SLOVENSKI LIST r CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. CESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) X. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. BUENOS AIRES, 30 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1939 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto S.aig. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. Núm. (Štev.) 126 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». Po dvajsetih letih Dvajset let je preteklo od znamenite, tolikokrat imenovane, v mnogih slučajih krivične in tudi že prelomljene versajlske pogodbe. Poleg omenjjene poznamo še druge mednarodne pogodbe, ki so bile podpisane v Trianónu, Saint Germainu, Sevre-su, Neuillyu in Rapallu, ki se tudi po teh mestih imenujejo. Od saintgermanske pogodbe, ki je tala podpisana 10 septembra 1919 lete ni ostalo že skoro nič več. V tej Pogodbi je bila zajamčena od strani zveznih držav neodvisnost Avstrije. Marca 12, leta 1938 pa je Avstrija Prenehala biti samostojna država ter lla Priključena Nemčiji. Leto pozneje se je isto zgodilo s češkoslovaško. Od te pogodbe ni ostalo drugega kot meje med bivšo Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo ter priznanje Ga- «cije Poljski in Bukovine Romunski. Pogodba v Neuilliyu je bila podpisana 27 novembra leta 1919 med ^■veznicami in Bolgarijo. Njene meje so sicer ostale po tej pogodbi nedotakljive, a Bolgarija ni z njimi zadovoljna ter zahteva revizijo. Od Romunije zahteva Dobrudžo, od Gr-C1je pa pristanišči Dedeagač in Ka-J'alla, ki so ji jih zaveznice vzele za kazen in dale za plačilo prej omenjenima državama, ki sta bili za časa vojne na njih strani. Bolgariji so bi-£ naložili tudi 2.250 milijonov frankov izplačljivih v 37 letih, ki pa je tete 1930 prenehala z izplačevanjem. Tudi svoje vojske ne bi smela imeti, a s? ji lansko leto to dovolili s pomočjo Nemčije in Italije, ki bolgarsko nezadovoljstvo izrabljata v svo-J® politične in gospodarske svrhe na Balkanu in Podonavju. . tretja pogodba podpisana 4. junija 1920 leta v Trianonu se nanaša na Madžarsko. Madžarska je bila po tej pogodbi zmanšana od 21 milijonov na 8 milijonov. En del se je bil Priključil češkoslovaški, Transilvanija je bila priključena Romunski, Hrvatska in Vojvodina pa Jugoslaviji. Del Slovakov je Madžarska spet krivično dobila nazaj. Nemška in ita-^anska zunanja ministra sta ji bila na Dunaju lanskega leta, 2. novem-rai ta rop priznala. Potem pa ko je v marcu Nemčija okupirala češko-ovaško, je Madžarska okupirala še Podkarpatske Ruse, Rutenijo, ki je Pripadala bivši Češkoslovaški. Hitler Sfj Je sicer temu vsled svoje namere Slede Ukrajine nekoliko upiral, a mu Naenkrat ni kazalo drugega kot zadovoljiti Madžare, da mu bodo osta-1 kot pokorno orodje v Srednji Evropi. Sedaj pričakujejo Madžari, da bodo s pomočjo Nemčije in Italije lsto dosegli na Romunskem. Lastno a,rmado, ki jim je tudi bila prepovedana, so lansko leto dobili ter se s*ejo svobodno oboroževati. Med Turčijo in zaveznicami je bi-a v Sevresu podpisana pogodba 10. avgusta leta 1920. Po tej pogodbi je -nrčija izgubila Tracijo, ki je bila Priključena Grčiji in še več drugih otokov in okrajev, ki so si jih porazdelile zaveznice Italija, Francija iu ^nglija, tako da je bila Turčija sko-0 Popolnoma potisnjena iz Evrope Malo Azijo. Francija pa je prav Pred kratkim vrnila Sandjak Turčiji jí .®ta ji z Anglijo dovolili velike poučne in gospodarske svoboščine tu-■J1 drugod, za kar je Turčija pristala °a zvezo z njima. versal j ski pogodbi smo tudi Primorski Slovenci pripadli Italiji. V apallski pogodbi pa nas je Jugosla-Jja uradno priznala Italiji. Nekateri Jr(lijo tudi da nas je "prodala", a n}.točno res, kajti četudi bi Jugo-iavija ne podpisala rapallske pogod-e> bi na stvari dejansko ničesar ne spremeniti. Ko se bo nudila "Sodna prilika, ki jo more prinesti amo splošna evropska kriza ali pa Zttruženo Slovanstvo kakor tudi po- Evropska kriza prihaja do vrhunca FRANCOSKI PRIMIER NAPOVEDUJE SVETOVNO KRIZO — MANJKA V ENI TOČKI SAMO ŠE BESEDICA "TAKOJ" IN POGODBA TROZVEZE BO PODPISANA & Francoski ministrski predsednik Daladier je dejal v poslanski zbornici, da je mednarodni položaj ne samo v Evropi, marveč po vsem svetu, zelo kočljiv kot še ni bil dvajset let sem. Vse države imajo ob svojih mejah zbrane velike čete in tako tudi Francija ne bo mogla odpustiti vojakov domov, ki so pod orožjem, dokler se mednarodni položaj ne izboljša. Municijske tvornice in orožarne po vseh državah delajo s polno paro, je dejal Daladier, vendar smo pripravljeni storiti vse, da se ohrani mir, kar bo mogoče le s tesnim sodelovanjem Francije in Anglije ter s pogodbo z Rusijo. Do vojaške zveze z Rusijo pa še vedno ni prišlo. Sovjeti od svojih zahtev nočejo popustiti, ki so: popolna kolektivna varnost. Rusija je pripravljena dati varnostno zagotovilo onim državam, ki imajo vojaško pogodbo s Francijo in Anglijo, ti) so: Poljska, Romunija, Turčija, Grčija in Belgija. A zahteva Rusija enako zagotovilo tudi baltiškim državam, čeprav zadnje tega ne želijo, ker jim je Hitler zagotovil popolno varnost in je torej ne potrebujejo še od Rusije. A v Moskvi in tako tudi drugod, dobro vedo, da je Ilitler zato obljubil nedotakljivost baltiškim državam, da bi s tem odstranil vzroke za zvezo med Francijo, Anglijo in Rusijo in zveso preprečil. Na nemške garancije se v Moskvi ne ozirajo, ker so se izkazale, da so brez vsake vrednosti. Zato ne preostaja Angležem drugega, kot da pristanejo na sovjetske pogoje, ali pa da opustijo misel na zvezo in bi demokratični državi Francija in Anglija sami iskali poravnave s totalitarnimi režimi, z Nemčijo in Italijo, medtem ko bi Rusija vodila samostojno zunanjo politiko po svojih vidikih. Anglija je poslala te dni v Moskvo nove pogoje, ki da celoti vstre-zajo ruskim zahtevam, a je Molo-tov ugotovil, da so Angleži "pozabili" v točko, ki se nanaša na sovjetske zahteve, zapisati besedo "takoj", medtem ko jo v točki, ki gre v dobro Angliji, niso pozabili navesti. Angleška nota se namreč v bistvu glasi: Prvič: Anglija, Francija in Sovjetska Unija se obvezujejo takoj pomagati ena drugi, če bi katera izmed njih bila v Evropi direktno napadena. Drugič: Vse tri velesile bodo takoj šle na pomoč, če bi katera izmed njih bila prisiljena iti v vojno vsled druge države s katero je vezana po pogodbi. V tem slučaju bi morali pomagati Sovjeti Poljski in Romuniji, katerih neodvisnost sta Francija in Anglija garantirali. Tretjič: Vse tri velesile si bodo (!) medsebojno pomagale, če bi se katera iz med njih zapletla v vojno vsled države katere