, dvema sinovoma in tremi hčerami, v cerkvi sv. Jožefa. — Bog poživi naša srebr- umreti tako mlada. gu. O prvi, ki mislim poročati je Frances Smrekar, ki je zmučena zapustila to solzno dolino v soboto dne 20. septembra kmalu popoldne, v starosti 26 let. Bila je hčerka že pokojnega večletnega tukajšnjega organista Jakoba Smrekarja in še žive Mrs. Smrekar. Bolehala je več let za jetiko, ono boleznijo, kateri podleže toliko mladih življenj in ki nevidno razjeda človeško telo v njegovi no-trajnosti, kakor gloje črv jabolko; počasi, toda vstrajno, dokler ne uniči vseh pogojev življenja. Lansko poletje in zadnjo zimo, je vse kazalo, da bo bolezen prebolela, saj ie kakor zdrava že lahko hodila okolu in vsak je mislil, do bo ozdravela. Toda, meseca aprila jo je potrla smrt dragega ji očeta. Kmalu po pogrebu se je vlegla in od takrat ni skoro več zapustila posteljo. Vidno je hirala iz dneva v dan, posebno pa še zadnje tedne pred smrtjo. Rada bi bila še živela, zato je vse poskusila, da bi se ohranila. Velikokrat je potožila, da ne mara Potrebo- sli. — Ko je sredi cvetlic ležala na mrtvaškem odru v krsti, jo je prihajalo obiskovati veliko število njenih prijateljic in znancev in molilo za njeno dušo. Veliko njih je darovalo za njo za sv. maše in ji prineslo cvetlic v zadnji pozdrav. Njenega pogreba, ki je bil v torek 29. septembra, se je udeležilo silno veliko ljudstva in jo ravnotako spremljalo na njeni zadnji poti na pokopališče ter ji tako izkazalo zadnjo čast. Zapustila je žalostno mater, brata, sestro, sorodnike in znance. Drugi, ki nas je zapustil tudi nepričakovano hitro, je bil naš pijonir Mr. Joseph Sebohar, vsem tukajšnjim Slovencem znani dolenjski rojak, ki je večkrat kako šaljivo povedal. Umrl je v torek, 13. oktobra zvečer. — Že kmalu spomladi je zbolel precej hudo, da ni mogel opravljati svojih del, kakor navadno. Cez poletje je bil nekoliko boljši in je že tudi začel hoditi od zunaj in polagoma delati l^ažja dela. Pa je prišla jesen, ki ga je zopet položila na postelj, s katere se ni več dvignil. Poskušal je razna zdravila in zdravnike, toda zaman. Prikradla se je smrt v hišo in se ni dala več odgnati, dasi se je je pokojni branil. Kot je bil šaljiv v svojem življenju, ga humor niti na bolniški postelji ni zapustil. Vedno je katero povedal, da je obiskovalcem privabila smeh na usta, tako je on bolj kratkočasil obiskovalce, kot pa, bi skoro rekel, obiskovalci njega. Ko so domači videli, da gre z njim h koncu, so brzojavili njegovi sestri Ani, poročeni Mayor, v Frederick, Colorado, da ga pride obiskat. Res se je odpravila na dolgo pot in ko je zopet zagledal svojo sestro s katero se nista videla dolgih 35 let, je omenil sestri: "Lepa ti hvala, da si prišla tako daleč, da me obiščeš. No, sedaj pa že vem, da bo treba oditi." — Lepo se mu je zdelo, da je sestro še enkrat videl, obenem se je začel pa že tudi poslavljati s tega sveta in tako je previden z vsemi zakramenti za umirajoče mirno zaspal in smrtni angelj je odnesel njegovo dušo pred prestol božji. Omenjeni Joe Sebohar je bil iz Semiča št. 6, eden izmed dvanajst otrok družine Sebohar, po domače Peršetove, rojen 8. sept. 1868. Nekako pred 45 leti je prišel v Ameriko. Bil je začetnik tukajšnje slovenske cerkve sv. Jurija. Z navdušenjem je z drugimi takratnimi rojaki nabiral darove za cerkev, prihajal na seje in z vsemi močmi deloval, da se čimprej postavi božji hram, v katerem bi lahko poslušali božjo besedo v domačem jeziku. Ko je enkrat stala ponosna cerkev, je bil več let tudi cerkveni odbornik in vnet član cerkve. Kadar je cerkev enkrat dobila zvonove, je bil eden najboljših pritrkačev in lahko rečemo, da tako vnetega bomo težko iskali med nami. Ni bilo tako hude zime, da bo o božiču ne stopil v zvonik in tam izvabljal iz mrtvega brona ubrane melodije ter s tem slovesno naznanjal rojakom