TA TEDEN / TA TEDEN
Nasvidenie v
Svdneviu 2000!
Najpomembnejše in največje športno tekmovanje je za
nami. Šestnajst dni izjemnih nastopov športnikov in
športnic na 26. olimpijskih igrah moderne dobe v Atlanti
je navdušilo ljubitelje športa po svetu, saj so bile vse prire-
ditve na vrhunskem nivoju, tako po organizaciji kot po
tekmovalni plati. Pišem o tekmovalnih pogojih, saj je bilo
drugo po številnih ocenah naših športnih poročevalcev
dokaj slabo organizirano, s preštevilnimi napakami.
Takšna je pač ocena naših poročevalcev, ki so jih svoji po-
goji za delo očitno bolj zanimali kot pa nastopi športnikov
in športnic ter njihovi dosežki. Tipično za ljudi, ki so v
svoji mali sredini najpomembnejši, v svetu pa je drugače.
Normalno je, da se v vseh pogledih izjemen svetovni do-
godek in spektakel poskusi izkoristiti za svojo promocijo.
To počnejo organizatorji, sponzorji, države, športniki in
športnice ter nenazadnje žal tudi tisti, ki načinov za opo-
zarjanje na svoje odrinjeno mesto v svetu ne vidijo ali ni-
majo, zato pa strežejo ljudem po življenjih. Žal tudi olim-
piada ni mogla brez tega. Tudi to je realnost današnjega
sveta, žal.
Slovenija se je na igrah dobro odrezala. Po promocijski
plati je daleč največ storil 97-letni korenjak iz Maribora
Leon Štukelj. Izjemno medijsko pozornost si je zaslužil,
zato mu zaželimo še veliko let in dobrega zdravja, za kate-
rega sam še kako skrbi. Po tekmovalni plati sta v ospredju
nosilca srebrnih medalj Brigita Bukovec in Andraž Veho-
var, ob njiju pa je še osem uvrstitev do 16. mesta, kar si je
v svojih merilih postavil naš olimpijski komite. V Atlanti
je nastopilo 37 naših športnic in športnikov, z več ali manj
uspešnimi nastopi, tako kot je to na vseh velikih tekmo-
vanjih. Ni jih bilo preveč, če radi vidimo razočaranja ali
ponesrečene nastope, prej bi kazalo tja poslati še
kakšnega, predvsem pa tiste, ki so izpolnili zahtevno
olimpijsko normo. Na tako spektakularni in promocijski
prireditvi v svetu moramo sodelovati z vsemi, ki po
niednarodnih normah lahko nastopijo.
Pred nami je nov olimpijski ciklus. Športniki, športnice
in trenerji ga bodo začeli sedaj, upajmo pa da tudi tisti, ki
bi naj poskrbeli za njihove	.
pogoje. Boljši bomo, bolj A	/
nas bo svet cenil in upošte- ^^ i	1 /
val. To pa še kako potrebu-
jemo, kčtjne!
Ptuj je v soboto praznoval in župan Miroslav Luci je pred Mestno hišo povabil vse prisotne
občane in goste na kozarček vina. Sam ga je natakal in najprej nazdravil juršinskemu
županu Alojzu Kaučiču.	Foto M. Zupanič.
Dva župana: voznik Ludvik Bratuša,
ljutomerski župan in sopotnik Vili Trofenik,
njegov ormoški kolega, na srečanju
oldtimerjev. (Več na 2. strani)
STOJNCI
Ploiniki
so zgraieni
V Stojncih je bila slovesna otvoritev novih
pločnikov. Zaradi povečanega prometa na re-
gionalni cesti se je krajevna skupnost Stojnci
odločila za gradnjo pločnikov.
Za sofinanciranje projekta
je zaprosila mestno občino
Ptuj, ki je leta 1995 v pro-
računu namenila denar tudi
za gradnjo pločnikov v
Stojncih.
Prebivalci Stojncev pa so
denar za gradnjo pločnikov
zbirali preko samoprispevka.
Za uresničitev projekta je
bilo potrebnih 21 milijonov
tolarjev, od katerih je občina
prispevala 16 milijonov,
Stojnčani nekaj več kot 2 mi-
lijona tolarjev. Direkcija za
ceste Republike Slovenije pa
ostalo.
Preko javnega razpisa so za
izvajanje projekta izbrali
podjetje Tampon iz Ptuja.
Gradnja pločnikov, ki me-
rijo 1650 metrov je končana,
Franc	Kostanjevec,
predsednik vaškega odbora
in odgovorni vodja gradbene-
ga projekta pa je omenil, da
nameravajo urediti še prehod
za pešce in da bi radi potegni-
li pločnike še skozi Bukovce.
Zakljiiček gradbenih del so
v Stojncih proslavili z boga-
tim kulturnim programom.
gm
2
četrtek, 8. avgust 1996 - TEDMi||
PTUJ / SE O 20. SEJI SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
Na 20. seji sveta mestne občine Ptuj so sprejeli tudi sklep o
spremembah in dopolnitvah začasnega sklepa o količnikih za
določitev osnovne plače funkcionaijev mestne občine Ptuj ter o
povračilu stroškov. Spremembo in dopolnitev je predvsem nare-
kovalo dejstvo, da za delo nadzornega odbora in volilne komisi-
je, ki sta prav tako organa mestne občine, doslej ni bilo opredel-
jeno povračilo stroškov.
Popravljeni sklep prinaša tudi
25 odstotno zvišanje sejnin za
člane mestnega sveta in delovnih
teles. Po novem pripada članom
mestnega sveta mestne občine Ptuj
za vsako udeležbo na seji povračilo
(dnevnica) v višini 10.000 SIT
(prej 8.000) in potni stroški. Za
predsednike odborov in komisij je
po novem povračilo stroškov 4000
SIT prej 3000, za člane odborov in
komisij za 2000, prej 1500. K tem
zneskom sodijo še potni stroški.
Predsedniku nadzornega odbora
mestne občine Ptuj pripada za vsa-
ko udeležbo na seji odbora
povračilo stroškov v znesku 10.000
SIT, članom odbora 5000 in potni
stroški. Predsedniku volilne ko-
misije mestne občine Ptuj pripada
za vsako udeležbo na seji povračilo
v znesku 7.000 SIT in potni
stroški, članom komisije pa 3500
SIT ter potni stroški. Višje sejnine
za ptujske svetnike veljajo od prve-
ga avgusta letos. Članom nadzor-
nega odbora in volilne komisije pa
bodo povračilo stroškov in potne
stroške po posamezni seji
obračunali za nazaj, določbe skle-
pa se zanje iz že znanega razloga
uporabljajo od 15. julija leta 1995.
Ptujski funkcionarji prejemajo
za svoje delo v primerjavi z drugi-
mi nizka nadomestila oziroma se-
jnine.
Tudi na 20. seji sveta mestne
občine Ptuj so imeli svetniki in
svetnice precej pobud in vprašanj.
Dobili pa so tudi nekaj pisnih od-
govorov na svoja vprašanja s
prejšnjih sej. Danes objavljamo
nekaj najzanimivejših pobud in
vprašanj.
SMRADU FARME
PRAŠIČEV
POVZROČA
NEJEVOLJO MED
TURNIŠČANI
Svetnika Liste KS mesta Ptuj
Boris Gornik in Franc Štrucl sta
med drugim mestni svet mestne
občine Ptuj v imenu prebivalcev
Turnišč prosila, da se aktivno
vključi v razreševanje problemati-
ke kanala "D" v Turnišču oziroma
smradu, ki ga povzroča farma
prašičev Kmetijskega kombinata
Ptuj, ki so že tako nejevoljni, ker
se zadeva ne uredi, da grozijo s
fizično zaporo kanala "D". V ime-
nu poslanske skupine Zeleni Ptuja
je Jože Stipetič postavil vprašanja
o tem ali je občinska uprava v
okviru prostorskih sestavin dolgo-
ročnega in srednjeročnega plana
občine Ptuj pridobila strokovno
mnenje Zavoda za varstvo narvne
in kulturne dediščine o predvideni
gradnji golf igrišča, kako je z delo-
vanjem, financiranjem in
programsko zasnovo ptujske ka-
belske televizije, ali obstaja dogo-
vor o objavljanju za občino po-
membnih prispevkov na kabelski
TV Ptuj, ali strokovne službe
pripravljajo rešitve v okviru pro-
metnih zagat mestne občine Ptuj,
ki se nanašajo na ogroženost
pešcev in kolesarjev, kako je z iz-
gradnjo kolesarskih stez na
vpadnicah v Ptuj ter kakšni so
predvideni ukrepi za očiščenje in
zaščito Studenčnice pri načrtova-
nih posegih v prostor.
Pod vprašanja Slovenske nacio-
nalne poslanske skupine se je po-
dpisal Anton Ciglar. Zanima
ali je župan oziroma njegov ij '
naročil kateremu od računsi^.'
podjetij računsko kontrolo za ^
terokoli podjetje ali javni zavoj
kakšni so rezultati revizij, ali'"
občina sploh zainteresirana za gol'
podarski razvoj, saj oddelek
gospodarstvo sploh ne obstaja ^
pa osnova za dvig tako morale
delovne kreativnosti občanov
ali se je že kaj premaknilo pri pf^^
torih za mlade. Pod pobudami ^
zahtevami pa so napisali, da zahtj
vajo spisek vseh zaposlenih v stro.
kovnih službah občinske uprg^,^
MO Ptuj, ki mora vsebovati tuj
podatke o njihovi strokovni uspo
sobljenosti in kraju bivanja, dj]
pa so tudi pobudo, da se vsem poj^
lanskim skupinam v mestnem sve.
tu da na vpogled pogodba m^j
bodočo lastnico zemljišča
mestni vinograd in občino.
m
ORMOŽ / 4. PUCHOVO SREČANJE

"Bog se ni zmotil, ko je ustvaril Prleka in ta krasna vozila," je dejala voditeljica radia ]VIaxi, ki je
spremljal popotovanje oldtimeijav po Prlekiji, ki ga že četrtič organizira Prleško društvo za oh-
ranjanje tehnične kulture in dediščine J J. Puch iz Ljutomera. In gotovo se je z njo strinjalo ok-
rog 180 udeležencev, ki so v čudovitem sončnem vremenu peljali na sprehod in na ogled svoje do
visokega sijaja zloščene veterane in se predali užitku vetra in "hitrosti". Da pa hitrost ni bila pre-
velika, so pazili tudi policisti policijske postaje iz Ormoža, ki so oldtimerje ves čas spremljali in
se tudi sami nalezli navdušenja.
Zjutraj se je na hipodromu v
Ljutomeru za slabih 80 kilometrov
dolgo pot prijavilo 129 vozil iz vse
Slovenije ter gostje iz Hrvaške in
Avstrije. Udeležencev pa je bilo
precej več, saj je imelo marsikatero
vozilo prikolico - takšno ali dru-
gačno. Ob 9. uri so odrinili na pot
in se ustavili povsod, kjer so gos-
toljubni ljudje in dobro vino. Tega
pa je pri nas na pretek. Kljub temu
da so vozila stara tudi po 50 in več
let, so vsa zmogla silne vzpone
med goricami, ko so vozili do vi-
notoča Hlebec na Kogu, kjer je
bila ena izmed postojank. Vozila
so morda res stara, vendar odlično
ohranjena in skrbno negovana, saj
so se brez težav držali urnika, ki so
ga napovedali. Kar se tiče strasti za
negovanje jeklenih veteranov
kroži o tem tudi šala, ki pravi, da
se z njimi ljubitelji ukvarjajo bolj,
kot s svojimi ženami. Strast bi se
medna lahko primerjala s tisto, ki
jo poročeni možje gojijo do svojih
ljubic.
Ob 11. uri so se vozniki ustavili
v Središču, na kosilo pa so prišli v
Ormož. Navada je takšna, da si v
poljski kuhinji po poti kuhajo ko-
silo. Pravo Puhovo kosilo je ses-
tavljeno iz pasulja in kruha,
pripravljajo pa ga Osterčevi iz
Veržeja. To je prava poslastica in
zato so motoristi na kosilo povabi-
li tudi ormoškega župana Vilija
Trofenika. Na parkirni prostor
pred ormoški hotel ga je na svojem
BMWju pripeljal stanovski kolega
in predsednik društva Ludvik
Bratuša. Bratuša je za Trofenika
dejal, da je bil dober sovoznik in
da ga bo poskušal navdušiti za
oldtimerje. Povabljen je bil tudi
ptujski kolega Miroslav Luci, ki
pa je praznoval na Ptuju.
Ob motoristih se je zbralo veliko
število ljubiteljev tehnike in starih
vozil. V pogovoru so udeleženci
dejali, da so večino teh danes prav
"šmekersko" obdelanih vozil zno-
sili skupaj iz različnih grap, pod-
strešij in senikov, kamor so jih
nekdanji lastniki zavrgli. Iz
Ormoža so vozniki nadaljevali
svojo pot preko Sv. Tomaža nazaj
v Ljutomer. Zvečer je zasedalo še
Puchovo sodišče, saj je posebna
komisija ves dan ocenjevala
obnašanje in urejenost udeležen-
cev. Komisija je delovala pod krin-
ko, tako da vozniki niso vedeli,
kdo je član komisije. Zabavno
druženje se je nadaljevalo pozno v
noč.
viki Iclemenčič
Številni udeleženci so v centru mesta dvignili precej
prahu.
HAJDINA / OBNOVA NADVOZA V ZAMUDI
Obnova nadvoza nad železniško
progo na magistralni cesti Hajdina
- Macelj v Hajdini se je zavlekla
daleč nad predviden čas sanacije.
Prvotno je izvajalec - Ingrad iz
Celja pridobil dovoljenje za polo-
vično zaporo ceste od 10. februarja
do 12. maja. Pozneje so dobili do-
voljenje za podaljšanje zapore do
15. julija, tudi do tega roka pa sa-
nacije niso končali. Kot smo izve-
deli na upravi podjetja Ingrad Cel-
je, v prvotnem načrtu sanacije niso
bila predvidena vzdrževalna dela,
ki so se pokazala za nujna v času
obnove nadvoza. Tako so morali
odstranjevati že zabetoniran
pločnik na levi strani, predvsem
pa so potrebna velika vzdrževalna
dela na betonskih stebrih mostu.
Kot so povedali v Celju, bo gornji
del nadvoza dokončno obnovljen v
približno treh tednih, realno je to-
rej pričakovati do konca avgusta.
Dela pri vzdrževanju nosilnih
stebrov pa se bodo še nadaljevala,
vendar ta ne bodo ovirala prometa.
JB
Obnova nadvoza zahteva veliko več dela, kot je bile
predvideno v prvotnem načrtu. Promet je že nekaj me-
secev izmeničen.
SLOVENSKA BISTRICA - TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER

Kljub temu, da so predstavitev Turistično informativnega centra
z govori, kulturnim dogodkom in drugim prestavili na jesen, je
prav, da povemo nekaj besed o tej dejavnosti z rojstnim datu-
mom 1. januar 1996. Center je nastal na pobudo vseh, ki želijo
obogatiti in popestriti turistično ponudbo mesta in občine Slo-
venska Bistrica.
Kratica za to dejavnost pa
predstavlja vse tisto, kar v slo-
venjebistriški občini lahko
ponudijo v kulturno - zgodo-
vinskem, kot turističnem pogle-
du. Tako je črka T rdeče barve
in predstavlja bistriški grad, kjer
ima TIC svoje prostore, v njem
pa je tudi velik del kulturno -
zgodovinske dediščine teh kra-
jev. Črka I je zelena, takšen je
tudi Boč, štajerski Triglav, ki se
z višino 1000 metrov pokrovi-
teljsko dviguje nad južnim de-
lom občine. Zelene barve pa je
tudi Pohorje s svojimi gozdovi
ter ostale naravne znamenitosti.
Črka C je modre barve, preko
nje se vlečejo bele vijuge, kot po-
horske smučine pri Treh kraljih.
Predstavlja pa možnost rekreaci-
je, oddiha, zabave ter gostinske
ponudbe slovenjebistriške
občine. Vse tri črke pa v ozadju
obdaja Črno jezero.
Vsakdo, ki se napoti v TIC,
mora iz zunanjega grajskega
dvorišča v notranjega skozi
podhod, kjer ga pozdravita Her-
kul in Merkur. Lahko bi rekli,
da ravno pravšnje okolje za de-
javnost, kjer vas seznanijo z
mnogimi informacijami.
Delo Turistično informativne
ga centra, ki gre v osmi mesec
starosti je zbiranje informacij'
obveščanje, izdelava mesečnega
koledarja prireditev, kar delaji
že od ustanovitve dalje ter vo-
denje po sedmih stalnih in neka
terih občasnih zbirkah, ki sc
našle svoj prostor v bistriškem
gradu, viteški dvorani, sobi pr^;
porov, grajski kapeli, poročm
dvorani in še čem. V poletnih
mesecih organizirajo tudi ogled'
po mestu Slovenska Bistrica tei
poteh naravne in kulturn'
dediščine na območju občine.
Pri Turistično informativne^
centru Slovensdka Bistrica, kje'
opravlja delo koordinatorja Ja®^
Jeglič, se povezujejo tudi z osta-
limi turističnimi institucijami^
Sloveniji, turističnimi društvi i"
drugimi.
Področje dejavnosti o vsefl'
kar se dogaja in je znamenitega^
občini, je izredno pestro, saj ^
kega, ki pride k njim, lahko ii'
formirajo o kulturni in naravD'
dediščini občine. Izvejo pa
vse o gostinski ter ost^
ponudbi kot so planinski dom"'
vi in koče, turistične kmetije?^'
notoči, koncerti, diskotek^;
rekreacija, šport, lov in ribolo^
ter razni vozni redi, banke,
tične organizacije in še o čem'
Vida Topolo^^
tednik je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deta, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.0.0., Ptuj.
UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (v.d. direktorja),
L udvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
Tehnično uredništvo:
Slavko Ribarič, Jože Mohorič
Oblikovanje strani,
računalniška grafika in stavek:
Stavko Ribarič
PROPAGANDA:
Ollver Težak, v 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ruj; v (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
E - pošta: ptednik®kdm-ptuj.si
PTUJ / MESTNI SVET JE ODLOČIL
Izsiljena investiiiia ob Šolskem ientru
Občina Ptuj bo prispevala 10 milijonov tolar-
jev k izgradnji šolskih igrišč ob srednješols-
kem centru, so sklenili ptujski svetniki na
seji prejšnji teden po dveurni razpravi, ki je
bila vseskozi naravnana proti tej odločitvi.
Kot je bilo pričakovati, je svetnike motilo
predvsem dvoje: namembnost stadiona in pos-
topek vodstva srednješolskega centra oziroma
gradbenega odbora v zvezi z gradnjo.
Srednješolski center se je namreč že pred letom
in pol prijavil na razpis Ministrstva za šolstvo in
šport za gradnjo zunanjih šolskih igrišč z 200-
metrsko atletsko stezo, prekrito z umetno maso,
nato pa januarja letos izbral izvajalca za gradnjo
šolskih igrišč. Pri načrtovanju investicije je
predvidel 30 odstotkov denarja lokalne skup-
nosti, ne da bi si pri tej lokalni skupnosti
sredstva zagotovil že v letnem proračunu. Nas-
protno, mestni svet je bil prejšnji teden, ko bi
moral dati denar, prvič seznanjen z načrti Mi-
nistrstva za šolstvo in šport in Srednješolskega
centra Ptuj. Posamezni svetniki so postopek
označili kot izsil)evan)e.
Ker pa gradnje brez omenjenih 10 milijonov
o' . - -C - . iiwf........... m;: :inii:i.iiiiiMiiiriiM
ni mogoče nadaljevati, na zelenici ob šolskem
centru pa je gradbišče, jih bo občina Ptuj vseeno
prispevala kot enkraten prispevek. V investicijo,
vredno 136 milijonov tolarjev, pa se kot soinves-
titor, ki naj bi dal vsaj 30 odstotkov denarja, ne
bo vključila. Stadion ob šolskem centru namreč
ne bo uporaben za športnike, saj bo imel le 200-
metrsko stezo, za rekreativce pa tudi ne, saj je
znano, da poteka pouk v šolskem centru skozi
ves dan. Občina načrtuje v naslednjih letih
obnovo mestnega stadiona in športnih igrišč. Za
omenjenih deset milijonov si bo mestna občina
zagotovila uporabo igrišč za osnovnošolske na-
mene. Občine so namreč za zagotavljanje osnov-
nošolskega pouka dolžne poskrbeti skupaj z
državo, za izvedbo šolanja na srednješolski
ravni pa je zadolžena država.
Deset milijonov sredstev bo prispevala
Mestna občina Ptuj iz sklada stavbnih zemljišč,
tako da so svetniki hkrati potrdili dopolnitev
programa sklada stavbnih zemljišč, ki vsebuje še
15 milijonov stroškov izterjave za dveletno
obdobje davčni upravi in 8 milijonov tolarjev za
gradnjo pločnikov ob Dornavski cesti.
Milena Zupanič
^gpmiK ^Čgmgfe, 8. avgust 1996
3
Dobro sodelovanje z vojašnicaiiii
Mariborska bolnišnica ozironna njen oddelek za transfuziologijo
in imunohematologijo izjemno dobro sodeluje z vojašnicami v
5lovenski Bistrici, Ptuju in tudi v Mariboru. V času vojaškega roka
ffliadi dvakrat darujejo kri, številni pa se vračaip tudi kasneje. Kot je
povedala predstojnica oddelka dr. Vera Urlep Salinovič, bi lahko bili
resnično zaskrbljeni, če ne bi tako dobro sodelovali s slovensko
vojsko, ker tudi pri njih opažajo vztrajno padanje števila krvodajal-
(■ev. Vojaki predstavljajo v zadnjem času 16 odstotkov vseh daroval-
(-ev kn/i. Še pred leti je imel Maribor 1 8 tisoč darovalcev krvi, lani jih
je bilo že pet tisoč manj.
Priprove no mednorodni obrtni sejem
ftri Območni obrtni zbornici Ptuj že nekaj časa potekajo priprave
I na 29. mednarodni obrtni sejem v Celju, ki bo letos od 13. do
22. septembra. Kot že v prejšnjih letih bo zbornica skupaj s svojimi
^lani razstavljala v hali A, ki je tudi najbolj obiskana. Na voljo ima
54 m2 površine. Prijave sprejemajo do konca avgusta. Okvirna cena
m2 razstavnega prostora je 30 tisoč SIT.
............
Obrtniki bodo obiskoli Švico
Btujski obrtniki bodo v okviru tradicionalnega obrtniškega je-
i senskega izleta obiskali Švico. Izlet bo od 26. do 29. septembra.
V soboto na ptujski televiziji
f tokratni oddaji ptujske televizije bo osrednja pozornost pos-
večena prvemu prazniku mestne občine Ptuj. Tinček Ivanuša je
zbral utrinke s sobotnih slovesnosti. Ogledali pa si bomo lahko tudi
novi film Tinčka Ivanuše pod naslovom Ne utihni stari mlin.
Pripravila:MG
Odpadke bomo ibirali ločeno
Movi Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih
Rodpadkov, ki ga je sprejel svet mestne občine Ptuj določa, da
bodo občani po novem zbirali ločeno posamezne vrste odpadkov.
Rok za izpeljavo novega načina zbiranja odpadkov je tako za
občane kot za Čisto mesto tri mesece. Ob tem bodo uvedene tudi
nove posode za zbiranje odpadkov in predvidena vrsta novosti, o
čemer bodo občani natančno obveščeni.
MZ
mvori se...
r Da se je praznovanje prvega
l^tottiika mestne občine začelo z
fiiaso Udeležili so se je tudi
JDcsini svetniki in javnost upa,
so, vsaj nekateri tega
potrebni, šli tudi k spovedi.
-DA se ve, kdo je za sobotno
osrednjo proslavo ob prvem
prazniku naprosil dež. Zagotovo
^isti, ki so bili proti prazniku 5.
avgusta. Tokrat so nesporno do-
BPUBH^fejaio zgoraj (nad
da bo potrebno
H^K ^llča v bodoče bolj
t^i^ltSsA je slavnostna seja
sveta dala idejo, kako
sltrajšati vse navadne seje svet-
nikov: seje naj bodo stoje,
zadnja je namreč prav zaradi
tega trajala samo 27 minut.
...DA je bilo zadnje čase o
bivšem prvem možu zgodo-
vinsko kulturne institucije izgo-
vorjenih toliko obremenilnih
besed, da je bilo kar pričakovati,
da bo dobil svoje novo delovno
mesto v bivših zaporih. Še
dobro, da se nekateri novopoli-
tiki niso spomnili, kakšno upo-
rabnost je imel nekoč Orfejev
spomenik.
...DA so se v Podgorcih pome-
rile koze tako v športnem kot le-
potnem tekmovanju. Kot smo
poročali, je na lepotnem tekmo-
vanju zmagala koza Danica. No-
vica govori tudi o lastniku zma-
govalne lepotice, ne pove pa, za-
kaj je dal lastnik kozi žensko
ime. Morda zaradi neizpolnjene
ljubezni ali kakega drugega sla-
bega ali lepega spomina na
žensko s tem imenom.
Izplaiilo dividend v
bistriški tovarni olja CEA
^ Tovarni olja Gea so v prvem tednu letošnjega julija opravili drugo
"j^Pščino delničarjev. Na podlagi uspešnega poslovanja v letu 1995, so se
^^'očili tudi o delitvi dobička. Za izplačilo dividend so tako namenili 35
pstotkov dobička. Vsem delničarjem bodo po 12. avgustu pričeli izp-
^cevati dividende v bruto znesku 56,10 tolarjev za delnico, oziroma 42
j^^arjev netto. To bo torej že druga dividenda, prejeli pa jo bodo vsi tisti,
so s svojimi certifikati ali drugače vplačali delnice v Tovarni olja Gea
■a. Slovenska Bistrica.
Vinice Tovarne olja Gea d.d., ki so bile prodane v javni prodaji (delni-
2 oznako G) pa od 30. julija letos kotirajo tudi na borzi in sicer na trgu
p Tako je zaključena še zadnja faza lastninskega preoblikovanja
J ^ '^tja in delničarjem dana možnost, da z delnicami Tovarne olja Gea
2a katere pa je veliko zanimanja, lahko trgujejo.
VT
ORMOŽ / 19 SEJA SVETA
Zadnje predpočitniške seje ormoškega občinskega sveta
so se udeležili vsi svetniki, seje pa se iz osebnih razlogov
ni udeležil župan Vili Trofenik. Seja je obsegala le 18
točk dnevega reda. Na pni pogled se je zdelo, da so vse
bolj formalne narave, vendar so bili svetniki precej
neodločni in so dvomili o smiselnosti lastnih sklepov, ki
so jih sprejeli na minulih sejah.
To je bilo najbolj jasno izraženo
pri sprejemanju 5. točke, ki je ob-
segala gradbeno pogodbo za iz-
vedbo 1. etape, 1. faze bogatenja
podtalnice. Projekt vreden 50 mi-
lijonov tolarjev so svetniki sicer
potrdili, vendar so zahtevali, da se
do naslednje faze gradnje preučijo
tudi druge možnosti oskrbovanja z
vodo. Navduševali so se nad glo-
binskimi vrtinami in načinu
oskrbe, kot ga imajo v ptujski
občini. K temu jih je najbrž inspi-
rirala relativno visoka cena vseh
prispevkov, ki jih Ormožani
plačujejo za kubik porabljene
vode. Kljub temu pa je predlog
prišel malce pozno, saj se že nekaj
let pogovarjajo, da bi zadostne
količine pitne vode zagotovili s
projektom bogatenja podtalnice.
Za ta projekt, ki je tik pred realiza-
cijo, so namenili že velikanske
vsote denarja za raziskave in izve-
denska mnenja. Sedaj pa svetniki
dvomijo ali je bila njihova
odločitev prava. Predlog o raziska-
vah dodatnih možnosti oskrbo-
vanja z vodo je bil podan nekako
po motu: Treba je varčevati, pa naj
stane kar hoče!
Za izvajalca del pri izgradnji ka-
nalizacije v Cvetkovcih in za iz-
gradnjo vodovoda v krajevni skup-
nosti Sv. Tomaž so izbrali Komu-
nalno podjetje Ormož. Novo opre-
mo za prizidek šole v Ivanjkovcih
pa bo priskrbelo podjetje Euro de-
sign iz Apač. Tudi pri razpisu
sredstev za finančne intervencije
za razvoj kmetijstva v letošnjem
letu, je prišlo do vročih razprav.
Brez izjeme so se vsi strinjali z nu-
jnostjo objave razpisa in z
dejstvom, da je denarja zelo malo
(9,482.000 tolarjev). Sporen in
spremembe potreben pa je za
določen krog svetnikov pravilnik,
ki določa, da so do sredstev upra-
vičeni le tisti prosilci, kjer je vsaj
en član družine kmečko
zdravstveno zavarovan. Ivan Hržič
je zahteval spremembo pravilnika,
podprl ga je Otmar Medik, ki je
dejal je to edini pravilnik, ki
občane deli v razrede. Nasprotoval
je Slavko Pere, Martin Rudolf pa je
dejal, da kmetje tudi ne dobivajo
sredstev iz skladov za malo gospo-
darstvo ali industrijo, zato naj
sredstva, ki so namenjena kme-
tijstvu pripadejo kmetom. O spre-
membi pravilnika se bodo pogo-
varjali jeseni. Vsi upravičenci pa
naj čimprej oddajo svoje vloge, ki
jih sprejema občinska uprava.
Svetniki so izbrali za deponiranje
namenskih sredstev za pos-
peševanje razvoja malega gospo-
darstva v višini 5,5 milijonov to-
larjev in dodeljevanje kreditov
Novo KBM. Dogovorili so se, da
se kasneje ta sredstva namensko
uporabijo za malo gospodarstvo ali
se prelijejo v sklad, če bo usta-
novljen.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o
postavitvi doprsnega spomenika
škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču
pred cerkvijo pri Miklavžu. Tem-
peraturo pa je še enkrat dvignila
razprava ob potrditvi podžupana.
Potem ko so svetniki izrazili
različne poglede na predlog kandi-
data za podžupana in se različno
spominjali dogovorov iz preteklos-
ti, so s 14 glasovi za in 12 proti, za
podžupana potrdili Miroslava
Hanželiča.
viki klemenčič
UUTOMER / OBČINSKI SVET
NAČRTOVALCI NAJ UPOŠTEVAJO ZNAČILNOSTI
PROSTORA IN POSKRBUO, DA BODOČA AVTOCES-
TA PRLEKUE NE BI PREVEČ RAZKLALA - SKRB
TUDI ZA ŽIVALSKI SVET
Ljutomerski občinski svet je na
izredni seji razpravljal o trasi
avtoceste od Cogetincev do
Radmožancev. Primerjalno študi-
jo o poteku avtoceste na tem odse-
ku je že lani izdelal Ljubljanski ur-
banistični zavod, na izredni seji
ljutomerskega občinskega sveta pa
jo je predstavil dr. Franc Potočnik
iz urada za prostorsko planiranje
Ministrstva za okolje in prostor.
Že v gradivu za sejo občinskega
sveta, ki so ga dopolnili s karto-
grafskim delom so zapisali, da mo-
rajo načrtovalci avtoceste v tem
delu upoštevati krajinske značil-
nosti in posebnosti. Predlog trase
avtocestne povezave od Maribora
do madžarske meje je bil že
večkrat predstavljen v ožjih stro-
kovnih krogih ter objavljen v
javnih občilih. Državni zbor je leta
1995 sprejel dokončno odločitev o
poteku avtoceste po severni vari-
anti od Cogetincev preko Vidma -
Vučje Vasi, preko Mure in mimo
Murske Sobote ter Radmožancev.
S tem je dokončno odpadla
možnost izgradnje pomembnejše
cestne povezave (magistralnega
značaja) mimo Ormoža, Ljutome-
ra in naprej proti Lendavi oz.
madžarski meji. Predlagano traso
so v Ljutomeru že predstavili, za
sejo občinskega sveta pa so posebej
poudarili, da je glede na sprejete
dokumente treba temeljiteje raz-
misliti o interesih ljutomerske
občine, ki se morajo vgraditi že v
osnutke lokacijske dokumentacije
(v lokacijski načrt) za avtocesto
Maribor - Lendava. Zato so v od-
delku za okolje in prostorsko pla-
niranje občinske uprave Ljutomer
predlagali občinskemu svetu, naj
sprejme zahteve in jih pošlje na
Ministrstvo za okolje in prostor
kot pripombe na izdelane strokov-
ne podlage za lokacijski načrt).
Predvsem je treba vnesti
določila, da bodo po gradnji
avtoceste opravljene arondacije in
drugi posegi, ki bodo omogočili
zaokroženost površin kmetijskega
značaja. Poglavje zase so vodova-
rovalni nasipi ob Muri, treba pa bo
rešiti tudi probleme okoli izkopa
gramoza za gradnjo avtoceste in
kanalizacijskega omrežja. Svetniki
pa niso pozabili opozoriti še na nu-
jnost varovanja krajine in na ure-
janje prometnih povezav priti
Ormožu, Ptuju in Gornji Radgoni.
M. Toš
SV. ANDRAŽ
v četrtek, 1. avgusta so se
sestali člani sveta krajevne
skupnosti Sv. Andraž na tretji
redni seji. Govorili so o viziji
razvoja osnovne šole v kraju
in se odločili za pripravo ide-
jnega projekta za dvofazno
dograditev šole v popolno os-
novno šolo. Sedaj imajo v kra-
ju samo petletko, višje razrede
pa otroci obiskujejo na Ptuju
v Osnovni šoli Mladika. Zato
s tem projektom želijo svojim
otrokom omogočiti popolno
osnovno šolo v domačem kra-
ju. Razpravljali so tudi o na-
daljevanju gradnje vodo-
vodnega omrežja, glavni vod
je končan, sedaj bodo nadalje-
vali z gradnjo vodnega hrama.
S to izgradnjo bo prva faza
vodovodnega	omrežja
končana, katerega vrednost
znaša 38 milijonov tolarjev.
Še v letošnjem letu pa načrtu-
jejo pričetek gradnje druge
faze, ki zajema "vodovodno
omrežje do vsake hiše."
Odločili so se tudi za rekon-
strukcijo mrliške veže, ki bo
stala dobra 2 milijona tolar-
jev. Izvolili so tudi po-
dpredsednika sveta, Ivana
Hanžel iz SLS in nadzorni
odbor ter komisijo za neurja.
V prihodnjem mesecu pa naj
bi modernizirali en kilometer
krajevne ceste. Beseda je tekla
tudi o adaptaciji gasilsk^a
doma, v katerem v nadgradnji
gradijo stanovanje za Stanka
Krajnca, ki mu je marca 1995
zemeljski plaz odnesel stano-
vanjsko hišo. Dela so v zakl-
jučni fazi, vendar jim priman-
jkuje denarja. Vrednost del do
sedaj znaša dobrih 5 milijo-
nov tolarjev. Ministrstvo za
okolje in prostor pa je gradnjo
sofinanciralo s 4 milijoni to-
larjev.
Z.Š.
4
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
Četrtek^ 8. avgust 1996 - TEDHlk
PISE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 1 4
V Hofig Koftgir
še najbolj kitajski videz daje
Aberdeen, prebivališče ribičev,
ki leži na skrajnem južnem kon-
cu otoka Hong Kong. Kakšne
prvobitnosti tukaj nismo
pričakovali, bili pa smo kljub
temu razočarani. Ribiške barke
so delovale posodobljeno, ljudje
pa so skoraj turistično oblečeni.