neodvisnost' je sinatrana za svojo lastno varnost. S tem se da zagotovilo od strani Anglije in Francije Sovjetski Uniji, ki jih zahteva godba v Moskvi med Francijo, An- - evropskih narodov. Ta suverenost glijo in Rusijo, bo v vsakem slučaju tudi jugoslovanski narod vedel kaj mu je storiti. Krivic, ki se dogajajo narodom in posebno narodnim"manjšinam, je toliko, da bi jih komaj našteli. Zato je treba velike pripravljenosti in inteligence vseh narodov in narodnih manjšin, da dosežemo narodna edin-stva, socialno in gospodarsko zboljšanje ter končno mirno sožitje med vsemi narodi. Od tistega trenutka, ko je bila zasedena češko-Slovaška, ne morejo Evropejci več upati na to, da bi bil ustanovljen mir na podlagi "statusa quo'' in narodnostnega načela. Zaradi tega je postalo očitno, da ne more Evropa prihodnjih dni biti osnovana ne na sestavu iz leta 1939. in ne na osnovah iz leta 1933. ali iz leta 1919. Evropa v dneh, ki prihajajo, ne bo podobna ne Evropi od včeraj, ne dandanašnji Evropi. Nastala bo in je potrebna nova stavba. Da bo postavljena, je največja naloga našega stoletja in naše generacije. Gotovo je, da bo sledila dandanašnji vojni dobi mirovna konferenca. Veliko okoliščin je, ki govore za to, da današnje stanje ne more dolgo trajati in da bo po izpremembah, ki bodo nastopile v Nemčiji, mir v bližnji prihodnosti, stal pred nami. Slab in gnil mir bi postal vzrok za nove vojne in nove prekucije, dober milpa bi zagotovil blaginjo, red in svobodo v Evropi. Zato je treba, da že danes pripravljajo državniki prihodnjo organizacijo Evrope. Mir, ki bo sklenjen,' se mora ogniti napakam versajskega miru, zveza držav prihodnosti ne sme sloneti na napakah Društva narodov. Mir prihodnosti mora biti spopolnjena s skupnimi koristmi vse Evrope. "Društvo narodov" ima napako, da je hotelo organizirati ves svet okoli anarhično razbite Evrope, nima pa ne oborožene sile, ne gospodarske skupnosti in ne skupnega svetovnega nazora za teboj. Mir iz leta 1919. je ponižal in vzel enakopravnost enemu izmed velikih narodov Evrope. Nemško vprašanje bo živelo dalj časa kot neke ideologije in politične konstrukcije, rešeno pa more bili le na pravičen in miren način v okviru Evrope s kontrolnim sestavom, ki pa mora biti medsebojen. Načelo neomejene suve-renitete je treba odpraviti, ker povzroča anarhijo in nered v Evropi. Zanima to načelo le mednarodne pra-voslovce, delavci in kmetje vseh evropskih narodov pa ne žele ničesar drugega, kakor da bi v miru lahko delali in da bi jih pred zatiranjem varovali pravični in človeka vredni zakoni. Če bi mogla ljudstva svobodno izraziti svojo voljo, bi velikanska večina med vsemi narodi Evrope glasovali za "Zvezo evropskih držav", slonečo na gospodarski uniji in enotnem denarstvu, kar bi polagoma odpravilo vse gospodarske plotove, ki. danes uničujejo evropski trg ■ in ki bi imela tudi tolikšno oboro-j ženo moč, da bi branila evropske , države zoper vsak napad. Okoli Ev-! rope, ki je razbita v 30 držav, se vzdigujejo tri velikanske državne skupnosti, ki je vsaka zase veliko večja kot je pa vsa Evropa: na zahodu Severna Amerika, ki danes brani skupno dediščino zahodne kulture in bo združila vso Ameriko, na vzhodu Zveza sovjetskih republik, ki ima trikrat večje ozemlje kot vsa Evropa, za njo pa pripravlja borbo glede baltiških držav. To je v bistvu angleška nota, ki v prvi in drugi točki zahteva pomoč takoj, v zadnji pa ne, kar je Molo-tov takoj opazil in se, četudi morda samo radi te besedice, pogajanja še ne bodo zaključila, dokler ne bodo Angleži do zadnje besede, pike in vejce zadostili Rusom. Kdor zasleduje francosko in posebno pa angleško politiko zadnje čase, ne bo Rusom prav nič zameril, če se ne pustijo vleči za nos Angležem. Saj niso še pozabljene angleške "sankcije" proti Italiji za čase abesinske vojne in potem "ne-vmešavanje" v notranje španske zadeve ter izdajstvo napram Češkoslovaški, ki bi jo morali Francija in Anglija po pogodbi braniti. Francija in Anglija nista nikomur praktično nudili nobene varnosti, kar se ni samo besedno, marveč dejansko izkazalo. In če je Rusija v svojih načelih poštenejša. ji je treba dati samo kredit, brez ozira na režim, če se z njim vsi strinjajo ali ne. Narodi, posebno manjši so siti obljub in večne negotovosti kdaj jih bo fašistična agresivnost podvrgla na svojo milost in nemilost; hočejo in potrebujejo mednarodne varnosti, ki jim jo morajo garantirati velike velesile Fran- SARAJEVO Včeraj ni bila samo obletnica bitke na Kosovem polju, marveč je tudi preteklo 25 let, ko je srbski študent Gavrilo Princip z umorom avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegove žene, povzročil svetovno vojno, ki je prinesla človeštvu toliko gorja, a Jugoslovanskemu narodu skoro v celoti tudi narodno svobodo. \ Bliža se drugo še strašne j še "sarajevo". Evropa se ne more pomiriti, preveč je bičana od krivic. A prišla bo končno tudi zarja svobode in pravice za vse tlačane in ponižane. Poljska vojni Znano je, da je bila Poljska še do nedavnega v prijateljskih odnošajih z Nemčijo ter ji je celo pomagala razkosati bratsko Češkoslovaško. Takrat so Poljski vsi pošteni Slovani silno zamerili ter napovedovali, da se bo morda kmalu tega nebratske-ga in zahrbtnega čina bridko kesala. Napoved se je nepričakovano hitro uresničila. Kakor hitro je Hitler opravil s Češkoslovaško, je prišla na vrsto Poljska. Poljska se je sicer odločila, da se bo branila, a če bi bila na njeni strani tudi Češkoslovaška s svojo dobro oboroženo vojsko, lastnimi municij-skimi tovarnami ter s prvovrstnimi letali, kar bo sedaj vse rabil Hitler proti njej, bi se ji bilo brez dvoma mnogo manj treba bati za svojo neodvisnost. Tako pa, če bi ne prišlo do pogodbe v Moskvi, bogve kaj bi se lahko zgodilo z njo. Poljska ima stalno pod orožjem veliko število moštva, kar jo stane velikanske svote. A prav to hočejo v Berlinu, da se Poljska moralno utrudi in gospodarsko izčrpa, da bodo lažje dosegli svoj namen. Poljaki da se tega dobro zavedajo od navadnega cestnega pometača pa do ministra in da so vsi kot eden odločni, da branijo neodvisnost svoje donio- mora biti narejen v sporazumu vseh med Japonsko in Kitajsko skupnost narodov celine, tudi nemškega in italijanskega. Zato mora biti sklenjen na podlagi pogajanj, ne pa z dikta-tom. Sklenjen mora biti na načelu enakopravnosti vseh evropskih držav, narodov in plemen; ne samo na načelu enakopravnosti v politiki, ampak tudi v gospodarstvu. Mir prihodnosti ne sme imeti za podlago neomejene in anarhične suverenosti 600 milijonov Mongolov. Gre samo za to, če bo ustvarjena "Zveza