rojstvo Gospodovo. Pritrkavanje je lepa naša slovenska navada, ki bo z našimi starejšimi kmalu umrla. Le še par jih je, ki znajo zvonom izvabljati posrečene melodije in še ti so že priletni, dasi še trdni. Ko nas še ti zapustijo, bodo zvonovi samo še klenkali, kot k pogrebu, kajti mladi se na to reč ne razumejo in tako bomo polagoma zaspali. Zato menda ne bo odveč, če bi priporočal v tem dopisu, da bi ti ki še znajo lepo pritrkavati, katerega mlajšega nagovorili ter če se da, naučili, da ne bo šla umetnost pritrkavanja z njimi v grob. Ko je pokojnik ležal na mrtvaškem odru, so ga številni rojaki prišli kropit in molit za njegovo dušo. Prinašali so cvetlice in vence, da se je komaj ra-kev iz njih videla in darovali za veliko število sv. maš, katere se naj darujejo za pokojnikovo dušo. Prihajali so člani dr. vitezov sv. Florijana, KSKJ., dr. sv. Jurija, JSKJ. in dr. Napredak, HBZ. Na dan pogreba je članstvo teh društev napravilo od hiše do cerkve špalir in tako izkazalo svojemu dolgoletnemu članu zadnjo čast. Pogrebne sv. maše v soboto 17. oktobra se je udeležilo veliko število rojakov, da je bila cerkev napolnjena kot ob praznikih. Po končanih cerkvenih obredih se je mnogo teh, z avtomobili peljalo v sprevodu na pokopališče St. Mary in tako spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti na tem svetu. Ob odprtem grobu, katerega je blagoslovil pomožni župnik Father P. Petric, so se od pokojnika poslovili trije člani društev, v katere je pokojni spadal, ki so mu v imenu društvenega članstva govorili zadnje besede. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, pet sinov in sedem hčera, dve sestri, eno v Frederick, Colorado, več vnukov in vnukinj, prijatelje in znance. Naj pokojnim sveti večna luč in naj se v miru odpočijejo od svojega truda in trpljenja. Mi pa se jih spominjajmo v svojih molitvah, da bi bile njih duše, če še niso, čimprej puščene pred obličje božje. Težko prizadetim pa naše iskreno sožalje. Novinar IZ DOMOVINE. Avto ga je povozil Vincenca Čonča, 43 letnega dninarja iz Cerovca pri Sv. Juriju ob juž. železnici je pri gostilni Botolen v Rogatcu povozil neki avtomobilist. Conču je počila lobanja, zlomljenih ima nekaj reber in poleg tega močno poškodovane roke, -o- Podlegel poškodbam V celjski bolnici je podlegel poškodbam 47 letni slikar Bogomir Pasero s Sp. Hudinje. Pri hiši g. Gobca v Gaberju, kjer je bil zaposlen, je padel z lestve kakih 40 čevljev globoko in se tako nevarno poškodoval, da poškodb ni mogel preboleti. Jubilej Župnik in dekan Jožef Krantz v Tišini v Slovenski Krajini je pred kratkim obhajal 25 letnico mašnijštva. Ka-planoval je v Soboti in sedaj že nad 14 let župnikuje na Tišini. Med vojno je "IttTvoJ"' k u rat. Eksplozija V Kraljičevi elektrotehnični delavnici v Ljubljani je eksplodiral kotel stisnjenega zraka. Kos železa je odlctel v 23 letnega pomočnika Alojzija Brezovška ter ga hudo poškodoval. Nesreča pri cirkulaiki Sedemnajstletnega delavca Adolfa Papeža iz Zlabora Pr> Rečici ob Savinji je pri delu zgrabila cirkularka za roko in mu odrezala nekaj prstov. -c- Stepli so se Pri-Simončičevih v Cerknici pri Št. Uiju je prišlo na kožu-hanju, kjer je bilo zbranih več fantov, do prepira in naposled do pretepa, v katerem so prišli do veljave tudi noži. V mlaki krvi sta obležala 25 letni delavec Josip Škrabl in 25 letni viničar Dominik Mere, katera so odpeljali v mariborsko bolnico. Drugih šest žrtev se pa zdravi doma- -o- Vsaj cn dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbin^ u.1 O co s?: • S uS o -M . — o TJ ce £ "oŠ H3 N O TJ rt N O C a >in .tm O CO rt -o S "o V rt ki je yalescent ones are anxious to be me(J .Q trčil v neko vozilo. in shape for the Turkey Party. _ se ji je zapičila v srce igla, 's katero je imela zapeto obleko na prsih. Odtlej je čutila stalne bolečine, toda igle si ni upala