Pristni je bil le vonj po ribah, ki
so jih sušili na soncu, pa tudi psi,
ki so vohljali naokrog, so vonjali
po pesjo.
Stanovali smo na Kowloonu, v
stolpnici, polni črncev, Indijcev,
muslimanov... Beli obrazi so bili
redki. Komaj smo čakali, da jo
popihamo od tod. Ljudje so ime-
li zlobne oči in policija je bila ve-
likokrat na kontrolnem obhodu.
Nasilje in kriminal sta bila v
sami atmosferi. Tega se ne da
povedati - le začuti se takoj.
Hong Kong ima eno največjih
stopenj kriminala na število
prebivalcev. Podobno kot ZDA.
Bivanje v mestu povzroči v de-
narnici pravo opustošenje. Tudi
če ne zahajate v slavni lokal Pla-
net Hollywood, ne posedate v
Hard Ročk Cafe-ju in ne uživate
v specialiteti - ptičjih gnezdih v
luksuznih restavracijah, vam de-
nar spolzi iz rok, še preden se za-
veste kdaj. Malo se vas oprime
tudi potrošniška miselnost, ki
tukaj vlada in je naravnana proti
skromnosti.
Za vse tiste, ki v mesto niso
prispeli z debelo denarnico, ki bi
jim omogočala lagodno življen-
je, je za potrebe želodca prime-
ren McDonaldos. Na vsakem
križišču se v njem zbira staro in
mlado. Zato niti ni čudno, da
smo se s Kanadčanoma zgrešili,
ko smo se dogovorili za večerjo v
najbližjem McDonaldosu. To se
je zgodilo prvi dan, ko še nismo
temeljito raziskali okolice
našega "doma". Predstavljala ga
je sobica, ki nam ni bila nič
domača. Bila je tako miniaturna.
da smo trije morali sedeti na
nadstropnih posteljah, če je eden
izmed nas stal. Pomanjkanje sta-
novanjskega prostora je prob-
lem, ki pesti državo. Morda bo z
vrnitvijo k materi Kitajski (ki bo
najbrž bolj mačeha) problem
manjši, ker bo (predvidevam)
del funkcij prevzel Shenzhen.
Morda se bo mesto bolj razširilo
v zaledje. Ugibanj je veliko in
nihče ne more zagotovo napove-
dati, ali bo prihodnost pod ki-
tajsko zastavo svetla. Od prebi-
valcev smo izvedeli, da so se bo-
gataši v zadnjih dveh letih
množično izseljevali..V ljudeh je
čutiti strah in zaskrbljenost.
Kljub temu je novogradenj v
mestu videti kar veliko. Na vi-
dez se zdi, kot da gre mesto s
svojim hitrim tempom naprej in
da ga nič ne more ustaviti. V res-
nici ga že prehiteva Singapur, ki
ima prav tako odlično lego, a ce-
nejše poslovne prostore in
manjšo politično nestabilnost.
V	nedeljo, 17. septembra 1995,
so potekale v državi volitve.
Stranki sta bili dve: pro- in pro-
tikitajsko usmerjena. Državljani
so se z veliko večino odločili
proti Kitajski, na kar so Kitajci
odgovorili, da jim bodo za svojo
odločitev še plačali (kot smo kas-
neje lahko prebrali v Bangkok
Postu).
V	Hong Kongu nimate težav z
dolgotrajnim iskanjem turis-
tičnih agencij, saj te ponujajo
svoje storitve tudi ob sobotah in
nedeljah. V nedeljo popoldan
smo kupili letalsko karto za let
do Bangkoka s KLM - Royal
Dutch Airlines za 1080 hong-
konških dolarjev, kar je po ta-
kratnem tečaju znašalo približno
137 ameriški dolarjev, ker nam
je uspelo najti najugodnejšo
menjalnico (lUSD = 7,9 H$).
Hitro smo ugotovili, da so razli-
ke med menjalnicami precejšne
in da se potovalnih čekov (Tho-
mas Cook in American Express)
ne splača menjati. Ravno obrat-
no kot na Kitajskem, kjer je bil
tečaj za potovalne čeke od
običajnega višji.
Iz Hong Konga se lahko poda-
te v bližnji Macao in po vsej Ki-
tajski. Pravzaprav je pred vami
vsa Azija, saj boste tako poceni
letalske karte težko dobili kje
drugje (verjetno še v Bangkoku
in po pripovedovanjih v Singa-
purju). Skušnjave znajo biti veli-
ke.
V Hong Kongu smo preživeli
tri dni. Niti v sanjah si ne bi
mogli želeti lepšega razpleta. V
soboto popoldan smo prispeli, v
nedeljo kupili letalske karte in v
ponedeljek ponoči že sedeli na
letalu za Bangkok skupaj z za
Angleža presenetljivo zgovor-
nim poslovnežem, ki je obiskal
Kitajsko iz poslovnih razlogov,
V kitajskem podjetju, ki ga je
obiskal, živijo delavci kot skup-
nost zase. Skupaj stanujejo v
bližini podjetja, skupaj jedo in
delajo. Zahodnjaki to težko
razumemo. Da bi gledali po de-
lovnem času sodelavce še ves
dan?! Verjetno bi večina rekla:
Ne, hvala!
Vize za vstop v Tajsko si ni
potrebno urediti, če nameravate
v državi preživeti manj kot me-
sec dni. Cepljenje ni obvezno.
Ne pozabite pa vzeti s seboj še
dolarjev ali mark, ki jih ni prob-
lem zamenjati v domače bahte.
Če imate še veljavni potni list.
na meji ne bi smeli imeti težav.
Tajska vas pričakuje.
Nočni utrip na eni izmed hongkonšicih ulic, ki se od podobnih ameriških razliku-
je po prebivalcih in napisih
Hongkonške barvite noči
Zlata poroka v Gonšuki
V knjigo zlatoporočencev
občine Gorišnica sta se za-
pisala v soboto 27. 7. 1996,
Marjeta in Slavko Pondrk
iz Formina.
Stanko se je rodil 20. 10. 1922,
žena Marjeta, roj. Zamuda pa 4.
7. 1926. Poročila sta se 21. 12.
1946 v Gorišnici. V zakonu se
jima je rodilo 5 hčera, živijo še
štiri, ki s svojimi družinami po-
pestrijo marsikateri trenutek
njunega življenja.
Stanko je bil zaposlen v TGA
Kidričevo, Marjeta pa je skrbno
gospodinjila in z ljubeznijo
vzgajala njune deklice.
Sedaj jo razveseljujejo štirje
vnuki, štiri vnukinje ter pravnu-
kinja Vanja. Na slavju zlate po-
roke se je zbralo veliko svojcev
in prijateljev in so se skupaj s
slavljencema veselili do
zgodnjih jutranjih ur.
(Foto: Laura)
PTUJ / POGOVOR Z ALENKO VINDIS, ZMAGOVALKO
DRUGE AVDICIJE ZA MANEKENKE
lepalkasimsluhmnzali^
Na drugi avdiciji za manekenke in manekene v Ptuju,
katere glavni organizator je bil Radio-Tednik, je pre-
močno zmagala 18-letna dolgonoga in črnolasa 180
cm visoka dijakinja 4-letnika srednje zdravstvene šole
v Maribor, doma iz Kicarja pri Ptuju. Alenkina
odločna pot na manekenske in lepotne odre se je v
bistvu začela z drugo avdicijo. Po zmagi so se ji kar
pričela odpirati vrata. 26. julija je podpisala pogodbo
z agencijo MCM, postala pa je tudi že finalistka tek-
movanja Elite model look v Sloveniji. Elite model
look je največje tekmovanje modelov na svetu, ki ga
organizira agencija Elite model management - Elite.
Finalno tekmovanje v Slo-
veniji bo 17. avgusta, v sve-
tovnem merilu pa v Franciji
17. septembra.
Alenka se bo že prav kmalu
morala odločiti kam po
srednji šoli. Najraje bi študi-
rala psihologijo, kjer pa je
zelo omejen vpis. Če ji to ne
bo uspelo, bo šolanje nadalje-
vala na višji zdravstveni šoli.
Da se bo nekoč ukvarjala z
ljudmi, jim pomagala v
takšni ali drugačni obliki, je
vedela že zelo zgodaj. Ko je
bila še čisto majhna, si je v
glavo zabila, da bo pomagala
ljudem. Pomagati ljudem je
zelo lepo, pravi. Med počitni-
cami je vsako leto delala na
kakšnem od oddelkov bol-
nišnice, da se je spoznavala s
svojim delom, čeprav jo bolj
zanima psiha ljudi, oziroma-
bolnikov. Letos ji to ne bo
uspelo, saj jo vabijo na vse
strani. Rada bi izkoristila
svojo priložnost, če je le
mogoče. Domači, posebej
mama jo pri tem podpirajo.
Če bo uspela doma, so ji
odprta tudi vrata v tujino.
"Na odru je super", pravi,
čeprav še nima pravih
izkušenj in potrebnega znan-
ja, daje jo tudi še trema. Rada
se lepo obleče, odvisno od
priložnosti, še najraje seže po
športnih in udobnih
oblačilih. V agenciji, kjer je
pred dnevi podpisala po-
godbo o delu, so ji naročili?
da mora še malo shujšati,
zato sedaj zelo pazi pri hrani,
veliko pa tudi kolesari. Ker
pa je odločena, da uspe, ji t®
ne dela težav.
Alenka Vindiš je zagotovo
eno od tistih mladih deklet, o
katerih bomo v bodočnosti še
slišali.
MG
Alenka Vindiš
(Foto: Kosi)

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
5
pTUJ / MESTNA OBČINA JE SLAVILA
Ja vsakogar nekaj: šport, kultura in slovesnosti
prireditve, s katerimi je Mestna občina Ptuj proslavila svoj prvi
raznik po uvedbi lokalne samouprave, so se pričele že v petek,
nadaljevale v soboto, nedeljo in ponedeljek, ko se je pričela v
^|.gjini/aciji Gledališča Ptuj in Društva umetnikov in ustvaijal-
cev Ptuja vrsta kulturnih prireditev. Na dan osrednje proslave,
y soboto, je nagajalo vreme, kije še dopustilo izvesti slovesnost
pred Mestno hišo, nato pa je GIZ Poetovio Vivat zaradi dežja
odpovedalo drugi del Ptujske poletne noči. Sicer pa je prišlo
nekaj tisoč občanov na svoj račun v petek, ko so se zabavali na
ptujskih ulicah do zgodnjih jutranjih ur.
Za Ptuj in sedanji praznik na-
jpomembnejše listine je Zgodo-
vinski arhiv Ptuj priložnostno
razstavil v poročni sobi Mestne
hiše. To je statut iz leta 1376, ki
ga je potrdil salzburški škof
Pilgrim pl. Puchheim in velja za
eno najpomembnejših besedil
slovenske pravne zgodovine. Na
Ptuju hranijo kopijo, original pa
v Nemčiji. Podobno pomembna
listina je dopolnjen statut mesta
Ptuj iz leta 1513, ko ga je
nadškof Lenart potrdil 5. avgus-
ta, na Ožbaltovo, torej dan, ki so
ga svetniki današnje občine iz-
brali za občinski praznik.
Osrednje praznične prireditve
so se pričele z mašo v cerkvi sv.
Ožbalta in s slovesno sejo
mestnega sveta, na kateri je svoj
pogled na pomembne ptujske
listine predstavil član SAZU dr.
Jože Mlinarič. Ob 19. uri se je
pričela slovesnost pred Mestno
hišo, na kateri je zapel himno
mednarodno uveljavljeni teno-
rist Ptujčan Janez Lotrič, nato
sta nagovorila občane in po-
vabljene goste predsednik
mestnega sveta Milan Čuček
in župan Miroslav Luci, ki je
slavnostno prisegel in prejel iz
rok najstarejšega svetnika, Mitje
Mrgolela, župansko ogrlico. Mi-
roslav Luci je v svojem govoru
med drugim poudaril pomen
Ptuja kot regijskega središča, za
katerega se trudi skupaj s svetni-
ki, dobre sosedske odnose pa so
potrdili župani Kidričevega,
Juršinc, Vidma, Ormoža,
Gorišnice in Dornave, ki so slo-
vesnost obiskali in Ptuju čestita-
li ob njegovem prazniku. Prire-
ditev so kulturno obogatili poleg
Janeza Lotriča še ptujska godba
na pihala, folkloristi iz Marko-
vcev in njihovi gostje iz Češke.
Zupan je podelil plakete
Mestne občine Ptuj in spo-
minska priznanja - pečat mesta z
likom svetega Jurija. Plakete so
prejeli doktor Roman Glaser,
predsednik Perutnine Ptuj,
Stanislav Brodnjak, direktor
Mercatorja severovzhodne Slo-
venije, Vekoslava Gojčič, di-
rektorica Term, in Območna
obrtna zbornica Ptuj, spo-
minska priznanja pa Folklorno
društvo Markovci, Anton Hor-
vat, umetniški vodja Pihalnega
orkestra Ptuj, in Franc Lačen,
predsednik Zveze kulturnih or-
ganizacij.
Prazniku so bile posvečene še
nekatere druge prireditve v mi-
nulih dneh: odprtje novih
pločnikov v Stojncih, ptujski pa-
dalski pokal, rancarski spust po
Dravi, mednarodni folklorni fes-
tival v Markovcih in pa kulturne
prireditve, ki jih organizirata
Gledališče Ptuj in Društvo
umetnikov in ustvarjalcev Ptuj v
naslednjih dveh tednih.
Milena Zupanii
Operni pevec Janez Lotrič, ki bo še jutri koncertirai
na Ptuju, Je poklonil soobčanom Zdravljioo in pesem
Slovenec sem.
Zupan je prejel od sveta občine župansko ogrlico, ki
jo je izdelal oblikovalec nakita Stane RandI iz Aj-
dovščine. Nosil Jo bo ob posebnih, za občino po-
rnembnih priložnostih.
Trenutek osrednje slovesnosti ob prvem prazniku -
občasno rosenje v mesto je zadržalo doma marsika-
terega zabave željnega Ptujčana.
Spominsko priznanje, pečat mesta Ptuja z likom sv.
Jurija, Je župan Miroslav Luci podelil tudi Francu
Lačnu, direktorju Radia in Tednika, za dosežene us-
pehe in zasluge pri vodenju Zveze kulturnih organi-
zacij Ptuj.
Paradižnik za celo družino
Na vrtu Darinke in Borisa
Goloba v Ulici Avgusta Hlupiča
12 v Ptuju je to poletje bogato
obrodil paradižnik. Na eni od sa-
dik sta zrastla prava velikana -
večji paradižnik je tehtal 1,2 kg,
manjši 90 dag. Darinka Golob je
povedala, da vsako leto posadi
debelo sorto paradižnika, da pa
še take letine kot je letošnja ni
bilo. Sadike je dobila od znanke.
MG
Narava se je razbohotila v
vsem svojem razkošju in
vrtičkarje bogato nagrajuje za
njihov trud. Na vrtovih je ze-
lenjave, da gospodinje boli
slava, ko od obilice vsega ne
vedo, kaj bi dale v lonec. Ne-
kateri plodovi pa so tudi mal-
ce nenavadni. Ta 850 gramski
paradižnik v obliki venčka je
zrasel na vrtu Elizabete Ga-
berc iz Ormoža.
vlf
Paradižnika velikana
(Foto: J. Bračič)
LENART / GORENJSKI SEJEM V
SLC)VENSKIH GORICAH
Ob veliki maši so
ljudje radi šli v
Kranj na sejem....
RAZGRNILI	SO
LETOŠNJE POSLOVNE
NAČRTE GORENJSKEGA
SEJMA, NA KATEREM SO-
DELUJEJO	TUDI
RAZSTAVLJALCI IZ SV
SLOVENUE- NAJVEČJI JE
LENARŠKI TRGOPREVOZ
Na terasi znanega lenarškega
gostišča ELBL v Spodnjih
Žerjavcih je bila zanimiva no-
vinarska konferenca, na kateri
je vodstvo Poslovno-priredit-
venega centra Gorenjski sejem
iz Kranja razgrnilo letošnje
poslovne načrte in predstavilo,
veliko sejemsko prireditev. Ta
bo že po tradiciji od 9. do 18.
avgusta in je neke vrste nadal-
jevanje več kot pol tisočletne
tradicije sejemskih prireditev
na Gorenjskem. Direktor se-
jma Franc Ekar je namreč pos-
tregel z nekaterimi podatki iz
zgodovine, ko so ljudje ob veli-
ki maši ali velikem šmarnu
radi romali na Brezje, spotoma
pa se ustavljali še na sejmu v
Kranju. Med njimi je bilo vse-
lej veliko romarjev in kupcev
iz Štajerske, je še dodal direk-
tor Ekar. Obširneje je predsta-
vil 46. mednarodni kmetijski
sejem, ki bo v Kranju od 9. do
18. avgusta. To bo prava ma-
nifestacija novosti, ugodnih
nakupov, poslovnih in prija-
teljskih srečanj. Med na-
jvečjimi razstavljalci bo tudi
lenarški Trgoprevoz, ki bo
predstavil nekaj novosti iz
programa traktorjev Universa-
le.
Na sejmu bo sodelovalo 743
razstavljalcev, od tega 690
domačih in 53 tujih. Med nji-
mi jih bo največ iz Nemčije,
Avstrije, Italije, Makedonije,
Bosne in Hercegovine. V prvi
vrsti pa želijo na sejmu
predstaviti slovensko blago,
slovenske izdelke in domačo
kakovost, je povedal v Lenartu
direktor sejma Franc Ekar. V
okviru prireditve bo tudi boga-
ta gostinska ponudba, poskrbe-
li so za tradicionalne zabavne
večere, na katerih bodo nasto-
pili priznani glasbeniki in
umetniki, ob veliki maši tudi
Lojze Slak.
V Lenartu je bilo tudi precej
govora o nepovezanosti slo-
venskih organizatorjev sejmov.
Franc Ekar je izrazil obžalo-
vanje, ker je ugasnila nekdanja
sejemska skupnost Alpe-Jad-
ran. Sicer pa je letošnji sejem
naravnan tako, da bi se čimbolj
zbližali proizvajalci, trgovci in
potrošniki-kupci. Gorenjski
sejem v hudem konkurenčnem
boju obvladuje solidno in pozi-
tivno poslovanje, odlika prire-
ditve pa je skrbna priprava
razstavnega prostora in selek-
tivni izbor.
M. Toi
6
OD roo IN MM
Četrtek, 8. avgust 1996 - TEDHh,
MAKOLE
M^scRlMf CASf to doiNiiccnfijpB imliiiiiicjpii
A^muMm ■lim fftiiifli ff tiiii nuti^a^ Mcilnfe
čeprav so v zadnjih nekaj letih tudi na območju KS Makole zabeležili nekaj pomembnih
pridobitev, s katerimi so se pokazale nove perspektive hitrejšega, predvsem ekonomskega
razvoja območij ob Dravinji, to je v samih Makolah, središču KS in mnogih manjših oko-
liških zaselkov, tukaj še vedno prevladuje spoznanje nerazvitosti. K takšnemu stanju na-
jveč pripomore pomankanje industrijskih ali drugih proizvodnih zmogljivosti, kjer bi
domačini pridobili nova delovna mesta ter si tako zagotovili varnejši ekonomski položaj.
Čuti se vedno pomanjkanje urejenih cest kot tudi drugih za normalnejše življenje
potrebnih pridobitev. Predvsem v oddaljenejših krajih sta to še vedno elektrika in voda.
Vedno pomembnejše pa postaja tudi vprašanje telefonije.
Središče KS Makole v še neokrnjenem naravnem okolju
Predvsem pomanjkanje finančnih
sredstev je tudi vzrok, da ene os-
rednjih novih zgradb v središču na-
selja Makole ne uspejo že več let do-
končati pa tako ostajata neuporabna
stari kot tudi novi kulturni dom.
Stari je zaradi dotrajanosti že kar
spomenik nekoč bogatega kultur-
niškega življenja v Makolah in okoli-
ci. Novi kulturni dom pa je, samo
nekaj metrov oddaljen od starega,
nedokončano upanje po ožjvitvi bo-
gate preteklosti in združevanja gene-
racij, ki so že ali bi še rade stopile na
amaterski gledališki oder. V novem
domu kulture pa bo dovolj prostora
tudi za mnoge druge vzporedne de-
javnosti. Za sedaj pa je v njem samo
pisarna krajevnega urada in sedež
KS Makole.
Prizadevnosti krajanov KS Mako-
le, da bi se le nekako uspeli rešiti iz
primeža nerazvitosti, žal vsako leto
zelo močno zmanjšujejo tudi vsako-
letne poplave reke Dravinje, ki jim
odnaša ali uničuje poljske pridelke
in druge naravne dobrine, s katerimi
si zagotavljajo vsakdanji standard.
Veliko škode pa jim povzroča tudi na
cestah in drugih komunalnih objek-
tih, katere so v največji meri gradili z
prostovoljnim delom in vlaganji že
tako skromnih finančnih sredstev
lastnega gospodinjstva.
Priznati je trebna, da imajo pri
svojih prizadevanjih obnove in iz-
gradnje predvsem cest, vodovodov
in elektrifikacije veliko pomoč
skupščine občine Slov. Bistrica in v
določeni meri tudi države, vendar ta
ne zadostuje mnogo večjim potre-
bam za hitrejši razvoj krajev ob Dra-
vinji in Halozah. Ob večjih neurjih
pa doživljajo dodatne naravne
nevšečnosti še prebivalci ob potoku
Jelovec, ki se ob vsakem večjem
dežju spremeni kar v rušilni hudour-
nik.
Ti in še nekateri vzporedni proble-
mi so osnovni vzrok ob ugotavljan-
jih, da se območje krajevne skupnos-
ti Makole še vedno razvija počasneje
kot večina drugih, prav tako nerazvi-
tih, predvsem Pohorskih predelov
občine Slov. Bistrica. Žal tudi veliko
upanje, da bi hitrejši razvoj dosegli z
razvojem turizma, grad Štatenberg z
okolico, ne doživlja pričakovanega
razcveta. Vzrokov za to je več. Med
najpomembnejšimi pa je prav gotovo
spoznanje, da ob velikem številu
obetajočih načrtov in obljub "zman-
jka" predvsem tistih, ki bi načrte
spremenili v dejanja. Uspešnost tu-
ristične dejavnosti na Štatenbergu bi
prav gotovo pomenilo veliko pri-
ložnost za nekaj novih delovnih
mest pa tudi za prodajo izdelkov
domače kulinarike, ki je v tem koncu
Slovenije zelo uspešno ohranila ku-
harske značilnosti več preteklih ge-
neracij.
Upanje v lepšo prihodnost prebi-
valcem Dravinjske doline, ob priro-
jeni skromnosti tudi danes ni splah-
nelo, čeprav se dobro zavedajo, da
bodo za to morali največ storiti kar
sami. Sicer pa so tega že navajeni,
predvsem pa ostajajo trdno
prepričani, da bo nekoč tudi pri njih
beseda nerazvitost postala pretek-
lost.
Potograilfe In tekst:
Viktor Horvat
Grad Štatenberg, sedaj še " speča" Trnjulčičca" ob|.
jubljenega turističnega razvoja Dravinjske doline in
KS Makole
Edini industrijski obrat v KS Makole, mirujoče
upanje gospodarskega razvoja Makolčanov in oko-
ličanov.
PTUJ / TABOR DRAVA '96
Tri stvari so lepe: ljubezen, delo in zvezdnato nebo.
Da bi izvedeli kaj več o slednjem, so se nekateri ude-
ležili ekološkega tabora Drava '96.
Katera so vesoljska telesa, kakšna
so, kje ležijo in kako daleč so, kako
se gibljejo in kako živijo - vse to in
še več preučuje veda, ki ji rečemo
astronomija.
Njeni začetki sedajo daleč v zgo-
dovino človeštva. Ze davno so opa-
zili, da po Soncu in zvezdah lahko
štejemo dneve in celo sestavimo
koledar. Astronomija je z nekateri-
mi naravoslovnimi in tehniškimi
znanostmi pripravila pogoje za
izstreljevanje umetnih satelitov in
vesoljskih ladij ter odprla pot člo-
veku v vesolje. Njeni izsledki so
pomembni za fiziko, kemijo, geo-
dezijo in druge znanosd. Astrono-
mi so na primer odkrili helij prej
na Soncu kot na Zemlji. Našli so
snovi združene tako, kot tega v la-
boratoriju ne moremo doseči. Geo-
detom je odkrila obliko, velikost in
maso Zemlje. Povezana je tudi
obratno. Fiziki in kemiki so posre-
dovali nove metode pri raziskovan-
ju nebesnih teles (fotografijo,
spektroskopijo, radioteleskopijo
itd.). Matematiki pa nudijo astro-
nomom vedno bolj izpopolnjene
računske metode in računalnike.
Še do nedavnega je bila astrono-
mija samo opazovalna veda. Razvoj
tehnike vesoljskih poletov pa nudi
povsem nove in neizčrpne možnos-
ti ne samo za posredno, ampak tudi
za neposredno preučevanje vesolja.
Skoraj ni človeka, ki se ne bi
vprašal, kako je nastalo vesolje. Se-
veda točnega odgovora ne moremo
dati, lahko pa samo omenimo teo-
rije oz. hipoteze o njegovem nas-
tanku, saj teh trditev ne moremo
dokazati. Najverjetnejša je usta, ki
govori o velikem poku. Vsa masa
vesolja naj bi bila strnjena v eni
točki in ob določenem iasu naj bi
prišlo, do eksplozije. Do te trditve
so prišli tako, da so čas navidezno
zavrteli nazaj, saj se vesolje širi v
vse smeri. Ta snov, ki naj bi se pri'
tej eksploziji razpršila po vesolju,
bi se na nekaterih mestih zaradi
svoje privlačnosti (vsaka masa ima
gravitacijo) začela zbirati v posa-
mezne objekte, ki jih danes imenu-
jemo planeti, zvezde in galaksije.
To vse skupaj naj bi bilo pred
približno petimi milijardami let od
takrat pa vse do danes se je na ne-
katerih planetih razvilo življenje.
Da, tudi na nekaterih drugih pla-
netih, čeprav ni dokazano, tako kot
ni dokazano veliko vsega, kar trdi-
mo o vesolju. V vesolju obstaja sto
milijard zvezd, ki imajo enake po-
goje, da v svoji okolici razvijejo
življenje. Tudi mi nismo sami v
našem osončju. Na Jupitrovi luni
Evropa so odkrili začetke življenja.
Tako kot govorice vplivajo na
ljudi, tako zvezde in planeti vphva-
jo na nas iz vesolja. Tako so doka-
zali fiziki in tega se prav dobro za-
vedajo astrologi, ki nam pišejo ho-
roskope in osebne atrološke karte
in prav slednjim lahko popolnoma
zaupamo, če verjamemo v zakone
narave.
Seveda se v teh nekaj vrsticah ast-
ronomije in vesolja ne da predsta-
viti, rečemo lahko samo, da je vse
vesolje eno samo valovanje, ki je
sestavljeno iz manjših. Nismo še
odkrili pravila, po katerem so po-
vezana. Nekateri so poskusili, a žal
neuspešno, med njimi tudi Nini v
svoji knjigi Kdor ho zadnji zapustil
to mesto, naj ugasne luč v zgodbi Iz
dnevnika nekega fizika.
Mentor za astronomijo:
MIlan Krainc
mnmmKmmmmmmmmBmmm
Danes le še malokdo ve, razen tistih najstarejših, da je
nekoč na Desterniku obstajala prava pravcata "pleh muzi-
ka" - prva v Slovenskih goricah in ena mnogih redno delu-
jočih po tedanjih naših farah (današnjih krajevnih skup-
nostih).
Okoli leta 1900 jo je ustanovil
domačin Martin Simonič p.d. Jaz-
bečov dedek (rojen 1849), ko se je po
aktivnem službovanju v avstrijski
cesarsko-kraljevski vojski (tam je
igral pri vojaški godbi) vrnil v rodni
Destrnik. Takoj je okoli sebe je zbral
vrsto domačih muzikantov od blizu
in daleč, jih najprej preizkusil in se
nato odločil za petnajst najboljših,
petnajst obetajočih in najljolj za-
nesljivih. Niso bili vsi z Destrnika
kot večina, nekaj jih je prihajalo tudi
iz Trnovske vasi, Vitomarcev in celo
Benedikta. Le redki med njimi so
bili vešči branja not, ostali so igrali
po posluhu kot je bilo takrat v
splošni navadi. Vodja, ali kapelnik
Martin Simonič je vedel, da tako ne
bodo prišli dlje od igranja po
domačih veselicah in gostijah, zato
jih je začel učiti branja not. Vendar
uspeh ni bil lak kol je pričakoval, saj
so "stvar zapopadli" le nekateri, osta-
le je moral še naprej učili igranja na
pamet, če je hotel, da bi se njegova
godba postavila tudi s "čem boljšim"
kot le s tistim "hopsa-sa za veselice"
Z bogatim znanjem in izkušnjami, ki
si jih je pridobil v več kot tridesetlet-
nem aktivnem igranju v vojaški
godbi njegovega cesarskega veličanstva,
predvsem pa z neomejeno potrpežlji-
vostjo mu je to tudi uspelo! Poslej so
jih vabili na različne slovesnosti ne
le v domačem kraju, marveč tudi zu-
naj njega. Postali so slavni in znani
kot odlična "pleh muzika". Vendar le
do 1935, ko je kapelnik Martin Si-
monič nenadoma preminil, a da je
dva dni pred tem še s celotno "pleh
bando" igral na eni od mnogih ta-
kratnih vaških veselic. Muzikantje
so se razšli, sem in tja v nepopolni
zasedbi še kdaj zaigrali na kaki slo-
vesnosti vendar organizirano niso
več delovali. Po vojni so godbo sicer
poiskusili ponovno oživeti, vendar
brez pravega uspeha, čeprav so
okrnjeni nekajkrat celo javno zaigra-
li. Ni bilo več pravega vodje pa tudi
muzikantov je že primanjkovalo saj
so se medtem nekateri najstarejši že
za vedno poslovili, žal brez nadomes-
tila. V naslednjih desetletjih pa so se
glede tega razmnere še poslabšale, saj
so mladi po končanem šolanju redno
zapuščali deželo in se za stalno nasel-
jevali v mestih čim bliže industriji.
Spomin na nekdanjo destrniško
godbo je tako iz leta v leto bolj usi-
hal, dokler ni povsem usahnil. Le
nekateri najstarejši v vasi se je v svo-
jih pripovedovanjih še danes kaj radi
spomnijo.
Toda stvari so se v zadnjih ledh te-
meljito zasukale. Služb na krožniku
ni več, stanovanj v mestih pa tudi ne.
Mladi po končanem šolanju tako os-
tajajo spet doma na podeželju in
čakajo na svoj trenutek. Med njimi
pa jih seveda ni malo, ki obvladajo
tudi kakšen glasbeni instrument. Da
jim čas kar tako brezkoristno ne bi
polzel med prsti v prazno, so se reci-
mo na Destrniku, takorekoč po več
kot šestdesetletnem premoru ponov-
no združili v godbo na pihala. In
tudi tokrat jih je petnajst. Le da sedaj
z željo svoji združbi dati posebno,
uradno obliko. Zato so trombonista
in baritonista Otmarja Simoniča,
vnuka prvega kapelnika "verbajnske
pleh muzike" zadolžili, da skupaj z
županom občine Destrnik in
Trnovska vas ter predsednikom sve-
ta destmiške krajevne skupnosti
pripravijo ustanovni sestanek godbe
na pihala. Na sklic z vabilom so se
sestali v ponedeljek 29. julija in med
drugim ugotovili, da ima bodoča
godba v Desterniku vse pogoje za
obstoj in za razvoj, da si jo želijo in
da jo tudi potrebujejo saj bo, kot so
zapisali, veliko prispevala k dvigu kra-
ja na ustrezno kulturno raven. Dogovo-
rili so se, da bodo poslej redno delo-
vali pod okriljem domačega gasilske-
ga društva, da jih bo vodil strokovno
usposobljeni dirigent in da bodo
prvič javno nastopili že na letošnjem
tradicionalnem	destrniškem
kmečkem prazniku 18. avgusta.
Drugi njihov nastop pa bo sledil v je-
seni, ko bodo v Destrniku potekali
dnevi nekdanjega župnika in pesnika
Slovenskih goric Leopolda Volkmerja.
I.f.
FARAONI - SO
TAKŠNI KER
50 ŽIVI
Skoraj vsi slovenski glasbeniki
pripravijo takšno ali drugačno
predstavitev svojega novega izdelka,
vendar je daleč najbolj organizirana
tista, ki jo doživimo ob izidu nove
zgoščenke primorske skupine Farao-
ni. Letošnja je izšla vzporedno s fes-
tivalom Melodije morja in sonca, saj
je bila nosilna pesem tega mini cd-ja,
Sem takšen ker sem živ, prvič izve-
dena prav na festivalu in je prejela
nagrado za najboljšo izvedbo. Seveda
se je to poznalo tudi pri članih skupi-
ne, saj je praznovanje trajalo dolgo v
noč. Navkljub vsemu pa smo se v
nedeljo dobili na pomolu Izolskega
pristanišča in se vkrcali na barko z
imenom Zlatoperka, na kateri so Fa-
raoni ob spremljavi akustičnih kitar
v živo odpeli zmagovalno pesem in
predstavili ta novi cd, na katerem sta
še dve pesmici in sicer Ljubi ne
čakaj, ki je bila prvič zapeta na
papeževem obisku v Postojni in je
pravzaprav že starejša pesem sedaj v
novi preobliki Faraonov, ter pesem
Ti nisi sam, ki je bila pripravljena za
izbor Evrovizije, a na žalost ni bila
sprejeta. Kot sem že omenil je
predstavitev potekala na barki, v iZ;
redno prijetnem vzdušju in v družbi
večih glasbenikov, tekstopiscev in
glasbenih urednikov. Faraoni pa se-
veda ne mislijo sedaj čakati na novo
poletje' ampak so nam za pozno
sen obljubili novo zgoščenko.
rJ-
|0pNIK - Četrtek, 8. avgust 1996
7
ptUJ / IZBOR MISS ŠTAJERSKE ZA MISS SLOVENIJE
y petek je na Mestnem trgu v Ptuju v okviru Ptujske poletne noči v veliki napetosti potekal
j^bor Miss Štajerske za Miss Slovenije. Številnemu občinstvu, to noč se je na ptujskih ulicah
Ju trgil> zabavalo sedem tisoč zabave željnih obiskovalcev, se je v treh izhodih predstavilo en-
ajst lepih deklet, največ jih je bilo iz Maribora. Štiri se izbora kljub poprejšnji prijavi iz nez-
^anih vzrokov niso udeležile. Ptujske barve je zastopala Alenka Vindiš iz Kicarja (zmagoval-
l^a dnige avdicije za manekeneke, katere glavni organizatorje bil Radio-Tednik), pridružila
oa se ji	^^^ Ferčec iz Podlehnika.
Da bi bile za večerni nastop
čim lepše in čim bolje
pripravljene, so dekleta v Ptuj
pripotovale že zgodaj popol-
dan. Za njihov make up je
poskrbela znana kozmetičarka
in vizažistka Ksenja Pehlič, ki
se je nedavno tega vrnila iz
Amerike. "Dekleta so dobila
TV make up. Svetlolaske sem
uredila bolj v naravnem tren-
du, temnolaske pa v vamp stilu
glede na obliko obraza. Ni jih
bilo težko urediti, saj imajo v
glavnem lepo kožo, v primerja-
li s prejšnjimi izbori tudi bolj
Negovano."