evropskih držav" na podlagi narodnih kultur vseh evropskih narodov ali pa če bo podlegel evropski kontinent zaradi norosti in samomo-rilstva! Napredek tehnike skrajšuje dan za dnem daljave in dela Evropo čedalje manjšo, ter jo bo združil kljub vsej politiki. cija, Anglija in Rusija, če so v svojih načelih iskrene in poštene, česar kot se je izkazalo, ravno velike demokracije niso bile, marveč so prevladovali zgolj trgovski interesi. Če bo prišlo do trozveze, kar upamo, tedaj se bodo razmere v Evropi in po vsem svetu v vsakem oziru pričele znatno izboljšavati. V nasprotnem slučaju pa je pričakovati velike svetovne krize, ki jo, kot smo v začetku omenili, tudi odgovorni državniki jasno predvidevajo. V vsakem slučaju pa morajo biti narodi pripravljeni na velike žrtve, da se osvobodijo fašizma ter izvojujejo resnično demokracijo. pripravljenosti vine. Na zid poleg zunanjega ministrstva da je nekdo s kredo napisal: Hočemo drugi Grunwald. Grunwald je zgodovinski kraj, kjer so bili Poljaki leta 1410 izvojevali skupno z Litvanci zmago nad Nemci. Napis niso ukazali zbrisati. Odkar pa je pred Nemčijo v nevarnosti poljska neodvisnost, da so tudi Ukrajinci popolnoma prenehali s svojim separatističnim gibanjem. Ljudstvo, posebno mladina da se norčuje v medsebojnih poizkusih, kako se bodo tepli z Nemci. Na odgovornih mestih pa da jim ni do špa-sov, ker se pač dobro zavedajo, kaj bi pomenilo za Poljsko, če bi nemški polki navalili nanjo in bi ji nihče r,e prišel na pomoč. V najboljšem slučaju bi beležila veliko število mrtvih in velikanski gospodarski udarec, ki ga vsaka vojna zahteva, za Poljsko bi pa bil še bolj občuten, ker je šele v začetnih gospodarskih korakih. Čeprav so Poljaki napravili veliko zgodovinsko krivico, ko so pomagali Nemčiji uničiti Češkoslovaško, ji vseeno nihče ne želi njene usode. U-pamo celo. da bo med vsemi slovanskimi državami nastopila doba sloge in medsebojne pomoči. Spopadi med Rusijo in Japonsko Kot poročajo se vršijo že od meseca maja razni spopadi na kopnem in v zraku med zunanjemongolskimi in japonskimi četami, odnosno med sovjetskimi in japonskimi letalci, ker kot je znano je Zunanja Mongolija pod sovjetskim pokroviteljstvom. Te dni so se spet vršili večji letalski spopadi, a se poročila tako zelo križajo, da ni mogoče ugotoviti, na kateri strani so bile večje izgube. Iz Tokija poročajo, da so strmoglavili kakih 98 sovjetskih letal, medtem ko v Moskvi trdijo, da so jih sovjeti izgubili samo 26, Japonci pa 84. Naj bo tako ali tako, dejstvo je, da vsled Rusije Japonska ne more osredotočiti vseh sil proti Kitajski in ko zadnji začne slabo iti, pritegnejo sovjeti japonsko pozornost nase. Sovjeti so poslali velikanske in moderne bombnike nad japonska vojaška taborišča, ki so prizadejala veliko razdejanje in paniko. Angležem je rusko "vmešavanje" prav prišlo, kajti Japonci so takoj sprevideli nevarnost ter so pristali na pogajanje z Anglijo in nameravajo znatno popustiti ter dovoliti Angležem proste roke v trgovinskih zadevah na Kitajskem. Sovjetom pa je seveda trenutno mnogo na tem, da Anglija in Združene države pomagajo ovirati širenje japonskega imperjalizma na Kitajsko. Obenem pa računa, da bo tudi kitajski narod kmalu zrel za sovjetski sistem, ki bo z njihovo pomočjo pognal vse tuje in domače izkoriščevalce iz dežele, tem lažje, ko bodo tudi Japonci kmalu popolnoma izčrpani ter gospodarsko vpropaščeni ter ne bodo v stanu staviti nikakih ovir, marveč se lahko zgodi, da bodo iz Kitajske prav v nasprotnem smislu od japonskega vplivali na Japonce ter se bodo sporazumeli za vzajemno politiko vsega rumenega plemena. Za tem Str. 2 ¡SLOVENSKI LIST Núm, (Štev.) 126 © v 0 Argentinske vesti s ¥ DELOVANJE NACISTOV V ARGENTINI Jl ° ! Koliko nepotrebnega prahu je vzdignilo skoro vse tukajšnje časopisje, organizacije in celo nekatere stranke, da se hoče Nemčija v zvezi s tukajšnjimi nemškimi priseljenci polastiti Patagonije in mogoče še kakih drugih delov Argentine. Mi kot dobri poznavalci razmer, smo vse te alarmistične vesti vzeli z veliko rezervo na znanje ter smo v našem listu jasno povedali da o tem ne more biti niti govora. Rekli smo pa tudi, da bi se tako delikatna zadeva morala vzeti bolj previdno v roke, ker se znajo v tem slučaju pokvariti dobri odnošaji med Nemčijo in Argentino. No Nemčija ni izvajala konse-kvenee. Vsa zadeva je takorekoč končana, Miiller je na svobodi, Jür-ges pa, ki je ovadbo napravil, pa bo prišel pod proces. Tukajšnje oblasti bi morale temu človeku prej obi-sti pregledati, predno so začele s preiskavo. Sicer je pa imelo to tudi svojo dobro stran. Tukajšnje oblasti bodo odslej pazile, da se bo ustava Argentine spoštovala ter rovare-nje, ki so ga prinesli privrženci režimov v Argentino prenehalo. In to je popolnoma pravilno. NOVOIZVOLJENI DRŽAVNI PREDSEDNIK PARAGUAYA V ARGENTINI V sredo popoldne je dospel v Buenos Aires paraguayski državni predsednik, general José Félix Estigarri-bia, katerega je sprejel v tukajšnjem pristanišču sam argentinski državni predsednik dr. Roberto M. Ortiz. V pristanišču se je zbrala velika množica občinstva, ki je visokega stremi seveda tudi japonski imperializem, ki pa ga kot bela plemena tudi rumeno dosledno odklanja. Kjer se danes vlada imperialistični ali fašistični sistem, vlada s silo in proti ljudski volji, kar pa je trajno nemogoče. gosta burno pozdravljala. Častno vojaštvo pa je bilo postavljeno od pristanišča do palače Retiro, kjer bo geenral Estigarribia stanoval za časa njegovega bivanja v Argentini. Bodočega predsednika sosedne republike hoče Argentina dostojno počastiti. Vršilo se bo njemu na čast svečano zborovanje obeh zbornic na katerem bosta govorila podpredsednik senata Matías Sánchez Sorondo in predsednik poslanske zbornice Juan Kaiser. Razen tega bodo pa še druge slavnosti njemu na čast, katere bo priredila vlada in razne organizacije. General Estigarribia ostane gost tukajšnje vlade do sobote. Ta dan se odpelje proti Asuncionu, kjer se bo začel pripravljati, da prevzame vodstvo državnih poslov v svoje roke. ZAKON O POKOJNINI NOVINARJEV V torek je senat sankcioniral zakon, ki se tiče pokojnine novinarjev. V ta zakon so vključeni vsi uslužbenci listov in publikacij, ki i-majo značaj lista. UMOR ALI SAMOMOR Policija, ki preiskuje zagonetno smrt Japonca Takete Forune, ji do sedaj še ni uspelo priti na jasno, je h Foruna izvršil na japonski način samomor, ali je bil nasilno umorjen. Zaslišanih je bilo v tej zvezi že čez 20 njegovih rojakov, toda nobeden ne more dati policiji potrebnega pojasnila. Raztelesenje, ki so ga izvršili zdravniki izvedenci pa kaže, da je bil nesrečnež umorjen. Preiskava se nadaljuje. že obeliska popravljati, ker bi to stale lepe tisočake in kljub temu bi ne nudil gotovosti, da se ne zruši. Iz tega stališča je mestni svet glasoval za porušenje. Ta svoj sklep je predložil tudi izvršni oblasti, ki je odredila, da se obeliska ne sme podreti, ampak ga popraviti. S popravilom, kakor odreja izvršna oblast, se mora pričeti tekom enega meseca. S tem je menda zadeva obeliska končana in tako bomo imeli še priliko ga gledati. OBELISK OSTANE Buenosaireški občinski svet je na svoji seji sklenil, da se obelisk, ki stoji na trgu Republike takoj poruši, ker je sicer nevarnost, da se sam od sebe podre ter pri tem lahko povzroči še veliko nesrečo. Občinski svet pa je bil tudi mnenja, da ne ka- CAJA NACIONAL DE AHORRO POSTAL I. VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer á sus depositantes: 1.° Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. 2." Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. 3." Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país. 4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos. II. — VENTAJAS ESPECIALES. que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: 1." Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. 2.° Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias. 3.° Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales. 4.° Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. 5." Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan. 6.° Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías. 7.° Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés. 8.° Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500. 9.° Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5. 10." Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas. KJE SE NAHAJA Kdor bi od primorskih rojakov, živečih v Jugoslaviji vedel kje živi Ernest Furlani iz Prvačine pri Gorici, je naprošen, da nam njegov naslov sporoči potom izseljenskega lista "Istra", ali pa naravnost na "Slovenski List", General Cesar Díaz 1657, Buenos Aires, Argentina. Ernest Furlani se je s svojo družino: ženo, 2 sinovoma, Brunom in Francelnom, prvi roj. 1907, drugi pa 1910 leta, preselil iz Prvačine v Jugoslavijo. Ena hčerka pa je bila že tam rojena. Omenjeni Furlani je v Prvačini o-pravljal posel železniškega čuvaja. Mednarodni zadružni praznik 1 NOV CHILENSKI POSLANIK V BUENOS AIRESU V ponedeljek je izročil svoja po-oblastilim pismariiovi chilenski poslanik, dr. Conrado Rios Gallardo, ki bo zastopal interese Chileja v Argentini. ODREDBA O TUJIH ŠOLAH ¿v V ARGENTINI Na objave. italijanskih krajevnih listov, da so argentinske oblasti dale odstraniti iz zasebnih italijanskih šol krajevo sliko in italijanske zastave, odgovarja glavni nadzornik zasebnih šol Vaccarezza, da se je to zgodilo, le na onih šolah, v katerih se ni našlo na stenah razobešenih slik za-.služnih argentinskih mož in argentinske zastave. DR. MARCELO ALVEAR V . ENTRE RIOSU Voditelj radikalov, dr. Marcelo T. Alvear se mudi te dni v Entre Riosu, kjer bo v soboto prisostvoval pri predaji guverperskih poslov v roke dr. Enrique Mihure. PRISELJENCI SE SMEJO VRNITI Nekateri priseljenci gredo izven Argentine iskat si dela. Ker pa ga morda ne najdejo ali radi kakega drugega vzroka se hočejo vrniti nazaj v Argentino. Takim je vstop brez nadaljnega dovoljen. Seveda mora imeti vse pairje, ki ga istovetijo, da se je res nahajal v Argentini, v redu. SLAVNOST V FRANCOSKEM POSLANIŠTVU V soboto zvečer se je vršila v novih prostorih francoskega poslaništva pomembna slavnost, katere so se udeležili razen tukajšnjega državnega predsednika dr. Roberta Or-tiza, njegove soproge in drugih višjih državnih oblasti tudi zastopniki držav, akreditiranih pri argentinski vladi, med njimi naš minister g. dr. Izidor Cankar. § FOTOGRAFIJA S Í"LA MODERNA"! Í VELIK POPUST PRI $ FOTOGRAFIRANJU j f\ v Ne pozabite $ i FOTO "LA MODERNA" $ | S. SASLAVSKY % Av. SAN MARTIN 2579 £ $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires £ O Slov. Babica FILOMENA BENEš-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Vsako leto prvo nedeljo meseca julija, (letos 2. julija) praznujejo zadružniki svoj "Zadružni dan". Za ta dan se pripravijo razna propagandna predavanja, UpWeVinje novih članov, razstave i. t. d. Tudi za letos so pripravile, in to že sedemnajstič, razne Zadružne Zveze tovrstne programe. Tu v Argentini bomo imeli priliko slišati nekoliko predavanj po radiju, višek pa bo gotovo Kmetijski Kongres, katerega so sklicali zadružniki iz cele Argentine, ki bo zasedal 29. in 30. junija ter 1. julija. Mi žalibog ne moremo v.naši koloniji poročati še nič o zadružništvu. Vendar se nam zdi umsetno, ker smo vedno stali na tem stališču, da pred-očimo našim čitateljem vsaj neka.i številk, katere dovolj jasno govore, da zadružništvo giblje in dosega pri gotovih narodih zavidljive uspehe. Posebno hočemo povdariti zadružno gibanje v naši domovini, katero je postalo tako močan činitelj, da z njim računajo najvišji gospodarski krogi, ker je poseglo v prr.v vse panoge gospodarstva. V zadnjem času se je ustanovila v Mariboru Blagovna zadruga, v katero so vstopile razne Zveze in posamezne zadruge in ima namen vnovčevati, posebno sadje in ostale kmečke pridelke, ter dobavljati kmetom ceneno kolonijal-no in drugo blago. Obstoj zadružništva je zagotovila zakonodajna Skupščina, katera je izglasovala nov zadružni zakon, ki je iz dolgih izkušenj zrastel v najboljšega, kar jih je kdaj obstojalo. 'I o je najboljši dokaz, da odgovorni činitelji dobro vedo, kaj pomeni zadružništvo, zato so ga pred vsemi mogočimi neprili-kami s tem zakonom zavarovali. Med nami je vedno na razpolago ljudi, ki branijo Rusijo kot nekako voditeljico proletarcev in potlačenih, nikdar pa nobenemu ne pade v glavo, da bi se poglobil v ruske gospodarske prilike, ki so kot pove statistika, vse v zadružnih rokah, in jih poizkusil posnemati. Zato posebno podčrtujemo rusko statistiko. Tudi v Argentini se zadružništvo dobro razvija, čeprav v ímdem obsegu. Ustanavljajo se zadruge raznih namenov. Posebnega namena pa je" nedavno ustanovljena, menda še ne potrjena "Zadruga malih trgovcev na drobno", katero so ustanovili ta-kozvani "almaceneros" z namenom, da jim bo nabavljala ceneno in bolj-. še blago, kot ga dobe v veletrgovinah. To ni koristno samo za almace-nerje, ampak bodo imeli koristi od tega v prvi vrsti potrosači, ker bo blago prišlo v njihove roke svežje in po nižji ceni. Seveda bi iz našega vidika želeli, da bi tudi vsf "alma-ceni" bili zadružni, kar bi gotovo še več koristilo potrošačem. Vendar pa to radi podčrtavamo, ker "vzgledi mičejo" in se bodo gotovo dobili tudi med potrošači ljudje, ki bodo u-stanovili konsumne zadruge, katerih je že precej posebno pav naši domovini veliko. Te-le besede imajo namen tudi v naši koliniji vzbuditi veselje do zadružnega gospodarstva, kar bi bilo gotovo vsem v dobiček, zato na,j j^h spremljajo sledeče številke : Svetovno zadružništvo v številkah Po zadnji statistiki, katero je izdal Mednarodni delavni urad v Švici, obstoji na vsem svetu: 73.141 konsumnih zadrug s 103.552.000 člani. Od teh je v Rusiji 52.626 zadrug s 90.046.000 člani. KROJAČNICA ''GORICA" Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postrežem. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) 72.175 stanovanjskih zadrug s 16.503.650 člani. Od teh v Rusiji 48.417 zadrug s 3.864.000 člani. £6.447 rokodelskih zadrug s 6.549.250 člani. Od teh v Rusiji 18.627 zadrug s 1.992.950 člani. 9.734 okrajnih zadr. posojilnic * 3.852.500 člani. 2.758 produktivnih zadrug s 222.220 člani. 2.597 ribolovskih zadrug s 338.560 člani. Od teh v Rusiji 1046 zadrug s 164.716 člani. 560.967 kmetijskih zadrug s 50,677.500 člani. Od teh v Rusiji 277.268 zadrug z 18.943.950 člani. 173.917 kmetskih posojilnic s 17,608.800 člani. 25.339 mlekarskih zadrug s 3,147.500 člani. 957 vinarskih zadrug z 80.500 člani. 8.166 zadružnih elektrarn s 546.741 člani. 27.565 kmetskih zavarovalnic s 1,187.4,90 člani. 26.220 raznih zadr. zavarovalnic s 761.660 člani. Torej je na vsem svetu 1,019.983 raznih zadrug z 205,028.371 člani. Od teh v Rusiji skoro polovica in sicer okrog 400.000 zadrug z lepim številom 111,215.610 članov. Približno v istem razmerju kot v Rusiji, je zadružništvo razvito pri vseh slovanskih narodih, tako je na Slovaškem 2000 kmetijskih, 991 konsumnih, 777 kreditinih (hranilnic-posojilnic), 74 zavarovalnih, 30 nabavnih, 114 mlekarskih in okoli 65 raznih zadrug, ki imajo nad pol milijona članov. Jugoslovansko zadružništvo Kot gori omenjeno je dobila Jugoslavija nov zadružni zakon, kateri med «stalim daje Glavni zadružni Zvezi v Beogradu pravico voditi vse narodno zadružništvo. V to Glavno Zvezo je lani meseca septembra pristopilo 35 Zvez, v katerih je včlanjeno nad 15.000 zadrug, skupno članstvo pa'píresega en milijon članov. Če odštejemo od celokupnega prebivalstva Jugoslavije, vojaštvo, o-troke in druge, ki ne morejo biti člani zadrug, vidimo, da je poglavar vsake družine član zadruge. Če bi to ne prinašalo koristi, bi gotovo članstvo odstopalo, nasprotno pa či-tamo, da se članstvo vedno množi. Ob priliki uveljavljenja zadružnega zakona in ustanovitve Glavne Zadr Zveze, je glavni zadružni predsednik rekel približno te-le besede, ki so vredne, da si jih ogledamo: "S ponosom gledamo na to za-družniško vojsko, ki ima na svojih zastavah mavrične barve zapisano: Ljubezen, mir in sloga za dobrobit naroda. V prijetno dolžnost si čutim, spomniti se vseh pionirjev, ki so zarezali prve brazde na njivi našega zadružništva. Njihovo življensko načelo je bilo: Ničesar záse, pač pa za splošnost, ničesar zase, ampak za narod. Nekateri od njih so zamenjali ta svet z boljšim in njim kličemo: Slava! Drugi so se pod težo let u-maknili ter z ljubeznijo" spremljajo naše delo. Hvala jim za napore in trud. Zadružništvo je močna in krepka organizacija ne samo po svoji številčni sili, ampak še bolj po moči svojih idej. Prepričani smo, da je zadružništvo element duhovnega in materijalnega blagostanja, motor, ki žene končno tudi naše vasi v prizadevanju za blagostanje in kulturni napredek. Pri nas nimamo niti ene kulturne, niti gospodarske organizacije, ki bi bila tako velika, in tako močna, kot je zadružništvo. Zato je ta organizacija činitelj, s katerim morajo računati vsi, ki žele dobro narodu in državi. Kot 20 letni zadružni delavec v Jugoslaviji morem s ponosom pokazati na duha poniirljivosti in strpnosti ter složnega sodelovanja, «i je vladalo v teh zadružnih vrstah. Zadružna ideja jo bila vez,, ki je vezala ljudi raznih političnih in svetovnih nazorov in ta zveza se je kazala v medsebojnem spoštovanju in medsebojnem vzajemnem delu. U-spehi našega zadružništva v teh 20 letih niso majhni. To kaže že omenjeno število zadrug in zadružnikov, to kažejo naši številni zadružni do- Naročniki! Kakor hitro Vam poteče naročnik jo obnovite! S tem boste sebi in nam koristil1' Núm. (Štev.) 126 SLOVENSKI LIST Str. 3 Društveni sestanek Položitev temeljnega kamna za Jugoslovanski dom na Dock Sudu v nedeljo 2. julija ob 6 uri popoldne po pevskih vajah se bo vršil v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657, članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o pripravah za veliko društveno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 6. avgusta t. 1. Poleg tega bo obravnavanje o nakupu društvenega zemljišča ali hiše. Dolžnost članov in članic je, da se sestanka po možnosti vsi udeležijo. Odbor. Velika šolska prireditev v Rosariu Jugoslovansko šolsko društvo v Rosarij u bo priredilo v nedeljo 2. ju-üja, ob 4 uri popoldne,, v ulici I- DE MAYO 1159, veliko šolsko prireditev v proslavo Minulo nedeljo, dne 25. junija 1939, bo ostal v zgodovini jugoslovanskega izseljenstva, kot nepozab-ljen dan narodnega prebujenja, postavitev temeljnega kamna za Jugoslovanski dom v republiki Argentini. Ta dom, kadar bo zgrajen, ne bo i-mel sarn ta pomen, da prideta pod lastno streho Sokol Dock Sud-Boca in školska Opóina, marveč kot je pravilno povdaril kum, g. Dr. Izidor Cankar, bo to prostor in kraj, v katerega se bo lahko sleherni Jugoslovan, posebno oni, ki prihajajo iz notranjščine zatekel, in kjer bo našel kotiček v tem velikanskem kosmo-političnem mestu, kot je Buenos Aires, ki ga bo spomnil svoje, nikoli pozabljene, mile domovine. Vidovdanska proslava na Dock Sudu V soboto zvečer se je vršila v poljski dvorani na Dock Sudu, v proslavo narodnega praznika Vidovega dne, velika akademija Sokola Dock Sud-Boca. Vse točke sporeda so bile posrečeno izbrane. Nekako ob 9.30 je stopil na oder siarosta Branislav Milosavljevič, ki je govoril o pomenu čgodovinskega dneva Vidovdana za Jugoslavijo. Spominjal se je v svojem govoru vseh tistih junakov, ki so na Vidov dan, na Kosovem polju položili svoje živote, med njimi car Lazar, za Vidovega SPORED dne 1. Argentinska in jugoslovanska himna. .ítucj^ "Vidovdan", deklamacija. q "Kosovska devojka' V živa slika z deklaamcijo. < "Kralj Matiaž", dramatični prizor. 