odstraniti z operacijo, ker se je It would be well for every member to take this pledge: "I shall devote the third Monday in each month to the Trail Blazers meeting and from month to month shall do all within my power to be active in some way for my lodge and its members." Ain't that ducky? Hope you live up to this pledge. Mark a circle around those dates as a continual reminder. But the paramount issue during the next couple weeks is to "talk turkey" to the 325,101 citizens of Denver, more or less. The Terrible Turk -o- "The WSA is over one hundred percent (100%) solvent, wherein all of your fa-riiiy should be insured!" -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovcncc''! ^ bala, da ne bi prenesla posledic kirurškega posežka. V zadnjem času pa so nastopile komplikacije, ki so ubogo ženo postavile pred alternativo: operacija ali smrt. Odločila se je za prvo. O-peracija je zdaj prestana in bolnica bo, kakor se zdi, polagoma okrevala ter bo zopet sposobna za delo. -o- NAJBOLJ VROČ KRAJ NA SVETU Doslej je veljala za najbolj vroč kraj na svetu Massaua eri-trejsko pristanišče ob Rdečem To je mesto, v katerem zaradi silne vročine skoro ni mogoče dihati. Geografska družba v New Yorku je opremila veliko ekspedicijo, ki je preiskala nanovo vroče predele v Kaliforniji, one is behind us on this affair., i/ The least our own members can do to make it a complete success how it suited, we are going to lis to be present and see that their njegove C. Grmeli, prods. 'Ali imate že zavarovano vaše otroke pri ZSZ? Ako ne. Re odlašaite na jutri, ker bo mc,Reče prepozno! Otroci, ki bodo pristopili pred 30 juni-1937 v mladinski cdd. ^ bodo prosti ascsinenta za Prva dva me»eca!" *SZ jo nad stoprocenlno (100%) solventna, kjer bi mo-biti zavarovana cela vaš > družina! Americans and carry on that brotherhood of man. So let us now tune our minds to lodge activities. We have much work to do for humanity, and it can be best done through fraternal organizations families, neighbors and friends i}re present to make the hall full to capacity. Our next meeting will be held the next night after the Turkey party on Monday, Nov. 16. The magic box is bulging with a fat Ne bodite sužjnji neprebave Želodčno zdravilo iskreno priporočano 5-14 S. Wells St., Chicago, 111. Send nic a free sample. 1 Nan'c .............................................. | Pri vseli Address ........................................... drugistih m & & f> & & & & BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljamo denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim domačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki bo dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.SS.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20......:............. 300 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za $45.00....................2000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 XT 1.1: 1 *> j^Address ............... Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERIČU (V pisarni Amer. Slovenca) 1819 West Cermak Road, Chicago, Illinois <3? <1 <1 He •■■A A 'A 'Ayf l»*. ■' 'A 'A'A -A A Naznanilo in zahvala Potrtih src, vendar vdani v usodo ki nas je zadela, naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je Vsamogočnemu dopadlo odpoklicati s tega sveta nam nad vse dragega meža, očota j in brata kateri je po mučni bolezni, previden z vsemi zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo v torek, 13. okt. zvečer. — Pokojni je bolehal že od spomladi, a si jc čez poietje nekoliko opomogel, toda ponovno ga je zgraolla bolezen, proti kateri ni bilo lečila. Rojen je bil v Semiču št. C v Boli Krajini dne 8. sept. 1853, kot eden izmed 12. otrok družine, pri katerih se je po domače reklo pri Peršeti. V Ameriko je prišel nekako pred 45 leti. Bil je začetnik