^ prvem izhodu je komisija,
so jo sestavljali modna krea-
^orka Barbara Plaveč, župan
mestne občine Ptuj dr. Mi-
roslav Luci, predstavnik GIZ
Poetovio Vivat Niko Krajnc,
novinarka Radio-Tednika Ptuj
Majda Goznik, zlatar Jasmin
Hasanagič, državni sekretar za
turizem Peter Vesenjak,
sadjar Branko Šilec, lastnica
TA Kurent Majda Pečnik in
pevka, ki je bila tudi nekoč
miss Simona Weiss, ocenjeva-
la obraz in hojo kandidatk.
Oblečene so bile v oblačila za
prosti čas znane firme Unlimi-
ted. V drugem izhodu so bile
lepotice oblečene v kopalke
Nancy line, komisija pa je
ocenjevala postavo, noge in
prsi. V tretjem izhodu, ki je po-
tekal v večernih oblačilih po
lastni izbiri kandidatk, je ko-
misija ocenjevala celotni vtis
posameznice. Na tekmovanjih
za Miss se iščejo dekleta z lepo
postavo, lepim obnašanjem, ki
so tudi zgovorna in samoza-
vestna.
ZMAGALA JE
TATJANA
TUTAN IZ
VELENJA
Že po drugem izhodu je bilo
bolj ali manj jasno, da so v
ožjem izboru za naslov Miss
Štajerske tri kandidatke, le
vrstni red še ni bil določen. Na
koncu je lenta Miss Štajerske
pripadla že izkušeni ude-
leženki lepotnih tekmovanj in
uveljavljeni manekenki 18-let-
ni gimnazijki Tatjani Tutan
iz Velenja, ki je zbrala 235
točk, dve točki manj si je pris-
lužila novinka na lepotnih in
manekenskih odrih 18-leina
Ptujčanka Alenka Vindiš, ki
obiskuje srednjo zdravstveno
šolo v Mariboru, tretja je bila
prav tako že znana lepotica in
manekenka 18-letna Martina
Koražija iz Maribora, ki obis-
kuje srednjo gradbeno šolo.
Letos si je med drugim že pri-
pela lento Najlepše Slovenke v
letu 1996. Najlepšim trem v
Ptuju je lento podelil
predsednik organizacijskega
odbora Ptujske poletne noči,
sicer direktor GIZ Poetovio
Vivat Branko Brumen.
Ptujčanka Alenka Vindiš je
bila z uvrstitvijo zadovoljna.
Odkrito je povedala, da je ve-
dela, da bo zmagovalka Tatja-
na Tutan, ki se ji pozna, da se
na taka tekmovanja spozna in
nanje prihaja primerno
pripravljena. Njenega mišljen-
ja pa niso bili Ptujčani, ki so
pričakovali ptujsko zmago.
Polfinale tekmovanja Miss
Slovenije bo 30. avgusta v Šen-
tilju. Po ptujskem tekmovanju
imamo Ptujčani dve polfina-
listki: Barbaro Cenčič in Alen-
ko Vindiš. Finale bo 28. sep-
tembra v Mariboru, svetovni
finale pa 23. novembra v Indiji,
prvič v odprtem turističnem
centru, ki se lahko ena-
kovredno kosa s Sun Cityjem.
Kot je povedal lastnik licence
za izbor Miss v Sloveniji
Zdravko Geržina se je doslej
že 115 držav odločilo za TV
prenos, izbor Miss sveta naj bi
si ogledalo čez tri milijarde
gledalcev po vsem svetu.
Zdravko Geržina je tudi po-
vedal, da prihajajo na regional-
ne izbore za Miss Slovenije
vedno lepše punce, ki so tudi
veliko bolj pripravljene. To pa
velja tudi za njegovo ekipo, ki
se je izpopolnila. Tako vsak iz-
bor spremljajo vizažistka,
frizerka, fotograf, koreograf,
TV ekipa. Najlepša Slovenka v
letu 1996 bo v dar dobila avto-
mobil, udeležila se bo svetov-
nega izbora za Miss sveta v In-
diji, plačali ji bodo vse stroške
potovanja in bivanja ter ji za-
gotovili vsa potrebna oblačila
in drugo opremo, ki jo zahteva
organizator svetovnega izbora.
Vprašanje, ki pa še vedno os-
taja odprto, pa je, kako bo
država Slovenija letošnje tek-
movanje izkoristila za svojo
promocijo. Hrvatje so prednos-
ti takšne promocije že zdavnaj
spoznali, zato so tudi pohiteli
in že objavili kandidaturo za
organizacijo svetovnega izbora
v letu 1998. Državni sekretar
za turizem Ptujčan Peter Ve-
senjak v petek v Ptuju še ni
mogel obljubiti podpore, ki bi
v bistvu bila promocija države,
ker denarja enostavno ni.
Lanske napovedi ob izboru
Miss Slovenije v Ptuju so bile
obetavnejše.
Ala/cfa Goznik
priprave za nastop: vizažistka Ksenja Pehlič pri
delu.
^•■ugl izhod je potekal v kopalkah.
•Misija pri seštevanju točk po tretjem izhodu.
Najlepše tri v Ptuju: Martina Koražija,druga spremljevalka, zmagovalka Tatja-
na Tutan in prva spremljevalka Alenka Vindiš.	(Foto: Kosi)
PTUJ / PO PETIH LETIH PRAVDE ODLOČITEV REVIZIJSKEGA SODIŠČA
Zgodba, začeta na seji delavskega sveta Perutnine Ptuj 14.
januarja 1991 in zapisana v Tedniku v začetku februarja
istega leta, je dobila letošnjega aprila epilog na Vrhovnem
sodišču republike Slovenije, ki je v revizijskem postopku
ugotovilo, da je bil sklep delavskega sveta družbenega
podjetja o razrešitvi direktorja sektorja za investicije
Slavka Brgleza, nezakonit. Delavskemu svetu je namreč
predtem že potekla mandatna doba, za katero je bil izvol-
jen.
Inženir Slavko Brglez je na
nedavni tiskovni konferenci
poudaril, da znova verjame v
pravnost države in da naj bo
njegov primer vzpodbuda šte-
vilnim državljanom, ki trpijo
zaradi povzročenih krivic.
Vsem polaga na dušo, da naj
bodo vztrajni. Za dokazovanje
pravice je potrebno veliko časa,
vztrajnosti in tudi precej de-
narja.
Za kratko obnovo zgodbe naj
povemo, da je delavski svet Pe-
rutnine Ptuj na svoji seji 14. ja-
nuarja 1991 razrešil šest direk-
torjev sektorjev in tri direktor-
je tozdov oziroma poslovnih
enot. Vsi niso iskali pravice na
sodišču. Prvi jo je na Vrhov-
nem sodišču republike Slove-
nije našel inženir Slavko
Brglez, nanjo pa čaka še
inženir Franc Ribič, do leta
1991 direktor Tovarne krmil.
Slavko Brglez je leta 1993 dobil
tožbo na Sodišču združenega
dela v Mariboru, na pritožbo
podjetja pa je Sodišče
združenega dela Republike
Slovenije to sodbo razveljavilo.
Sledila je nova razprava na
sodišču Združenega dela in
druga razsodba v korist
tožnika, na ponovno pritožbo
Perutnine pa je Višje delovno
in socialno sodišče v Ljubljani
znova odločilo v njeno korist.
Slavko Brglez je s pomočjo svo-
jega odvetnika iz Maribora iz-
koristil še zadnjo možnost re-
vizije postopka na Vrhovnem
sodišču, ki je poleg že omenje-
ne ugotovitve o poteku manda-
ta delavskemu svetu in njego-
vih nezakonitih sklepih ugoto-
vilo, da delavski svet za svojo
odločitev o razrešitvi tudi ni
imel zakonite podlage, saj je
bila razrešitev delavcev s po-
sebnimi pooblastili in odgo-
vornostmi v izključni pristo-
jnosti direktorja družbenega
podjetja, takrat Alojza Gojčiča.
Slavko Brglez, ki je v Perutnini
opravljal številne pomembne
funkcije vse od leta 1957 in je
zadnja leta pred premestitivjo
in poznejšo upokojitvijo vodil
velike investicije, ter bil za
uspešno vodenje investicije v
sodobnno perutninsko klavni-
co materialno nagrajen, ter do-
bitnik najvišjega priznanja Pe-
rutnine - plakete Ivana
Tomažiča, je torej dokazal nep-
ravilnost takratnih odločitev.
Po njegovih besedah gre za po-
membno moralno zmago in
povrnjeno dobro ime. Do-
končna odločitev Vhovnega
sodišča je naložila podjetju
tudi poravnanje materialnih
krivic, povzročenih leta 1991.
Vendar sta tako Slavko Brglez,
kot Franc Ribič poudarila, da
materialna plat pri vsem tem ni
toliko pomembna. Noben de-
nar ne more poplačati takrat-
nega trpljenja prizadetih. Pe-
rutnini desetletja zvestih dela-
vcev, ki so bili razrešeni na
brutalen način, brez
vsakršnega pojasnila o vzrokih
za tako odločitev. V podjetju,
ki so mu izkazali dolgoletno
zvestobo, so postali izolirani,
celo njihovi prejšnji najtesnejši
sodelavci se niso upali pogo-
varjati z njimi. Inženir Slavko
Brglez pa ob tem poudarja še
drug problem naše družbe:
ljudje, ki s svojimi nepravilni-
mi odločitvami, dokazanimi na
sodišču, povzročajo podjetju
moralno in materialno škodo,
bi morali zanjo odgovarjati!
J, Braiii
8
Četrtek, 8. avgust 1996 - TEOHlIb
PO NAŠIH KRAJIH
PORTOROŽ
JMelocff/e morja
in son€a 96
Obiskali smo 19. festival Melodije morja in sonca v Portorožu in upravičeno
pričakovali, glede na starost festivala, vrhunsko prireditev, tako v glasbe-
nem kot tudi v organizacijskem smislu.
Pa je bilo čisto drugače, kar pa
sploh ni nič čudnega, če pozna-
mo vsaj malo zgodovine tega
dogodka od leta 1977, ko je fes-
tival postavil na noge Berti
Rodošek in ga s pomočjo Alek-
sandra Lucuja izvedel na Tarti-
nijevem trgu v Piranu, se je v
organizaciji poizkušalo kar ne-
kaj ljudi in agencij in tudi festi-
val se je selil po obali gor in dol.
Letos so ga izvedli v Porto-
roškem Avditoriju in za priredi-
tev zapravili 327.000 nemških
mark, za katere marsikdo med
nami ne ve kam so izginile, saj
že podatek, da marsikdo med
poslušalci ni vedel, da se festival
začne že v petek, zelo dosti
pove. Tudi problemi okrog ak-
reditacij novinarjev in fotore-
porterjev, ki sem jih tudi sem
izkusil, niso bili ravno v čast or-
ganizatorju, agenciji Plahutnik.
Velik zalogaj pa je predstavljala
tudi vstopnina, ki je bila kar
precej zasoljena - 2500 SIT. No
pa je kljub vsemu prireditev le
stekla, čeprav pred dosti manj
ljudmi, kot so organizatorji
pričakovali.V petek se je vse
skupaj začelo popoldne z vaja-
mi, nato pa z nastopom
najmlajših, to je kategorija do
12 let, v kateri je zmagala Anika
Trobec, nadaljevali so mladi do
16 let in tu si je zmago že drugo
leto zapored prislužil Sašo Ba-
lant, v večerni prireditvi, z zelo
ponesrečenim naslovom Nova
scena, pa je slavila skupina
Kingston s simpatično pesmico
Ko bo padal dež. Vsi so bili
srečni, da dež ni padal v resnici.
saj je bila kompletna tehnika,
tako radijska kot televizijska po-
polnoma nezavarovana. Da pa
vse ni potekalo gladko, so
poskrbeli pirotehniki, ki so z
napačno usmerjenim ognjeme-
tom uspeli zažgati zvočnike na
odru in tako marsikomu otežili
nastop.
V soboto se je v avditoriju
zbralo kakih 2000 ljudi, ki so vi-
deli simpatično prireditev, kate-
ri pa se je poznalo, da je nareje-
na predvsem za televizijo, saj si
se ob nastopih skupin, ki so jih
napovedali kar po pet skupaj,
lahko začel zelo hitro dolgočasi-
ti. Seveda tudi med samimi iz-
vajalci ni bilo nobenega tekmo-
valnega vzdušja, ker so bili re-
zultati glasovanja znani že pred
prireditvijo. Vsak se je pač tru-
dil po svojih močeh in večini je
kar uspevalo, razen tehnikom
radia Slovenija, ki očitno niso
imeli svojega vikenda, saj je bilo
ob najbolj očitni napaki, ko so
Janu Plestenjaku dali narobe
mikrofon, še mnogo drugih
manjših ali večjih, vštevši tudi
precej slab zvok na prizorišču.'
No pa smo kljub vsemu slišali
kar nekaj simpatičnih skladbic,
za katere sem siguren, da se
bodo precejkrat zavrtele na ra-
dijskih postajah. Prava poslasti-
ca pa je bil nastop Josipe Lisac,
ki je s svojim nastopom dokaza-
la, da jo glas še kako dobro služi
in je gledalce še posebej nav-
dušila s svojo izvedbo pesmi
Slovenija od kod lepote tvoje.
Zmagovalka sobotnega večera,
za katero je Josipa Lisac izjavila,
da jo spominja na začetke njene
kariere, je bila Anika, mlado
dekle iz Pirana, ki je zapela pe-
sem Lahko noč Piran, za katere
besedilo je Drago Mislej dobil
prvo nagrado strokovne komisi-
je, na drugem mestu pa so pris-
tali Agropopovci, ki so pripravi-
li res posrečen nastop, celo osla
so privlekli na oder in ga nato s
težavo spravili z odra. Na
tretjem mestu je pristal duet
Nataše Zupan in Ota Pestnerja s
skladbo Obala želja.
Drugo leto bomo torej dožive-
li jubilejni 20. festival Melodije
morja in sonca in že seda)
močno upamo, da bo šlo vse
skupaj bolj gladko in organizi"
rano, saj je ta festival še zadnji;
ki je ostal od vseh prireditev, n^
katerih lahko vidimo kaj se do-
gaja novega v slovenski zabavn'
glasbi.
R.5
Agropop z oslom
Josipa Lisac
ifCDNIK -8. AVGUST 1996
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE ■ 9
fflUAOi / KULTURNIŠKI KOTIČEK
■iubiteliska gledališka dejavnost ima v Ormožu dolgo tradicijo in svoje trdno mesto.
L\\ka večina predstav, ki so jih pripravili v zadnjih letih je bila dobro obiskana. Ko v
Qttnoiv uprizorijo predstavo domači igralci, zavije v dom kulture tudi publika, ki sicer
(|a ne zahaja preveč pogosto.
Letošnjo sezono je gledališka skupina uprizorila komedijo Petra Ustinova Komaj
do srednjih vej.	Foto Hozyan.
Gledališka skupina je vrsto let de-
lovala v okviru Delavsko prosvet-
nega društva Svoboda, ki je
združevalo več različnih sekcij.
Odkar je to društvo nekako premi-
nilo pa skupina formalno deluje
pod okriljem knjižnice.
Na pobudo Milivoja Zemljiča, ki
je glavno gibalo ormoškega gleda-
liškega življenja, so se člani skupi-
ne zbrali na sestanku in ustanovili
amostojno gledališko društvo ter
sprejeli statut. Skupina je bila v
svojem delovanju tudi doslej sa-
mostojna, vendar se je ta samostoj-
nost odražala bolj kot prepuščenost
sami sebi, ko je bilo treba kaj napra-
viti. Prav zato, da se stvari postavijo
na pravo mesto, je bila pobuda, da
se tudi pravno uredi status skupi-
ne, z odobravanjem sprejeta. Dos-
lej je vsa skrb režije, organizacije
predstav in pogosto tudi priprava
scene obvisela na plečih Milivoja
Zmljiča, ki je dejal, da je takšno
stanje nevzdržno: "Če želimo, da bo
ljubiteljska gledališka dejavnost
živela naprej, da bo mesto imelo
društvo, ki bi gojilo ljubiteljsko
gledališče mladih in odraslih, bo
treba poprijeti za delo." Z ustano-
vivtijo društva želijo gledališki en-
tuziasti k sodelovanju poleg igral-
cev pritegniti tudi vse druge, ki
imajo smisel in željo za vodenje
društva, saj je program dela
obsežen. Ko so naštevali svoje
želje, se je zdelo, da spisku ni ne
konca ne kraja. Za uspešno delo-
vanje društva potrebujejo pomoč
umetniškega vodje, oblikovalca
scene, kostumografa, vodje in orga-
nizatorja predstav, lasuljarja in
maskerja. K sodelovanju vabijo
osebe s kreativnostjo in domislijo
in bi z lahkoto poskrbeli za sestavo
gledališkega lista in plakata, ljudi,
ki znajo s številkami in jim je to v
veselje. Nepogrešljivi so tudi sode-
lavci, ki obvladajo tehniko in bi jih
veselilo stikati po reflektorjih in
mešalni mizi. In še je stvari, ki jih je
treba urediti, da predstava uspe.
Poleg kadrovske osvežitve pa se
bodo člani novoustanovljenega
društva morali na ustreznih naslo-
vih potruditi tudi za študijski pros-
tor, namenjen vajam. Doslej so bili
gostje krajevne skupnosti, ki je
vedno velikodušno odstopila pros-
tor. Vendar društvo potrebuje svoj
prostor kamor bodo lahko shranili
obleke, rekvizite in seveda kulise.
"Ob realizaciji vsega naštetega
se lahko začnemo resno pogo-
varjati o kvalitetnem delu na po-
dročju gledališke dejavnosti," je
zaključil Milivoj Žemljic.
viki klemenčič
PTUJ / MESTNI SVET JE ODLOČIL
§bSna posadila 19 milijonov mu-
zeju in nastavila novega dErekloria
Svetniki Mestne občine Ptuj so na zadnji seji sprejeli
sklep, ki se mu tako ali tako niso mogli izogniti. Občina
bo odpravila 22 milijonov izgube Pokrajinskega muzeja
Ptuj, in sicer nekaj čez 19 milijonov v obliki brezobrest-
nega kredita, ki naj bi ga muzej seveda vrnil, preostanek
pa bo pokrit iz sredstev letošnjega proračuna, namenje-
nih muzeju za Miheličevo galerijo in razstave.
Kot so ugotovili na občinskem
oddelku za družbene dejavnosti
s pomočjo finančnega izvedenca
Martina Berdena, je izguba 22
milijonov v letu 1995 nastala
predvsem zaradi več zaposlenih
v muzeju, kot jih priznava Mi-
nistrstvo za kulturo, zaradi skle-
panja škodljivih pogodb, naje-
manja kreditov brez soglasja us-
tanovitelja in izvedbe akcij, ki
niso bile odobrene ne v držav-
nem ne v občinskem proračunu.
Ukrepi za sanacijo, ki jih je pri-
pravila občina, se nanašajo tako
predvsem na odpravo nepravil-
nosti in prilagoditve poslovanja
muzeja dejanskim zmožnostim.
Nekateri predvideni ukrepi so
zelo vprašljivi, saj računajo na
sodelovanje partnerjev zunaj
muzeja. Kot denimo ta, da bodo
kreditodajalci muzeju odpisali
najete kredite, da bo pokrilo iz-
gubo tudi Ministrstvo za kultu-
ro, in pa, da bo muzej uspeval s
posameznimi specializiranimi
dejavnostmi na tržišču bolj kot
doslej.
S 1. avgustom je dolžnosti
vršilca direktorja v muzeju prev-
zel diplomirani ekonomist Ivan
Vidovič, dosedanji pomočnik
vodje občinskega oddelka za
družbene dejavnosti. Delo naj bi
opravljal vsaj šest mesecev, po
tem pa naj bi imel možnost vrni-
ti se na dosedanje delovno mesto
na občini. Ivana Vidoviča čaka
sedaj zelo težavno delo, saj naj bi
poskrbel za normalizacijo delo-
vanja muzeja, v tridesetih dneh
naj bi ocenil realno finančno
stanje in pripravil podroben sa-
nacijski program, nato pa naj bi
oblikoval tudi statut in vzposta-
vil organe muzeja. Kaj je z za-
poslitvijo dosedanjega v.d. di-
rektorja Borisa Miočinoviča?
Vodja oddelka za družbene dej-
avnosti Kristina Šamperl Purg
je pojasnila, da bo v muzeju za-
poslen tako dolgo, dokler ne bo
nove sistematizacije delovnih
mest, iz katere bo razvidno, ali
muzej potrebuje diplomiranega
pravnika ali ne. Nekateri svetni-
ki so menili, da Boris Miočino-
vič ne more biti član komisije za
sanacijo, ki naj bi jo sestavil Ivan
Vidovič, dosedanja komisija pa
je bila začasna in po prevzemu
dolžnosti direktorja ne deluje
več.
Milena Zupanič
Pokrajinski muzej Ptuj
vodi po novem Ivan Vido*
Vič.
KONCERT OB
OBČINSKEM
PRAZNIKU
PAN TRIO
Med raznovrstnimi prireditva-
■ni, posvečenimi letošnjemu praz-
novaniu Mestne občine Ptui. bo
tudi koncert klasične glasbe. V so-
delovanju z ljubljanskim Poletnim
festivalom bodo 8. avgusta v refek-
toriju minoritskega samostana ob
20. uri nastopile glasbenice PAN
TRIA iz Frankfurta: Renate Kehr
- flavta, Yumiko Noda - viola ter
Charlote Cassedanne - harfa.
Ansambel PAN TRIO so pred šti-
rimi leti ustanovile solistke dveh
frankfiirtskih orkestrov. Renate
Kehr in Vumiko Noda sta solistki v
orkestru frankfurtske opere, Char-
lote Cassedanne pa je soloharfistka
v radijskem simfoničnem orkestru.
Izkušene glasbenice so se pred šriri-
mi leti odločile, da se uigrajo tudi v
majhnem ansamblu, ki nudi prav
tako zanimive partiture in mnoge
izrazne možnosti. Za ime svojega
ansambla so poiskale navdih v večni
mitološki zgodbi o bogu Panu in
njegovi piščali. Zgodbica je med
glasbeniki zelo priljubljena. Med
številnimi pomeni je muzikom
najljubša pripoved o užaloščenem
Panu, ki je izgubil svojo nimfo. Da
bi se potolažil, je iz trstike, v katero
se je nimfa spremenila, izdelal flav-
to z nizom različno dolgih piščali. S
svojim milim igranjem je glasbilo
ponesel med ljudi ter mu vdahnil
priljubljenost in neminljivost.
Dokaj nenavadno, a zelo zanimi-
vo zasedbo, so umetnice povzele po
Debussyjevi sonati. Sloviti franco-
ski impresionist je bil namreč prvi
skladatelj, ki je harfi ter flavti pri-
družil še violo. V 20. stoletju so se
tej nevsakdanji zasedbi posveuli
tudi drugi skladatelji, mnogi med
njimi pa so tem glasbilom pripravili
številne priredbe skladb starejših
mojstrov. Glasbenice PAN TRIA so
v preteklih letih imele širom Evro-
pe že preko petdest koncertov, nji-
hovo muziciranje pa je zabeleženo
tudi na digitalnih posnetkih.
Za gostovanje v Sloveniji, koncer-
tirale bodo tudi na Bledu in v
Ljubljani, so pripravile spored iz-
virnih del ter nekaj priredb. Med
prvimi naj izpostavimo skladbici
slovitega mojstra bogato kolorira-
nih zvokov - Clauda Debussyja.
Njegova dela nas vedno znova
očarajo. Slišali bomo Debussyjevo
Sonato v treh stavkih izrazito pas-
toralnega značaja ter skladbico
Pour invoquer Pan, ki jo je sklada-
telj obarval z mističnimi zvoki. Pet
nemških pesmi Franza Schuberta,
prirejenih za flavto, violo in harfo,
bo v tej izvedbi zagotovo nekaj po-
sebnega, prav tako pa tudi pril-
jubljeni Divertimento v D-duru
VVolfganga Amadeusa Mozarta.
Mojstrice so izbrale tudi delo so-
dobnejšega skladatelja, izvedle
bodo Oblectatio vespertina avstrij-
skega mojstii'. Paula Angererja, ro-
jenega leta 1927. Vljudno vabljeni!
Darfa Koler
ORMOŽ / GLASBENI VEČER
Pesmi ob harfi
Ormoška knjižnica pripravlja
v nedeljo ob 20. uri v domači
cerkvi koncert dveh izvrstnih
angleških pevk in glasbenic -
Shirlie Roden in Marigold Ve-
rity.
Umetnici nastopata skupaj le ne-
kaj tednov v letu, zato so njuni nas-
topi prava rariteta. Prav tako pose-
ben je tudi njun program. Na ne-
deljskem koncertu bosta predstavi-
li bogastvo ljudske glasbe z britan-
skih otokov, stare ljudske pesmi
Škotske, Anglije, Walesa, Irske in
drugih evropskih pokrajin ter zna-
no in manj znano klasiko. Za vsak
nastop pripravita tudi kakšno pre-
senečenje in tako bo najbrž tudi v
Ormožu. S svojim pristopom k iz-
vajanju klasičnega repertoarja nav-
dušujeta ljudi vseh generacij, zato
so njuni koncerti doživetje za vso
družino. Slovenska publika umet-
nici že dobro pozna in letos bosta
pri nas nastopili desetkrat v izbra-
nih cerkvah in grajskih dvoranah
po vsej Sloveniji.
Vstopnice lahko kupite v
knjižnici, za otroke je vstop prost.
vk
Shirlie Roden in Marigold Verity sta navdušili sloven-
sko občinstvo.
10 - OD TOD IN TAM
8. AVGUST 1996- TEDN|||
Golfor akademika dr* Joieta
MlinarUa na slavnostni seii
Mestnega sveta Ptuja
Spoštovani gospod župan in
mestni svetniki ter cenjeni
gostje!
Mesto Ptuj se ne more pohva-
liti le s svojo čudovito lego ob
Dravi in prečudovito okolico,
ampak tudi s svojo večstoletno,
da, celo dvatisočletno zgodovi-
no, ki je mestu vtisnila neizbri-
sen pečat. Zato Ptuj po pravici
imenujemo starosta med sloven-
skimi mesti. Pohvaliti pa se tudi
more kot edino celinsko sloven- ^
sko mesto s statutom, s katerim
mu je njegov mestni gospod,
salzburški nadškof, že v davnem
1376. letu potrdil njegove pravi-
ce in izdal vrsto predpisov, ki so
urejali odnose med mestnim go-
spodom in meščani ter
mogočnimi salzburškimi minis-
teriali, gospodi Ptujskimi, odno-
se med meščani in nemeščani v
mestu ter tujci. Nastanku ptuj-
skega statuta 1376 so vsekakor
botrovale posebne okoliščine:
Ptuj je bil namreč v 14. stoletju
kot tudi še kasneje gospodarsko
močno mesto na izredno izpos-
tavljenem položaju ter je imel
neobičajen sestav gospodov, ki
so si nad njim lastili oblast:
mestni gospod je bil salzburški
nadškof, Ptuj je ležal v deželi
Štajerski, ki je bila pod deželni-
mi knezi - Habsburžani, na ptuj-
skem gradu pa je prebivala ug-
ledna fevdalna rodbina Ptujskih
gospodov. Po mnenju uglednih
pravnih zgodovinarjev ptujski
statut ni le pomemben slovenski
pravni spomenik, ampak tudi
srednjeevropski pravni spome-
nik, nastal deloma iz domačih
gospodarskih vzrokov, deloma
oplojen po tistih prvinah pravne
kulture, ki je bila v tistem času
skupna last večjega dela srednje
in zahodne Evrope.
Blizu stoštirideset let je mini-
lo od prvega zapisa ptujskega
statuta pod salzburškim nadško-
fom Pilgrimom, ko je nadškof
Lenart iz Hodiš Ptujčanom
potrdil nov statut, kar se je zgo-
dilo na praznik sv. Ožbalta leta
1513, ki mu je bila že v 14. stolet-
ju pri mestu in na kraju, koder
so bili ob proščenju veliki sejmi
in je mrgolelo kramarskih stoj-
nic, ki so prinašale ptujskim
meščanom velike dohodke in
prispevale k blaginji mesta. O
okoliščinah, ki so nadškofa Len-
arta navedle, da se je leta 1513
osebno napotil na Ptuj in
meščanom potrdil statut, in o
tem, kako naj se Ptujčani ravna-
jo v pogledu mestnih pravic,
nam nadškof spregovori v
obsežnem uvodu k statutu. V
vojni med cesarjem Friderikom
IIL, ki se je pričela v letu 1479 in
je trajala vrsto let, (do 1490) in
ogrskim kraljem Matijem Kor-
vinom, znanim kot kraljem Mat-
jažem, se je salzburški nadškof
postavil na stran zadnjega. Tako
so salzburški nadškofje, gospo-
darji Brežic in Ptuja, postali ce-
sarjevi sovražniki, kar je imelo
za posledico, da jim je vladar
odvzel njihove posesti. Tako si
je Friderik III. pridobil s silo
tudi ptujsko gospoščino, grad in
mesto, kar je obdržal po njegovi
smrti njegov sin in kralj Maksi-
milijan I. Ptujsko gospoščino je
nadškof Lenart od Maksimilija-
na odkupil, v letu 1512 Lenart
navaja, da se je v času omenjene
vojne in tudi kasneje v mestu
Ptuju udomačilo mnogo.škodlji-
vih navad, zaradi katerih naj bi
mesto pričelo nazadovati, pa se
je zato sam podal na Ptuj, kjer ga
je 17. julija 1513 mesto skupaj z
duhovščino in redovniki domi-
nikanskega in minoritskega sa-
mostana sprejelo nad vse slove-
sno. Poudarja, da je odpravil
škodljive razvade in meščanom
v korist izdal nov red ter reševal
spore, nastale med meščani.
Nadškof je v statutu določil, naj
bi ostali v veljavi tudi drugi
"običaji", ki v tem statutu niso
zabeleženi, pa so že od nekdaj
bili v rabi, v kolikor seveda ne bi
nasprotovali določilom statuta.
Nadškof si je pridržal tudi pravi-
co do preklica dela določil iz sta-
tuta ali do preklica vseh členov,
do spreminjanja vsebine posa-
meznih členov, pač glede na čas
in potrebe.
Blizu stoštirideset let je že mi-
nilo, kot smo omenili, od zapisa
prvega statuta in v tem času so se
družbeno-ekonomski odnosi
vsekakor temeljito spremenili,
gospodarski in družbeni razvoj
je šel svojo pot, ki je nujno terjal
nova pravna napotila in določila
ter ukinitev tistih določil, ki
niso razmeram več ustrezali.
Skratka, nadškof je, kot sam pra-
vi, v statutu spremenil tisto, kar
je spoznal na nerabno.
Bežna primerjava med statu-
tom iz 1376 in 1513 kaže, da se je
obseg besedila v drugem močno
povečal in da je prišlo do preci-
zacije posameznih določil kot
tudi posameznih pravnih kom-
pleksov. Ugotovimo, da so bila
prevzeta v nov statut predvsem
stara določila glede sodstva, de-
dovanja in v določeni meri tudi
tista, ki so določala dajatve obrt-
nikov in pogoje trgovanja.
Izpuščena pa so tista določila, ki
so urejevala odnose med Salz-
burgom in gospodi Ptujskimi,
kakor tudi členi, ki so naštevali
kazenske zadeve, ki niso sodile v
kompetenco deželnega sodnika
ter določila, ki so zadevala Žide.
Vemo, da je s Friderikom IX.
leta 1438 legel v grob zadnji član
rodbine Ptujskih gospodov in da
so morali Zidje do začetka leta
1497 zapustiti deželo Štajersko.
Popolnoma novi so v statutu
iz 1513 členi, ki določajo pogoje
za podelitev duhovnih ustanov v
mestu v zvezi z beneficiji pri
župnijski cerkvi, ki govore o
šoli, učitelju in meščanskemu
špitalu, ustanovi Ptujskih go-
spodov. Novi so tudi členi, ki
določajo proceduro izvolitve
mestnega sodnika, ki so mu
izročili oblast vsako leto ob praz-
niku Stola Sv. Petra, t.j. 22. fe-
bruarja, in glede članov mestne-
ga sveta. Mestnemu gospodu,
salzburškemu nadškofu je bilo
očitno veliko do tega, da bi mes-
to upravljali sposobni in pošteni
meščani, zato je dal zapisati,
kakšne karakterne lastnosti naj
bi imeli tisti, ki se potegujejo za
funkcije v mestni upravi. Obraz-
ci priseg za mestnega sodnika,
svetnike, meščane in druge
mestne uradnike so vsekakor
odraz pričakovanj mestnega go-
spoda in meščanov, da bodo nji-
hovi poslovniki ravnali vselej v
korist mesta.
Statut iz leta 1513 nam glede
na večji obseg besedil in na pre-
ciznost določil daje v primeri s
statutom iz . 1376 vsekakor
globlji vpogled v ekonomske in
družbene odnose tistega časa na
Ptuju, je torej ogledalo življenja
v mestu v obdobju na začetku
16. stoletja.
Naj mi bo dovoljeno, da česti-
tam gospodu županu, svetnikom
ter prisotnim vsem Ptujčanom k
občinskemu prazniku in želim
še v bodoče vse dobro in obilo
uspehov.
Dr. Jože Mlinaric
(Foto: Langer-
Trini inšpektorii vkrepaif^
pravih uiinkov pa ni
v redakcijo smo pred dnevi dobili pismo, ki so ga napisali prizadeti r«.
gistrirani gostinci in drugi obrtniki in občani. Nanaša pa se na Zeleni g^;
v Jiršovcih.	'
Napisali so: "Ne moremo ver-
jeti, da je mogoče v naši pravni
državi takšno obnašanje občin,
saj je splošno znano, da je tržna
inšpekcija Maribor opravila le-
tos pomladi pečatenje gostinske-
ga lokala Zeleni grič, last Maksa
in Marije Kranjec v Jiršovcih,
ker za opravljanje gostinskih
storitev nimata dovoljenja.
Iz člankov, ki so bili v časopi-
su Tednik objavljeni 11. in 18.
julija 1996 pa je razvidno, da je
bil v njunem gostišču sklican
zbor zdomcev ter se je opravljala
turistično gostinska "fešta" z
vednostjo županov občin Ptuj,
Maribor in drugih ter tudi repu-
bliških funkcionarjev.
Drugi obrtniki moramo
plačevati ogromne dajatve, nji-
ma pa se že dolgo tolerira in se
nezakonito bogatita. "Tako pi-
smo poznajo tudi v tržni inšpek-
ciji Maribor in v davčnem uradu
v Ptuju.
Po nam znanih podatkih se
inšpektorji z omenjenim prime-
rom ukvarjajo že lep čas, kmalu
bo tri leta, ko so jima prvič pre-
povedali delo, ker nimata dovol-
jenja za opravljanje gostinske
dejavnosti. Najprej sta prejela
odločbo, po kontrolnih pregle-
dih (v letu 1994 so bili trije), pa
so jima izdali sklep o dovolitvi
izvršbe za izterjavo denarne kaz-
ni v letih 1993 in 1994. Tudi to
ni učinkovalo, saj so ugotovili,
da so na Zelenem griču delali
tudi leta 1995. Letos pa je bil iz-
dan sklep o prisilni izvršbi spe-
cialnih delovnih naprav oziroma
delovnih prostorov. Skratka
inšpektorji so podvzeli vse ukre-
pe za ureditev zadeve, vendar
učinkov ni bilo. Sredi maja so
zato objekt zapečatili, kljub ne-
katerim prizadevanjem, da bi
napovedano izvršbo ne izvedli.