1 •.'"r-'grrt. "Trnjulčiča", prizor v treh. slikah. vi»n j Po končanem sporedu ¡prosta zabava in ples. 1 '' r-v/S i Vsi rojaki in rojakinje ia Rosaría in okolice so vljudno vabljeni, da \se te lepe in pomembne prireditva ude-ležijo. J>«it ■»•.' ODBOR. Minister g. dr. Izidor Cankar govori na svečanosti pola ganja temeljnega kamna za Jugoslovanski dom na Dock Sudu. Gospa Niča Cankarjeva in hčerka Veronika so v lepi slovenski narodni noši siovi, zadružni tečaji, njanifest,acije, promét in sodelovanje .zadružništva "a vseh področjih narodnega-goispo-darstva. Ne mine teden, da se ne bi imeli prilike prepričati;© žilavi delavnosti našega zadružništva, V .inozemstvu uživa naše zadružništvo let Po ime. Tuji zadružniki nas obi^kur Jejo ter iščejo zveze z nauit ifePgs vabijo na svoje zadružne ^uauij^s.ta-eije. V mednarodnem zadružništvu smo jako spoštovan činitelj. Vse to nam daje prepričanje, da smo na do-br¡ poti in, da delamo v korist lia-r°da in države." Slovensko zadružiiištvb V Julijski krajini, ki je po vojni Padla pod Italijo, je fašizem uničil skoro vse zadruge, ostale so le nekatere mlekarske zadruge na Tolminskem. Fašizem gleda uničit^ vsak poskus skupnega delovanja, ker to bi mil mogoče prineslo pogubo,.zato je nniču vse, kar je naš narod, s trudom in znoje mskupaj spravil. Sedaj na teh razvalinah rede nekateri ízdajalci, katere fašizem rabi za svoje agente med našim ljudstvom. Do-•r1111 je vsa dežela v največji revščini, ^obivamo iz Julijske krajine, novice, kako je ta ali oni prodanec obogatel. On hoče napraviti na eni strani sebi verne bogataše, kateri naj ja-^jo in se redijo na račun obubožanega in tlačenega ljudstva. Med tem se pa onstran meje, v svobodni Jugoslaviji naši bratje kar najbol i gospodarsko in kulturno razvijajo, škoda, da nimamo pri rosah natančne statistike vseh sloven-zadrug, a upamo, da povedo naslednje številke, ki se nanašajo sa- mo na ozemlje bivše Kranjske, s kakim razmahom se tam razvijajo zadruge. Zadružna Zveza v Ljubljani, ki je najmočnejša, je imela koncem leta 1937. torej pred enim in pol leta, 707 članic-Zadrug, a leta 1938 se jih je vpisalo še 48, tako je torej imela koncem leta 1938. 755 članic. Vse te zadruge so imele okrog 200.000 članov. Letni promet je bil leta 1937. 2820 milijonov dinarjev. Potem je zanimivo tudi, da imajo državni uslužbenci v Jugoslaviji svojo Zvezo nabavljalnih zadrug, katera ima 322 članic, katere imajo 163.056 članov. Argentinsko zadružništvo Tudi v Argentini se je začelo zadružništvo dobro gibati. Spodnja statistika je od konca leta 1937. a na Kmetijskem ministrstvu, kjer so u-pisane vse zadruge, so nam zagotovili, da se je po tej statistiki upisa-lo v zadružen register najmanj 60 novih zadrug. Koncem leta 1937. je bilo V Argentini : 132 kmetijskih, 58 mlél'íá'rskih, 29 vinarskih-sadjarskih, 70 konStun-nih, 42 liranilnic-posojilnic, 51 električnih in 135 raznih, skupaj torej .z vojno v naših krajih, vse prevevane Je jasno in razumljivo, da oni, ki so z vztrajnostjo pripomogli, da je prišlo do tega dneva,' so se čutili tudi kot slavljence, kar je bilo opažati na njih obrazih,fch?iero zadovoljstvo so nehote prenašali na vse navzoče, ki so mnogoštevilno od vseh delov mesta prisostvoVali temu vele-pomebnemu dogodku. Moram navesti g. arh. Sulčiča kot enega največjih in najbolj navdušenih organizatorjev tega slavnostnega dejanja, ker četudi kdo ni bil mogoče natančneje informiran, mu je moralo takoj pasti v oči, kdo celo stvar vodi. Ni moj namen, da bi tu pisal natančno kroniko tega dneva, hočem samo povdariti gotove, neizbrisne vtise, ki jih je moral posameznik odnesti in ki mu bodo prav gotovo osta li za vedno v spominu, kajti taki dnevi, se le redko doživljajo v izsel-jenstvu. Nek starček od 75 let mi je izjavil, da kaj takšnega še ni videl in z radostjo ponujal steklenico vina vsem okoli stoječim. Pisec teh vrstic,.ki je na marsikateri slovesnosti prisostvoval, tu in v domovini, so mu v nedeljo prišle v spomin, one narodne veselice, ki so se vršile pred svojo doomvino. Spomnil pa se je tudi tistih junaških borcev-Sokolov, ki so med svetovno vojno dali življenje za Jugoslavijo in njeno ujedinjenje. Svoj govor je končal z vzklikom Jugoslaviji, Sokolstvu in vrhovnemu starosti Sokola Kraljevine Jugoslavije Kralju Petru II. Njegov veličasten govor je občin- stvo z velikim navdušenjem spreje-njič zgodilo. lo ter vzklikalo "živela Jugoslavija, Živelo Sokolstvo — Živ j o kralj Peter II. Ves čas njegovega govora je bilo v krogu na odru zbrano članstvo v kroju, moški in ženski naraščaj ter šolska deca jugoslovenske šole z Dock Suda. Bilo je to izredno lepa Po tem ^vpru se Je pričel spored. Prvo so nastopile tri učenke dock-sudske šole, ena v modri halji, druga v beli in tretja v rdeči. Deklami-rale so skupno "Pozdrav". Prav lep vtis je napravila na gledalce ta živa slika. Zatem je nastopil moški naraščaj s prostimi vajami z zastavicami. Izvajali so jih izvanredno dobro. Saj so zato tudi želi obilo pohvale. Mala Simičeva je dobro deklamirala "Ju-slavija". članstvo je izvajalo teške i proste vaje zagrebškega sokolskega zleta, ki so jih precizno izveli. Sonja Matkovičeva iz Berissa je prav dobro deklamirala v španščini "Las Mil Maravillas". Takoj nato je zopet nastopil moški naraščaj z borilnimi vajami, katere so. tudi dobro izveli. Zatem pa je Sonja Matkovič deklamirala. članice, ki sb nato nastopile, so z eleganco predstavljale "Vila z Velebita". Sestri, Bajaševičeva in Sundejeva pa "Kosovsko devojko". Dragica Josipovičeva je deklamirala "Pozdrav jedincu". Peter Josipo-vič pa "Ja sam Jugoslavljanin". Izvedena je bila tudi slika Vidovdan. Za to pa je nastopilo članstvo z vajami na bradlji, ki so bile tudi prav dobro izvajane. S tem je bil spored končan, nakar se je začela prosta zabava. Ta Vidovdanska proslava je pokazala, da se jugoslovanska misel vedno bolj širi in si pridobiva tal. To pa je brez dvoma zasluga neumornega Sola Dock Sud-Boca. Proslavi je prisostvovalo toliko ljudi, da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Treba bo misliti za take slučaje na večjo dvorano. Proslavo je posetil tudi minister g. dr. Izidor Cankar z gospo soprogo. Občinstvo ga je ob njegovem prihodu v dvorano burno pozdravilo. Slovencev je bilo opaziti prav malo, čudno je, da pri takih proslavah, kakor je Vidovdan in Ujedinjenje ne sodeluje tudi šolsko društvo s Pa-ternala. če nastopa šolska mladina na,' prireditvah, ki mogoče nimajo nič skupnega z nami, je tudi dolžnost, da nastopa na take dneve. Isto velja, tudi za društvo "Slovenski dom". Upati je, da se bo to prihod- "SLOVENSKI P DOM di 6. r i r e AVGUSTA VELIKO PRIREDITEV v dvorani Alsina 2832 novoupisanimi 577 zadrug. Za tako veliko deželo kot je Argentina je to število zelo skromno, a lahko pričakujemo, da se bo hitro višalo, kajti tudi argentinsko ljudstvo je spoznalo, da je njegovo blagostanje odvisno od samopomoči, katVi ob strani bo stala vsaka narodna vlada, ki hoče svojemu narodu dobro. Andrej škrbec Od $ 45.