gibanja za postavitev tukajšnje slovenske cerkve, prvi kolektor in nabirateli darov ter večletni cerkveni odbornik. Bil je član dr. Vit. sv. Flori lana št. 44, KSKJ.; dr. sv. Jurija, JSKJ. in član dr. Naprcdak, HBZ., katerih vsi člani so se v velikem številu udeležili pogreba in sc v imenu društev ob odprtem grobu od njega poslovili z lepimi v srce seg^očimi besedami. Pogreb pokojnega je bil v soboto, 17. okt., s peto črno sv. mašo z leviti, za pokci njegove duše, ob navzočnosti malone cele fare, tako da je bila cerkev polna kot ob kakem prazniku. Večina teh ga je s svojimi avtomobili tudi spremila na njegovi zadnji poti na pokopališče St. Mary in se tako poslovila od njegovih telesnih estankov. Nosili so pokojnega njegovi sinovi. Dolžnost nas veže, da se v prvi vrsti zahvalimo č. g. župniku Very Rev. A. Murnu in njegovemu pomočniku Rev. P. Petricu, ki sta ga v njegovi bolezni obiskovala in mu delila duhovno tolažbo ter ga tudi z vsemi zakramenti za umirajoče pripravila na zadnjo uro ter molila pri njemu, kakor tudi za lepe cerkvene obrede in molitve na pokopališču,- — Hvala lepa vsem zgoraj omenjenim društvom in njihovim članom, ki so čuli ob njegovi krsti. — Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so vse večere prihajali Ka kropit in molit k njegovi krsti, ko je ležal na mrtvaškem odru in hvala tudi tem, ki so ga v bolezni obiskovali. — Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in pokazali, da sočustvujejo z nami. Najlepša hvala tem, ki so dali za sv. maše in cvetlice. Za maše so darovali: Mrs. Agnes Primožič in hčere, Mr. in Mrs. J. Progar in družina, Youngstown Sheet & Tub Co. Police Dept., Mr. in Mrs. Joseph Konda, Mr. in Mrs. Fred Butalla, Mrs. Kat. Pctric, Mrs. Jos. Clancy in hčere, Mr. in Mrs. E. Remkus in hčere, Mr. in Mrs. Jos. Butala in družina, Mr. in Mrs. Michael Toporš, Rev. Leo Novitski OFM., Mr. in Mrs. Anton Jakse, Mr. in Mrs. Martin Petric, Mr. in Mrs. Frank Simc, Mr. in Mrs. Frank Ziherle, Mrs. Mary Solda, Mr. in Mrs. John Golob, Mr. in Mrs. John Lustig, Mrs. Louis Mertic, Mr. John Makovec, Mr. in Mrs. Frank Salehar, Mr. in Mrs. Victor Stone, Mr. in Mrs. Frank Sassk, Mrs. Frances Smrekar, Mr. in Mrs. John Strus, Miss Rose Susnar, Mr. in Mrs. John Franko, Mr. in Mrs. Jakob Kovach, Mr. in Mrs. Michael Stajdohar, Mr. in Mrs. Louis Gornick, Mr. in Mrs. Casimir Karas, Mrs. Margaret Zabukovec in družina, Mr. in Mrs. Jos. Mallizzio, Mrs. Mary Pozek, Mr. Joseph Gradišar, Mr. M. Popovich in družina, Mr. in Mrs. Martin Schifrer, Mr. in Mrs. John Pazdertz, Mr. in Mrs. Anton Broderic, Mr. in Mrs. Fr. Ju-vancic. R. R. Donnelly Employees, družina Kučič, Mr. in Mrs. L. Mrgole in družina, Mr. Mary Bcnkovich, Mr. in Mrs. Jos. Buchar in družina, Mrs. Mary Teringer, Mr. Peter Gornick, Mr. in Mrs. Jos. Martincich, Mr. in Mr.s Alex Cmers, Mr. in Mrs. Frank Bruno, Mr. in Mrs. Jack Primožič, Nor nan in Clara Primožič. Mr. in Mrs. Patrick Bloise, Mr. in Mrs. Peter Pasoff, Mrs. Anna Tursich, Mr. Charles Sebahar in družina, Mr. in Mrs. Frank Se-bahar, Mr. in Mrs. Albin Sebahar. Miss Anna Sebahar, Miss Molly Sebahar. Miss Jennie Sebahar, Mr. Anthony Sebahar, Mr. Victor Sebahar. Mrs. Mary Sebahar, Mr. Christ Seme, Mrs. Anna Major, Friderick Colo., dr. sv. Jurija. Cvetlice so darovali: Mr. in Mrs. John Stua, Mr. in Mrs. Henry Stua, Mr. in Mrs. Daniel Stua, Mr. Michael Milak, Mr. John Elich, Mrs. Rose Bloise in hči, Mr. in Mrs. D. Gelato, Mr. N. B. Murnhy, Mr. in Mrs. A. Feather, Mr. in Mrs. Balcerak, Mr. Fr. Eato, Mr, Tony Bucci, Miss Marge Buhar, Miss Milli; Jeleca, Mr. Robert La Vigne, Mr. in Mrs. Mariano Izzi, Mrs. Wicder-man in William, R. R. Donnelly & Sons, R. R. Donnelly & Sons Employees, Good Luck Club, društvo sv. Forijana, Mr. William Lloyd, Goodfellow Club Youngstown Sheet & Tub Co.. Goodfe-low Club Wisconsin Steel Co.. Wisconsin