Do odpečatenja objekta je po
nam znanih virih prišlo z dovol-
jenjem odgovornih, ker sta jih
lastnika prepričala, da zaradi
zapečatenja ne morejo izvajati
gradbenih in drugih del, ki jih
morata še opraviti, da bi lahko
pridobila uporabno dovoljenje.
Do srečanja z zdomci tudi ni
bilo nobenih podatkov, da bi
opravljala gostinsko dejavnost.
V nadaljevanju postopka bo
potrebno ugotoviti, kaj se je v re-
snici dogajalo, ker kot predvide-
vajo pristojni, so po vsej verjet-
nosti ob srečanju zdomcev na
Zelenem griču opravljali tudi
gostinsko dejavnost, za kar pa
nimajo dovoljenja. In ker vsi do-
sedanji ukrepi niso dali želenih
rezultatov, bo po vsej verjetnosti
tržni inšpektor moral napi^^
predlog sodniku za prekršili
Nekateri drugi ukrepi pa so
visni od ugotovitev oziroma p;,^
govora (zaslišanja) stranke, kij),
kmalu opravljen.
V ničemer pa pristojni ne želj
jo ovirati lastnikov Zelene*
griča pri pridobivanju potrebuj],
dovoljenj. Njih pri kontrolni
pregledih zanima le eno, ali in^
jo vsa potrebna dovoljenja ],
opravljanje pridobitvene deja^.
nosti, to pa je tisto, kar v kcj,
kretnem primeru želijo že oj
leta 1993.
Taki in podobni primeri upij
vičeno postavljajo dvome v ufij,
kovitost dela inšpektorjev, ki n
tega sami močno zavedajo. Z^
upravičeno veliko pričakujejooi
sprejema novega zakona t
inšpekcijah in tudi zakona s
varstvu potrošnikov. Če boso
oba zakona sprejeta, bodi
inšpektorji v resnici lahko imel
v rokah škarje in platno. Tržu
inšpektor bo v primeru kot j
Zeleni grič lahko v resnici učin
kovito ukrepal, ker se bo lahki
odločil za odklop elektriki
vode, brez katerih dejavnosti i
mogoče opravljati.
MARIBOR / PONAREJENI DOKUMENTI
Ptujski poliiisti jmegU oroži^
v juniju so se na ptujskem območju pojavili goljufi, ki so s
pomočjo ponarejenega žiga Agencije za plačilni promet in
žigi izmišljenih podjetij nakupovali v trgovinah in pri podjet-
nikih. Raziskava je ptujske policiste pripeljala do nepričako-
vanega odkritja orožja in razstreliva v Mariboru. -
Goljufije, s katerimi je skupi-
na občanov pridobivala proti-
premoženjske koristi, ptujski
policisti še raziskujejo. Z zbiran-
jem obvestil o sumljivih oseba
so ugotovili, da naj bi se eden i
med osumljencev, 38-letni U. A
ukvarjal s preprodajo eksploz
va, orožja in razstreliva. Pač f
jih je hišna preiskava na podlaj
odredbe Okrožnega sodišča n
Ptuju, ki so jo opravili pri enei
izmed goljufov, 38-letnem UJ
v Mariboru, pripeljala do pre9
netljivega odkritja. Pol«
večjega števila predmetov, ki s
bili pridobljeni z goljufijo in s
jih našli v njegovem stanovanj
v Mariboru, je ptujske policisi
čakalo presenetljivo odkritje J
domu matere U. A. v Gorn
Radgoni. Pri hišni preiskavi, 1
so jo opravili 20. julija, so zasej
1500 g eksploziva pentrit, roči
bombo, pištolo, dva dušilca zvi
ka za puško in pištolo, 60 kos«
različnega streliva, posebw
najbrž doma izdelano strelno fl
pravo, vojaški nož in pra^«
okvir s torbico avtomats'
pištole. Našli pa so tudi in
lomljene ključavnice, za kaW
sumijo, da izvirajo iz kazni^]
dejanj vloma. Zaradi utemelt
nega suma dejanj goljufije in"
dovoljene proizvodnje in pro®
ta orožja ali razstrelivnih
bodo ptujski policisti U. A-
dili okrožnemu državneU
tožilstvu.
Ptujski policisti so v Gornji Radgoni zasegli orožje in
strelivo.
110 let lovrenških
gasiUev
To nedeljo bodo lovrenš^
gasilci praznovali visok
lej, 110-letnico gasilsl^J
društva. Prireditev bo<|
pričeli ob 14. uri s tekmov^
jem v curkometu, in
med svetniki in domaČi^"
gasilci. Osrednja slovesno®'
raz\'itjem prapora bo ob '
uri na igrišču, nato pa se
vsi zabave željni lahko P" ,
selili na veselici.	^
sv. TOMAŽ
Obisk ^dobrotni'
kov iz SWce
Pred kratkim so se na krajšem obisku pri Sv. Tomažu ustavili
Švicarji, ki jih domačini imenujejo kar dobrotniki iz Švice.
Družba vernikov, ki jo vodi Hans Milller, je dolga leta darovala za
obnovo cerkve. Pomagali so tudi pri obnovi orgel in nakupu zvo-
nov. Lani so jih v Švici obiskali tomaževski cerkveni pevci in že
takrat so se dogovorili, da se letos srečajo v Sloveniji.
Najprej so se gostje in gostitelji udeležili svete maše v obnovljeni
cerkvi. Maševal je novi tomaževski župnik Stanko Matjašec, ob
pomoči Franca Brgleza. Po maši je bila pogostitev, nato pa je Jože
Hudžar goste odpeljal na ogled jeruzalemske cerkve in seveda na
pokušino vin. V veselem razpoloženju so gostje celo zaplesali. Do-
brotnikom iz Švice, ki so dolga leta darovali, ne da bi sploh videli
Tomaž in tukajšnjo cerkev, pa je "hvala" najbrž premalo.
vk
Nekateri švicarski dobrotniki so prvič videli prekrasno
cerkev pri Sv. Tomažu, ki je bila prenovljena tudi z nji-
hovimi darovi.	Foto Hozyan.
I I|>0DNIK -8. AVGUST 1996
ODTOD IN TAM-11
pOPGORCI / KOZJE DIRKE
Hailepša /e bila Danita
so bile v Podgorcih že devete Itozje dirke. Organiza-
je bilo PGD Podgorci, s strokovnimi nasveti pa je pris-
iocilt> pomoč Kozjerejsko društvo Ptuj. Prireditev je pri
^^j^iovalcih in gledalcih izjemno priljubljena in organizator-
• so s svojo originalno idejo očitno zadeli v črno. Kozje dirke
je ogledalo čez 3000 obiskovalcev, več kot so prireditelji
rjčakovali in ko je zmanjkalo miz in klopi, so jih na hitro od
Jekod pričarali še več.
Belka je tekmovala in je prava veteranka, saj je
nastopila na vseh devetih dirkah. Res, da ni med
hitrejšimi, a njenih častitljivih 10 let in 14 mladičev,
l(j jih je skotila, so zadostno opravičilo. Je pa prava
[Tiedijska zvezda in njena podoba krasi razglednico
Podgorcev. Lastnica Kristina Škrlec je na Belko zelo
ponosna.	(foto: V. Klemenčič)
Pred lepotno komisijo, v ses-
tavi Ludvik Smrekar, Rozika
Žana in Stanka Ivanuša, se je
OTStilo 17 kozjih lepotičk in
celo eden kozji lepotec. Z naj-
višjo oceno 10 je komisija oceni-
la triletno kozo Danico, last
Leopolda Krošla iz Draženc.
Drugo in tretje mesto pa je za
negovanost koze Mekice in koz-
lička Meka pripadlo mlademu
in skrbnemu rejcu Mirku Sabo-
lu iz Podgorcev. Komisija je bila
tudi tokrat zelo stroga in si je na-
Hnčno ogledala tekmovalce.
Ocenjevali so negovanost dlake
in šparkljev, splošno kondicijo,
rasnost živali ter usklajenost
kozjevodca in koze.
Vrhunec prireditve je bila
kozja dirka čez drn in strn. Koze
so s svojimi kozjevodci v štalci
ob progi nestrpno čakale na svoj
nastop v štalci. Treba je poveda-
ti, da kozjevodci ob lastni žeji
niso pozabili na živali, ki so ime-
le vse kar koza pač potrebuje, za
nameček pa še veliko publike. V
štali je imela vsaka svoj pros-
torček, nad njo pa je visela tibli-
ca z najvažnejšimi podatki. Tako
smo lahko razbrali, da so nasto-
pile koze v starosti od 3 mesecev
do 10 let, doma pa so v Podgor-
cih in širši okolici. Pri imenih
lastniki niso pokazali pretirane
domišljije, zato je vsaka druga
koza Pikica ali Beba. Poleg njih
pa so nastopili še Mekec, Meki-
ca, Špela, Mojca, Palanka, Mari-
na, Minka, Danica in Belka. Te-
ren je bil zelo dobro pripravljen,
vendar tudi zelo zahteven. Proga
se je po začetni ravnini začela
prav nevarno vzpenjati. Ker so
koze precej svojeglave, so jo po-
gosto mahnile svojo pot ali pa so
se odločile za krajši postanek s
pašo. Temeljno pravilo kozjih
dirk je, da kozjevodci živali ne
smejo vlačiti in mučiti, zato je
kozjevodec prepuščen na milost
ali nemilost svoji kozi. Iz te za-
gate si je vsak pomagal po svoje.
Eni so potiskali koze po bregu
navzgor, drugi so jih nosili, tretji
so si omislili kakšne druge zvi-
jače. Kozam so ponujali njihove
najljubše poslastice, od
posušenih kopriv, ki jih koze
menda zelo rade jedo, do čipsa.
Na koncu sta slavila Pika in
Marjan Bratec iz Sobetincev, ki
sta progo pretekla v minuti in 21
sekundah. Drugouvrščeni par
Beba in Miran Medved iz Pod-
gorcev, sta bila le sekundo
počasnejša. Tretje mesto pa sta
zasedla Pika in Janez Marin iz
Podgorcev.
Prireditev je na prijeten način
v "domočen jeziki" povezovala
Marta Bombek. Obiskovalce so
s svojimi skeči zabavali člani
kulturno prosvetnega društva
Simon Gregorčič iz Velike Ne-
delje. Še dolgo po tem, ko so
koze in kozliček že zaspali v
domači štali, pa so se gostje zaba-
vali ob glasbi ansambla Karava-
n's. Če ste letošnje dirke prezrli,
vam je lahko žal. Ampak gotovo
bo prihodnje leto tudi veselo, ko
bodo že 10. kozje dirke v Pod-
gorcih.
viki iclemenčič
PTUJ / ODPRTJE NOVIH PROSTOROV KNJIŽNICE
Potujoča knjižnita
potrebuje še bibliobus
Potujoče knjižnice so zgodovinsko gledano novost, saj je bila
prva ustanovljena v Veliki Britaniji šele 1954. Ptujska potu-
joča knjižnica, ki obstaja od leta 1972, je ena prvih v Sloveni-
ji. Ob občinskem prazniku je podžupan Ervin Hojker slove-
sno odprl njene nove prostore v prenovljenem delu Malega
gradu v Prešernovi ulici, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča
Lidija Majnik pa si je ob odprtju teh prostorov v imenu vseh
bralcev zaželela, da bi se celotna knjižnica čim prej preselila
v Mali grad, ki ga v ta namen že dlje časa obnavljajo. Slove-
snost ob odprtju so popestrili rogisti Zveze lovskih družin
Ptuj.
Za delo potujoče knjižnice je vse
od ustanovitve na Ptuju skrbel Si-
mon Petrovič, ki smo ga lahko
srečali peš, na kolesu ali v avtobu-
su, ko je prinašal knjige od Ptuja
oddaljenim bralcem. Takorekoč iz
ene omare in nekaj polic so se knji-
ge potujoče knjižnice preselile v
več sob, razporejenih v treh etažah
obnovljene zgradbe v Prešernovi
ulici. Kljub temu problem potu-
joče knjižnice še ni dokončno
rešen, saj bi za dobro delo potrebo-
vala bibliobus ali pa vsaj kakšno
drugo primerno vozilo.
Novi vodja potujoče knjižnice
Vladimir Kajzovar je povedal, da
nameravajo vzpostaviti izposoje-
vališča kot enote potujoče
knjižnice v vseh večjih krajih. To
bo nova oblika dela potujoče
knjižnice, saj je bila potujoča
knjižnica doslej vezana predvsem
na knjižnice prosvetnih društev,
šolske knjižnice in knjižnice de-
lovnih organizacij. Knjižničarji so
velikokrat kar sami prišli v mesto
in so si izposodili iz fonda potu-
joče knjižnice potrebne knjige.
Danes ima potujoča knjižnica pri-
bližno 16.500 knjižnih enot, kar je
za izposojo na tako velikem
območju, kot ga pokriva, premalo.
Ptujska potujoča knjižnica je nam-
reč dolžna oskrbovati s knjigami
bralce vseh bivših devetih občin,
to so bralci, ki živijo v kar 214 na-
seljih. Brez prevoznega sredstva je
to seveda nemogoče.
Čeprav so novoustanovljene
občine v začetku želele ustanovitev
samostojnih knjižnic v svojih
občinah, tega republiška merila za-
radi premajhnega števila prebival-
cev ne dopuščajo. Pač pa so ta me-
rila veliko bolj naklonjena organi-
zaciji izposojevališč potujoče
knjižnice, ki naj bi bila v krajih z
najmanj 1500 prebivalci, je pove-
dal Vladimir Kajzovar. Naše vasi
seveda niso tako gosto naseljene,
tako da bo potrebno na ptujskem
območju kriterije še nekoliko
znižati. Sicer pa namerava potu-
joča knjižnica še naprej sodelovati
z vsemi prej naštetimi knjižnica-
mi, poskrbela pa bo tudi za dosta-
vo knjig na dom bolnikom in inva-
lidom, ki do knjižnice ne morejo.
Milena Zupanič
Ravnateljica Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj Lidija
Majnik in vodja potujoče
knjižnice	Vladimir
Kajzovar sta vesela
odprtja novih prostorov,
seveda pa knjižnični
problemi s tem še niso
rešeni.
Foto LANGERHOLC.
VELIKA NEDEUA/ PROSLAVA OB DNEVU UPOKOJENCEV
ksm iMjenja je IdUm
v soboto se je v Veliki Nedelji
Da osrednji občinski proslavi
ob dnevu upokojencev zbralo
okrog 900 dobro razpoloženih
upokojencev. Vreme je bilo pri-
f^ditvi, ki sta jo organizirala
ot^činska zveza društev upoko-
jencev in velikonedeljsko
""^štvo, zares naklonjeno. V
"nenu organizatoejev sta sta-
novskim kolegom dobro-
pšlico v Veliki Nedelji zažele-
^ f^ranc Munda in Ivan Hržič.
opoldanski del srečanja je bil
"amenjen uradnemu delu, nato
Pa ie sledil kulturni program in
Prireditve so se ude-
^zili številni gostje - Ivan Ke-
% podpredsednik Zveze
^stev upokojencev Slovenije,
j "^ko Lebarič, predsednik Iju-
g '''irskih upokojencev, Mirko
^•Tihard, predsednik upoko-
jenske zveze ptujsko-slovc nje-
goriško-haloške regije in
ormoški župan Vili Trofenik -
ki so prisotne pozdravili s
krajšimi nagovori. Slavne stni
govornik je bi predsednik z /eze
društev upokojencev ormt)ške
občine Milan Curin.
Ob 50 letnici obstoja zveze
upokojencev Slovenije so najzas-
lužnejšim članom podelili repu-
bliška in občinska priznanja Po-
delili pa so tudi pokale in )riz-
nanja najuspešnejšim špo mi-
kom, ki so se pomerili na ol: čin-
skem tekmovanju. Za dobro raz-
položenje so poskrbeli godi eni-
ki iz Središča ob Dravi, haimo-
nikaš s Koga, ormoški OKtet,
domači godci iz Velike Nedelje
in folklorna skupina iz Poc gor-
cev.
vlc
pbro razpoloženje so poskrbeli tudi domači
5. SREČANJE MLADIH RIBIČEV "ALPE-JADRAN" V RADEHOVI
Pad pakroviteljsiffom (ibiine
za 800'letnitQ Lenmta
RD PESNICA IZ LENARTA, KI JE ORGANIZATOR TEKMOVANJA, JE ŽE IMENOVAI.A
VSE ORGANIZACIJSKE IN TEHNIČNE SLUŽBE
Pri Lenartu v Slovenskih gori-
cah so se začele skrbne priprave na
letošnje, že 5. srečanje in tekmo-
vanje mladih ribičev v lovu rib s
plovcem za pokal revije Ribič in
odličja Alpe Jadran. Kot nam je
povedal predsednik organizacij-
skega odbora in predsednik RD
Pesnica Srečko Lipovnik, bo tek-
movanje 1. septembra na jezeru
Radehova pri Lenartu.
Vse organizacijske in tehnične
službe delajo s polno paro. Na
zadnji seji organizacijskega odbora
so imenovali za vodjo sodniškega
zbora znanega organizatorja
ribiških tekmovanj Milana Cvila-
ka, za pripravo tekmovalne trase
pa bo skrbel Alojz Fajdiga. Poleg
organizacijskega odbora s številni-
mi službami deluje še častni odbor
prireditve, ki mu bo predsedoval
kar lenarški župan Dr. Slavko
Kramberger. Občina Lenart je
namreč prevzela pokroviteljstvo
nad to pomembno manifestacijo,
ki je hkrati nova priložnost za tu-
ristično in vsestransko promocijo
Lenarta in osrednjih Slovenskih
goric. Letošnje tekmovanje, že
peto po vrsti, pa je še posebej slo-
vesno. Ne samo zaradi okrogle
obletnice prireditve, ki dobiva
mednarodne razsežnosti, temveč
zaradi visokega zgodovinskega
praznika Lenarta - njegove 800 let-
nice. Srečanje je ena od važnejših
spremljevalnih prireditev tega
praznovanja, zato ga bo podprla
tudi občinska športna zveza. Orga-
nizatorji iz Lenarta pričakujejo
tudi pomoč in sodelovanje RZ Slo-
venije in revije Ribič, ki bo pripra-
vila pokale. Vsi udeleženci bodo
dobili posebne majice, izdali bodo
priložnostno mapo, sodelujoči tek-
movalci pa dobo dobili še nekaj
primerov celostne podobe 800-let-
nice. Prijave zbirajo na RD Pesni-
ca do 26. avgusta, sodelovale pa
bodo lahko 3 članske ekipe mladih
ribičev. V jezeru Radehova je veli-
ko rib, med njimi tudi kapitalni
primeri krapov, somov, smučev...
Mladi ribiči bodo šli bolj na "dro-
biž", toda šport je šport in morda
se bo komu posrečil veliki met-
osebni rekord?
M. Teš
V Radehovi pri Lenartu je pravo ribje bogastvo. Ga
bodo okusili tudi mladi ribiči?	(Foto: Ma. Toš)
Uspešna
tudi Gordana
v radenski
športni dvorani
so v soboto izbi-
rali najlepšo Po-
murko in tri
dekleta za polfi-
nale tekmovanja
za miss Sloveni-
je. Sodelovalo je
deset deklet iz
različnih krajev.
Miss Pomurja je
postala 19-letna
Anita Škrlak iz
Puconcev, njena
prva spremlje-
valka pa 19-let-
na Gordana
Ogrizek iz Ptu-
ja, ki je na ptuj-
ski avidiciji za
manekenke bila
druga. V polfi-
nale tekmovanja
za miss Sloveni-
je so se tako dos-
lej uvrstila že tri
ptujska dekleta:
Barbara Cenčič,
Alenka Vindiš
in Gordana
Ogrizek.
mm A
.___I __— ^^__ ^ I.	/ r— ^ .1. _ . k A
12 - NAŠI KRA.II IN LJUDJE
8. AVGUST 1996 -
TEDNili
MARKOVCI PRI PTUJU
Velllrci m^narodnu
Mklarnu revi ju
v nedeljo je bilo praznično in veselo v Markovcih pri Ptuju, kjer je v orga-
nizaciji domače folklorne skupine in Zveze kulturnih organizacij Ptuja pote-
kala velika mednarodna folklorna revija, ki je privabila številne obiskoval-
ce od blizu in daleč.
Na markovškem odru se je naj-
prej predstavila otroška folklorna
skupina Osnovne šole Markovci,
ki je porok, da bodo Markovčani
tudi v bodoče zavzeto gojili ljud-
sko plesno izročilo. Mladi kopjaši
so kar pogumno metali kopja v
zrak. Nato so se predstavile fol-
klorne skupine iz Destrnika, ptuj-
ske bolnišnice, Lancove vasi, Cir-
kovc.
Dr. Bruno Ravnikar, ki je tudi
član mednarodne folklorne zveze
(CIOF), je pripeljal na revijo
Rožančeve veterane iz Ljubljane,
ki so predstavili gorenjske plese.
posebno doživetje pa so bili gostje
iz češkega mesta Klatovy, ki so s
pesmijo in plesom predstavili
delček češkega ljudskega izročila
in delujejo v okviru društva Šuma-
va. Revijo je zaključila domača fol-
klorna skupina iz Markovcev.
Zraven plesalcev so se na reviji
predstavili tudi ljudski pevci in
pevke iz Lancove vasi, Cirkovc,
pevke iz Ptuja, Zabovcev, zagodli
pa so Trio Škorc iz Slovenje vasi
ter Tonika in Zdenka Zaje na har-
moniki in klarinetu.
Pozdravni nagovor je imel ptuj-
ski župan dr. Miroslav Luci, priz-
nanja vsem nastopajočim pa sta
podelila Franc Lačen, predsednik
Z KO Ptuj in Franc Kolarič, men-
tor Folklorne skupine Anton-Jože
Štrafela Markovci, ki mu je pred-
sednica združenja folkloristov pri
Z KO Slovenije Nežka Lubej po-
delila Maroltovo listino za dolgo-
letno uspešno vodenje folklore v
Markovcih.
Markovški kopjaši so svojega
dolgoletnega harmonikaša Janeza
Klingerja ob njegovi šestdeset let-
nici obdarili s kopjaškim simbo-
lom - okrašenim kopjem.
fl
EDNARODNA KARTING DIRKA PTUJ 96
KvuliMna udeležba
Prizadevni člani AMD Ptuj
bodo tudi letos organizirali med-
narodno karting dirko. Nekoč so
dirkali po ulicah Ptuja, nato na av-
tobusni postaji, sedaj pa je na voljo
sodobna steza na kartodromu v
Hajdošah. O zadnjih pripravah
smo se pogovarjali s predsedni-
kom AMD Ptuj - Urošem Langer-
holcem.
"Kdaj bo dirka in kakšen pro-
gram se obeta?"
"Mednarodna karting dirka bo v
nedeljo 11. avgusta, s pričetkom ob
15 uri (v prejšnji številki Tednika
je bil napačen datum dirke op. p.).
Seveda pa tekmovalci pridejo že
prej. Sam program čez soboto in
nedeljo je že ustaljen, tako, da
bodo ljubitelji "mini formule"
prišli na svoj račun."
"Katera mednarodna dirka je to,
ki jo organizira AMD Ptuj?"
"AMD Ptuj se z karting dirkami
ukvarja že od 1968. Po otvoritvi
kartodroma leta 1973 smo imeli
kar nekaj mednarodnih dirk. Nato
je prišlo do zatišja, sedaj pa že
četrto leto organiziramo medna-
rodno dirko. Običajno je to v me-
secu avgustu. Letos smo še to na-
vezali na praznik občine Ptuj. Ne
morem pa mimo tega, da omenim,
da ima naša dirka vedno največjo
in kvalitetno zasedbo iz tujine.
"Kakšno udeležbo pričakujete?"
"Tuji tekmovalci vedno radi za-
hajajo v Ptuj. Tukaj se dobro
počutijo. Na letošnji dirki
pričakujemo odkrog 60 tekmoval-
cev iz Avstrije, Madžarske,
Nemčije, Italije, Hrvatske, Češke
in seveda Slovenije."
"Je mogoče med prijavljenimi
kakšno zveneče ime ?"
"Lista prijavljenih še ni zakl-
jučena, vendar je svoj prihod na-
povedal nizozemec Van Lent, ki se
redno uvršča v sam vrh evropskih
tekem. Bodo pa tukaj močni tudi
drugi tekmovalci."
"Bodo nastopili vsi najboljši slo-
venski vozniki?"
"Upam, da bodo nastopili.
Želim jim zmago. Slovenski kar-
tisti se kar redno borijo za višja
mesta na podobnih tekmovanjih.
Moje mnenje je, da bodo prav
slednji odnesli precej iz Ptuja."
"Tudi Ptujčani imajo svoje adu-
te?"
"Mi imamo razpisano prvenstvo
v treh kategorijah (A-100 ccm-J,
A-100 ccm, F-125 ccm). Najboljše
zastopnike imamo v klasi do 125
ccm. To je Zvonko Dominko, Jože
Šeruga in novinec Dragomir Ru-
dolf. Še najbližje visoki uvrstitvi je
Zvonko Dominko."
"Še nekaj besed o organizaciji,
pokroviteljih in sponzorjih?"
"Organiziranje takšne dirke je
delo celega leta. Moraš se dogovar-
jati z tekmovalci in z ostalimi pri-
reditelji in ostalimi državami, da
tekmovalci sploh pridejo. Pobriga-
ti se moraš tudi za sponzorstva, za
pokrivanje nemajhnih stroškov.
Letos je pokrovitelj MO Ptuj. Se-
veda jim gre zato tudi zahvala.
Omeniti pa moram tudi, da so
nam veliko pripomogli manjši
sponzorji, ki nam vedno stojijo ob
strani. Ob tej priložnosti bi pova-
bil vse ljubitelje kartinga, da si og-
ledajo to zanimivo prireditev.
Danilo Klainšek
Uroš Langerholc - predsed-
nik AMD PTUJ
SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI
Menda si letos dve tretjini
Slovencev ne moreta privoščiti
letovanja. Hkrati pa iz turis-
tičnih centrov poročajo o nas-
ploh skrb zbujajočem (tujem) tu-
rističnem obisku. Slovenska te-
levizija je poročala o zatonu tako
imenovanega delavskega (oziro-
ma sindikalnega) dopustovanja.
Vse to naj bi bila nekakšna (nuj-
na?) posledica novega "poslovne-
ga duha" v številnih slovenskih
podjetjih in racionalizacije pos-
lovanja. Vsekakor je nenavadno,
da glede tega nikogar ne boli po-
sebej glava. Molči vlada, tihi so
sindikati, ni slišati mnenj social-
nih in zdravstvenih organov.
Kot da bi bilo letovanje delavcev
zgolj nepotreben privilegij in ne
element, ki odločilno vpliva na
delovno kondicijo in splošno
počutje ljudi. V vzpostavljanju
"novega" se očitno nepremišlje-
no podira marsikaj tistega, kar je
v Sloveniji že predstavljalo do-
kaj visoko stopnjo socialnih pra-
vic, ki jih ne bi smeli kar tako
odpravljati. Zakaj je bilo razpro-
dajanje delavskih počitniških
kapacitet za marsikaterega "pos-
lovneža" prvi vir iskanja "no-
tranjih rezerv"? Zakaj vlada s
svojo politiko ni poskušala one-
mogočiti drastičnega nižanja
standarda zaposlenih, ki se kaže
tudi v onemogočanju njihovega
cenejšega letovanja.
RE5TRIKCUE,
VARČEVANJE?
Tranzicija res zahteva mnoge
spremembe. To pa še ne pomeni,
da morajo biti te spremembe
predvsem na račun ljudi in nji-
hovih pravic, kot si zamišljajo
(pre)mnogi pri nas. Varčevanje
niso samo restrikcije. Ustvarjan-
je socialnega nezadovoljstva (in
negotovosti) lahko pomeni dol-
goročno nevarnost za (normal-
no) nacionalno življenje.
Predvsem pa je nerazumljivo, da
v Sloveniji ni usklajenih pogle-
dov in usklajene politike glede
posameznih (in skupnih) seg-
mentov socialne politike. Tako
se celo znotraj vlade povsem
ločeno pogovarjajo o elementih
nove pokojninske politike, poli-
tike spodbujanja rojstev, zapos-
lovanja, zdravstvenega zavaro-
vanja in uvajanja novih davkov
na premoženje, ki bodo po neka-
terih predvidevanjih drastično
zaostrili ekonomski položaj kar
precejšnjega števila lastnikov
(normalnih) stanovanj.
VSAK PO SVOJE
Medtem ko, denimo zdravst-
veni minister razmišlja o uvajan-
ju različnih bonitet za družine z
več otroci, o posebej ugodnih
stanovanjskih kreditih za tiste,
ki bi se zavezali, da bodo imeli
enega, dva ali več otrok, v fi-
nančnem ministrstvu pripravlja-
jo davek na premoženje, ki bo
udaril po žepu veliko večino
lastnikov stanovanj, po sedanjih
informacijah brez razlike tudi
tiste, ki že imajo enega ali več
otrok.
DALJŠA POT
DO POKOJNIN
Ob izjemni brezposelnosti
(zlasti tudi mladih in tistih, ki
končujejo različne šole) snovalci
nove pokojninske reforme raz-
mišljajo o podaljšanju starostne
meje za upokojevanje s 60 na 65
let (za moške in ženske), kar teo-
retično in praktično med dru-
gim pomeni tudi zoževanje
možnosti za novo zaposlovanje.
Prav tako je nesmiselno, da novi
pokojninski sistem predstavljajo
predvsem kot nekaj, kar naj bi
bilo slabše od sedanjega, ne pa
kot možnost za več različnih
(kombiniranih) poti do ustrezne
pokojnine. Seveda pa bi morali
za "razbremenitev" novega po-
kojninskega sistema z različnimi
strahovi in predsodki že od sa-
mega začetka zelo jasno oprede-
liti za koga naj bi novi pokojnin-
ski sistem veljal. Za zdaj je naj-
bolj čisto (in neproblematično)
načelo, ki ga razglaša minister za
delo, socialna vprašanja in
družino Tone Rop, da se bodo v
celoti po novem upokojevali tis-
ti, ki se bodo zaposlili po sprejet-
ju reforme pokojninskega siste-
ma, o kateri so se prve organizi-
rane razprave pravkar začele.
Premalo natančno pa je poveda-
no za koga naj bi veljala kombi-
nacija dosedanjega in novega sis-
tema. Je predvidena varianta, da
naj bi ta zajela vse tiste z 20 leti
delovne dobe najbolj ustrezna in
najbolj poštena? Prav tako ni
povsem jasno na koga vse mislijo
snovalci pokojninskih spre-
memb, ko omenjajo, da se bodo
tisti, ki so "tik pred upokojitvijo"
upokojevali po starem sistemu.
Posebej vprašljiva je za sedanje
zaposlene z več leti delovne dobe
namera, da po novem za višino
pokojnine ne bo nič več
odločilna višina plač v desetih
najbolj uspešnih letih, ampak
povprečje plač v vseh štiridese-
tih letih delovne dobe. Sprejetje
takšnega določila bi bilo izrazito
krivično za generacijo, ki se je
zaposlovala pred tridesetimi,
dvajsetimi in tudi desetimi leti,
saj so v tem času potekale raz-
lične radikalne družbene spre-
membe in "reforme" plačilnega
sistema.
KAKŠNA BO
VIŠINA
POKOJNIN?
v posameznih obdobjih so
bile plače odsev posebnih pogle-
dov in posebnih eksperimentov
v zvezi s tako imenovanim ose
nim in družbenim standardoi
V osebnih dohodkih ni bilvsel
na enak način prikazan delov
prispevek in rezultat dela zap<
lenih. Prav tako bi bilo prav,
iz štiridesetletnega povprečja
bi bilo izključeno določeno o
dobje tranzicije (recimo vsaj P
tih let), ko so mnogi zaposli
prejemali (in prejemajo) izje®'
nizke osebne dohodke zaf^
"nenormalnih" razmer v drža
ki niso posledica običajnih ^^
nomskih pogojev posloval
(prehod iz enega v ^^
družbeni sistem, spremin)®^
družbene lastnine v privatno,'
guba klasičnih trgov zaradi f^
družitve in balkanskih ^^
itd.), kar vse je bilo v glav'''
zunaj neposrednega vpl'
večine zaposlenih.
Vsekakor bi bilo slabo, če t"
pod pretvezo razbremenjen^
gospodarstva in zmanjše^^
izdatkov za socialo že čez ^
let znašli v novih družbeni^ ^
skah in napetostih z armad^
zadovoljnih ali celo sod
ogroženih upokojencev.
Jak Ko^
Pri Sv. Tomažu posvečenim
možem nekaj ne paše. Resno
smo se ukvarjal s tem
vprašanjem in ne moremo za-
gotovo trditi, kaj jim ne odgo-
varja - tamkajšnji zrak, voda
ali pa verniki. V zadnjih osmih
letih so zamenjali štiri župni-
ke, nekateri niso niti prav raz-
pakirali svojih kovčkov, pa so
že šli. Drugi pa so spet ob od-
hodu svoje kovčke preveč na-
polnili. Dejstvo pa je, da so pri
Tomažu vsi napredovali. Po
pričevanjih očividcev so men-
da prihajali z razklapanimi ka-
trami in petkami, v beli svet pa
so se od Tomaža odpeljali s Fi-
estami, BMWji in enaindvajst-
kami. Ne ve se ali so za njihovo
napredovanje poskrbeli verni-
ki, ali pa so morda dobili avto-
mobile od škofije, kot nagrado,
da so zdržali v tej fari. Ja, treba
je reči, da s Tomažani
(Tomašovčari) ni lahko! No-
vemu župniku želimo iskreno
dobrodošlico in mu polagamo
na srce, da je skrajni čas, da se
eden od župnikov ustavi tudi v
piirgi.
Ivan Kukovec, predsednik
Zelenih je za potrebe malega
nogometa in prihajajoče jeseni
spremenil svoje barve.
V sredo je bila v Ormožu
krvodajalska akcija, ki se je je
udeležilo 450 krvodajalcev.
Med njimi smo opazili tudi
občinskega svetnika Andreja |
Pučka. Glede na to, da je bil na
krvodajalski akciji le slabe pol
ure pred sejo občinskega sveta
nismo povsem prepričani ali je
kri daroval ali pa je prišel na
transfuzijo.
Na Puchovem srečanju old-
timerjev je Ludvik Bratuša po-
vedal, da je bil Vili Trofenik
dober sovoznik in da sta lepo
sodelovala. S tem bodo govori-
ce, da je z županom težko sode-
lovati, obmolknile za zmeraj.
Minuli teden je Ormož in
okolico stresel blažji potres.
Žrtev k sreči ni bilo, material-
ne škode pa tudi ne kaj dosti.
Ej^enter je bil v Koračicah,
kjer je potres dodobra uničil
tamkajšnjo kapelico. Krajani
so za kapelico vedno zgledno
skrbeli, pred kratkim so jo po-
polnoma obnovili in uredili,
sedaj pa je njihovo delo šlo v
nič. Zares škoda, ampak pod-
jetni kot so, bodo kapelico go-
tovo kmalu spet spravili v
prvotno stanje.