- dalje dobiteg radijske aparate PRIDITE OBISKAT NAŠO HIŠO GARANTIRANI RADIJSKI APARATI 1047 Tucumán 1047 a 30E30 od nekega notranjega narodnega navdušenja, ki je vzkipelo na dan v j petju naših lepih narodnih pesmi, katere so peli pevci vseh krajev. Na- i vaden delavec, izobraženec, kmetič z dežele in meščan, brez razlike in 1 rez nadutosti, vsi so peli navdušeno in krog pevcev se je vedno večal in večal, in zaorile so pesmi "Hej Slovani" ali "Iz bratskog zagrljaja...". Isti prizor se je dogodil v nedeljo, na prostoru bodočega Jugoslovanskega doma. Pričeli so štirje ali pet in kmalu jih je bilo petdeset. Naša mila pesem je zaorila iz navdušenih grl in vse navdahnilo v neko mistično narodno razpoloženje. Kako redko se danes to doživi, časi so se mnogo spremenili, toda narodnost je kri in kri ni voda. Upajmo in želimo, da se bo v bodočem Jugoslovanskem domu, v zadovoljstvo vseh nas uresničila jugoslovanska misel in edinstvo. S. S. "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javL V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tel naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo.. POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. Str. 6 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 126 Moj prvi samostojni polet Vsak letalec se rad spominja svojega prvega samostojnega poleta, pa naj rfilt.je. ta uspel ali ne. O čem se raje'$bgovarja, če ne o pomembnem dnevu, k ó' 'ste je prvii? , samostojno dvignil pod sinje nemižMiik sna šala pade na ta račun. Š'aj je letalec vedno, tudi v najtežjem trenutku, pripravljen za šalo. Tudi "v slučaju nesreče, ko izgubi svojega tovariša, si pomaga z zdravo šalo. Da bi ga to spravilo iz ravnotežja-in bi začel premišjati, da se tudi njemu lahko pripeti kaj sličnega, ter dobil mogoče strah pred letalom — to smrtonosno ptico? Kaj še! Žrtev se pokoplje, odda poslednja čast, on gre pa zopet na delo; ravnodušno meri zračne višine, kot da se ni nič zgodilo. Ni časa, še manj pa volje za razmišljanje in strah. Letalec sploh ne pozna strahu. Če ga je pa kdaj kaj imel, ga je gotovo izgubil pri prvem samostojnem letu. Da je temu tako, vem iz lastne izkušnje. Bila sem v šoli rezervnih letalcev v Beogradu. Po dolgočasnem letenju z učiteljem g. Jakličem, mojim rojakom, je le prišel dan, ko sem se ga osvobodila. Ne vem, ali so vsi učitelji tako strogi, kakor je bil on. Neprestano jc nad človekom: "Visi ti letalo na desno, na levo, kaj ga tako dvigaš, preveč mu tiščiš glavo navzdol." Take in slične pripombe letijo od zadaj na učenca. Seveda, vsak učenec je vedno prepričan, da dobro leti, da tako kot on ne more nihče leteti, pa ce bi bil to tudi sam gospod učitelj, ki zadaj sedi in godrnja ob vsaki malenkosti. "Naj mi le pusti, da bom sam letel, bo videl, kakšna čuda bom delal," modruje riavudšerii učenec. Učitelj se samo nasmehne in obrne. Kaj-naj ga mogoče prepričuje in mu dokazuje, da še ni goden ptiček, ali naj ga pusti, da razbije sebe in letalo. Tako je potekala tudi moja šola. Po večmesečnem letenju z učiteljem sem začutila, da se bliža šola h kc*fi-cu. To mi je seveda on skrbno prikrival Vsak dan sem prišla na leta* lišče z upanjem: Danes se mi gotoykí izpolni vroča želja!" — "Preveč giá dvigaš, prehitro ga izravnaš, ne boš še sama letela", j grmelo z zadnjega sedeža. LTu je šel po lepi Donavi. Zopet je b'o terba čakati do drugega dne. Negotovost ali me bo^ pustil drugi dan ali ne, me je morila. Po vsakem letu sem si ponavljala vse napake, ki sem jih storila. Še v spanju sem ponavljala: "Preveč ga dvigaš, desno, levo itd.!" Naslednji dan res nisem naredila teh napak, ali kaj, ko je pa učitelj našel druge. Izgubila sem že skoraj vero v sebe. "Kristina", sem si mislila, "nič ni, nič! Kar pusti tega muhastega ptiča in se loti drugega dela. Ne gre pa ne gre." S potrtim srcem sem vsak dan zapustila letališče in upala na prihodnji dan. Tako je šlo 14 dni. Nekega jesenskega dne pa je prišlo čisto nepričakovano. Z učiteljem sva letela nad letališčem. Ko prista-neva, skoči g. Jaklič iz letala in za-kl ice: "Ilajd, da bom videl, kaj znaš!" Neverjetno ga pogledam. On mi pa veselo pokima. "Prišel je čas!" mi zaigra v srcu. "Sedaj bo pa treba zavihati rokave. Pogum velja! če ga polomim, vem. kaj me čaka." Neki šolski tovariš mi zakliče: "Če se ne boš mogla spustiti, nam samo sporoči: pristavili ti bomo lestev." Zopet drugi: "Počakaj, da privežem vrvico, s katero te bomo potegnili na letališče, če se izgubiš." In tretji: "Nikar ne hodi v Savo ali Donavo, sta precej mrzli." "Ne," si mislim, "tega veselja vam pa ne bom naredila. Počakajte malo, bomo videli, komu bo bolj potrebna vrvica, vam ali meni." Motor zabrni, letalo se zgane, počasi leze po zemlji, nato hitreje in hitreje. Naenkrat se dvigne in_ leti, leti — čisto pravilno. Prvič v svojem življenju sem gospodovala nad to ptico. Prvi trenutek mi je bilo skoraj malo neugodno. Pogledam na zadnji sedež — prazen. Kakor sem bila že nejevoljna na učitelja in njegova večna opominjevanja, sem si sedaj zaželela, da bi bil tam. Neverjetno se mi je zdelo, da sem sama. Še enkrat pogledam na zadnji sedež — prazen. Obrnem letalo na desno in levo. Pogledam kvišku — nebo, doli zemlja. Vse je normalno. Niso sanje. Na letališču je stala skupina ljudi — moji tovariši. Mahajo mi z rokami. Vem, da padajo šale na moj račun, ali lestve vendar ne bom rabila, kakor oni mislijo. Letalo leti pravilno. Nebeški občutek! Nenadoma se mi nekaj pripeti, nekaj nenavadnega, zame vsaj. Letela sem v višini 200 m. Ravno zavijem, ko se nn začne tresti noga in to tako močno, da nisem imela letala več v popolni oblasti. Avion se sprehaja levo, desno, kakor ga je volja. Z vso močjo pritisnem z nogo na pe-flalj in se uprem v naslonjalo sedeža — nič, noga se trese, trese, "Kaj je to? Pa ne, da bi mi prešel ves strah v nogo?" Zaskrbelo me je, kako se bom spustila, če se noga ne preneha tresti. Letim malo dalje od letališča, da bi tovariši ne zapazili moje zadrege, mojega krivuljanja. Precej dolgo letim iznad "Bežanijske kose". Nič! Uvidim, da ni druge rešitve, kakor da se spustim, da se ne bi zgodilo kot. mnogim učencem, ki od straha ostanejo v zraku do zadnje kapljice ben-zina. Obrnem letalo v smer spuščanja. Pogumno zmanjšam plin in se rpustim lepo polagoma ter pristanem kot izkušen pilot. To