Steel Co. Can:;nt:r Dept., društvo sv. Jurija Ivy Review N. B. A., Ivy Tent Maccabees, društvo Napredak, Wilson & Co. Employees, Mrs. Anna : Major, Frederick, Colo. — Če je morda katero ime OEtalo neobjavljeno.. r.am blagovolite oprostiti. Končno še enkrat najlepša hvala zetom in vnukom in vsem, ki so nam v teh dneh žalosti na eden ali drugi način pokazali da sočustvujejo z nami. — Hvala Mr. Dan. Stua, ki jc pomagal pri pogrebu. Tebi, dragi soprog, oče in brat pa želimo večni m;r in pokoj. Spavaj mirno v Bogu in odpočij se od težav Id ti jih je v veliki meri nalagale življenje; sa.i vera nas uči, da zopet vidimo se nad zvezdami. .. Žalujoči ostali: MARY, soproga; CHARLES, FRANK, ALBIN, ANTHONY. VICTOR, sinovi; MARY, omož. Frimožič. ANNA. ROSE, omož. Bloise, MOLLY. JENNIE, PAULINE, HELEN, hčere; ANNA MAYER, Frederick, Colo., ir. KATARINA MAREŠČEK v starem kraju, sestre. Soutli. Chicago, 111 . 1. nov. .1036. Stran A ^ ^ ^'AMBRIKANSKI SLOVENEC Sreda, 4. novembra 1936 >*>tt>m»»yi'»fwi»i»»n»i»»w*ii»*»iii»t»f »»»»»fgttnii ► ■: t ■: i •: {k 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. ■"'.............................................I........... ,1.>>.,,......." "Dobro, hvala ti, Janko. In zdaj poj-dem. Čim prej bom pri Romani, tem bolje zanjo in zame. Zakaj bojim se, da tudi nji ni lehko pri duši, in da ji samota ne prija, čeprav si jo je sama izvolila." "Srečno pot, stric Viktor." Stisnila sta si roke in se ločila. — Malo minut nato sta odšla inženjer in Kaluta v nepromočljivih oblekah, visokih škornjih skozi zadnja hišna vrata. Nihče ju ni opazil. Naglo sta korakala iz mesta proti niža-vi, ki jo je bila poplavila reka. Srečavali so ju razburjeni ljudje. Vsi so se razgo-varjali o povodnji. Tako sta prišla do hiše izposojevalca čolnov, ki je stala na bregu ne daleč od reke. Viktor je govoril z možem. "Rad bi dobil čoln, da poveslam v Sever-[jevo tovarno. Moj nečak Janko Trtnik me je napotil k vam." Izposojevalec je pokimal. Poznal je Janka, ki je bil v poletnem času pogosto njegov naročnik. "Da, mladega gospoda poznam. A tisto zastran čolna je težka stvar, gospod. Voda dere od tovarne, in tak lahek čoln je brž odplavljen, če veslač izgubi oblast nad njim. Vesel sem, da imam svoje čolne pod streho," je dodal. Žila na Viktor i evem čelu se je napela od nestrpnosti. Bilo mu je, kakor bi ga Romana klicala na pomoč in bi se ji v njeni samoti utegnilo zgoditi bogvekaj hudega, če ne bo njega pri nji. "Nič se ne ustavljajte, mož; jaz in moj sluga morava tja. Verjemite mi, da sva veslala že po globljih in bolj deročih vodah. Da pa ne boste v skfbeh, vam hočem založiti polno vrednost vašega čolna. Če ga ne vrnem nepoškodovanega, ste vsaj obvarovani izgube," je rekel nujno. Te besede so naglo omehčale neodločne-ževo srce. "Če je tako, gospod, je stvar seveda druga. Takoj stopim v lopo in vam poiščem najboljši čoln. Samo ljudi zdaj nimam pri rokah. Pomagati mi boste morali, da ga spravimo iz shrambe." "Jaz in moj sluga vam bova pomagala. Ali ne bi bilo moči dobiti voza, da zapeljeva čoln na severni konec mesta in on-dondod na vodo ? Potem nama ne bi bilo treba veslati proti toku in bi se lehko približala tovarni s strani." Mož je pomislil. "Če hočete odriniti nekaj kovačev, vam s svojim lastnim vozom zapeljem čoln na pravi kraj." "Dobro, dobro — dobili boste, kar zahtevate — in še kaj več, ako se podvizate. Čas hiti." Deset minut nato je drdral voz s čolnom, debelo vrvjo, močnimi vesli in vso trojico mož skozi mesto. Ljudje so spotoma zijali vanje, ne ve-doč, kaj pomeni ta čudni tovor. Toda čim bolj se je voz oddaljeval od sredine mesta proti severu, tem samotnejša je postajala pot. Ko so se spet približali vodi, je Viktor ostro pomeril okolico z očmi in velel čolnarju, naj ustavi. Tu ni bilo žive duše. Mesec je jasno svetil in pičla dva kilometra dalje