S tem krasnim motorjem s
prikolico in priročno strojnico
so se na Puchovo srečanje pri-
peljali gostje iz prijateljske
Hrvaške.
fgPNlK
- 8. AVGUST 1996
PREJELI SMO - 13
Itguba športnih površin
Rineva pol stoletja od prvih
metkov šponne panoge, ki se
zakoreninila med mla-
'Lj v Ptuju. Pričel se je igrati
-eliki" rokomet, ki je uporabljal
ogornetno igrišče, le da so bile
"ziiačbe drugačne. Tako je post-
al ptuj tretje žarišče rokometa ob
^elju in Mariboru - na Štajer-
-l(ein. Nekaj let zatem se je
'ričel uveljavljati "mali" roko-
^gt kot so ga imenovali na
jaČun manjših mer igrišča, bil pa
> zanimivejši dinamičen in
traktiven. Ob Ormoški cesti se
jia pomožnem nogometnem
igrišču preseljeval zaradi hitre
jgtrajanosti travnate površine in
lako se je vodstvo kluba, ki je de-
loval v okviru športnega društva
prava odločilo, da je potrebno
zgraditi stalni športni objekt, saj
je zaradi razcveta te športne
panoge med mladino to nareko-
valo. Nedvomno si zasluži za-
livalo takratni neumorni pred-
sednik Adi Šarman, ki je skupaj
i članstvom pristopil k gradnji
objekta, ki bi ga lahko koristile
ludi druge športne panoge (kot
drsališče, za hokej, odbojko,
košarko itd.).
Ob tem pa so bila največji
problem finančna sredstva, ki so
znani problem še danes, toda za
entuziaste - zanesenjake to ni
bila ovira, pričelo se je graditi z
golimi rokami, s krampom in lo-
pato in prostovoljnega dela so se
z veseljem in neumornim zago-
nom lotili aktivni športniki,
skupaj z učenci takratne vaje-
niške šole, z obvezniki predvo-
jaške vzgoje, pripadniki JLA ter
številni Ptujčani in pričel je rasti
prvi tovrstni objekt, ki je postal
ned najlepšimi v Sloveniji. Ne-
kajkrat je delovišče izgledalo kot
mravljišče saj na njem ni bilo
strojnih del (razen v zaključnih
delih valjar), opravljenih je bilo
nad 7000 ur prostovoljnega dela.
Za objekt ni bilo projektov, bili
pa so pametni nasveti starejših
Ptujčanov in pridne roke in tako
je bil leta 1958 prelep športni ob-
jekt predan svojemu namenu ob
10. obletnici rokometa v Ptuju.
Uspehi ptujskega rokometa so
se pričeli vrstiti, zlasti so bile
uspešne članice, ki so se leta
1962 kot prvakinje Slovenije
uvrstile na kvalifikacijski turnir
za vstop v takratno I. zvezno
ligo. Dogodek tega turnirja je os-
tal mnogim starejšim Ptujčanom
v prijetnem spominu, saj je ob
tej priliki igrišče pridobilo as-
faltno prevleko in zgrajena je
bila razsvetljava, zgrajeno pa je
bilo tudi betonsko stopnišče na
zahodni strani objekta, ki je kaj
hitro dobil vzdevek "mali sta-
dion".
Vsakokratne večerne tekme pa
so privabljale tudi nad 1000 gle-
dalcev, ki so zanesen j aško živeli
za rokomet in njegove uspehe. V
obdobju vse do danes pa so se
zvrstila številna športna, kultur-
na, glasbena in druga srečanja in
prireditve.
Zgraditev "malega stadiona" je
ostal marsikateremu Ptujčanu,
ki je kakorkoli sodeloval in po-
magal v lepem spominu, ki da-
nes čustveno obuja spomine,
ganljivo in vznemirjeno
spremlja rušenje objekta, ki je
del nas, del naše mladosti.
Razumljiva je nuja nove prido-
bitve-izgradnje podvoza, ki bo
nedvomno pripomogel k
boljšemu pretoku tranzitnega in
lokalnega prometa.
Ob tem pa ostaja boleča ugoto-
vitev neovrednotenega dela na
malem stadionu in betonskem
košarkarskem igrišču z raz-
svetljavo ter uničenje
pomožnega	nogometnega
igrišča. Ptuj je izgubil velik del
športnih površin, nikjer pa ni
nadomestila za izgradnjo novih.
Zmotno bi bilo kot nekateri mis-
lijo, da je to izgradnja šolskega
stadiona pri srednješolskem cen-
tru. Kdo je lahko v imenu ptuj-
skih športnikov pristal na sra-
motnih 5 milijonov tolarjev
odškodnine, ko pa so ti objekti
po ocenitvi strokovnjakov danes
vredni ob postavitvi novih 100
miljonov tolarjev.
Kdo si je dovolil podpisati tak
dogovor, se odgovorni na mestni
občini Ptuj zavedajo kaj so ptuj-
ski športniki izgubili, nikjer pa
ni predvidenih prepotrebnih no-
vih objektov, ki jih bodo koristi-
li mladi, ki jim je še kako potreb-
no pridobivanje psihofizičnih
lastnosti ob porazni sliki
zdravstvenega stanja mladine.
Kako bo športna javnost spre-
jela storjeno? Postopek bo težko
opravičiti. Kdo bo uradno poja-
snil izgubo objektih po tako niz-
kotni ceni.
Napačno je mišljenje,da sta se
rokomet in košarka preselila v
športno dvorano kjer imajo dos-
top le aktivni športniki, pri-
manjkuje namreč časovnih ter-
minov za rekreativno dejavnost,
zato je nujno potrebno v prihod-
nih programih zajeti izgradnjo
površin za staro in mlado.
NL Zupane
MOJ RODNI DOM JE PRAVI DOM
Zopet naju je objelo vsakdanje
življenje v najini drugi domovi-
ni, misli so pa še vedno pri vas
doma. Povabila na srečanje sva
bile zelo vesele, da nama bo pa
tako lepo, si nisva mogli zamisli-
ti. Doživeli sva srečanje, ki so ga
organizirali vaščani iz tako
majhne vasice, kot so Stoperce v
Halozah. Občutile sva prisrčnost
vseh, ki so k temu srečanju pri-
pomogli in težko je z besedami
povedati, kar srce čuti. Za nas je
bilo to nekaj enkratnega, po-
kramljati in se poveseliti z
našimi starimi znanci in prija-
telji. Veselje je veliko, ko spoz-
naš v obrazu, ki naj bi bil znan,
svojega sošolca ali sošolko. Z
mnogimi se že od šolskih let ni-
smo več videli.
Tako veselico s prijatelji, ob
domači glasbi, jedači in pijači
lahko doživiš samo doma v Sto-
percah.
Prisrčna hvala organizatorjem
in vsem, ki so pomagali, da smo
doživeli to nepozabno srečanje.
Rojakinji iz Švice Vikica Pirchner in
Rezika Rechsteiner
IGRE BREZ MEJA
Strelska družina Trnovska
vas organizira v nedeljo, 11. av-
gusta že tradicionalne Igre brez
meja, na katerih bo sodelovalo
več kot 10 ekip. Igre pripravlja-
jo kot vsako leto pred domom
krajanov v Trnovski vasi. Le-
tos so pripravili igre z zakl-
jučeno vsebinsko celoto, v ka-
terih se bodo tekmovalke in
tekmovalci preizkusili od poti
k dekletu (vasovanje) do
poročnega potovanja.
V prvi igri se bodo tekmovalci
pomerili na poti k dekletu, po-
tem bodo iskali ključ od stano-
vanja v vodi, za tem je na vrsti
malica z jabolkom, potrebno bo
poiskati šopek za dekle, nato je
metanje prstana, poroka in
poročno potovanje. Tekmovalci
se bodo pomerili v sedmih igrah.
Katera ekipa bo najprej prehodi-
la del življenske poti, bo zmago-
valec. Po končanih igrah bo za-
bava s plesom, igral bo ansambel
Kavalirji. Izkupiček prireditve
pa bodo namenili za ureditev po-
kritega strelišča, ki ga še nimajo
in je pogoj za doseganje dobrih
rezultatov.
Z.Š.
Hrup je eden naj"
veijih problemov
V ptujskem domu upoko-
jencev imam nepokretnega
očeta, ki je čital vaš Članek o
hrupu, ki ga še po 19. uri
povzročajo kosilnice. Rekel
je: "Poglej, ti so zdravi in se
jezijo, kaj pa mi? Več kot sto
nas je nepokretnih, nekate-
rim tečejo zadnje minute
življenja, pa moramo ne-
nehno poslušati kričanje in
vriskanje otrok iz vrtca in
otrok, ki so zunaj celo do 22.
ure! Nikamor se ne moremo
umakniti."
Zanima me, ali bi lahko
kam prestavili otroško
igrišče, tako da bi otroke v
tistem delu doma upokojen-
cev, kjer ležijo nepokretni,
manj slišali. Naj nekdo reši
problem hrupa v domu upo-
kojencev. Prosim za pomoč
in se vnaprej zahvaljujem.
MJL
^0DNIK - 8. AVGUST 1996
NASVETI -15
Kuharski nasven
jepo pozdravljeni spoštovani
l,ralci Tednika.
j^jub temu, da v gozdu le red-
najdemo še kakšno borovni-
bodo današnji nasveti na-
J^enjeni borovnicam,
gorovnice spadajo v skupino
jgodičevja, spadajo v skupino
' jega jagodičevja tako kot ribez
p brusnice. Borovnice domujejo
obeh straneh Atlantika.
\iajhne mahunice štejemo med
jvropske borovnice in jih pozna-
jjopod številnimi imeni, kot so
jnahovnica ali pa kosmata ali pa-
sja jagoda. Od teh treh sort so pri
nas najpogostejše ravno borov-
nice-
Ker so borovnice za nekatere
j^rove nekoliko medle, jih veli-
1(0 uporabljamo za omake,
kolače in torte. Iz sladkih ne pre-
brano aromatičnih mahunic pa
večinoma pripravljamo likerje.
h borovnic mahunic pa lahko
pripravimo čudovite marmelade
indžeme.
Borovničev džem pripravimo
tako, da 1,8 kg borovnic prebere-
010, opremo in osušimo. Nasto
borovnicem dodamo 70 deka-
gramov sladkorja ter sok dveh li-
mon in ščepec soli. Borovnic, ki
smo jim dodali limonin sok in
sol (predvsem zaradi barve), ne
sinemo vsipati v kovinsko poso-
do. Dobro premešamo, pokrije-
mo in pustimo stati približno 5
ur. Zmes nato vsipamo v posodo
zavkuhavanje, dodamo še enako
količino sladkorja, kot smo ga že
dodali in mešamo z leseno ku-
halnico. Mešamo na zmernem
ognju tako dolgo, da se sladkor
stopi. Nato temperaturo
/»višamo in hitro kuhamo brez
mešanja. Kuhamo približno 15
minut, oziroma dokler se zmes
ae zgosti. Džem je kuhan, če
kaže sladkorni termometer 104
C, v kolikor nimate termometra,
položite prazen krožnik za 10
minut v hladilnik, nato pa na
njega dajte malo žličko vročega
džema, če se kaplja na mrzlem
krožniku strdi je džem kuhan. Z
žlico ali penovko nato poberemo
pene, še vročega nalijemo v
manjše kozarce, do 2 mm pod
rob. Iz količin dobimo približno
3 kilograme džema.
Med samo pripravo džem
lahko kristalizira. Do kristaliza-
cije pride, če je zaradi predolge-
ga vretja prišlo do previsoke
koncentracije sladkorja. Pri
shranjevanju rad tudi zavre ali
splesni. Do vretja in plesnivosti
pride, če džem vsebuje premalo
sladkorja, ali je čas kuhanja pre-
kratek ali da smo ga hranili v ne-
primernem prostoru, ali pa je
bilo sadje prezrelo.
Če je džem zelo temne barve je
v prvi fazi kuhanja premočno
vrel, ko smo dodali sladkor pa
premalo. Džem potemni tudi če
ga hranite na svetlobi. V kolikor
sadje ni dobro želiralo bo džem
tekoč, kar pa lahko popravimo
tako, da ga ponovno prekuhamo.
mam
Da se nam lepše zgosti, lahko
dodamo tudi malo zgoščevalne-
ga sladkorja ali tekočega pekti-
na. S pektinom pa ne smemo
pretiravati, ker džemu pokvari
njegov tipični okus.
Če je džem premalo gost je
vzrok v pomanjkanju pektina.
kisline ali prekratkega časa ku-
hanja.
Z borovničevim džemom pa
pogosto premažemo lahke polet-
ne torte. V katerih je nadev bo-
rovničev džem in tolčena sladka
smetana.
Torto običajno prerežemo 4
krat, tako da eno plast pre-
mažemo z borovničevim
džemom, drugo z smetano in
postopek ponovimo, pride do le-
pega barvnega efekta in svojstve-
nega okusa. Od zunaj torto pre-
mažemo s smetano in okrasimo
z celimi borovnicami. Borovnice
dobro osušimo, da ne obarvajo
še smetane. Džem pa je tudi oku-
sni namaz za zajtrke. In to je
tudi vse za danes spoštovani
bralci. Nasvidenje do pri-
hodnjič.
Nada Pignar
učiteljica kuharstva
KO LEGENDE ZAZIVIJO - PROJEKT PROMOCIJE PTUJSKIH LEGEND
Hesmim usorfa ifireft iuriieu
(19. stoletje)
Leta 1814 se je bogatemu ptuj-
skemu strojarju Wundsamu, iz-
polnila največja želja. Rodil se
mu je sin, ki ga je poimenoval za
Jurija. Veselje je bilo tem večje,
ker je bilo v družini že sedem de-
klic. Ta veseli dogodek so na ve-
liko proslavili.
Neko lepo nedeljo je strojar z
ženo in otroki obiskal romarsko
cerkev na Ptujski Gori. Pestunja
Nežka je po odhodu svojih go-
spodarjev morala skrbeti za ma-
lega Jurčka. Vzela je otroka in se
napotila na sprehod. Šla )e ven iz
mestnega obzidja do bližnje gos-
tilne, od koder so prihajali zvoki
godbe, ki so vabili k plesu. Gos-
tilničarka je Nežko peljala v
sobo, kjer je ta položila spat
Wundsamovega potomca in šla
na plesišče. Medtem pa so v sobo
prišli trije ogrski huzarji, ki so se
takrat mudili v Ptuju. Odložili
so svoje plašče na posteljo, tako
da se je otrok zadušil.
Nežka je hotela iz obupa
skočiti v Dravo, Spomnila se je,
kako so ji v otroških letih kazali
na Glavnem trgu neko detomo-
rilko. Z železnimi verigami je
bila privezana ob starem rim-
skem sramotilnem stebru (Orfe-
jev spomenik). Pred samomo-
rom jo je v zadnjem trenutku
rešil Franček, s katerim je ka-
sneje tudi zbežala.
Ob pogledu na mrtvega otroka
se je nesrečnih staršev lotila ne-
popisna žalost. Kot nekako na-
domestilo za tragično izgubo
edinega moškega potomca, je
strojarjeva družina posvojila so-
sedovega Jurija, kateremu je
umrla gluhonema mati. Posi-
novljenec Jurij je zapustil
družino ter odšel v Nemčijo, da
bi se izšolal za strojarja.
Po nekaj letih se v Ptuju pojavi
kuga, za katero sta zbolela go-
spodar Wundsam in njegova so-
proga. V težkih bolečinah sta
oba kmalu umrla.
Jurij se je vrnil iz tujine in s se-
boj pripeljal razsipno ženo An-
gelo. Doma je prevzel strojarno,
toda slabo je gospodaril. Trošil
je denar za razuzdano ženo, ki je
še sama kradla iz predala v trgo-
vini. A ob neki nevihti se je
prehladil in nevarno zbolel. V
strojarni so dolgovi rastli iz dne-
va v dan. Jurij se je zadolževal,
da je lahko ustregel muhasti
ženi, ki je zapravljala denar po
toplicah in se ni brigala za bol-
nega moža. Njegova bolezen se
je iz dneva v dan slabšala in po-
zimi leta 1842 je tudi umrl.
Najstarejša Wundsamova hči
je kasneje vse prodala in se pre-
selila v hišico sredi grajskega
pobočja. Tako je razsipna snaha
Angela zapravila ime in bogast-
vo Wundsamovih.
VIR: Andrej Kovač, Ptuj in
okolica v pesmi in povesti;
Ptujski tednik, 14.12.1956
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEG. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 80 NAD.
Izbira partnerja
nad.
zakaj ne
Najdem
Partnerja?
^ss je, da nekateri kratkomalo
^^ najdejo moža ali žene, čeprav
ga/jo želijo. Nasprotno pa se
ki hočejo uživati svojo
®ladost in jim zato še na misel
pride, da bi se poročili pred
^^ojim tridesetim letom, često
■"^iznajdejo pred matičarjem. S
problemom si razbijajo gla-
^^ generacije deklet in fantov.
so se psihologi resno lotili
. Vprašanja in ugotovili, da si
Vsakdo sam kriv, če si ne najde
Partnerja.
'^^ziskave so pokazale, da je
Jlhujših pet napak, ki jih za-
, poroke željno dekle, nas-
se dekle dela neizobraženo
^^'Neumno, ker meni, da moški
'karajo inteligentnih deklet.
. 'e seveda zmotno, saj si
nino ženo želijo le možje, ki
"^anski, negotovi ali neumni;
hodi dekle okoli kot
N ^a filmska zvezdnica - izu-
lio	namazana z vsem
rtj^j^^^ni in oblečena po zadnji
rwMožje, tako ugotavljajo
Itjf daleč bolj cenijo tisto,
• tt	zunanjostjo;
rng...^^ dela dekle pretirano sra-
in zadržano, ker je
da moški nimajo radi
"razpuščenih" in aktivnih žensk;
-	če skuša dekle zaigrati ne-
kakšno materinsko vlogo, ker je
slišala, da se moški radi dajo raz-
vajati;
-	če se dela dekle pretirano
nemočno in romantično z name-
nom, da zaigra na strune
moškega viteštva. To je bil
včasih dober trik, pravijo razi-
skovalci, ki danes ne "vžge" več.
Časi so preveč negotovi in si
moški ne želijo več krhkih ženic,
temveč moderne mlade žene, ki
stojijo z obema nogama trdno na
tleh.
Pet podobnih napak najdemo
tudi pri fantih. Težko najdejo
dekle zlasti tisti fantje, ki:
-	do dekleta niso dovolj nežni
in pozorni, ker mislijo, da takšna
čustva fantom "ne pristajajo".
Bojijo se, da se bodo drugi iz nji-
hovega vedenja norčevali;
-	so v družbi arogantni, glasni,
pripovedujejo prostaške šale ali
se hitro napijejo, ker mislijo, da
so taki posebno možati in duho-
viti;
-	dekle prehitro silijo v spolne
odnose. Tem fantom gre v prvi
vrsti za dokaz, da je dekle pri-
pravljeno zanje narediti vse, s
čimer kažejo svojo osebno nego-
tovost in egoizem. Če takim fan-
tom dekle odreče, se čutijo oseb-
no užaljeni, ponižani, razvred-
noteni, zapostavljeni, zato pona-
vadi prekinejo stike. Zato taki
fantje često begajo od dekleta do
dekleta in so vedno bolj nes-
rečni, negotovi in osamljeni;
- se ne znajo vživeti v dekle ter
spoštovati njenih interesov in
stališč. Sem spadajo taki fantje,
ki kar naprej govorijo samo o
sebi, o svojih problemih in inter-
esih, kot tudi tisti, ki govorijo
vedno o istem, ker jim manjka
splošne razgledanosti.
Seveda lahko zastavimo
vprašanje "Zakaj ne najdem
partnerja" tudi širše, in sicer ka-
tere poteze osebnosti imajo ljud-
je, ki so v družbi priljubljeni ali
nepriljubljeni.
Ankete, ki so zajele več tisoč
ljudi, so pokazale, da je za ljudi,
ki so priljubljeni, značilno zlasti,
da dobro mislijo o drugih ljudeh
(torej tudi o tistih, ki imajo dru-
gačne poglede na svet), da so pri-
pravljeni ljudem pomagati, ne
kritizirajo in ne opravljajo dru-
gih za njihovim hrbtom ter so
veseli, sproščeni, pristni in ved-
no odprti za probleme drugih.
Poleg tega je za priljubljene ljudi
značilno, da so sposobni vživeti
se v druge ljudi in jih poslušati,
da imajo številne interese, da se
znajo zlahka prilagoditi drugim
ljudem in situacijam, da so pri-
pravljeni ljudem pomagati in
končno da so kot ljudje zanimi-
vi, duhoviti, nekonvencionalni,
razgledani in izobraženi.
Za nepriljubljene ljudi so po tej
anketi značilne tele poteze
značaja: nezanesljivost, muha-
vost, neuravnvešenost, trma, ne-
popustljivost, nestrpnost, po-
manjkanje humorja, netolerant-
nost, prostaštvo, posmehljivost,
podcenjevanje drugih, samopo-
veličevanje, samopomilovanje,
pretirana težnja biti v centru po-
zornosti, želja po obvladovanju
drugih, brezobzirnost in netakt-
nost.
Če se vrnemo k osnovnemu
vprašanju, potem je treba reči,
da predstavljajo poseben vidik
ljudje, ki so nad partnerjem po
nekaj tednih ali mesecih velike
ljubezni razočarani in izgubijo
zanj vsak interes. To se lahko
primeri vsakemu, vendar se ne-
katerih "taka smola" drži kar vse-
skozi. Med raznimi, večinoma
nevrotičnimi vzroki za tako
ohladitev ljubezni moramo po-
misliti tudi na strah pred ljubez-
nijo. Na prvi pogled se sliši kaj
takega zelo čudno. Vendar je ve-
liko ljudi, ki hrepenijo po lju-
bezni, a so jo v osnovi nesposob-
ni sprejeti, čeprav jim jo kdo da.
Razlog je njihov strah pred od-
visnostjo od partnerja. Kdor lju-
bi, namreč ni popolnoma svobo-
den, poleg tega pa daje del sebe,
pri čemer mora vzeti v zakup
tudi razočaranja. In kdor se tega
podzavestno boji, bo našel vedno
dovolj razlogov in priložnosti,
da bo razdrl čustvene vezi z dru-
gim človekom.
Naslednjič pa o predzakon-
skem svetovanju.
mag, Bojan Šinko
KRVODAJALCI
I - 23. JULIJ: Jože Peršuh, Lovrenc
^ na Dr. polju, Bogdan Kores, Med-
i vedce 14, Ivan Bilanovič, Ul. 25.
maja 7, Alojz Cajnko, Kajuhova
11, Dušan Pišek, Lovrenc na Dr.
I polju 7, Srečko Gajšek, Zg.
; Sveča 14, Bruno Skuber, B.
Kraigherja 26, Stanko Soršak,
Lovrenc na Dr. polju 5, Vili Angel,
I Rujska Gora 92, Stanislav Zavec,
j Turniška 26, Stanko Vajda, Ga-
jevci 34, Boštjan Drevenšek, Ple-
^ terje 44, Jože Muzek, Muretinci
57, Franc Matjašič, Vlahovičeva
5,	Drago Hunjet, Mezgovci 39/a,
Janez Mlinarič, Nova vas pri Mar-
kovcih, Janez Bedrač, Zagrebška
!96, Janez Muršec, Zg. Hajdina
48, Zoran Bilič, Ul. 25 maja 3, Ja-
nez Kovačič, Breg 83, Miran
Jeza, Klepova ul. 54, Janez Rajh,
Gabernik 34/a, Drago Smolinger,
I Golobova 8, Milan Arnuš, Arbai-
' terjeva 8, Franc Kump, Senčak
11, Vlado Kos, Majšperk 34, Mar-
^ jan Cajnko, Nova vas 100/b,
Franc Majcen, Zagorje 16, Albin
Dovečar, Strjanci 5/a, Jožef Ko-
rez, Janški Vrh 50, Anton Zaje,
Apače 38, Albin Petrovič, Vareja
6,	Branimir Avguštin, Stopno
14/a, Avguštin Ros, Plajnsko 7,
^ NA DAN: 25. JULIJA: Stanislav
Nemec, Industrijsko naselje, Bo-
ris Letenja, Breg 15, Štefan Ros,
Ul. B. Kraigherja 14, Alojz Zoreč,
Minoritski trg 4, Gorazd Inkret,
Kraigherjeva 21, Srečko Cajnko,
Flegeričeva 3, Zdravko KrošI, Sa-
vinjsko 38, Franc Lendero, Apače
297, Darko Šumenjak, Prerad 37,
Martin Leskovar, Žabjak 7, Ra-
dovan Mesarič, Slape 17, Miran
Cafuta, Čučkova 13, Jože Toma-
nič, Kungota 68, Cvetko Šprah,
Kraigherjeva 16, Irena Pukšič,
Gomilce 3, Milan Fajt, Draženci
82, Branko Mohorko, Apače 284,
Jožica Medved, Župečja vas
60/a, Jožef Rajh, Apače 294, Da-
niel Nahberger, Zagrebška 118,
Ivan Bezjak, Breg 37, Branko Fer-
lež, Lackova 7, Matija Kouter,
Župečja vas 1/g, Leopold KrošI,
Draženci 88/a, Zvonko Muršec,
Zechnerjeva 18, Milan Dre-
venšek, Lovrenc na Dr. polju.
Kari Horvat, Drstelja 43, Vlado
Zajko, Nadele 13, Jožef Pukšič,
Gomilci 3 a, Anton Bauman, Lov-
renc na Dr. polju 2, Zvonko Auer,
Mihovce 12, Tomaž Habjanič, Ul.
5. Prekomorske 4, Anton Pla-
ninšek, Župečja vas 2, Ankica
Škarja, Kraigherjeva 9, Drago
Arnuš, Borisa Kraigherja 9, Anton
Vidovič, Lovrenc na Dr. polju, Bo-
jan Petek, Tibolci 34, Daniel
Roškar, Gorišnica 146, Romana
Malinger, Gerečja vas 81, Ivan
Petek, Žabjak 54, Janez Venta,
Cvetkovci 67, Stanko Pleteršek,
Pleterje 71, Jože Grula, Skorba
41/c, Vladko Stočko, Tržeč 25/b,
Ignac Skaza, Slovenja vas 42,
Karel Frangež, Brunšvig 51,
Franc FridI, Zg. Hajdina 97/a,
Marjan Hlušička, Ob grajeni 1,
Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18,
Franc Bombek, Cvetkovci 108.
16 - ZA RAZVEDRILO
8. AVGUST 1996-
TEDNIK
fgDNIK
- 8. AVGUST 1996
ZA KRATEK CAS -17
Poletje je s sabo prineslo kar nekaj
poletnih uspešnic, ki ste jih lahko
poslušali na morju, v toplicah in na
raznih drugih počitniških mestih.
Ameriško-haitski trio THE FU-
GEES v svoji glasbi med seboj meša
različne glasbene stile in na podoben
način so v začetku 90. delali glasbo
Arested Development. Trio je album
The Score prodal že v več kot 10.
milijonih primerkov in iz njega snel
komad Fu-gee-La ter priredbo Kil-
ling me Sofdy. THE FUGEES so pri-
pravili novo dobro priredbo NO
WOMAN NO CRY (XXXX), ki jo je
v originalu izvajal kralj reggi glasbe
Bob Marley.
Nova britanska skupina CMC je
doma na otoku postala znana po nas-
topu v televizijski glasbeni oddaji
Top of the Pops. CMC pa so izdali
komad z naslovom HOW BIZARRE
(XXX).
član kvarteta Boyz II Men NAT-
HAN MORRIS snema debitanski al-
bum, vendar to ne pomeni, da bo
izvrstna soul skupina razpadla.
NATHAN je napisal besedilo za del-
no priredbo WISHES (XXXX), ki jo
je dopolnil Babyface, saj je za podlago
tega komada izbral evergreen For
what it's Worth skupine Buffalo
Springfield.
Producentska	skupina
NIGHTCRAWLERS je lani posnela
povprečni plesno obarvan album Le-
t's Push it. Skupino NIGHTCRAW-
LERS v bistvu sestavlja le pevec John
Reid in nekaj plesalk, ki po evropskih
diskotekah predstavljajo komad
KEEP ON PUSHING OUR LOVE
(XXX).
Odlična pianistka in pevka TORI
AMORS je letos že pripravila izpo-
vedno balado Caught a Like Squezee
in album Ba^ for Pele. Lepa TORI
je izdala za njo še eno tipično skladbo
z naslovom HEY JUPITER (XXX).
Dobre ročk novosti, ki so se v pre-
teklih nekaj tednih znašle na policah
s ploščami: As Long as it matters -
GIN BLOSSOMS, Girl Power -
SHAMPOO, But Anyway - BLUES
TRAVELERS, Waiting for Wenes-
day - LISA LOEB & 9. STORIES,
Predy Vacant Live - SEX PISTOLS,
So much to say - DAVE MATTEWS
BAND, Dune Buggy - PRESIDENT
OF THE USA, Hump on your Back
- MOTORHEAD & FAST EDDIE
CLARK, Wild Child - SCORPIONS,
It's geding Dark - THE BATES.
Britanska zasedba MANIC STRE-
ET PREACHERS se nagiba k indie
ročk glasbi, ki pa je velikokrat do-
polnjena s klasičnimi istrumenti. Le-
tos so Preachersi že sloveli s pesmijo
A design for life, ki so ji sedaj doddi
novo pesem EVERVTHING MUST
GO (XXXX).
Ameriški bank PEARL JAM zakl-
jučuje snemanje novega albuma, ki
mu bo sledila velika svetovna kon-
certna turneja s 90. koncerti. Po dve-
letni pavzi pa so PEARL JAM za
pokušino izdali dobro skladbo WHO
YOU ARE (XXXX).
Prejšni teden sem poročal, da je
ALANIS MORISSETTE posebaj za
ZDA pripravila pesem You Learn.
Album Jagged Lidle Pili vsebuje 12
odličnih pesmi ter dodatek in
uspešnice so že naslednje pesmi: You
oughta know, Hand in my Pocket,
Ironic. ALANIS pa je posebaj za Ev-
ropo pripravila pesem HEAD OVER
FEET (XXXXX), ki bazira na izvrst-
nem besedilu.
Mesec julij pa je zraven poletne
vročine prinesel nekaj senzacijonal-
nih novih albumov. Najboljše nove
zgoščenke so: Man with the Fun -
MAXI PRIEST, Chaos + Disorder -
SYMBOL - PRINCE, Phenomenom
-SOUNDTRACK, She's the one -
TOM PETTY & THE HEART-
BREAKERS, Play Games - DOG
EAT DOG.
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
URŠKA i>RI iH>VODNEM MOŽU
(Domišljijski spis)
Leta 2099, 15. junij ob. 16.30 uri, v
povodnem gradu je veselica na račun
POVODNEGA MOŽA.
Pod košato lipo igrajo glasbeniki, na
klavirju Mozart, na violini Bach in še
Ljubljanski pihalni oktet. Vsi veseli
povodni možje in povodna dekleta
plešejo v ritmu TECHNO glasbe in
jedo hitto pripravljeno hrano iz Mc-
Donald-sove restavracije na koncu
slepe ulice. Ob 17.00 uri vse umol-
kne, saj se je pripeljala največja po-
vodna limuzina vseh časov, PRO-
SCHE 91111 s 20 kolesi in 29 vrati.
Izstopita POVODNI MOŽ in Urška.
J Usedeta se na prestol in POVODNI
" MOŽ ukaže, da naj glasbeniki
ačnejo igrati. POVODNI MOŽ pro-
si Urško za ples. Potem plešeta akro-
batski ROCK'N ROLL m pridružijo
se jima še drugi plesalci. Po plesu
postaneta sestradana in žejna, zato si
naročita COCA-COLO in Chesse-
burger. Natakar jima odgovori, da je
zmanjkalo sira. Potem si naročita na-
vadni HAMBURGER in natakar ju
vpraša: "S sirom ali brez?" "S sirom",
Ddgovorita. Ko se najesta, se odpravi-
la v grajske dvorane. Tam se hočeta
poročiti, a ugotovita^da nimata prsta-
na. POVODNI MOZ vzame iz plašča
vrečko TOP - FLIPS-a in vzame dva
obročka za prstana. Ko se poročita, se
peljeta na medene mesece v BER-
MURSKI TRIKOTNIK, kjer se
imata zelo lepo.
O medenih mesecih vam povem kdaj
drugič, ker me bolijo noge in sem zelo
utrujen, saj sem na veselici zelo dolgo
plesal akrobatski ROCK'N ROLL.
Celo z nevesto pri čemer sem ji poje-
del poročni prstan, zelo, zelo dober je
bil. Sedaj pa se moram posloviti.
Lahko noč!
Tadej Rajh, 7.a
OŠ Velika Nedelja
■»TUJSKI SMETNJAKI SO OŽIVELI
(domišljijski spis)
Ptuj je najsterejše mesto v Sloveniji.
Menda pa je mdi med zelo umazani-
mi. Pomislite na Dravo. Koliko uma-
zanije. Uh! Le zakaj imamo smemja-
ke. Tudi Mihca vse skupaj zelo jezi.
Živi v ulici sredi mesta in ravno tam
se začne zgodba.
"Lahko noč", mu reče mama in uga-
sne luč. Čez nekaj časa pa se mdi ona
odpravi spat.
"Bum, bum, paf!!" zaropota pod
oknon. Mihec je v hipu na nogah.
Pogleda skozi okno in zagleda
prevrnjen smemjak.
"Gotovo ga je prevrgel kakšen pote-
puški pes, ki stika za hrano." Toda
komaj se obnre, že spet gromozansko
zaropota. Glej, smemjak ga gleda z
velikimi očmi. Mihec odpre okno.
"Kdo pa si?" ga vpraša. "Pločevinke
me kličejo," odgovori. "In kdo si ti?"
"Mihec sem!"
"Seliti se bom moral, veš. Tukaj
grozno smrdi!" tarna Pločevinka.
"O ne! To pa že ne! Kaj pa mi, kam
bomo odmetavali odpadke!" zakliče
Mihec. "Saj jih vsi mečejo mimo! Tu-
kaj me že ne rabite, govori Pločevin-
ka. Mihec se znajde: "Počakaj! Ta
problem lahko rešim. Že vem!"
Obleče se, vzame kup vrečk in ma-
min parfum. Potiho se splazi ven.
"Pridi," reče Pločevinki. "Vlekel te
bom za sabo in ko bom nabral dovolj
smeti, jih bom zmetal vate.""Ni šans!
To gre prepočasi. Imam načrt, s kate-
rim lahko očistiva ves Ptuj. Splezaj
name in se dobro oprimi." Mihec je
naredil, kakor mu je naročil Smem-
jak je zamahnil s pokrovom in:
"Zzmm!" zletela sta nad Ptuj. Mihec
skoraj ni mogel verjeti, da leti na
smernjaku. Začela sta izvajati načrt.
Spustila sta se nižje. Mihec je na da
podržal vrečko in odpadki so se sami
nabirali v njej. Ko je bila vrečka pol-
na jo je odvrgel v Pločevinko. Čez
nekaj časa je Mihec dobil še boljšo
idejo. Pločevinka je šla po svoje pri-
jatelje, Miha pa po svoje. Nato so vsi
opravljali to delo. Kmdu so končali.
Pločevinka in Mihec sta se jim zahva-
lila. Še enkrat sta preletela Ptuj in ga
poparfumirala. Odpeljala sta se nazaj
in Mihec je hitro skočil v posteljo.