je bilo prvič v mojem letalskem življenju, da sem občutila malo strahu. Od tedaj pa ne poznam nobenega strahu več, ko se sprehajam * jekleno ptico nad našo lepo domovino. Na letališču so me čakali tovariši z učiteljem. Smehljaj na njegovem obrazu mi je pričal, da 'je zadovoljen. posebno, ker sem bila prva učenka pri njem, ki je samostojno letela. Tovariši so mi čestitali in me ob-suli s poljskim cvetjem, travo, tudi koprive sem čutila — kar je pač komu v prvem trenutku pod roko prišlo. V najboljšem razpoloženju smo se vsi podali v restavracijo "Na krila" in prav po kranjsko pili likof, saj je šlo brez lestve in vrvice. Gorišek Kristina, turist, pilot. Jugoslovanski priseljenci o priliki polaganja temeljnega kamna za Ju goslovanski dom pri jedi na prostem K o i a Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podpornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE Zaščita pred zračnimi napadi Dnevi negotovosti, ki so zadnje mesece pretresali Evropo, so v marsikateri državi postavili na dnevni red vprašanje, kako zaščititi prebivalstvo za fronto pred letalskimi napadi sovražnika. Vojna nevarnost je | bila tako blizu, da so Francozi in Angleži po vrtovih in parkih Londona in Pariza zgradili vse polno zavetišč za zaščito svojega prebivalstva pred sovražnim bombardiranjem. Pri tej priliki se je pokazalo, da se dajo že v nekaj dneh zgraditi zanesljiva zatočišča za dovolj veliko število prebivalstva. Pri gradnji, protiletalskih zatočišč so se že z uspehom uporabljale izkušnje, ki so ji hnabrali med državljansko vojno v Španiji. Najbolj preprosta, in hitra zgradba za obrambo pred letalskimi bombami je v zemljo izkopan širokrjjarek. Jarek mora biti vsaj 2,10 m,globok.in 60 cm širok. Ob stenah pa^p \ vdolbini pripravljeni sedeži, ^rop jarka se prekrije s tramovi aji.pp z valovito pločevino, nato pa se nahj námece izkopana zemlja vsaj 75^111 na visoko. Priporočljivo pa je, da na ta strop naložimo še kakih 25 Cm kamenja ali opeke. Stene jarka so obložene s prepojenimi deskami ali z valovito pločevino, ki se opira na lesene opornike prereza 10 x 5 cm in ki so po 45 cm oddaljeni drug od drugega. Samo ob sebi je razumljivo, da mora biti v jarku preskrbljeno za odtok vode. Tam je dovolj prostora, lahko izdelamo po več takih jarkov, vendar mora biti vmes vsaj 6 m prostora. Zahteva se tudi, da se na vsakih 5 metrov spremeni smer jai-ka. Dno jarka naj bo obloženo s kamni in naj bo vsaj 20 cm nad talno vodo. Ni treba posebej omeniti, da je ob vhodu in izhodu poskrbljeno za to, da ne vdere zastrupljeno ozračje za prihajajočimi. Za to je določen kratek prostor, ki je na obeh straneh pregrajen z nepropustnimi zagrinja- TINOGASTA 523 Villa Devoto J KADAR IŠČETE SLUŽBE obrrite se na rojakinjo Rerto C e r n i č DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 li. Poskrbljeno naj bo tudi za primerno stranišče in za zvezo s sosednjim zakopom. Zanimivo je vedeti, kako globoko pod zemljo se moramo zakopati, če hočemo biti varni pred pogubnim u-činkom obstreljevanja. Globina tal ' je predvsem odvisna od kakovosti tal. Francoski predpisi navajajo globino 8 m za zaščito pred 100 kg težkimi bombami, 12 m za zaščito pred 300 kg težkimi in 20 m za zaščito pred 1000 kg težkimi razstrelilnimi bombami. Slične predpise kot Francozi imajo za gradnjo bombnih zatočišč tudi Švicarji, Nemci, Italijani itd. Na podlagi izkušenj in na podlagi lastnih poskusov so Angleži v Londonu gradili velika , zatočišča 1,5 m globoko. Angleška zatošišča so tako izdelana, da so določene za vsakih 500 ljudi po ene stopnice, ki morajo biti vsaj 16 m široke in po sre-! di pregrajene. Da se preprečijo ne-' prilike, ki bi nastale, če bi bile stopnice naenkrat popolnoma porušene, so stopnišča v globino tako speljana, da spremenijo trikrat svojo smer za 90® preden dosežejo zavetišče. Da je bivanje pod zemljo ljudem čim bolj olajšano in da so posamezne skupine čim bolj neodvisne druga od druge, je za vsakih 150 ljudi prostor pred plinom posebej zavarovan. Tudi stranišča so tako postavljena, da ni nobeden od stranišča oddaljen več kakor 50 m. Stopnišča so na zemeljski površini zavarovana z oklopnimi neporušnimi vrati. Naprava za prezračevanje leži v sredi zavetišča in žene porabljeni zrak skozi stranišča v odtočne kanale in na prosto. Vsako tako zavetišče v Londonu sprejme lahko vase 2000 ljudi. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? . Vi '4 Š s¡ ¡5 i * i J p v i % I K** AKO HOČITE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zateoite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542 4 1 B 3 1 65 t i? n ; S1 '4 v '4 C¡! '4 v I I 5»? Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 Ugodna prilika I'11 za čitatelje'Slovenskega Lista E. £JL c e s " Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225. Avda. SAN MARTIN 2700 U. T. 59 - 0504 (Nasproti pošte) KROJAČNICA Martin Turk ima na izbero vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760 Buenos Aires SPANJE Če je ¡človek lačen, ne more spati. Glad neprijetno vpliva na živce, a tudi na. ¡krvni obtok in na srce. A tudi presit človek ne more spati. Če za nekaj časa zatisne oči, ga mučijo hude sanje. Kakor vidite, je želodec zelo pravičen, Tudi bogatinu, ki si lahko pri-vo^qi.jiajslajse dobrote tega sveta, se upa postaviti po robu, ne samo siromaku !. KAČO JE UGNAL To s^.jp zgodilo nekje v Indiji, j.,¡predmestje Bombaja je vo-¡£¡1 ojmrjibqs, v katerem je bilo veS potnj^ox. Med njimi je bil tudi de-^fletnjb , — bom vVgel njegovo oko ob steno. V tem trenutku vrže mladi zdravnik Apraskinovo oko ob steno, oko se je odbilo' in padlo na tla. Potemkin je prestrašeno skočil in pobral stekleno oko. — Ni se razbilo! — vzklikne ca-ričin miljenec veselo. — Tako mora tudi biti, — odvrne francoski zdravnik, — to oko je narejeno» iz najtrdnejšega stekla, kar ga dandanes izdelujejo. Tudi barve so tako mešane in so sestavljene iz takšnih kemijskih snovi, katerim ne moreta škodovati niti mokrota, niti vročina. Oko ne more spremeniti svoje barve in tako obdrži vedno isti izraz. —Nečesa pa se ne moremo izogniti, oko ostane namreč malo otrplo. Zenica se sicer malo sveti, če pada nanjo sevtloba. Kaj drugega pa ne more delovati na stekleno oko, dobro jc tudi to, da ga niti konica sablje ne more raniti in prodreti. — Ali ga morete brez posebnih težkoč in bolečin vrniti v očesno duplino? — vpraša carica. Namesto odgovora je vzel Apraskin oko, ga skrbno obrisal z robcem in ga čez nekaj trenutkov postavil nazaj na svoje mesto. — Izvrstno! — vzklikne Potemkin. — Sijajno! — pristavi carica. (Dalje prihodnjič)