v stran se je videla Severjeva to- -o- Katoliška društva, naročajte svoje tiskovin« od Katoliške tiskarne "A. S." TISKOVINE varna sredi valovja. Vsa okna so bila temna. Slabotna lučka sveče, ki je gorela v Romaninem kontor-ju, ni segala tako daleč. Viktor in Kaluta sta skočila z voza. Indijec ie s svojo herkulsko močjo snel čoln z voza, kakor bi bil orehova lupina. Položila sta vrv in vesla vanj ter ga zanesla na vodo, ki je tekla tukaj leno in mirno. "Bresti bosta morala dalje noter, preden vama splava, gospod," je rekel izposojevalec. Viktor je pokimal. "Ne skrbite," mu je zaklical, "saj veva, kaj je treba; kadar opraviva, dobite čoln nepoškodovan nazaj!" Nato sta odbredla s Kaluto v vodo, po-rivaje čoln pred seboj. Nepremočljivi škornji so ju varovali mokrote. Ko je čoln splaval, sta sedla vanj ter ga jela odrivati z vesli. Kmalu jima je zaplesal na vodi, ki ie postajala tod čedalje nemirnejša. Tedaj sta zastavila vesla in jo urezala naravnost proti tovarni. Izposojecalec je gledal nekaj časa za njima. "Tema dvema se ni bati hudega, dobra veslača sta," je dejal sam pri sebi. In res je šlo vse po sreči. Lahkega posla seveda nista imela, čeprav nista veslala naravnost proti toku. Znoj jima je drl curkoma po obrazih; toda počasi sta se vendar bližala tovarni. Zdajci sta zagledala tudi bledo lučko v Romaninem kon-torju. Glasno in tesnobno je butalo Vik-torjevo srce od koprnenja po ljubljeni ženski. Najtežji kos dela ju je čakal šele zdaj. Treba je bilo spraviti čoln do hiše, ne da bi se zaletel vanjo. Voda je segala v pritličje že do oken in Viktor ni vedel, kje bi pristal. A tudi, kako naj pride v hišo ? V veži je grgralo valov je malone do srede stopnic. Tam ni bilo dohoda s čolnom. "Kako naj prista.neva in prideva v hišo, Kaluta?" je vprašal Indijca za svet. Kaluta se je oziral z bistrim pogledqjn prirodnega človeka. In mahoma je pokazal z glavo na dvigalo. Viktor ga je takoj razumel. Počasi in previdno, da ne bi treščila s čolnom v zid, sta zaveslala bliže. Nato pa je Indijec odložil vesla, vzravnal se v čolnu in prijel za vrv, ki jo je bil z enim koncem že prej privezal k ladjici. "Držite se, sahib!" je rekel mirno. Viktor je naglo odložil vesla ter se prijel za rob čolna. In tedaj se je nagnil Indijec daleč nazaj, zalučil prosti konec vrvi okrog železnega stebra pri dvigalu in ga spretno prestregel, ko je priletel okrog. Samo Kalu-tovi sili in spretnosti se je moglo posrečiti to drzno dejanje. Ko je ujel vrv, se je u-prl z vso svojo težo. Z ostrim sunkom je čoln obstal in Kaluta ga je na vrvi počasi potegnil tik do dvigala. Dvigalo je viselo takrat v prvem nadstropju, nedaleč od oken Romaninega kontorja. (Dalje) vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS NOVE ... MIČNE ... MODERNE SVETILKE ZA BOLJŠI VID i. OGLEJTE SI JIH V Commonwealth Edison električnih trgovinah * Te svetilke in mnogo drugih vzorcev so razstavljene v Commonwealth Edison električnih trgovinah. Malo naplačilo, preostanek mesečno z vašim računom za elektriko. Dijaška "bridge" svetilka. Idealna za čitanje, šivanje itd. Bronasta, opremljena s slonovo kostjo ali pozlačena. Svileni senčniki $11.95 Opremljena s slonovo kostjo, pozlačena ali prevlečena z bronom. Senčniki v "eggshell" ali "Champagne" ( $9.95 To cover interest and other costs, a somewhat higher price is charged for Lamps sold on deferred payments. COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC« SHOPS Downtown-72 W. Adams St.