Naslednje jutro so vsi dihali svež zrak
in se sprehajali po očiščenem Ptuju.
"Kje je moj parfum?" je še na koncu
zavpila mama.
Nina Horvat, 6.a
OŠ Olge Megllč
MOJA PRIJATEUlCA
Nekega sončnega dne sem na travni-
ku našla star kovanec. Ves je bil uma-
zan in ko sem ga že hotela vreči
vstran, je zaprosil: "Ne zavzri me,
imam namreč čudežno moč in te
lahko popeljem kamor hočeš. Točno
opoldne me obrni proti soncu in želja
se ti bo izpolnila."
"Joj!" sem vzkliknila, "kaj vendar go-
voriš." Komaj sem čakala poldneva,
saj nisem verjela njegovi moči. Ko je
ura odbila poldne, sem ga obrnila
proti soncu in rekla: "Popelji me v
sončno Afriko." Kovanec se je v hipu
spremenil v balon in že sva hitela
proti Afriki.
Pristala sva nekje ob obali in tam sem
balonu velela: "Postani kovanec!" V
hipu balona ni bilo več, le star kova-
nec je ležal ob obali.
Afriška obala je bila prečudovita.
Bilo je zelo vroče in sem se šla kopat,
kovanec pa pustila pri oblačilih. Po
dolgem kopanju sem prišla iz vode, a
kovanca ni bilo nikjer. "Kako se bom
zdaj vrnila domov?" sem hlipala in
iskala po pesku. Nedaleč vstran od
mene pa sem zagledala kup črnskih
otrok, ki so se igrali s kovancem. Ko
sem šla proti njim, so se prestrašili in
zbežali v kolibo. Tudi mene je bilo
strah, saj sem bila sama in nisem zna-
la njihovega jezika.
Previdno sem stopila v kolibo, kjer je
stal čuden poglavar, okrog vram je
imel moj kovanec. Pokazala sem pro-
ti kovancu, a poglavar me je grdo
pogledal in nekaj velel služabnikom,
ki so me odpeljali v ječo. V ječi sem
se spoprijateljica s škratom Lonijem
in mu zaupala svojo zgodbo. "Ne joči
Renata, zvečer bom šel do poglavar-
jeve spalnice po kovanec in bo spet
tvoj," me je tolažil Loni. Zvečer sem
res dobila kovanec nazaj.
Z Lonijem sva komaj čakala poldne-
va in upala, da poglavar tega ne bi
odkril, kajti drugače se ne bi mogla
vrniti. Seveda nihče ni pomislil, da je
kovanec pri meni v jami.
Opoldne je v ječo skozi majhno
špranjo posijal žarek in kovanec sem
obrnila proti žarku. Zaprosila sem
ga: "Odpelji me v domači kraj!"
Takrat se je odprl pokrov ječe, kova-
nec se je spremenil v balon in z Loni-
jem sva srečno letela proti
domačemu kraju.
V zahvalo sem obdržala škrata Loni-
ja in še sedaj mi čuva kovanec. Tudi
vam ga ne pokažem.
Renata Kmetec, 8.r
OŠ Cirkovce
MOIAPRVAKNJIGA
Ko sem dobil svjo prvo knjigo, sem
imel štiri leta. Dobil sem jo za rojsmi
dan. Naslov te knjige je bil: Abeceda.
Zelo rad sem jo listal. V njej so bile
narisane slike, ob njih pa črke in
besede. Imela je dvajset listov. Iz nje
sem se naučil mdi barve in prepoz-
naval živali. Začel sem risati živdi in
predmete, ki sem jih videl v knjigi.
Prva črka, ki sem jo spoznal, je bila
črka A. Pri pisanju in branju me je
vzpodbujala mamica. Vedno si je
vzela čas in me učila. Minevali so
dnevi in vedno več je bilo v moji
glavi. Postal sem mdi spreten pri pi-
sanju črk. Iz njih pa so nastajali dolgi
stavki. Toda kmalu je bila knjiga
predelana in naučil sem se vse črke.
Prišel je prvi šolski dan. Z veseljem
sem odkorakal v šolo, saj sem vedel,
da se bom naučil mnogo novega.
Sedaj sem star 10 let in sem prebral
mnogo knjig, ki so bile zame zelo
poučne. Spoznal pa sem, da je knjiga
človekova najboljša prijateljica.
Joži Šlmenko 4. a,
OŠ Videm
18 - OD TOD IN TAM
8. AVGUST 1996 -
tednik
Kmetiiska zemlfisia so pod
posebnim družbenim varstvom
l ako kot v vseh sodobnih državah so tudi v Sloveniji kmetijska zemljišča pod posebnim družbenim varstvom. Tozadevne določbe vsebujejo že ustave. Tako je n.pr. tudi v 71. čl. usta,^
Republike Slovenije med drugim zapisano da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč in da zaradi smotrnega izkoriščanja predpisuje posebne pogoje za uporabo zemlji^
Razlogi za tako družbeno stališče so povsem razumljivi. Zemlja, zlasti kmetijska, je namreč naravni pogoj za obstoj človeškega rodu in primarni produkcijski faktor dan od narave.
žalost pa je kmetijske zemlje, zlasti obdelovalne, med katero štejemo n.pr. njive, sadovnjake, vinograde itd., v sodobnih državah vedno manj in to iz različnih razlogov kot. n.pr. rajj
gradnje cest, železnic, tovarn in drugih. Skrb za prehrano nekmečkegaprebivalstva, ki ga je v industrijskih državah vednoveč je povezana s vprašanji: Kdo in koliko kmetijske obdeloval
ne zemlje naj ima v lasti, kako jo naj obdeluje, po kakšni ceni naj prodaja kmečke pridelke itd.
Kakšno politiko vodi Republi-
ka Slovenija do kmetijskih
zemljišč in njihovih obdeloval-
cev?
Odgovor na zastavljeno
vprašanje v glavnem najdemo v ta-
koimenovanih kmečkih zakonih
in drugih predpisih, od katerih pa
v tem članku želim prikazati naj-
vežnejše določbe Zakona o dedo-
vanju kmetijskih gospodarstev -
skrajšano ZDKG (Ur. list RS št.
70/95), ki pa kmetijska gospodarst-
va imenuje zaščitene kmetije in
nekaj določb iz Zakona o kmetij-
skih zemljiščih, skrajšano ZKS
(Ur. 1. SRS št. 1/79, 11/81, 1/86 in
Ur. 1. RSšt. 9/90, 5/91, 46/92 - Odi.
US in 58/95 in Odi. U5). Tu mo-
ram opozoriti, da je že Socialis-
tična republika Slovenija imela
podoben zakon, ki pa je nosil nas-
lov Zakon o dedovanju kmetij-
skih zemljišč in zasebnih kmetij-
skih gospodarstev (kmetij) -
skrajšano ZDKZZKg (Ur. 1. SRS
št. 26/73,29/73, popr., 1/86 in Ur. 1.
RS ŠT 76/94 - Odi. US) in da sem
o tem zakonu že obširno pisal v
Tedniku št. 11-16 vi. 1990.
Glede na to, da se sedanji
ZDKG precej razlikuje od bivšega
ZDKZZKG in da je na območju
bivše ptujske občine preko 2500
zaščitenih kmetij, katerih lastniki
so zainteresirani za spoznanje naj-
važnejših določb lic. zakona, se mi
zdi smotrno ponovno pisati o tej
snovi.
Namen izdaje ZDKG
Posebno dedovanje zaščitenih
kmetij je uzakonjeno zato, da se
prepreči drobitev zaščitenih kme-
tij, omogoča njihov prevzem pod
pogoji, ki dediča preveč ne obre-
menjujejo ter ustvarja možnosti za
ohranitev in krepitev socialne in
ekološke funkcije zaščitenih kme-
tij. Opozorarjam, da ZDKG ne
ureja samo dedovanja zaščitenih
kmetij kot se je to lahko sklepalo iz
naslova Zakona temveč ureja tudi
prenos lastništva zaščitenih kmetij
z nekaterimi pogodbami, o katerih
bom pisal v nadaljevanju tega
članka.
Kaj je zaščitena kmetija po
ZDKG? (2. čl.)
Zaščitena kmetija je kmetijska
oziroma kmetijsko - gozdarska
gospodarska enota:
a),	ki je v lasti ene fizične osebe
ali v lasti solasti ali skupni lasti za-
konskega para oz. izvenzakonskih
partnerjev ali v solasti enega od
staršev in otroka ali posvojenca
oziroma otrokovega ali posvo-
jenčevega potomca
b)	ki obsega najmanj 5 ha in ne
več kot 100 ha primerljive kmetij-
ske površine (glej. 1 odst. 2. čl.) V 2
odst., 2. č. ZDKG je določeno ka-
tera zemljiška kultura in v koliki
površini se šteje za 1 ha primerljive
kmetijske površine. Tako se n.pr.
šteje za 1 ha primerljive kmetij-
ske površine: 1 ha njiv ali vrtov ali
2 ha travnikov ali ekstenzivnih sa-
dovnjakov ali 4 ha pašnikov ali
0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali
vinogradov ali zemljišč ali 8 ha
gozdov ali 5 ha gozdnih plantaž ali
6 ha barjanskih travnikov ali dru-
gih površin.
Glede na zakonsko dololočeno
primerljivost kmetijskih površin
se potem da izračunati koliko
kmetijske površine glede na kme-
tijske kulture je potrebno za dose-
go najmanj 5 ha primerljive kme-
tijske površine, kar je po 1. odst. 2.
čl. ZDKG kot eden izmed pogojev
za priznanja statusa zaščitene kme-
tije. Tako n.pr. zadostuje 5 ha njiv
ali vrtov ali 10 ha travnikov ali
1,25 ha vinogradov itd.
V 3. odst. 2. čl. pa je določeno da
kmetije, ki sicer izpolnjujejo pogo-
je iz 1. odst. tega člena, se ne štejejo
za zaščitene kmetije, če jih sestavl-
jajo izključno gozdovi. V 4 odst. 2.
čl. pa je povedano, da ZDKG tam,
kjer govori o zakoncih, misli s tem
tudi na taka izvenzakonska part-
nerja: moškega in žensko, ki živita
v dalj časa trajajoči življenski
skupnosti in nista sklenila zakon-
ske zveze, vendar le v primeru če
ni razlogov, zaradi katerih bi bila
zakonska zveza med njima nevel-
javna.
Izražanje ZDKG v 1 odst. 2. čl.
in še v drugih da je kmetija v lasti
oz. solasti dedičev, se mi zdi nepre-
cizno, kajti po pravilih stvarnega
prava kmetija ni stvar, zato v prav-
notehničnem smislu ne moremo
govoriti o lastninski pravici na
kmetiji, o lastniku in solastniku
kmetije, ampak samo o lastniku in
solastnikih posameznih stvari, ki
sestavljajo kmetijo. Tako je mnenje
tudi dr. Karla Zupančiča in ga
izraža v svoji knjigi. "Dedovanje
ki jo je izdal in založil Uradni list
Republike Slovenije leta 1992.
Podpisani avtor tega članka bom
uporabljal izraze ZDKG.
Kakšni so bili pogoji za prido-
bitev statusa zaščitene kmetije
po bivšem ZDKZZKG?
Po leta 1986 spremenjenem in
dopolnjenem 3 čl. bivšega
ZDKZZKG iz leta 1973, ki upo-
rablja le izraz kmetija ne pa tudi že
takrat v teoriji in praksi udomačen
izraz zaščitena kmetija, se smatra
za zaščiteno kmetijo tista kmetij-
ska in gozdnogospodarska enota,
ki zagotavlja ali bi lahko zagotav-
ljala lastniku s kmetijsko dejav-
nostjo primerno ekonomsko var-
nost. Šteje se, da je lastniku zago-
tovljena primerna ekonomska var-
nost, če na kmetijskih zemljiščih
in v gozdu dosega najmanj 50.000
din katastrskega dohodka, kateri
znesek pa se v primeru valorizacije
ali novega izračuna katastrskega
dohodka valorizira v skladu s
predpisi o ugotovitvi katastrskega
dohodka z enotnim povprečnim
količnikom, ki ga ugotovi IS
Skupščine SR Slovenije.
Po prvotnem besedilu 3 čl. iz 1.
1973 bivšega ZDKZZKG je
zaščitene kmetije določevala z Od-
lokom občinska skupščina (glej
Odlok o določitvi kmetij po Zako-
nu o dedovanju kmetijskih
zemljišč in zasebnih gospodarstev
- kmetij Skupščine občine Ptuj v
Uradnem vestniku občin Ormož
in Ptuj št. 9/83) in to na predlog
kmetijske zemljiške skupnosti in
krajevnih skupnosti, upoštevajoč v
istem členu določene pogoje. Po
spremenjenem in dopolnjenem be-
sedilu 3. čl. iz 1. 1986 pa je zaščite-
no kmetijo določil po uradni
dolžnosti in v tem členu
določenih primerih tudi na pred-
log lastnika zemljišča, kmetijske
zemljiške skupnosti ali krajevne
skupnosti, občinski upravni orgaj
pristojen za kmetijstvo tis^
občine, v kateri leži pretežni
kmetijskega zemljišča in gozda, ij
kmetijo sestavljata. Opozarjani dj
sedanji ZDKG ne pozna ve;
določanja zaščitenih kmetij, jj
predlog, temveč le po uradij
dolžnosti, o čemer bom še pisal (
nadaljevanju tega članka.
Mirko KostanfevK
Se nadaljuje!
PODVINCI
TRADICIONALNO
GASILSKO
TEKMOVANJi
Moške in ženske gasilske dese-
tine se bodo tudi letos pomerile
na tradicionalnem gasilskem tek-
movanju za "pokal Podvinc". Ga-
silsko preizkušnjo bodo člani
podvinškega prostovoljnega ga-
silskega društva priravili v nedel-
jo, 11. avgusta, po 13. uri. Tekmo-
vanje obsega mokro vajo z motor-
no brizgalno, s podiranjem tarč z
dvema napadalnima skupinama
in enakega postavljenega orodja,
ki ga bo vsaka enota pripeljala s
seboj.
Gasilsko tekmovanje bo pote-
kalo v dveh kategorijah: A in B,
za prehodni pokal se bodo borile
najboljše gasilske ekipe, sicer pa
bodo podvinški gasilci naju-
spešnejšim desetinam podarili
pokale in priznanja.
tm
DRBETINCI
KIMLU LOGOTIP
SLOVESNKO-
GORIŠKE m
Poleg haloške vinskoturistične
ceste bo v prihodnje zaživela tudi
osrednja slovenskogoriška VTC
12 in 13, ki pelje skozi občini
Dornava in Juršinci, preko ptuj-
skega vinogradniškega območja,
nato po občini Destrnik - Trnov-
ska vas in nazadnje se njena pot
zaključi še v sosednji občini Len-
art.
Čeprav je bil projekt omenjene
ceste pred meseci narejen le za
občine na našem območju, pa so
lenarško po posebnih pogovorih
dodatno priključili.
Člani projektnega sveta VTC v
Slovenskih goricah so se v juliju
večkrat sestali; nazadnje v Drbe-
tincih, kjer so razpravljali o pri-
pravi prve zloženke in osnutka
logotipa. Vsaka občina, ki sode-
luje v tem projektu, naj bi v pri-
hodnje pripravila svojo ponudbo
ob vinskoturistični cesti, pa ne
samo z že znanimi turističnimi
kmetijami in gostilnami, temveč
tudi z naravno dediščino.
Sicer pa bi zloženka, ki jo na
nekaterih visnkih cestah v Slove-
niji že imajo, obsegala osnovno
ponudbo ob vinski cesti, pouda-
rek bi bil na značilnostih kraja in
občine. Projektni svet si prizade-
va, da bi v prihodnje ob cesti do-
bili še kaj dodatne ponudbe.
V tem trenutku okrog zloženke
in primernega logotipa še ni nič
dogovorjenega, člani projektnega
sveta so zadnji sestanek imeli še v
petek dopoldan. Sicer pa bodo
poskušali več narediti tudi pri
pridobivanju državnih sredstev,
radi bi kandidirali na nekatere
razpise in kmalu naj bi na vin-
skoturistični cesti po Slovenskih
goricah že bile postavljene infor-
mativne table.
TM
Spomini slovenskega izgnanta na leto 194 i
PIŠE: BRAHKO VOLK
II.
Ni minilo dolgo, ko je patrulja z
vso mero previdnosti prišla do
naju. Vodja patrulje je hotel vedeti,
ali je v stavbi še kdo drug in kdo je
streljal iz stavbe na Minoritski trg.
Nekaj nemških besed sem znal,
tako da sem uganil, kaj hoče. Ko
sem mu dopovedal, da sva sama,
naju je obdolžil, da sva streljala
midva, in zahteval, da mu takoj
predava orožje - puško. Ob tem
sem se spomnil, da je na davkariji
res ena puška, stara avstro-ogrska
manliherica iz prve svetovne voj-
ne. Ker je ni nobeden vzdrževal, je
bila vsa zarjavela. Zaklep se z roko
ni dal odpreti, pač pa samo s krep-
kim udarcem noge. Pokazal sem
patrulji, kje je spravljena. Ker no-
beden od njih zaklepa ni mogel
odpreti, sem jim nazadnje še poka-
zal, kako se to naredi. Seveda so
ugotovili, da iz take puške ni nihče
streljal. Ker pa jih nisem mogel
prepričati, da sva popolnoma ne-
dolžna, so rekli, da naju bodo
odgnali v štab in naj tam odločijo o
najini usodi. In smo šli. __
Na dvorišču pa smo srečali fi-
nančnega stražnika Mencina. Fi-
nancarji so imeli svoje prostore v
dvoriščni stavbi Krempljeva 7a
(sedaj 5a), Mencin pa je v tej stavbi
tudi stanoval. On je znal dobro
nemško in je prepričal Nemce, da
so naju spustili. S seboj so odnesli
samo manliherico. Midva sva šla
takoj domov, za tisti dan pa naju je
minila tudi vsa radovednost. Še
danes ne vem prav natančno,
kakšna je bila usoda te zaščitnice,
ki se je tako nesrečno znašla pred
podrtim mostom. Menda so se pre-
ko ruševin mosta vsi uspeli rešiti
na drugi breg.
Ko smo kasneje razpravljali o
tem dogodku, smo menili, da so
krogle, izstreljene iz parka, zaradi
odboja tako spremenile smer, da so
nemški vojaki dobili vtis, da nek-
do strelja nanje izza hrbta iz sodne
stavbe. Dogodek bi se lahko za
naju končal mnogo bolj neugodno,
tako sva pač imela srečo.
PRVI DNEVI
ZASEDBE
Reka Drava je vsaj pri Ptuju
zadržala nemško prodiranje za pri-
bližno tri dni. V tem času je Ptuj
občasno obstreljevala baterija
lahkih poljskih topov, ki je bila
postavljena nekje med Bregom in
Hajdino. Obstreljevanje samo ni
naredilo ravno velike škode - nekaj
zdrobljenih strešnikov, poškodo-
vanih ostrešij, nekaj poškodovanih
ali uničenih dimnikov, razbita
točilnica v Huterjevi žganjarni in
podobne poškodbe skoraj samo
nemških hiš; mi je pa ostalo v spo-
minu zaradi dveh zelo smešnih do-
godkov.
Takoj za našo hišo je stala eno-
nadstropna hiša klobučarja Plazot-
te (sedaj Krempljeva 3). Gospod
Plazotta je bil kar rejen in obsežen
možak, že nekaj v letih. V pridičju
hiše je imel delavnico in prodajal-
no klobukov, v prvem nadstropju
pa stanovanje. Naslednji dan zju-
traj, ko sva že pozabila, kaj se nama
je v torek zgodilo, sva bila z bra-
tom spet na davkariji in skozi okna
opazovala, ali je obstreljevanje po
Krempljevi napravilo kaj škode.
Kar prileti granata, trešči v dim-
nik Plazottove hiše in ga zruši rav-
no nad spalnico, v kateri je gospod
Plazotta še spal. Ni minilo pol mi-
nute po eksploziji, ko so se na hiši
na stežaj odprla vhodna vrata na
Krempljevo ulico. Najprej se je
skozi vrata prikazala velika blazi-
na, nato trebuh, zatem pa se je po-
javil g. Plazotta v vsej svoji
veličini. Oblečen je bil v pidžamo,
na glavi spalno čepico, na nogah
natikače, na trebuh pa je krčevito
pritiskal veliko blazino in - puf!,
puf! - pohitel preko ceste v var-
nejše zavetje. Pojava, da počiš od
smeha.
Med obstreljevanjem smo spali
v obokanih prostorih v pridičju
stavbe finančne straže. Prostor je
bil majhen, zato smo se stiskali kot
sardine. Drugi dan zjutraj sva z
bratom vstala bolj zgodaj in odšla
na dvorišče ogledovat, ali je kaj no-
vih granatnih drobcev. Našla sva
jih kar precej. Topovi so spet začeli
streljati po mestu, zato sva se uma-
knila pod oboke v sodnijsko vežo.
Kar naenkrat pa zažvižga in trešči.
Granata je udarila v drugi dimnik
na Plazottovi hiši in ga tako nes-
rečno odbila, da se je v celoti sesul
na streho naše hiše ravno nad stra-
niščem. V njem pa je ravno takrat
naš oče opravljal veliko potrebo.
Vhod v stranišče je bil z dvorišča.
Človeka je vrglo skozi ta vrata,
gate in hlače je držal v rokah in
tako hitro tekel pod oboke sodnije,
da se je videla samo črta. Z bratom
sva se zvijala od smeha, oče pa je
klel, da se je vse iskrilo.
Iz tega obdobja se spominjam
tudi tretjega dogodka, ki pa ni bil
prav nič smešen. Na veliko soboto
sem namreč v mestnem parku
srečal dva svoja sošolca iz gimnazi-
je. Nemca sicer, vendar sem se z
njima kar dobro razumel. Vesel, da
po tolikem času vidim znan obraz,
sem pohitel k njima in ju pozdra-
vil. Slovensko seveda, tako kot
včasih. Dobil pa sem osoren odgo-
vor, naj govorim nemško, če želim
govoriti z njima, da se bo na Ptuju
odslej govorilo samo nemško, in
kdor ne bo tega razumel, bo pač
moral iti. Ker sem ju debelo gle-
dal, saj nemščine nisem znal toli-
ko, da bi se lahko pogovarjal, pa
tudi odnosi med nami so bili pred
nekaj dnevi še čisto drugačni, se je
eden od njiju le ponižal in mi po
slovensko razložil, kako bo in kako
mora biti. Nikoli več se nisem po-
govarjal z njima niti z drugimi
nemškimi sošolci.
NACISTIČNO
ŠOLANJE
Kmalu po veliki noči je nova
oblast na novo uredila šolanje.
Vse nenemške šoloobvezne
otroke v Ptuju so razdelili v dve
skupini: mlajšo, do deset let, v ka-
teri so bili prvi štirje razredi
osnovne šole, in starejšo, nad 10 do
15 let, v katero so razporedili vse
otroke ustrezne starosti, ne glede
na to v kakšno šolo in v kateri raz-
red si hodil. Midva z bratom sva
bila razporejena v starejšo skupi-
no, sestra pa v mlajšo. Vsaka sku-
pina je bila razdeljena v oddelke
velikosti enega razreda. Naš razred
je imel pouk v Mladiki, v lepem
vremenu pa v paviljonu v mest-
nem parku. Ko se je otoplilo, so
nas prestavili na stadion v Ljud-
skem vrtu. Urnik je bil sestavljen
iz treniranja nacističnega pozdra-
va, iz kričanja Sieg-Heil, iz učenja
na pamet različnih zgodbic iz
predmetnika za vrtec (n.pr. štetje v
pesmici), osnovni predmet pa je
bil petje koračnic in korakanje. Pri
tem so bili učitelji izredno temelji
ti. Še danes, po 55 letih, se spomin
jam pesmi Die blauen Dragoner p
pesmi, ki se je začenjala z beseda
mi Die Fahnen hoch. Medtem ko s
slovenske otroke trenirali na tal
način, so imeli nemški otroci nor
malno šolanje z normalnim pre'^
metnikom.
Midva z bratom sva imela take
ga "pouka" kmalu dovolj. Ko s'
nas prestavili na stadion v U^^
skem vrtu, sva začela vse pogoste)
izostajati iz take šole in šla raje D'
potep po Mestnem Vrhu. Kasnei'
sva obiskovanje "šole" sploh opus
tila. Od doma sva odšla takrat, k'
je bil čas za šolo, šla direktno D'
potep ali pa na "rabut" po Mestne"
Vrhu. Ko je prenehalo tuljenje ^
stadionu v Ljudskem vrtu, pa
odšla domov. Taka idila je trajal^
dokler se ni nekega dne v čaS'
pouka pojavil pri nas doma s''
znanega ptujskega nemčurja ''
zasliševal mamo, ki je bila rav®'
sama doma, zakaj svojih otrok ''j
pošilja v šolo. Mama, ki o najii"
pohodih ni ničesar vedela, ''
zatrjevala, da k pouku redno od^^
java takrat, kot je treba. Če naju P
tam res ni, naju bo vzela v roko-
je bilo fantu tako všeč, da se je ^^
koračil na vhodu in kar po slovet;
sko povedal: "Ja, ja, le dajte.
gače bomo selili!"
f EDNIK - 8. AVGUST 1996
ŠPORT - 19
jiToSKANJCI / REPORTAŽA S 3000 METROV
Zhrim sv« e srni e
Odprl je vrata, pogledal sem tri tisoč metrov globoko in se
tiotel obrniti, a žal prepozno, bil sem že na kolenih, se rahlo
(lagnil naprej ter padel iz letala. Počutil sem se ...
V nedeljo popoldan smo na radij-
jl^jh valovih govorili o padalstvu.
jVloj gost je bil predsednik padal-
jlce sekcije v Aero klubu Ptuj
Stanko Čuš, odličen padalec in
trener. Že iz pogovora sem ugoto-
vil, da so padalci enkratni ljudje
jer da skok s padalom mora biti
nekaj, česar se ne da opisati z bese-
dami? pa čeprav skačeš s padalom,
l^ot Stanko, že več kot trideset let.
prevzela me je misel, da bi tudi
sam skoči s padalom, vendar ne
sam, ampak privezan na nekoga
(tako imenovani tandem), ter se iz
zraka v živo z mobitelom javil v
program radia Ptuj. Stanko je re-
kel, da bo to mogoče, ko bo na Ptuj
prišel Dušan Intihar iz Kranja,
eden od treh lastnikov takšnega
padala v Sloveniji.
Dušan je sedaj na Ptuju, kar po-
meni, da bo moja želja ure-
sničena. Letel bom! To sem izve-
del tri dni pred skokom.
Do dneva D sploh nisem mislil na
skok s padalom. Ponedeljek, 22.
julija, se je pričel povsem
običajno: zjutraj sem odšel na tre-
ning v Teniški center Zoki, kjer
sem kondicijski trener, ob 12.30
sem imel v studio radia Ptuj inter-
vju s šahistko Anito Ličino, obi-
skal nekaj prijateljev ter k Mara-
tonu skočil na red buli (da dobim
krila, če se padalo ne bi odprlo),
kjer sem srečal Vlada S. Rekel je,
da ni stvari, za katero bi šel skočit
s padalom (in še nekaj zelo
"vzpodbudnih" misli), medtem
ko je Vesna V. rekla, da ima
občutek, da sem se prišel poslovit.
In tako poln vzpodbudnih besed
sem se popoldan odpravil na leta-
lišče v Moškanjce. Petsto metrov
pred ciljem mi je cesto prečkala
črna mačka. A še vedno sera bil
odločen, da skočim s padalori.
Ob 18.30 sem vzpostavil telefon-
sko zvezo z radijskim progra-
mom, takrat sva imela z Darjo
kratek pogovor v živo, naš tonski
tehnik Danilo pa je pogovor, v ka-
terem je bilo preveč letalskega
hrupa, prekinil z glasbo skupine
California Rad letel bi. Linijo
sem imel ves čas vklopljeno. V le-
talo je bilo deset padalcev in jaz.
Vsi so skočili na višinah tisoč in
tisoč petsto metrov, tako sva se z
Dušanom sama podala na tri tisoč
metrov.
Po petindvajsetih minutah od
vzleta sva se odpravila k vratom,
Dušan me je privezal na sebe (bil
je na mojem hrbtu), Zlatko Čuš pa
mi )e na roko prilepil mobitel. Ko
je odprl vrata, sem pogledal tri
tisoč metrov globoko in sam pri
sebi sem mislil: "Rajši ne bi!" A
Dušan me je rahlo porinil, kar je
pomenilo, da moram z eno nogo
na kolena (medtem mi je obrnil
glavo proti Zlatkovemu fotoapa-
ratu), rahlo sem se nagnil naprej
in že sem naredil preval v globino.
Roke sem pritisnil na prsi, noge
skrčil, nato pa z glavo proti tlem z
dvesto kilometri na uro in še
zaprtim padalom drvel proti leta-
lišču.
Kakšni občutki: pred očmi se mi
je prikazala neskončna prostra-
nost, skozi sanjavo tišino v meni
je tedaj brez opozorila odjeknil
krik, grozljiv, nezemeljski, stra-
hotno hladen, podoben najhujši
mori vseh majhnih dečkov in
vseh odraslih mož. Morda je trajal
le sekundo, vendar se mi je zdelo,
da je trajal celo večnost. Kljub
temu da se je padalo odprlo, se je
krik v meni širil in ves strah in vso
prekletstvo v meni je ostalo nekje
v zraku. Krik, ki je izviral iz
zemlje in z neba, je s svojim di-
hom vse zamrznil. Pokrajina pod
menoj je izgubila vse tople barve
in se spremenila v mrtvo puščavo.
Zdelo se mi je, kot da sem potegnil
vase vso lepoto narave, zunaj pa
pustil vse odvečne skrbi.
Nazaj k realnemu svetu. Po pri-
bližno tisoč metrih ali tridesetih
sekundah je Dušan odprl padalo
in zdelo se mi je, kot da me je vrni-
lo nazaj na tri tisoč metrov, mobi-
tel sem prislonil k ustom in pove-
dal prve občutke ter dejal, da
upam, da zveze ni prekinilo. Žal
sem na tleh zvedel, da jo je. Tako
je šlo mojih pet minut govorjenja
in pogovora z Dušanom v prazno.
Vendar je ves čar letenja s pada-
lom tistih trideset sekund, ko še
prosto letiš proti zemlji, takrat ti
prepiha vso dušo in telo, ko se pa-
dalo odpre, pa lahko tudi opazuješ
prečudovito Dravsko dolino, nad
katero se dviga onesnaženo
ozračje, in komaj čakaš, da prideš
na trdna tla. Ob mehkem pristan-
ku na travi sem se šele začel zave-
dati, da zaradi hitre višinske razli-
ke ne slišim nič in hotelo me je biti
strah, a žal prepozno. Vse
občutke, ki sem jih doživljal v zra-
ku, sem še enkrat poskušal opisati
ob 19.30 na radiu,zdajstrdnih tal.
Kaj pravzaprav pomeni leteti s
padalom in kako se počutiš ob
pristanku, sem doživel šele nas-
lednji dan, ko sem vse skupaj pre-
spal. V torek zjutraj sem se zbudil,
kot da sem začel živeti svoje sanje,
kot da bi prišel od spovedi, moja
duša je bila prečiščena.
Tako vsem, ki imate kakšne oseb-
ne težave sami s seboj in iščete
pomoč pri psihologih, bioenerge-
tikih in se jočete na ramenih pri-
jateljev, svetujem, da skočite s pa-
dalom in vaše težave se bodo raz-
blinile v zraku, postali boste nov
človek in življenju z nasmehom
pogledali v obraz. Dušan Intihar
bo na letališču v Moškanjcih do
20. avgusta. Poslušajte moj nasvet
in doživite nekaj, česar še niste:
skočite s padalom tandem ali pa
postanite član padalske sekcije,
tako boste življenje prehiteli in
živeli veliko svobodneje.
Sedaj, ko končujem ta članek, še
vedno občutim zrak okoli sebe. In
naslednje javljanje in reportaža iz
zraka bo z jadralnim zmajem.
Milan Krainc
Bolj kot se bliža skok, manj vesel je nasmeh...
Foto: Čuš
Tiopt mificiiislmrp tjuloiiiiiiniiov
DURAS PRVIČ KLONIL PRED BENJAMINOM C LEEJEM IN CALL A TRUCEM
Na začetku drugega dela
letošnje tekmovalne sezone v
bsaštvu smo pred nedeljskim
derbijem v Ljutomeru sprem-
ljali zanimive kasaške dirke na
hipodromu v Kamnici. Organi-
ziral jih je KK Maribor, ki ima
več kot sto let dolgo tradicijo in
je tudi po tekmovalni plati vse-
lej uspešen slovenski klub.
Gledalci so prišli na svoj račun
pradi športnih bojev kasačev
in njihovih voznikov, ki so po-
kazali, da so za nadaljevanje
letošnje tekmovalne sezone
dobro pripravljeni.
Organizatorji so v Kamnici
pripravili 8 kasaških dirk. Začeli
so dveletni kasači, ki so tekmo-
vali na 1600 m (vse ostale dirke
so bile na 1700 m in z avtostar-
tom).To je bila dirka v spomin
na Miho Kovačiča, ki jo je dobil
FABIAN na vajetih Branka Sla-
ne iz Ljutomera (1:24,4). Drugi
ie bil Dukan MS Marka Slaviča
in tretja Lambarda Dušana Her-
coga iz Lenarta. Drugo dirko v
spomin Ferdinanda Planinška je
dobila SENNA Marjana Žana iz
Mubljane (1:23,3) pred Chaj-
kovskim Jožeta Jenka iz Ljublja-
ne in Dendijem Jožeta Šilaka iz
Maribora. Tretja dirka je pripad-
la PERICI B Janeza Kuharja iz
RC Brdo (1:21,4) pred Orko Kit
Mihe Kovačiča iz Maribora in
Vinstonom Manina Lilije prav
tako iz Maribora. Četrto dirko je
po pričakovanju dobil JASON B
na vajetih Lojzeta Gorjanca iz
RC Brdo (1:21,3), ki je zmagal
pred Safirjem Manina Marsa iz
Posavja in Lilly Lobellom
Dušana Zorka iz Ljutomera. V
peti kasaški dirki je v Kamnici
nekoliko presenetljivo zmagala
FOMA Jelka Orla iz Vrhnike
(1:21,6) pred Fillijem Branka
Slane in Fin Kejetn Janeza
Košaka iz Šentjerneja. Šesta dir-
ka je bila v znamenju mladega
ljutomerskega voznika Tomija
Makoterja, ki očitno stopa po
očetovih stopinjah. Zanesljivo je
zmagal s PROUDIJEM (1:20,1)
pred A j dom B Franca Antončiča
iz Komende in Feno Milana
Seršena iz Ljutomera. V osrednji
dirki za nagrado Maribora pa je
vnovič zablestela zmagovalka
letošnjega FEGATA, 5_letna
kobila ANIHILA na vajetih
mladega Janka Sagaja iz Ljuto-
mera (1:19,0). Silovito je stamla
in nato uspešno vzdržala vse na-
pade ter zmagala pred Žukovim
Mojce Tušak iz Komende in
Koltom Mira Božiča iz Ljublja-
ne. V spopadu smetane sloven-
ske kasaške scene pa je bil po
pričakovanju najhitrejši zvezd-
nik iz Floride, Benjamin C Lee
na vajetih Janka Makoterja. Do-
segel je čas dneva 1:16,5 in pre-
magal Durasa Jožeta Sagaja, ki
ima tudi v Mariboru zvesto
občinstvo. Toda premoč je pre-
moč, Benjaminu se je na drugem
mestu pridružil Call a Truce,
eden prvih ameriških kasačev v
Makoterjevem hlevu, ki ga je
lepo vozil sin Tomi Makoter.
Tretji pa je bil legendarni osem-
letni žrebec domačega porekla,
Duras iz Sagajevega hleva v
Ključarovcih.
Oči ljubiteljev kasaštva pa so
zdaj uprte v Ljutomer, kjer bo v
nedeljo slovenski kasaški derbi.
M.Teš
BUDINA / RANCARIJA'96
Žalostni Tigri
v soboto popoldan je Brodar-
sko društvo Ranča Ptuj organizi-
J^o že četrto tekmo z rancami po
"ravi. Prijavilo se je trinajst ekip
^ l^tčlanskimi posadkami,
.rekma se je pričela pri restavra-
I^bič in končala v Budini pri
J^nci. Sama proga je bila dokaj
l^a zaradi vodnih tokov in vetra.
^ Langobardi iz Langusove uli-
^ (A^slovič, Polanec, Drevenšek,
vodušek in Težak) so potrebovali
^ progo dolgo dva kilometra deset
in pol, takoj za njimi so v
priveslali Črni Baroni in Ran-
jeni brez vesel. Vendar so za abso-
zmagovalce veljali Tigri iz
ji^ja, ker pa so si naredili svojo
^co. (saj so jim organizatorji de-
"Ce niste zadovoljni z našo pa
. ^dite svojo!", to so morda de-
1 v^li) jini o^nizatorji niso
j^olili nastopiti, ker baje ni
^^a merilom in tako je trud
mladih dečkov iz Orešja in Vičave,
ki so v to ranco vložili svoje
prihranke, odplaval po vodi. Pri
delu jim je tudi veliko pomagal
Edi Kukovec, ki so mu fantje zelo
hvaležni.
Upam, da sedaj na organizatorje
ne bo padla črna senca, saj so ostali
del tekmovanja izpeljali odlično.
Milan Krafnc
Foto: Nini
Ftujčan Srečko Majcenovič, ki
že 25 let kljubuje veliki nesreči,
v kateri je izgubil nogo in del
roke, se bo v naslednjih dneh po-
meril na olimpijskih igrah za in-
valide v Atlanti. Tekmoval bo v
streljanju s standardno zračno
puško, in sicer bo izvedel 60
strelov stoje, 60 leže, nato pa še
kombinacijo 40 strelov stoje,
leže in sede. Dnevi njegovih nas-
topov so 19., 20. in 23. avgust.
Slovenska reprezentanca, v kate-
ri je 14 športnikov in II
spremljevalcev, je v Atlanto od-
potovala včeraj, vrnili pa se bodo
28 avgusta. Srečko Majcenovič
se je v ptujski Mladiki na olim-
piado pripravljal intenzivno
zadnja tri leta, letos pa je bil še
na desetdnevnih pripravah v
Ljubljani. Želimo mu vso srečo
in čim boljše rezultate!
Milena Zupanil
Srečko Majcenovič je odpotoval tekmovat v Atlanto
NOGOMETNI POGOVORI / KAPETAN DRAVE MILAN EMERSIC
"V igri smo se izgubili"
Danes biti kapetan moštva Drave ni lahko. Na
vsakem koraku vprašanja, odgovarjati pa je
težko. Tako Milanu Emeršiču ni lahko. Po vsej
verjetnosti bo še naprej nosil dres Drave in po-
skušal ekipo pripeljati višje, ne pa voditi ekipo,
ki si bo izborila obstanek v ligi zadnji trenutek.
#	Kakšna je tvoja ocena minule sezone?
"Sezona seveda ni bila dobra, saj smo komaj v
zadnjem kolu druge slovenske nogometne
lige ostali drugoligaši. Vzroki za to so siro-
mašen fond kvalitetnih Igralcev, vzdušje v ekipi
in neredna izplačila dogovorjenih obveznosti."
#	Predvsem pri obveznostih kluba do vas je
velikokrat zaškripalo?
"Izplačil nismo dobivali redno. Dobivali smo
nekaj, drugo pa se je odlagalo. Dobivali smo
hranarino in premije, pogodbene obveznosti
pa so zaostajale. Meni je recimo klub še sedaj
nekaj dolžan."
#	Kje je bil vzrok vašega padca v formi in po-
manjkanja domačih zmag?
"Menim, da smo premalo delali z žogo, preveč
pa na kondicijskem delu. Izgubili smo se v igri,
nato pa so prišli še kartoni in poškodbe in nika-
kor se nismo mogli pobrati."
#	Veliko se je govorilo o mladih v vaših
vrstah...
"Res je, dasmo imeli veliko število mladih igral-
cev - mladincev, vendar ti še nimajo dovolj te-
kem oziroma izkušenj, da bi prevzeli breme
igre na svoje pleče. To je bilo zanje prehitro.
Potrebno si je nabrati izkušnje in šele potem
lahko nekaj pričakujemo."
#	V tej sezoni ste imeli tri trenerje. In kakšne
bodo morebitne okrepitve?
"Imeli smo menjave na trenerski klopi. V prime-
ru, daje prišlo do realizacije prestopov štirih
igralcev iz mariborskega Železničarja, bi vsee-
no potrebovali še dva in mogoče vratarja, saj bi
potem lahko igrali mirneje in ne bi bilo straha
glede obstanka."
#	Ostaneš pri Dravi? In kaj napoveduješ za
naslednjo sezono?
"Seveda bi najraje ostal, če se bomo dogovori-
li. Mislim, daješesto mesto realni domet ekipe.
Sicer paje tako, dane morem mimo uprave klu-
ba. Premalo seje samo truditi, potrebno je ne-
kaj tudi narediti. Sicer pa cenim vsako delo,
tudi njihovo. V končni fazi bomo vsi izplačani.
Samo malo več reda bi moralo biti in bi bilo vse
dobro."
Danile Malniek
20 - ŠPORT
8. AVGUST 1996 - TEDNIH
MOSKANJCI / 19. PTUJSKI PADALSKI POKAL
Zmaga iesianm, Ptu/ianom
drugo in tretje mesto
Tradicionalno, letos že 19. tekmovanje za Ptujski padalski
pokal, ki ga je organiziral Aeroklub Ptuj pod pokroviteljst-
vom občin Gorišnica, Dornava in Ptuj, je minilo v znamenju
muhastega vremena in uspeha leških padalcev. Vendar
domači padalci niso razočarali, saj so se uvrstili takoj za
državnimi reprezentanti.
Vodja tekmovanja Stanko Čuš
in glavni sodnik Zlatko Čuš sta
imela na letošnjem tekmovanju
za Ptujski padalski pokal veliko
dela že z oceno vremenskih po-
gojev, v katerih so skakali padal-
ci. V soboto dopoldan, ko je
pričelo gostujoče madžarsko le-
talo AN-2 nositi v zrak padalce
iz vse Slovenije, Avstrije in
Hrvaške, je sijalo sonce, vendar
so bolj izkušeni ne glede na vre-
mensko napoved opazili, da se
vreme poslabšuje. Tako so sredi
dneva zaradi nizkih oblakov mo-
rali za dobro uro in pol prekiniti
tekmovanje, nato je nebo ponov-
no izkazalo naklonjenost 46 pa-
dalkam in padalcem, tako da so
pred	poznopopoldanskim
močnim vetrom in dežjem še
lahko izpeljali tretjo serijo sko-
kov. Dež je preprečil nočne sko-
ke, kar se organizatorjem le red-
ko pripeti. Nočni skoki so nam-
reč tisti, ki privabljajo na Ptuj
padalce od blizu in daleč, celo
naboljše slovenske reprezentan-
te. Priložnosti za nočni skok je
namreč izredno malo, v Sloveni-
ji pa je ptujsko tekmovanje edi-
no, ki nudi to zvrst skakanja.
Spomnimo se, da so to tekmo-
vanje pred leti zaznamovali še
skoki v podlehniško jezero, ki so
prav tako privabljali padalce.
Kljub odpovedanim nočnim
skokom in drobnemu pršenju
naslednji dan je ptujskim orga-
nizatorjem uspelo v nedeljo iz-
peljati še pet serij skokov, tako
da je vsak padalec skočil osem-
krat, kot je bilo predvideno v
razpisu tekmovanja. Zmagoval-
cem in vsem udeležencem so po-
delili pokale in praktična darila
župan Gorišnice Slavko Visen-
jak, župan Dornave Tone Veli-
konja in župan Ptuja Miroslav
Luci.
Rezultati: Ekipno: 1. ALG
MONT 55 cm (Ban, Erjavec,
Pristavec, Vodišek, Aubelj), 2.
PTUJ III 89 cm (Vršič, A. Čuš,
Glažar, Vindiš, Jurič), 3. PTUJ I
(Haložan, Kostanjevec, Hrga,
Vrbančič, Debeljak), 4. AQUA-
LIFE - GRAZ, 5. Črne vrane -
ZAGREB, 6. CROATIA - ZA-
GREB, 7. PTUJ II, 8. MARI-
BOR, 9. MIX - OSIJEK.
Posamezno, ženske: 1. Irena
Aubelj, ALC MONT, 15 cm;
2.Veseljak Katarina, Croatia Za-
greb, 20 cm; 3. Karin Reims,
AQUALIFE - GRAZ, 26 cm; ...
7. Maja Tašner, AK PTUJ, 11.
Simona Vidovič, AK PTUJ, 12.
Petra Podgoršek, AK PTUJ. Po-
samezno moški: 1. Domen
Vodišek, 6 cm, 2. Tadej Prista-
vec, 8 cm, 3. Borut Erjavec, 10
cm, vsi ALC MONT; 4. Igor
Glažar, AK Ptuj, 13 cm; 6. Alek-
sander Čuš, 9. Matej Kostanje-
vec, 11. Alojz Hrga, 11. Mirko
Vršič, 13. Aleš Debeljak, vsi AK
PTUJ,...
Milena Zupanič
Irena Aubelj, svetovna prvakinja v paraskiju, četrta
na svetovnem prvenstvu v Cerkljah In najboljša
med ženskami na letošnjem tekmovanju v
Moškanjcih ima šele trimesečno hčerko. Le-ta jo
skupaj z babico spremlja na vseh tekmovanjih,
tako da jo njena svetovno znana mamica med
skoki še nahrani.
Padalec in občinstvo: Kje so že časi, ko so padalci
pristajali daleč okoli letališča. Sodobna padala
omogočajo danes takorekoč vsem doskočiti tudi
tik pred občinstvo.
Na zmagovalni stopnički ekipa državnih reprezentantov iz Lesc, drugo in tret-
je mesto v rokah ptujskih padalcev.
ATLANTA ^96
Naši so se iMm odf&sali
Na olimpijskih igrah v Atlanti
je nastopilo 37 slovenskih šport-
nikov in športnic. Nastop so si
zagotovili z izpolnitvijo medna-
rodnih norm in končnim
"žegnom" Slovenskega olimpij-
skega komiteja. Ta je namreč k
mednarodnim normam dodal
tudi pogoj, da ima športnik ali
športnica realno možnost uvr-
stitve med najboljših 16. Po tem
kriteriju sta iz zastopstva Slove-
nije kljub izpolnjeni mednarod-
ni normi izpadla atleta Anja Va-
lant v troskoku in Roman
Kejžar v maratonu. Tako je že
pred odhodom bilo dvignjenega
veliko prahu. Menim da po ne-
potrebnem, saj bi lahko zadevo
postavili malce drugače. Na pri-
mer tako, da olimpijski komite
omogoči nastop in zaključne pri-
prave vsem, ki so izpolnili nor-
mo. Za kvoto, ki pa jo ima na
voljo mimo norm, pa postavi po-
sebne kriterije, ki pa morajo biti
znani veliko prej, kot je to bilo
dosedaj.
Najboljši uvrstitvi in slavo sta
s srebrnima medaljama požela
atletinja Brigita Bukovec in ka-
jakaš Andraž Vehovar. Zelo bli-
zu medaljam so bili četverec
brez krmarja (veslali so Sadik
Mujkič, Denis Žvegelj, Milan
Janša in Jani Klemenčič), Iztok
Čop v enojcu, Gregor Cankar v
skoku v daljino, Rajmond Debe-
vec v streljanju z MK puško in
ekipa lokostrelcev (Samo Med-
ved, Matevž Krumpestar in Pe-
ter Koprivnikar). Med naj-
boljših deset sta se uvrstila tudi
Jernej Ambramič v kajaku na
divjih vodah in skakalka v
višino Brita Bilač. Do 16. mesta,
ki ga je kot cilj postavil Olimpij-
ski komite Slovenije, so se uvr-
stili največje atletsko prese-
nečenje Alenka Bikar v teku na
200 metrov, Erik Tul in Luka
Špik v veslanju, Samo Medved v
lokostrelstvu ter Mitja Margon
in Tom^ž Čopi v jadranju v raz-
redu 470.
Kljub temu, da se niso prebili
med najboljših šestnajst, so se
dobro odrezali ali pa tekmovali v
okviru sedanjih sposobnosti
(čeprav nižjih, kot smo mislili)
vsi drugi člani slovenske odpra-
ve.
Nastop na olimpijskih igrah je
najzahtevnejši v karieri vsakega
športnika, pa tudi najvišji
dosežek ali čast. Zato so psihične
obremenitve kljub najboljši tele-
sni pripravljenosti izjemne in
velikokrat vzrok za slabši nastop
v konkurenci res najboljših. Še
zlasti, če ostaneš sam proti
močnim ekipam in pravim pro-
fesionalcem, kot se je to že na-
prej vedelo za osamljenega kole-
sarja Roberta Pintariča. Po drugi
strani pa te majhna napaka na
startu, majhen prestop ali
majhno drhtenje roke v trenut-
ku izloči iz tekmovanja. Tako je
danes v vrhunskem športu, kjer
je konkurenca izjemno močna in
popravnih izpitov skoraj ni.
26. olimpijske igre so končane,
pred nami so nove, ki bodo leta
2000 v Sydneyu. Torej se začne
novi štiriletni olimpijski ciklus,
ki ga velja izkoristiti tako, da bo
v Avstraliji še več naših športni-
kov in športnic kot jih je bilo v
Atlanti. Morda tudi v kakšnem
moštvenem ali ekipnem športu
(košarka in rokomet). Osnova bi
lahko bili vsi, ki so izpolnili nor-
mo za Atlanto, če imajo za cilj
tudi nastop na naslednji olim-
piadi, in jim dodati potencialne
kandidate. Najslabša možnost bi
bila, če bi jih sedaj prepustili sa-
mim sebi, potem pa bo kot bo.
Tega v svetu dobrih in naj-
boljših ni.
L. Kotar
Bigita Bukovec, srebro v teku na 100 metrov z ovi-
rami.	(Foto: I.kotar)
Andraž Vehovar, srebro v slalomu v kajaku na divj'
ih vodah.
PRUATEUSKI NOGOMET
PERTOCI BAKOVa: DRAVA
1:4
Nogometaši ptujske Drave so odigrali še
zadnje prijateljsko srečanje pred pokalnim v
Komnu. Tokrat so gostovali pri tretjeligašu
Bakovci in ga premagali z izredno dobro igrcT
drugem polčasu, ko so napadalci ptujske Drave
dosegli tri zadetke in dokončno zlomili odpor
močnega domačina, ki bo v letošnjem prvenst-
vu v 3. SNL - Vzhod igral pomembnejšo vlogo.
ŠMARTNO: ALUMINIJ 2:1
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so gos-
tovali v Šmartnem in proti drugoligašu nes-
rečno izgubili. Ves čas srečanja je bila igra ena-
kovredna, domačini pa so izkoristili dve napaki
v obrambi Aluminija in prišli do zmage. Nogo-
metaši iz Kidričevega so bili še nekoliko utruje-
ni po pokalnem srečanju v Ljubljani. Včeraj so
nastopili proti drugoligašu Zagorju.
VETERANSKI TURNIR V
SLOVENJA VASI
ŠD Slovenja vas - sekcija veteranov je izvedla
4. tradicionalni veteranski turnir, na katerem je
sodelovalo 11 ekip. V dvodnevnem tekmovanju
so gledalci lahko videli dober nogomet,
predvsem pa veliko število zadetkov in sicer 48.
Prizadevni odbor, na čelu katerega je Aleksan-
der Gašljevič, je prireditev popestril z vmesni-
mi vložki. V finalnih srečanjih, pa so gledalci
lahko videli ptujske padalce.
REZULTATI FINALA: Gerečja vas: Starše
2:0, Gerečja vas : Pekre 1:2, Pekre : Starše 0:0.
VRSTNI RED: 1. Pekre 4, Gerečja vas 3 in
Starše 1 točko. Prvouvrščena ekipa je prejela
prehodni pokal, kakor tudi druge in tret-
jeuvrščena ekipa. Najboljši strelec je bil Branko
Soršak iz Peker z 8 zadetki, medaljo za najsta-
rejšega igralca pa je dobil 53-letni Franc Vink-
ler iz Spodnje Polskave. Turnir je bil vzorno or-
ganiziran.
TURNIR OB lO-LETNICI KMN
MAJOLKA
Kmn Majolka iz Vidma praznuje svojo 10-let-
nico obstoja.
Ob tej priložnosti bodo pripravili TURNIR V
MALEM NOGOMETU, ki bo 18.8.1996 s
pričetkom ob 9. uri na igrišču v Vidmu. Organi-
zator je za najboljše ekipe pripravil bogate na-
grade. Seveda se ta turnir sovpada z uvrstitvijo
Majolke v 2. SLMN.
SRP 4. TURNIR NA HAJDINI
KMN Krona bo 17.8. s pričetkom ob 13. uri
pripravila turnir v malem nogometu na igrišču
v Hajdini. Organizator je pripravil bogate na-
grade za prve štiri ekipe. Dosedanji prvaki so
bili: Don Juan, Bistro Avguštin in Tames.
Vabljeni!
Danilo Kla|nšek
fEDNIK • 8. AVGUST 1996
SE TO... - 21
(IRMOZ / KRVODAJALSKA AKCIJA
Vodi jih plemeniti motiv - pomagati
^ Antolič iz območne organi-
zacije Rdečega križa je poveda-
la, da v Ormožu v skladu z let-
jjiin načrtom, pripravijo krvo-
jjajalsko akcijo le dvakrat let-
po, V kartotekah območne or-
ganizacije je vpisanih okrog
1600 krvodajalcev. 450 se jih je
pretekli teden tudi odzvalo po-
zivu in darovalo kri. Eni so to
storili prvič, drugi pa so kri da-
fovali že nekaj desetkrat.
Kri bolj ali manj redno daruje
pianj kot 10 odstotkov prebival-
cev ormoške občine. Vsakršno
moraliziranje, če je ta številka
jnala ali velika, je seveda relativ-
no. Dr. Helena Galin iz
ljubljanskega zavoda za transfu-
zijo je dejala, da spada ormoška
občina po številu krvodajalcev v
zlato sredino. Vsakega darovalca
najprej vpišejo v register in mu
nato v mobilnem laboratoriju
določijo krvno skupino, naredijo
krvno sliko, izmerijo hemoglo-
bin in ugotovijo ali je kri pri-
merna za darovanje. Kasneje na-
pravijo tudi teste za odkrivanje
hepatitisa B in C, sifilisa in AID-
Sa. Nato sledi pregled pri zdrav-
niku, ki si ustvari mnenje o
splošnem zdravstvenem stanju
darovalca. Zdravnik tudi določi
koliko krvi lahko posameznik
daruje. Običajno je to od 300 do
400 mililitrov. Kri nateče že v
kratkem času, krvodajalec pa še
malo poleži, saj izguba takšne
količine krvi lahko telo oslabi.
Po darovanju krvi krvodajalcu
pripada še malica in seveda dela
prost dan.
Prav to pa je danes eden resnih
pomislekov za krvodajalce, saj so
podjetja vse bolj neprijazno raz-
položena do krvodajalskih akcij.
Do neke mere to lahko razume-
mo, saj se veliko podjetij nahaja
v nezavidljivem ekonomskem
položaju in le s težavo pokrijejo
stroške. Pogosto pa gre tudi za
popolno nerazumevanje in zani-
kanje z zakonom določene pravi-
ce. Za katero variianto je šlo v
sredo, ko so zdravniki iz zavoda
za transfuzijo dobili obvestilo,
da za operacijo dojenčka potre-
bujejo prav redko krvno skupino
AB negativno, zares ne znam po-
vedati. Med ormoškimi krvoda-
jalci je nekaj ljudi s takšno sku-
pino. Iz organizacije Rdečega
križa so poklicali dve delavki
enega ormoških podjetij, ki ima-
ta to redko krvno skupino in ju
prosili za pomoč. Potem, ko so ju
v podjetju le s težavo spustili na
krvodajalsko akcijo, sta se po 45
minutni odsotnosti, v kateri sta
darovali kri, morali vrniti na
delo.
Sicer pa so zdravniki iz zavoda
mnenja, da je najpomembnejši
motiv s katerim ljudje darujejo
kri. Če je posameznik krvodaja-
lec iz prepričanja, bo že našel
možnost da daruje kri. Kri lahko
darujejo vsi zdravi ljudje, ženske
do 60. in moški do 65. leta sta-
rosti. Na krvodajalsko akcijo ni
treba priti na tešče, dobro pa je,
če pred darovanjem krvi ne jemo
mastnih stvari. Ob 13. uri je bila
krvodajalska akcija, ki je poteka-
la v osnovni šoli na Hardeku
končana. Kri so v hladilnih tor-
bah odpeljali v hladilnike zavo-
da, kjer lahko čaka na uporabo
nekaj tednov. S krvjo ravnajo v
zdravstvu zelo varčno. Vse po-
gosteje pa se odločajo tudi za av-
totransfuzije, ko si pacient, ki
čaka na operacijo dober teden,
pred njo sam daruje svojo kri, ki
jo bo potreboval pri operaciji.
To je daleč najboljša metoda, žal
pa je ni mogoče vedno uporabiti.
O plemenitosti darovanja krvi
najbrž ni potrebno posebej govo-
riti in težko je najti besede, ki ne
bi zvenele prazno. Prav tako tudi
ni potrebno govoriti, da je oseb-
na pravica vsakega posameznika,
da daruje kri. Gotovo pa ne bi
bilo napak, če bi tisti, ki so sicer
povsod prvi, ki smo jih izvolili
ali postavili za svoje voditelje,
tudi tukaj stopili na čelo vrste in
podvihali rokav namesto
povzdignili nos. Pa ne za malico
in prost dan, ampak zato, ker je
prihodnost nepredvidljiva in
lahko že jutri darovano kri po-
trebujemo sami ali naši najbližji.
viki kiemenčič
Vlado Novak je doslej daroval kri že petnajstkrat.

Zgodovina irskega viskija je
zelo podobna zgodovini škot-
skega viskija. Tudi v redko na-
seljenih predelih Irske je že od
nekdaj obstajalo veliko žganje-
kuh, predvsem za hišne potre-
be. Vendar se je viski hitro
začel pripravljati tudi za proiz-
vodnjo in prav to je zagotovilo
irskemu viskiju določene svo-
jevrstne lastnosti. V nasprotju z
škotskim postopkom pridelave
Irci zrelo žito nikoli ne upo-
rabljajo za sušenje šote, ampak
izključno oglje oziroma celo
premog. Poleg tega mešajo za
pripravo ječmenov slad in sam
ječmen. Seveda ne uporabljajo
samo ječmena, ampak tudi
oves, pšenico in rž.
Za irski viski je predpisana
trikratna destilacija in
odločujočega pomena za kvali-
teto je način shranjevanja v so-
dih. Zelo pomembno je nam-
reč, da v sodih različnih kvali-
tet zorijo tudi različni viskiji. Z
Zakonom je določena triletna
hranitev v sodih, vendar je v
tiavadi praviloma celo daljši
^as. Po dozoritvi v sodih sledi
t^koimenovani "blending", to je
'Mešanje viskija iz različnih so-
dov in različnih letnikov, kar
)'tskiju zagotovi stalno in iz-
l^nino kvaliteto. Blending izva-
lijo kletarski mojstri, ki morajo
Izleti izostren okus in vonj, saj
kvaliteta posameznega viski-
odvisna prav od njih. Irski
^'skiji imajo značilen vonj z
oljnatim okusom in pol-
zaokroženim buketom. Za-
^adi trikratne destilacije pa
"Osežejo izjemno visok odsto-
tek volumna alkohola do 70 %.
Med vsemi Irskimi proizva-
jalci viskija iztopa Old
Bushmillska distelerija, ki velja
za najstarejšo na svetu, saj je v
starih dokumentih omenjena že
leta 1272 (tisočdvestodvainse-
demdeset)! Originalno žganje-
kuhno dovoljenje izvira iz leta
1608, Old Bushmills company
pa je uradno registrirana od leta
1784. Ta slavna destelirija vis-
kija leži na severni obali Irske
in si jo je možno ogledati tudi
kot turistično zanimivost. Po-
sebnost Bushmills viskija, ki ga
ločujejo tudi od vseh drugih je
to, da je zmeraj enako določena
mešanica, določenih sladov z
določenim žitnim žganjem. Se-
veda je recept te mešanice nji-
hova velika proizvodna skriv-
nost. Irski viski pijemo vedno
ob kozarcu sveže vode. Irski
viski z malo dimnega priokusa
omogoča pri mešanju zelo zani-
mive učinke na okus in aromo.
Nenadomestljiv je za pripravo
svetovno znane mešane pijače
Irish Coffee (irska kava). Irska
kava se pripravlja v zato poseb-
nih kozarcih z stojalcem, ki
imajo tudi majhen gorilnik za
flambiranje viskija, da mu izgo-
ri alkohol in ostane samo aroma
in okus. Šele nato se prelije
vroča turška kava, se osladi in
postreže. Prepričan sem, da
vam bo ta stari recept za Irsko
kavo kar se da teknil, še posebaj
pa bo prijal ob dolgih zimskih
nočeh. Dragi starši, vsekakor pa
ne smete pozabiti tudi na vaše
najmlajše in jim ob kosilu pri-
praviti mešano pijačo, Tom in
Jerry, ki spada v skupino limo-
nad in jim bo ob vaši pomoči
ostala še dolgo v spominu.
Želim vam čim daljše poletje,
kar se da prijetne počitnice in
obilo zabave ob pripravi
mešanih pijač.
Goran Čebuif, dan DBS
IRSKA KAVA
4	cl irskega viskija
1-2 žlici rjavega sladkorja
1	skodelico vroče turške kave
Za dekoracijo uporabimo ste-
peno sladko smetano. Postopek
je opisan v članku!
LIMONADA TOM IN
JERRY
Za eno pijačo potrebujemo:
5	cl limoninega soka,
3 cl pomarančnega soka,
2	cl jagodnega sirupa,
dolijemo radensko ali navad-
no vodo, ter osladimo po okusu.
Dekoriramo s svežo vrtno ja-
godo!
nadaljevanje pisma
ii Atlante

Ptujski podjetnik Miran
Senčar, ki je bil skupaj s sodel-
avcem Albertom Benetom,
gost olimpijskih iger v Atlanti,
kamor ga je povabila Hrma
Sensormatic, ki je olimpijsko
prizorišče oskrbela z varnost-
nimi sistemi, je ob vrnitvi po-
vedal, da se sicer vrača z naj-
lepšimi vtisi, ampak v Ameriki
ne bi nikoli želel živeti.
Ljudje so sicer bolj prijazni kot
pri nas, kjerkoli se ustaviš, ti
želijo pomagati, vse drugo pa je
produkt visoke industrializacije.
O naravnosti oziroma pristnost-
nosti ni ne duha ne sluha. Prebi-
valci tega območja dobesedno
bežijo iz ene klime v drugo, saj
jih klimatske naprave spremljajo
povsod. Za razliko od Ptuja, kjer
nikakor ne morejo zaživeti večji
trgovski centri, tam uspevajo.
Slovenija je za Ameriko v pra-
vem pomenu besede Amerika in
to bi Slovenci morali vnovčiti.
V Atlanti je firma Sensormatic
na poslovnem sestanku zbrala s
celega sveta skoraj štiristo svojih
sodelavcev, na katerem so se
tudi predstavili. Ptujska firma
Tenzor, ki je eksluzivni dobavi-
telj za sisteme Sensormatic za
Slovenijo, je bila pohvaljena in
ocenjena kot najbolj obetavna
zastopnica za vzhodno Evropo.
Za nagrado so vsi udeleženci
prejeli velike pečatne prstane,
Miran Senčar ga je nesrečno iz-
gubil. Prihodnje leto se bodo
srečali na Havajskih otočjih, če
bodo seveda izpolnili zastavljene
načrte.
Pot v Atlanto in vrnitev v do-
movino se je podobno začela.
Najprej je imel okvaro Adrijin
DC 9, luknjo v motorju pa je
imel tudi ameriški boing, s kate-
rim sta se Senčar in Bene
vračala. Polet se je začel z dveur-
no zamudo, za potnike je bilo
vse prej kot prijetno, ko so na le-
tališču opazovali delavce, kako
so z varilnimi aparati obdelovali
luknjo v letalskem motorju. Za-
radi zamude pri poletu so v
Frankfunu zamudili letalo, s ka-
terim se je v Slovenijo vračala
prva skupina naših olimpijcev.
Na koncu se je vse srečno izte-
klo, podjetnika sta si oddahnila,
pred njima pa so novi poslovni
izzivi. Če bo šlo vse po sreči,
bomo prihodnje leto na straneh
Tednika brali njuno pismo s Ha-
vajskega otočja.
MG
PTUJ / OZBALTOVO
Sejemski direndaj
Ponedeljkov Ožbaltov sejem je pri-
vabil kupce, predvsem pa prodajalce
od blizu in daleč. Nekateri so menili,
da je bilo veliko sklenjenih kupčij,
drugi, da posel ni tako dobro cvetel
kot običajno. Poglavimo vprašanje je
seveda bilo, ali je ponujeni predmet
vreden toliko, za kolikor ga prodaja-
jo, ali ne. Ali bo torej nakup dober ali
ne. In še nekaj. Kupovalo je tudi ve-
liko moških. Za razliko od žensk so
moški veliko resnejši kupci. Ženske
namreč velikokrat le ogledujejo, ko
pa kupujejo, kupujejo iz užitka, iz
veselja, ker jim je nakupovanje (ne-
kateri pravijo zapravljanje) v krvi.
Ko pa pristopi k stojnici moški, pos-
tane stvar skrajno resna in odločitev
ni več daleč.
MZ
Ko kupujejo moški.
PESEK NA POHORJU / JAHANJE
Za popestritev
ponudbe tudi iahanje
Pri planinski koči na Pesku,
kije z bližnjo Roglo povezuje
lepa asfaltna cesta in od ko-
der so izhodišča tudi za šte-
vilne rekreacijske poti, so si
za popestritev ponudbe že
pred nekaj leti omislili konje.
Številni gostje, tudi tisti, ki
niso vešči v tej disciplini,
lahko pod vodstvom vodnika
zajahajo konjiča, kijih potem
na sedlu varno popelje po si-
cer ogrejanem prostoru.
Zanimanje za tovrstno re-
kreacijo je še posebej med
mladimi veliko in tako na teh
izletih združijo prijetno s ko-
ristnim.
VT
Skupina jezdecev na Pesku.
(Foto: VT)
22 - ZANIMIVOSTI
8. AVGUST 1996 - TEDNIH
PTUJ / NA PREŠERNOVI 36 RASTE NOV POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT
Restmradia i zimskim vrfom
čeprav ima Ptuj navidezno veliko število gostinskih lokalov,
podrobnejši pregled pokaže, da njihova struktura ne ustreza.
Zlasti primanjkuje restavracij s ponudbo kakovostne hrane.
Zato je odločitev Mire Korošec, lastnice znanega bistroja
Amadeus v Prešernovi ulici 36, da nadgradi svoj objekt in
obenem ponudbo, vredna vse pohvale.
Projekt, ki je do III. gradbene I faze vreden 16 milijonov tolarjev.
je nastajal nekaj časa. Samo na pa-
pirje je bilo treba čakati eno leto.
Od njegovega začetka je prisotna
stroka. Kot pravi Mira Korošec je
nekatere skrbelo, ker naj ne bi
imela dovoljenja Zavoda za varst-
vo naravne in kulturne dediščine.
Zgradba na Prešernovi je imela
do nedavnega dva lastnika. Ko ji je
uspelo odkupiti tudi preostali del
objekta, se je bilo potrebno
odločiti za sanacijo, ker je bila
zgradba potrebna popravila. Hkra-
ti z njo je nastal projekt poslovno-
stanovanjskega objekta, ki bo imel
skupaj z zdajšnjim bistrojem 500
m2 površine. V poslovnem delu bo
restavracija z zimskim vrtom, v
celi mansardi pa predvidevajo ure-
diti sobe za goste. Letos naj bi ce-
lotni objekt pokrili in zaprli, do-
končali ga bodo v naslednjem letu,
ko bo bistro Amadeus praznoval
tudi 10-letnico uspešnega dela.
Investicijo na Prešernovi 36 iz-
vaja Stavbar Maribor, ki je ponudil
najugodnejšo ceno. Na natečaju so
sodelovala tudi ptujska gradbena
podjetja.
MG
Na Prešernovi 36 raste nov pomemben ptujski
turistični objekt	(Foto: Kosi)
ORMOŽ / V ZDRAVEM TELESU JE ZDRAV DUH
Po zadnji predpočitniškj seji so se ormošld svetnild, delavci
občinske uprave in člani strank pomerili v malem nogometu.
Najprej so se primerno okrepčali, nato pa je na novem
igrišču v Pušencih svoje nogometne spretnosti pokazalo pet
ekip. V predtekmovanju je žal izpadla zelo borbena in šarm-
antna ženska ekipa občinske uprave. Brez milosti jo je z ra-
zultatom 3:0 izločila ekipa svetnikov v mešani sestavi, ki bi jo
morda iahlio imenovali kar Pisani (upokojenci, neodvisni,..).
Tekmo je sodil Alojz Solc, ki sije na vse kriplje trudil biti nep-
ristranski, vendar tudi njegova očitna naklonjenost dekletom
ni pomagala v polfinale.
Nato se je vnel nogometni boj
med ekipama SKD in LDS. To-
krat je šlo pa za res. Ekipa SKD-ja
je kljub taktični premoči - v ekipi
so imeli tudi žensko podporo in
predsednika temnozelenih Ivana
Kukovca - morala priznati premoč
LDS-a. Srečanje se je končalo sicer
neodločeno z rezultatom 0:0, ven-
dar so bili LDS-ovci uspešnejši pri
streljanju sedemmetrovk. Pri
SKD so se že odločili, da bodo
pričeli z rednimi treningi. Pozna-
valcem nogometne igre je bilo že
na začetku povsem jasno, da bo
LDS to tekmo dobil. Nasprotnike
so popolnoma zmedli s tem, da so
nastopili v zelenih dresih in vsi so
mislili, da gre za ekipo Zelenih
Slovenije. SKD so bili trdno pre-
pričani, da imajo Zelene na svoji
strani. Ta množina zelenih je
zmedla tako igralce kot gledalce,
novinarji pa si od silne zmede še
do sedaj niso opomogli.