—132 S. Dearborn St. Telephone BANdolph 1200, Local 1219 11116 S. Michigan Avenue 4562 Broadway 2733 Milwaukee Avenue 4834 S. Ashland Avenue 3460 S. State Street 4231 W. Madison Street 4833 Irving Park Boulevard 2950 E. 92nd Street 852 W. 63rd Street FEDERAL COUPONS GIVEN SSE NAZNANILO Zopet je prišel čas, da si lahko privoščite prigrizek dobrih domačih klobas, MESENIH ali KRVAVIH. Na razpolago jih imamo za vas vsakokrat ob koncu tedna. — Se priporočamo! JERIN & SENICA -:- SLOVENSKA MESNICA 2059 W. 23rd St. Tel. Canal 8172 Chicago, 111. Nesrečen padec Uršula Erazem, 72 letna mati delavca iz Jelovega pri Radečah je padla z lestve ko je šla po seno za krmo živine in se močno pobila. — Z jab- lane je padel pri obiranju jabolk 38 letni posestnik Alojzij Rovšnik in Podvrha pri Bra-slovčah in si zlomil obe roki. Oba so pripeljali v celjsko bolnico. * + + + + + + + * DRAMATIČNIM KLUBOM sporočamo, da smo prejeli v prodajo dve nove igre, obe tridejanki, z ne prevelikim osobjem. Te so: "KADAR SE UTRGA OBLAK", stane 95c DETEKTIV MEGLA", stane............. 75c Obe se dobe v: Knjigarna Amerikanski Slovenec •1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois TT * * PISANO POLJE J. M. Trunk Ali dozorevamo? Prerokbe niso na mestu. Razlaganje je pa vrlo težavno. Zapisati se more le, kakor se prikazujejo pojavi v javnosti. Ali se izpolnuje, kakor je zapisano, kdo more reči? Zapisano je: "..in satan bo izpuščen iz svoje ječe in bo šel in zapeljaval narode." Po-ročano je bilo (1918,) da so boljševiki zajeli Rusijo... "ljubezen mnogih bo postala mrzla.." Vzrasel je ves zarod militantnih brezbožnikov v Rusiji, dozoreli so. "..in satan bo izpuščen.." "..iz Rusije se vali cela reka propagande, ki ?e peni samega srda do Boga, in se razliva med vse narode zemlje...zaničevanje Boga je privedlo do skrajnosti, da svet kaj takega še ni videl... "kamni Svetišča so posejani po vseh 'ulicah.." Ves svet je objet od satanskega srda do vere. Po španskih ulicah ležijo kosi rrzbitih podob Krista. Puške prasketajo na podobe Presv. Srca. Mehikanski vojaki razbijajo svete podobe Device in svetnikov. Bombe rdečkarjev razbijajo podobe Krista na Kubi. "...dvignili se bodo krivi preroki in delali bodo znamenja, da bi zapeljali (ako bi bilo mogoče) celo izvoljene.." Prav danes vidimo, kako se učeni profesorji norčujejo iž Krista, kako se posmehujejo po njegovim naukom. Šole, kolegiji, univerze producirajo na milijone mladih pagajnov. "..otrociči, zadnja ura je; in kadar ste slišali, da pride antikrist, celo zdaj so mnogi postali antikristi." Voda in ogenj se mešata: čudno se zedinjnjeio pri enem: Stalin, Litvinov, Calles, Cardenas, Hitler, Goebels, Rosenberg.. da bi strgali iz src ljudi Krista. In potem bo prišel "mož greha, in se bo kazal kakor bi bil Bog..in potem so hudobni razodet, katerega bo Gospod Jezus uničil s svetlobo svojega prihoda." Ali niso morda Stalin, Hitler, Cardenas, Goebels,Rosenberg mali predhodniki, ki naj pripravijo pozorišče za prihod antikrista? Ali je antikrist že rojen? Koliko let mu je? Mnogokrat so se ljudje motili glede konca sveta, še daleč proč je lahko, blizu enako lahko. Zapisano je, in to stoji,, znamenj pa ne manjka. * Meh za smeh. Molelcova menažerija, ki se ponuja slovenski rdeči javnosti pod imenom "Pasja logika," nima dozdaj zaznamovati nobene posebne pridobitve kake nove — zverine. Ostalo je pri pesu. mački, kači in ko-niju, ki cvili v koloradskih gorah. Novo bi bilo le, da ie ta konej dobil še poseben — repek. Drugih izprememb v bistvu ni, pač se dela naprej na tem polju za — kulturo, saj nas spoznava amerikanska ijavnost bolj in bolj, da nisino j le od muh. Kaka črna očala ■ niso najboljša roba, še slabša |so pa rdeča očala. Wolfgang Goethe je napisal vrlo zani- mivo razpravo o teoriji boj ali barv. Pregled te bojne teorije bi ne škodoval. Med tem čakamo na nove — zverine. KAKO SE SPORAZUMEJO ŽUŽELKE Reči moramo, da tava znanost na tem polju še vedno v temi-V zadnjem času drži mnenje, da oddajajo tudi žuželke zvočne valove in sicer vsaka vrsta žuželk svoje in te valove zamore sprejemati spet samo istovrstna žuželka. Tipalnice mnogih žuželk niso ničesar drugega nego fine oddajne in sprejemne postaje zvočnih valov. Spet