Tudi v drugi polfinalni tekmi so
odločile sedemmetrovke. Moška
ekipa občinske uprave je bila
uspešnejša od Pisanih in se je uvr-
stila v finale. Pri tekmi za 3. mesto
med SKD in Pisanimi je bilo naj-
bolj zanimivo to, da je usodo
SKD-jevcem s piščalko v roki kro-
jil Branko Kukec, ki je pri tem
menda zelo užival. Treba je pove-
dati, da tekme le niso bile tako ne-
dolžne in prijateljske. Zabeležili
smo poškodbo Andreja Pučka, ki
ga je s prekrškom, zrelim za rdeči
karton oplazil Mirko Cvetko.
Očitno mu je našel Ahilovo peto.
Preden se je Pučko odločil za težjo
poškodbo, je pomislil na težave z
ormoškim rešilcem in se odločil,
da ne bo pretiraval. V finalu vseh
final so županovi ljudje, ki so bili
tokrat brez svojega vodje, sami
premagali LDS z 1:0, če vkalkuli-
ramo še izvolitev podžupana, pa z
2:0. Za igralca turnirja je bila pro-
glašena članica zmagovalne ekipe
Pavla Ivanuša. Tekme si je ogleda-
lo okrog 50 najstrastnejših navi-
jačev in kljub temu, da je organiza-
tor pozabil na redarsko, gasilsko in
zdravstveno službo, do večjih iz-
gredov ni prišlo. Turnir je minil
brez enega samega kartona, najbrž
zato, ker so se jih svetniki nave-
ličali že na seji.
viki klemenčič
LEVIC PRI LAPORJU - RAZGLEDNICA GOMBAČEVE DOMAČIJE
Prep/efofl/e preieklosHin sedaiifosfj
Upokojeni direktor in režiser mariborskega gledališča Bran-
ko Gombač ne miruje. Ob tem, da je ponovno vpet v ljubi-
teljsko kulturno srenjo v Slovenski Bistrici, kjer je ob vsem
drugem med zadnjimi režiral Cankarjeve Hlapce, še pred
tem pa tri monodrame z amaterskim igralcem Markom
Cvahtetom, veliko piše. Po njegovi prvi knjigi Skozi življenje,
ki je izšla 1993. leta, je zavzet z drugo, prav tako iz gleda-
liškega življenja Ves ta svet je oder, ki bo zagledala luč sveta
v letošnjem oktobru.
To delovno in nadvse plodno 'je-
sen' življenja pa v pretežni meri
preživlja na Gombačevi domačiji v
Leviču pri Laporju, ki lepo ob-
novljena še vedno kaže prijetno
lice nekdanjega kmečkega doma.
Pred nedavnim pa je v samoza-
ložbi, v nakladi 3000 izvodov izdal
razglednico svoje domačije, ses-
tavljene iz šestih detajlov, ki pa jo
je spočetka delil le svojim prijatel-
jem, danes pa si jo lahko kupite
tudi v bistriškem gradu. Tako je v
zgornjem levem kotu nadvse zani-
mive razglednice prikazan v 'hiši'
velikonočni pogrinjek z bogkovim
kotom med dvema nabožnima sli-
kama. V sredini je pročelje Gom-
bačeve domačije v Leviču pri La-
porjah, s sliko sv. Jožefa desno od
vhodnih vrat in pod kapom, malo
vstran od vhoda obvezno klopco,
kjer Branko ob redkih prostih
urah posedi in sproščeno opazuje
podeželsko idilo, kar mu še dodat-
no daje notranje ravnovesje. Tretji
detajl v desnem zgornjem kotu pa
predstavlja staro prešo (takšne so
kljub temu, da so bile svoj čas sko-
raj pri vsaki hiši v teh krajih, danes
zelo redke). V levem spodnjem
kotu je v 'hiški' (manjši izbi) pri-
kazan Gombačev gledališki
kotiček s predmeti, ki ga spomin-
jajo na njegova gledališka leta bo-
disi v Celju, Trstu ali Mariboru. V
sredini je slika sv. Jožefa in v de.
snem spodnjem kotu mladi Gouj,
bačevi v času trgatve.
Branko Gombač je navezan na
to lepo domačijo, ki je v lastj
družine že od leta 1800, saj ga s šte-
vilnimi starimi, skrbno zbranimi
in ohranjenimi predmeti spominja
na njegovo mladost. V zadnjem
času pa ima njegova domačija tudi
lep delež v kulturnem življenju
občine. Prav tu sta z Markom
Cvahtetom prebila nešteto ur ob
'piljenju'mnogokrat uprizorjenih
monodram od pridig Janeza Sveto-
kriškega, predstavitvi pohorskega
posebneža pesnika Jurija Vodovni-
ka, do zadnje - Sokratovega zago-
vora pred sodiščem. Tu so imeli
lansko poletje tudi prve pogovore
in vaje za Cankarjeve Hlapce v iz-
vedbi amaterskih gledališčnikov iz
Slovenske Bistrice.
Vida Topelovec
Gombačeve domačije z vsemi značilnostmi stare kmečke hiše.
Komu najdraiia lovorika?
KDO LAHKO OGROZI MARKA SLAVICA IN DORY LO-
BELL - POTRDITEV KAKOVOSTI DOMAČE REJE
Potem, ko se je šele začel drugi
del letošnje tekmovalne sezone v
kasaštvu, so vse oči ljubiteljev tega
športa, ki jih je iz leta v leto več,
uprte v zibelko kasaškega športa -
Ljutomer. Tam je vse pripravljeno
za 6. slovenski kasaški derbi, ki bo
pod častnim pokroviteljstvom
predsednika Republike Milana
Kučana, v nedeljo 11. avgusta. To
je osrednja tekmovalna prireditev
vsake sezone, na kateri sodelujejo
najboljši 4-letni kasači. Gre za
preizkus zmogljivosti domače reje,
ki doživlja preporod, zato dobi po-
sebno rejsko nagrado rejec derbis-
ta leta.
Tekmovanje je prava paša za oči,
saj kasači merijo moči na 2600 me-
trov dolgi progi, ki je v Ljutomeru
sicer široka in pregledna, vendar
nekoliko mehka. Ob lepem vreme-
nu nikoli ni težav, ob dežju pa se
pogoji poslabšajo. Kakorkoli že, v
nedeljo bodo vse oči uprte v Ljuto-
mer, kjer bodo imeli veliko podpo-
ro občinstva zlasti domači tekmo-
valci. Ti bodo postavili na hipo-
drom kar nekaj adutov in bodo
storili vse, da to dragoceno lovori-
ko obdržijo doma.
In kdo so udeleženci letošnjega
slovenskega kasaškega derbija v
Ljutomeru?
Glavni favorit je Dori Lobell na
vajetih Marka Slaviča iz Ljutome-
ra. To je izjemen kasač, ki naj bi
svojo vrednost potrdil še kot zma-
govalec derbija. Ali mu bo uspelo,
je težko napovedati, saj je nekaj
časa počival, blestel pa je tako kot
dveletnik, predvsem pa kot izjem-
no hiter triletni kasač. Hudi na-
sprotniki mu hod v prvi vrsti Ros-
so B Janka Makoterja in na vajetih
Pera Crnkoviča, Lenta Franca
Lovrenčiča, Lariosa Vlada Znida-
riča, Anto B Zvoneta Vidica in
Fenda Milana Sršena. Nastopi!'
bodo tudi EEsprit, Quai B, Sadam,
Lišpa, Avia in Lucky B. Zmagova-
lec derbija bo v Ljutomeru dobil
450-tisoč SIT nagrade in 50-tisoč
za rejsko vzpodbudo. Poleg derbija
bo na ljutomerskem hipodromu še
več zanimivih kasaških dirk, Lju-
tomerčani pa so poznani kot dobri
organizatorji.
M. Toš
Bo tako tudi letos, kjer Marko Slavič računa na zmaS^
v kasaškem derbiju	(Foto: M. To^
PTUJ / OBNOVLJENA PIVNICA ZLATOROG
Obnova prostorov in ponudbe
Od prvega avgusta letos dela znana pivnica
Zlatorog v Slomškovi ulici v Ptuju v obnovljenih
prostorih in pod novo taktirko. Nova najemnica
je Nada Ducman, ki je že doslej delala v tem lo-
kalu.
Skupaj s štirimi zaposlenimi se bo trudila za ka-
kovostno ponudbo hrane in pijače ter da se bodo
gostje radi vračali. Tudi v bodoče bodo železni re-
penoar pivnice pizze vseh vrst, ki se jim pri-
družujejo mini pizze, ki jih doslej ni bilo. Speciali-
teta hiše bo krožnik Zlatorog z jedrni z žara. Novo v
ponudbi je še temno točeno pivo. Nada Ducman se
je odločila, da bo lokal imela odprt tudi ob nedeljah
in praznikih. Upajmo, da se ji bodo kmalu pri-
družili drugi ptujski gostinci, ki imajo v teh dneh
zaprto, kar je Ptuju kot turističnemu mestu prej v
škodo kot korist.
MG
f EDNIK 8. AVGUST 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
26 - POSLOVNA SPOROČILA
8. AVGUST 1996 - TEDNIK
PTUJ / NOV SERVIS SPECIALNIH VOZIL
IN TEHNIKE
Od mojstra gasilske
delavnice do podjetnika
Velike spremembe, ki se iz
dneva v dan dogajajo v sloven-
ski državi marsikoga pripeljejo
do pomembnih odločitev. Tudi
Ivan Zolar, od leta 1989 moj-
ster delavnice pri Občinski ga-
silski zvezi v Ptuju, se je pred
dobrima dvema mesecema
odločil za svojo, podjetniško
pot. Z reorganizacijo občin je
usahnil tudi vir financiranja
dejavnosti gasilske zveze in
tudi servis vozil in tehnike je
bilo potrebno postaviti na nove
temelje.
Za Ivana je bila odločitev nekoliko
lažja, saj se je ob delu nenehno izo-
braževal in bo v kratkem postal
inženir strojništva. Znanje in
izkušnje so najboljše zagotovilo za
uspeh, k njegovi odločitvi pa je
prispevalo tudi dejstvo, da je na
območju Ptuja ogromno gasilske
in druge tehnike, potrebne
vzdrževanja. Ivan Zolar je postal
podjetnik z 10. junijem. Zaenkrat
zaposluje štiri delavce, pričakuje
pa, da jih bo v prihodnje osem.
Njegova dejavnost, ki jo opravlja v
najetih prostorih za ptujskim ga-
silskim domom, je izdelava in pre-
delava specialnih delovnih vozil,
servisiranje in remonti gasilske,
gradbene in kmetijske mehaniza-
cije. V kratkem bo ob delavnicah
odprl še trgovino, ki bo nudila vso
opremo, ki jo potrebujejo gasilska
društva. V času našega obiska je
skupaj s sodelavci zaključeval prvo
veliko delo. Gre za izvedbo nad-
^adnje na gasilskem vozilu: od 3
tisoč litrske cisterne, turbo črpalke
z zmogljivostjo 1.600 litrov v mi-
nuti, dva hitro potezna koluta ter
V Ptuju izdelana nadgradnja
kombiniranega vozila za gasil-
ce iz Bistrice ob Sotli
FOTO: l\/f>Zupanič
številni predalmki za orod)e in
opremo vozila. Vse, kar je bilo po-
trebno, so izdelali v Ptuju, najsi bo
v njegovi delavnici ali pri koope-
rantih. V tem primeru gre za nad-
gradnjo novega vozila Iveco - Ma-
girus, uvoženega iz Nemčije, za ga-
silsko društvo Bistrica ob Sotli.
Pomembno je tudi to, da opravijo
nadgradnjo specialnih vozil izld-
jučno na željo naročnika ter na
osnovi projekta, ki ga izdela last-
nik delavnice sam. Najpomembne-
je za gasilce pa je dejstvo, da Ivan
poišče kakovosme rešitve, ki bist-
veno pocenijo izvedbo. "Gasilci
imajo pri nas vselej odprta vrata"
zatiiuje Ivan, ki ima sam dolgolet-
ne izkušnje v prostovoljnih gasil-
skih vrstah in dobro ve, kako je v
takih društvih s sredstvi in kako
težko je vzdrževati gasilsko tehni-
ko, ki potrebuje vzdrževanje bolj
zaradi zastanosti kot pretirane
uporabe.
JB
Ivan Zolar, od 10. junija samos-
tojni podjetnik
UUTOMER / PO ČELEN LOTMERKI
V soboto prleški se/em
Ob 8. uri bo pričetek že 12.
Prleškega sejma po čelen Lot-
merki, ki ga pripravljajo turis-
tično društvo, radio Maxi,
agencija za šport in občina Lju-
tomer. Letos pričakujejo še po-
sebej dobro organizacijo in po-
nudbo, saj so se aktivnosti za
p^ravo sejma pričele že ko-
nec aprila. V sklopu priprav je
bila sredi julija tudi tiskovna
konferenca, na kateri so orga-
nizatorji, v prisotnosti državne-
ga sekretarja za turizem Petra
Vesenjaka, predstavili celoten
projekt.
Sejem bo tudi tokrat nudil vse
čare sejemskega trgovanja in
spremenil središče mesta v eno
samo tržnico. Ljubitelji tradicije
si bodo lahko ogledali program
turističnega društva - predstavi-
tev domače obrti, etnoloških
značilnosti pokrajine, povorj^^
skozi mesto in predstavitev t^,
rističnih društev, ljudskih go^^
cev ter pevcev.
Popoldne pa bo poskrbljeno š^
za drugačno zabavo. Ob 15. u^j
bodo nastopi glasbenih ansam.
blov, solistov in humorističn^
točke. Športniki bodo prišli na
svoj račun ob 16. uri, ko bo izve.
den prvi sejemski tek po Ijuig.
merskih ulicah. Veliki in mai;
bodo imeli možnost svoj glas ij
šarm preiskusiti z nastopom na
karaokah. Popoldne pa bo zakl-
jučni nastop ansamblov in soliš,
tov iz Slovenije in Madžarske,
Napovedujejo zveneča imena
kot so ansambel Štrk, Manja
Šalamun, Miha Balažic, Eva
Sršen in Irena Vrčkovnik.
Vk
CIRKOVCE / 65 LET FOLKLORNE SKUPINE
VINKO KORŽE
Večer ples a in petio
šest in pol desetletni jubilej so
člani folklorne skupine Vinko
Korže iz Cirkovc v soboto obe-
ležili na svoj način, s petjem in
plesom. To kar sedanjo genera-
cijo druži danes in kar je leta
1931 na pobudo cirkovškega
gostilničarja in kulturnega de-
lavca Vinka Koržeta vzpodbudi-
lo k ustanovitvi skupine, je
lahko edina izvirna vsebina
svečanosti ob jubileju. K temu
sodi samo še obujanje spominov
in podelitev priznanj dolgolet-
nim zaslužnim članom skupine.
O nastanku folklorne sklupine,
njenih vzponih in padcih ter o
predstavljanje Slovenije in Cir-
kovc križem sveta, je govoril An-
ton Brglez, ki vodi skupino od
njene priključitve cirkovškemu
kulturno umetniškemu društvu
leta 1962. Čestitke je folklorna
skupina, ki jo danes sestavljajo
plesalci, pevci in godci, prejela
od župana občine Kidričevo
Alojza Špraha, ki ji je podelil
tudi občinsko priznanje za 65
letno kulturno udejstvovanje.
Pozdrave in priložnosta darila je
skupina prejela od drugih, so-
rodnih društev, med drugim
tudi od slovenskega društva
France Prešeren iz Liechtenstei-
na, darilo je izročil predsednik
društva Janko Kramberger. V
prijetnem folklornem večeru so
nastopili mladi člani folklorne
skupine osnovne šole Cirkovce,
odrasla skupina iz Cirkovc,
domači trio, ljudske pevke in
pevci FS Cirkovce, zatem ljud-
ski pevci s Pohorja, folklorna
skupina Ogranak Seljačke Sloge
Nedelišče iz sosednje Hrvaške,
ter folklorna skupina s pevkami,
pevci in plesalci ^z Lancove vasi.
jb
f EDNIK - s. AVGUST 1996
OGLASI IN OBJAVE-27
I,ENART / TRAKTORJI UNIVERSALE POSLEJ
drugače?
fiova mešana
Jraiba v Hrastov€u
hhed partnerji mešane d.d., ki naj bi
prinesla v slovenske gorice nova de-
lovna mesta je tudi ptujski agis - kli-
ma
V okviru predstavitve Go-
renjskega sejma v Lenartu je
direktor lenarškega Trgopre-
voza Milan Roškarič postregel
2 nekaterimi zanimivimi po-
datki o razvojnih načrtih pod-
jetja- Posebej je spregovoril o
pripravah na ustanovitev nove
mešane firme, d.d., ki naj bi
nadgradila dosedanjo obliko
sodelovanja med tovarno trak-
torjev UTB iz Brešove in Trgo-
prevozom iz Lenarta. Pogodba
je bila sklenjena leta 1991 in se
septembra letos izteče.
Kot je povedal direktor Milan
Roškarič, naj bi novo slovensko-
romunsko delniško družbo usta-
novli do konca letošnjega leta.
Proizvodnja traktorjev naj bi se
bistveno povečala, saj napovedu-
jejo 1500 novih traktorjev letno.
Postopki za ustanovitev delniške
družbe so v polnem teku, gre pa
tudi za eno od meddržavnih
oblik gospodarskega sodelovanja
med Slovenijo in Romunijo.
Trgoprevoz iz Lenarta je namreč
združil več slovenskih proizva-
jalcev, med njimi mariborsko to-
varno akumulatorjev Vesna in
ptujski Agis- Klimo. Obe pod-
jetji bosta z manjšimi deleži so-
delovali v novi delniški družbi.
Glavna partnerja s po 40 %
deležem bosta Trgoprevoz Len-
art in tovarna traktorjev UTB iz
Brašove. Zraven bo tudi domače
podjetje Ambravital iz Lenarta.
Kaj pomeni nova oblika poslov-
nega sodelovanja, ni treba pose-
bej omenjati. Gre za bistveno
nadgradnjo dosedanjega sodelo-
vanja med slovenskimi in ro-
munskimi podjetji. Trgoprevoz
je najprej traktorje le prodajal,
leta 1994 pa so v Hrastovcu pri
Lenartu začeli tudi s sestavljan-
jem teh kmetijskih strojev. Pro-
daja je solidna, letos naj bi pro-
dali 850 traktorjev Universale.
Sicer pa so v petih letih, kolikor
že sodelujejo z romunskimi part-
nerji, na slovenskem trgu proda-
li 2650 traktorjev Universal.
Z novo pogodbo bodo omo-
gočili še večji obseg sodelovanja,
v katerega bodo vključili nove
slovenske proizvajalce sestavnih
delov in opreme. Zdaj tesneje so-
delujejo z dvajsetimi podjetji iz
Slovenije, prodirajo pa tudi na
nove trge v Avstriji, na Madžar-
skem, Češkem in Slovaškem. So-
delujejo tudi z italijanskim
proizvajalcem kabin Brieda.
M. Toš
PodMfo 50.m rib
Pred dobrim tednom, natančneje v torek zjutraj, so prebival-
ci ŽerovincEV v Pavlovskem potoku opazili pogin rib.
Inšpekcijske službe so takoj vzele vzorce vode, rezultati ra-
ziskave pa do trenutka, ko to pišemo, še niso znani.
Na ormoški policijski postaji
so povedali, da so v zadnjih
dneh opravili več pogovorov s
prebivalci Žerovincev in po-
skušali najti možnega krivca. Po
nekaterih podatkih, ki so jih na
ta način pridobili, je mogoče
sklepati, da je šlo v primeru
Pavlovskega potoka za dve za-
strupitvi, ki sta se zvrstili v
krajšem zamiku. Ker nekatei in-
dici kažejo na možnost zastru-
pitve s pesticidi, je Zavod za
zdravstveno varstvo iz Maribora
vzel tudi vzorce zemlje na
določenih parcelah. Rezultate
analize zemlje bodo primerjali z
analizami vode in na ta način
upajo, da bodo tudi odkrili
možnega storilca.
Ribiška družina iz Ormoža je
v večdnevni akciji uspešno
počistila potok številnih ribjih
trupel. Predsednik družine
Srečko Voršič je dejal, da no iz
vode potegnili čez 50.000 j»ogi-
nulih rib. V pričetku so se bali,
da se utegne zastrupitev razširiti
po potoku navzgor, vendar se je
v petek stanje nekoliko umirilo.
Tako je prizadetih okrog 5 kilo-
metrov potoka. Na tem odseku
je izumrlo vsakršno življenje in
se ne bo obnovilo kar nekaj let,
dokler se iz mulja ne izpere ves
strup. V Pavlovskem potoku so
fdveli krapi, kleni, činklje,
ostriži, rdečeoke ribe, raki
jelševci in školjke škržke.
Vzrok pomora rib in
povzročitelj še niso znani, ven-
dar so strokovnjaki, ki se ukvar-
jajo s takšnimi primeri dejali, da
po izgledu poginulih rib sodeč
in ob upoštevanju dejstva, da so
poginile celo najbolj odporne
vrste, najbrž gre za zastrupitev s
pesticidi. Skoda še ni dokončno
ocenjena, vendar se bo gotovo
merila v desettisočih milijonih
tolarjev.
vic
Ribiči so iz potoka tri dni odstranjevali poginule ribe.
FotoHozyan.
V potoku so živeli krapi, kleni, činklje, ostriži ter celo raki in
školjke.	Foto Hozyan.
INSCKTICID
POMORU RIBE
V zadnjem trenutku smo
izvedeli, da so na Inštitutu za
varstvo okolja v Mariboru že
opravili vse potrebne analize
vode iz Pavlovskega potoka.
Sedaj ni nobenega dvoma
več. Ribe so poginile zaradi
zastrupitve z močnim škropi-
vom Thiodanom, ki se upo-
rablja za zatiranje insektov.
Na policijski postaji so v po-
nedeljek dejali, da se rezulta-
ti analize zemlje, ki so jo vze-
li minuli teden na določenih
parcelah, ne skladajo z anali-
zo vode. Nadaljevali so z ra-
ziskavo in najbrž bo storilec
tudi kmalu znan. Kmetje so
nekoliko prestrašeni, saj so v
tem času vsi škropili. Razi-
skava pa bo pokazala, če so
tudi vsi umivali škropilnice
v potoku.
viki iciemeiilič
Hes §e Peterle
Prejšnji četnek je predsednik
SKD Lojze Pterle sedel na kolo
in se podal na okoli tisoč kilo-
metrov dolgo pot po Sloveniji.
Spremljal ga je Nace Polajnar, v
posameznih krajih pa so se ka-
ravani pridružili mladi in sta-
rejši simpatizerji in člani stran-
ke. V soboto je, v dežju, Peterle
prikolesaril v Cirkovce, kjer je
tamkajšna folklorna skupina
slavila 65 - letnico obstoja. Sku-
paj z majšperškim županom
Francem Bezjakom sta folklo-
ristom čestitala in jim izročila
spominsko sliko, Peterle pa je
zaigral na frajtonerico. Pred tem
je še povedal, kako lepa je Slove-
nija in kako gostoljubni so njeni
ljudje. Iz Cirkovc se je prvak
SKD s sokolesarji odpeljal proti
Ptuju, zatem je prenočil na
kmetiji ter se v nedeljo udeležil
maše ter srečanja s člani stranke
v Ormožu. Tisočkilometrsko
pot je nato nadaljeval proti Lju-
tomeru in Prekmurju.
JB,VK
Lojze Peterle in Franc Bezjak sta takole prikolesarila v Cirkovce.
Če je druge ljudi takratni dež motil, kolesarji tega niso pokazali.
ZiNSKA OIMHNILA
POD UDARCEM SEKIRE
v sredo, 31. julija okoli 20. ure
sta se v stanovanjski hiši v Korenja-
ku, občina Zavrč, hudo sprla 33-
letni Albin M. in 34-letna Milica V., ki
sta živela v zunajzakonski skup-
nosti. Po izjavah sosedov so bili
med njima prepiri pogosti, čemur
so botrovale težke socialne razme-
re in tudi alkohol. Tokrat pa se je Al-
bin M. tako daleč spozabil, da je
med prepirom v veži pograbil te-
sarsko sekiro in s topim delom
udaril Milico po zatilju. Ženska se
je zgrudila in obležala nezavestna,
Albin pa je odšel do bližnjega tele-
fona in obvestil policijo. Še predno
so policisti prišli, je sosed, ki je
slišal kričanje, šel pogledat, kaj se
je zgodilo, potem pa takoj poklical
reševalce. Glede na težo poškodb,
80 Milico prepeljali v mariborsko
bolnišnico, kjer je v oddelku za rea-
nimacijo še vedno v kritičnem stan-
ju. Albina so policisti priprli, zoper
njega bodo napisali kazensko
ovadbo.
OTROK STEKEL PRED
AVTO
Po magistralni cesti skozi Trgo-
višče pri Veliki Nedelji je v četrtek,
1. avgusta ob 17,15 vozil osebni
avto 32-letni Marjan M. V naselju
Trgovišče je nenadoma z njegove
desne stekel pred avto 7-letni A. O.
iz Trgovišča. Kljub zaviranju je Mar-
jan M. trčil v dečka in ga zbil po
cestišču. Hudo ranjenega so pre-
peljali v bolnišnico.
AVTO SE JE PREVRAČAL
PO TRAVNATEM
POBOČJU
v soboto, 3. avgusta ob 6,45 je
voznik osebnega avtomobila 25-
ietni Marjan B. iz Žalca v Velikem
Okiču pri Leskovcu, občina Videm
pri Ruju, po kolovozni poti vozil
vzvratno, da bi pri bližnji stano-
vanjski hiši avto obrnil. Pri tem je z
zadnjim desnim kolesom zapeljal
na neutrjeno bankino, kolo je
zdrsnilo čez rob in avto se je
prevrnil po strmem travnatem
pobočju. Po 27 metrih prevračanja
je s streho udaril ob drevo, pri tem
je iz njega padla sopotnica 70-let-
na Elizabeta E. iz Velikega Okiča.
Avto se je potem prevračal še 16
metrov, ko je iz njega padel tudi
voznik Marjan B., ki se je pri tem,
enako kot sopotnica, hudo ranil.
Oba so prepeljali na zdravljenje v
bolnišnico.
POŽAR ZARADI
SAMOVŽIGA SENA
v petek, 2. avgusta okoli 23. ure
je začelo goreti na gospodarskem
poslopju v naselju Urh pri Zgornji
Ložnici, občina Slovenska Bistrica.
Zgorelo je celotno poslopje z njim
pa večja količina sena, slame in
raznega orodja in drobnih kmetij-
skih strojev, povrh tega pa še dva
prašiča. Ugotovili so, da je požar
nastal zaradi samovžiga sena.
Škodo so ocenili na okoli 2 milijona
tolarjev
VLOMILEC VDRL V HIŠO
Pred tedni, dneva ni bilo moč
ugotoviti, je neznanec vlomil v hišo
Ferdinanda P v Zgornjem Porčiču,
Sv Trojica v Slovenskih goricah,
občina Lenart. Odnesel je razno
električno orodje, nekaj posode in
staro harmoniko. Po oceni je lastni-
ka oškodoval za dobrih sto
tisočakov
POLICISTI IŠČEJO
UKRADEN MERCEDES
v soboto, 3. avgusta je izpred
gostišča na Jeruzalemu izginil
osebni avto Marcedes 190 D z
nemško registrsko številko HG-CJ-
901. Za avtomobilom in tistim, ki ga
je ukradel policisti poizvedujejo,
zato tudi prosijo vse, ki bi o tem
karkoli vedeli, da jim to sporočijo.
PREVAŽAL "TURISTIČNE
DELAVKE"
Rujski policisti so sredi prejšnje-
ga tedna, nekaj pred četrto zjutraj
ustavili osebni avto, ki ga je vozil
34-letni Franc H. iz Dokležovja pri
Beltincih. Poleg njega so bile v av-
tomobilu štiri prikupne gospo-
dične, kot so potem policisti ugoto-
vili, dve iz Moldavije in dve iz Ukra-
jine. Vse štiri so se pretihotapile iz
Madžarske v Slovenijo, namenjene
pa so bile na slovensko Obalo, kjer
so jim primorski turistični delavci
obljubljali zaposlitev Vsaj tako jim
je bojda zagotavljal nek neznanec
v Budimpešti. Vendar jim ni uspelo,
njihova turistična pot se je končala
v Ruju pri sodniku za prekrške, po-
tem pa so morale oditi tja, odkoder
so prišle. Tudi voznik osebnega av-
tomobila bo moral pristojnim orga-
nom podrobno pojasniti, zakaj je
ponoči prevažal dekleta, ki so k
nam prišla na črno.
V PTUJU UKRADEN AUDI
s parkirnega prostora v Ulici 5.
Prekomorske brigade v Ruju je v
noči na petek, 2. avgusta nezna-
nec odpeljal osebni avtomobil
Audi 100 črne barve, reg. štev MB
76-11 L, last Marjana B. iz Ruja.
POSKUŠALA OROPATI
RIBIČA
V soboto, 3. avgusta je mladolet-
nik lovil ribe v gramoznici pri Prven-
cih, Markovci. K njemu sta prišla
neznana moška in najprej zahteva-
la ribolovno karto. Potem je mlajši
od neznancev vrgel mladega ribiča
v vodo in ga udaril v obraz. Kljub
temu mladoletnik ni hotel plačati
"kazni", ki sta jo zahtevala, zato mu
je eden od neznancev odvzel
ribiško palico. O neznancih so
začeli zbirati podatke policisti in že
naslednji dan prijeli 20-letnega D.
M. iz okolice Ormoža, z utemelje-
nim sumom, da je bil eden od ude-
ležencev poskusa ropa in napada
na mladoletnega ribiča.
FF
PTUJ #Drevi bo ob 20. uri v re-
fektoriju Minoritskega samostana
koncert PAN TRIA, v katerem
igrajo Renate Kehr, flavta, Vumi-
ko Noda, viola, in Charlotte Cas-
sedanne, harfa. Koncert je del
programa Festivala Ljubljana.
PTUJ #Jutri bo ob 20.30 na dvo-
rišču dominikanskega samosta-
na koncert opernih pevcev Jane-
za Lotriča in Olge Gracelj ob
spremljavi profesorja pianista To-
neta Potočnika.
PTUJ #V petek bo ob 21. uri
pred gledališčem večer šanso-
nov in starogradskih pesmi v iz-
vedbi violinista Petra Božiča in
harmonikarja Branka Rožmana.
Ob 22. uri bo zaigral trio španske
glasbe Diego Barrios Ross.
PTUJ #V soboto. 10. avgusta,
bo ob 21. uri pred gledališčem li-
terarni večer Erike Intihar in Gre-
gorja Podlogarja, ob 22. uri pa
koncert skupine Sleazy Snails.
PTUJ #V ponedeljek, 12. avgus-
ta, bo ob 20.30 na dvorišču do-
minikanskega samostana Gleda-
lišče Ruj ponovilo Turinnijevo
Krčmarico v režiji Sama Strelca.
PTUJ #V ponedeljek, 12. avgus-
ta, bo ob 21. uri na gradu gleda-
liška predstava Romane Ercego-
vič in Aleksandre Schulier Tkan-
je, žamet in samota, ob 22. uri pa
pred gledališčem koncert cigan-
ske glasbe skupine Karlo Jeder-
man z naslovom Zgodbe groze
in nedolžnosti.
PTUJ #V torej, 13. avgusta, bo
ob 20.30 na dvorišču dominikan-
skega samostana gostoval Kul-
turni dom Španski borci iz
Ljubljane z Gavranovo predstavo
Mož moje žene v režiji Marjane
Bevk.
PTUJ #V torek, 13. avgusta, bo
ob 21. uri v gledališču predstava
Jeana Geneta Služkinji v izvedbi
MGL in ŠOU Ljubljana in v režiji
Jagode Vajt. Na Prešernovi ulici
bo od 20. do 23. ure plesala Ja-
sna Knez.
PTUJ #V sredo, 14. avgusta, bo
ob 20.30 na dvorišču dominikan-
skega samostana na ogled pred-
stava VVilhelma Reicha Govor
malemu človeku v režiji Sama
Strelca in izvedbi Vlada Novaka.
PTUJ #V sredo, 14. avgusta, bo
ob 21. uri pred gledališčem ple-
sna predstava Studia Intakt, ob
22. uri pa koncert Andraža
Poliča.
PTUJ • V četrtek, 15. avgusta,
bo ob 20.30 na dvorišču domini-
kanskega samostana Gledališče
Ruj uprizorilo Ayckobournovo
predstavo Polovične resnice v
režiji Vladimira Jurca.
PTUJ #V petek, 16. avgusta, bo
ob 20.30 Gledališče Ruj na dvo-
rišču dominikanskega samosta-
na uprizorilo Turinnijevo Krčmari-
co v režiji Sama Strelca.
PTUJ ®V petek, 16. avgusta, bo
ob 21. uri pred gledališčem kon-
cert skupine Troublemakers iz
Vrhnike.
HOČE #0d petka, 16. avgusta,
do nedelje, 18. avgusta, bo Mla-
do-kulturni vikend z literarno del-
avnico Destrničana Aleša šteger-
ja, veliko revijo mladih štajerskih
ročk skupin (petek ob 19. uri) in
drugimi prireditvami.
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Jožica Skela, Dolena
49, Ptujska Gora - Matejoj
Danica Černivec, Stojncj
118, Markovci - Tejo; Olgg
Golob, Prerad 49, Polenšak
- dečka; Angela Širovnik,
Jurovci 2/a, Videm - dečka;
Branka Majhen, Mihovci
96, Vel. Nedelja - Matica;
Liljana Ožinger, Hrastovec
24, Zavrč - Sanelo; Zdenka
Ljubeč, Žihlava 16, Videni
ob Ščavnici - Klemna;
Marjeta Masten, Hum 42,
Ormož - dečka; Simona
Kozoderc, Podlože 17, Ptuj-
ska Gora - Anjo; Marija
Števinovič, Rjavica 9/a,
Rog. Slatina - Igora; Ivica
Štrafela, Dornava 109, Dor-
nava - Evo; Vesna Jarc-Ko-
drič, Čermožiše 58, Žetale -
Klemna; Marija Čeh, Ločki
Vrh 43, Destrnik - Žana;
Sonja Krajnc, Lancova vas
93, Videm - deklico.
POROKE - PTUJ: Franc
Kovačič, Breg 76 in Judita
Mesarič, Pečke 30/a, Darko
Horvat in Irma Svenšek,
Tržeč 11/b, Jožef Markež in
Branka Kogej, Ul. 5. Preko-
morske 19, Ptuj, Žarko
Anžel in Angela Muzek, Vi-
dem pri Ptuju 32, Albin
Milošič, Ul. 5. Prekomor-
ske 18, Ptuj in Lidija Petro-
vič, Majski Vrh 29/a, Alek-
sander Poharič in Suzana
Fridl, Matjaževa ul. 15,
Ljubljana, Franc List, Do-
brava 11 in Marta Braček,
Vitomarci 31, Milan Galun,
Stoperce 7 in Darja Petro-
vič, Preša 8/b.
UMRLI SO:
Franc Krajnc, Biš 52,
1921, t 25.julija 1996, Ma-
rija Urbas, Miklošičeva
ul.8, Ptuj, ❖ 1923, t 25. ju-
lija 1996, Franc Kari Ilešič,
Ul. Štravhovih 39, Maribor,
Ji^ 1916, t 27. julija 1996,
Auguštin Sakelšek, Krčevi-
na pri Vurbergu 164,
1908, t 27. julija 1996, An-
ton Sakelšek, Zakl 14,
1926, t 29. julija 1996.