druge žuželke slišijo z nogami — tako kobilice. Ribe slišijo s plavutnim mehurjem, ki je pritrjen na notranje uho. -o-- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh DELO ZA DEKLE Dekle za splošna hišna dela in preprosto kuhanje v Chica-gi. Dve osebi v družini. Dober dom za pravo dekle. Pokličite tel. CANal 6014. REVMATIZEM Nikafte več ohupavati. Napravite konec revmatičnemu trpljenju z Rhumbo-Tabs in Rhumbo-Rub. nova čudovito mazilo in tablet?. To novo odkritje se je izkazalo za zadovoljivo in imelo učinek na mnoge ljudi. — Preskrbite si «n zavoj danes, da boste lahko jutri brez truda hodili. — Naročite s tem, da pošljete dva dolarja ali pa Money order. Nikakih COD. FI.ORIAN DRUG CO., 2200 -E- So. Crawford avc., Chicago, 111. ZALOVO ZDRAVILO ZA ŽELODČNE ULJESE Ne dopustite, da bi vam želodčne nerodnosti vzelo prijetno in normalno življenje, ki Pa uživajo druKi I ZALOVO ZDRAVILO je v ob: liki tekočine, znanstveno sestavljeno, da nudi olajšavo za uljesa, "gastrltte", kislo izpeha-vanje in podobne želodčne bolezni, na vare" in naraven način. To je rezultat mnogoletnega lekarniškega in kemičnega preiskava; nja, ki sledi teoriji, da narava sama ozdravi vnete in oslabele dele, kadar se odstrani motnja od njih. Najbolj trdovratni slučaji podležejo pozitivni uspešnosti tega modernega sistema zdravljenj«. Nadomešča prejšnje metode. ker njega uspeli daje skoraj takojšnJ olajšavo. ZALOVO ZDRAVILO ne zahteva stradalne dijete in tudi rie vsebuje nikaKi. primeskov, ki bi ustvarjali navado ali B> škodljivi. Cena za steklenico $3.50. Steklem ca na poskušnjo za $1. — Prodaja se ZALESKI-S LABORATORIES, 7554 S. Halstcd St., Chicago, in pri vseh neodvisnih lekarnah- BOŽIČNI CAS Božični čas je čas spominov in naj lepši spomini so oni na našo mlado? . katero je večina nas preživela v starem kraju. V prihodnjih tednih hod > /torej naši spomini pohiteli v naš rojst- 1 Ozdravil očeta revmatizma Vodja Kotrich Laboratories, 934 Center St., Dept. 202, Chicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na rev-matizmu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika z Dunaja, kateri mu je olajšal njegovo stanje. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, pravi Kotrich, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis, vsem onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroškov in ne obveznosti. m kraj, k našim sorodnikom in prijateljem, in ako možno, bo naše m'S" t*^* HlF* HUP« HF* DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK 2125 So. 52nd Avenue (poleg Douglas Elevator) CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 PAINFUL TEETH URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru. tjakaj spremljal tudi mal dar v oblik' denarne pošiljke. Vsak dinar ali lira oo dobrodošla in s hvaležnostjo sprejel« Cene za denarne pošiljke: za $ 5 00 200 din—za $ 3.50 50 W za ' 7 25 300 din—za 6.40.... 100 W za 11 65 . 500 din—za 12.25. .. 200 l'r za 23.00....1000 din—za 29.00 ... 500 W za 34.25....1500 din—za 57.00 1000 J" za 45.00 .2000 din—za U2.00....2000 l'r j Pošiljamo tudi v anier. dolarjih, ka-Ikor tudi po brzojavnem pismu ter d' rektnem brzojavu. Cene so podvržene spremembi K01' ali doli. Božični izleti v stari kraj Razne parobrodne družbe prired'-skupne izlete v stari kraj za Bozic posebnimi spremljevalci. Ako ste na menjeni potovati ob tem času, nam ta koj pišite za nadaljna pojasnila. Dobava sorodnikov iz starega kraja Sedaj je nekoliko lažje dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. c nam za natančnejša pojasnila o v> šem slučaju. Drugi posli s starim krajem _ V zadevah posestev, dedščin, toze0, dobave denarja od tam, notarskih hstm itd. se vselej obrnite na nas. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: Leo Zakrajsek General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N-