fr Naslov — Addreiw NOVA DOBA ein St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEuderson 3SSJ) -St Bratstvo, poltenost la aesebliM ljubezen članstva do J. S. K. Jedrnat more isto obdržati M čattnl višini. (NEW ERA) 3: URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered aa Second Class Matter April 15th. 3926. at The Post Office *t Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postane. Provided for in Section 1103. Act of October 3d. 1917 Anthorized March 15th, 1925. 36 — ŠTEV. 36 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, SEPTEMBER 12TH — SREDA 12. SEPTEMBRA VOL. X. — LETNIK X. kustvene in druge SLOVENSKE VESTI 1‘Via Zveze JSKJ društev v •|e “Padni Pennsylvaniji se bo vr-. v nedeljo 23. septembra v \ inskem domu v Centru, Pa. i kv ^eJa Federacije JSKJ društev 1,1 ,^-avi Ohio se bo vršila v ne-I3 30. septembra v Slovenski pVski dvorani na Prince Ave. : ^ j. ^velandu. Po seji Federa- ; i0, e Se bo v isti dvorani pričela | •iglica, katero priredi tamkaj-!? društvo “Krasni raj,” št. ne-S« Jskj. Jknik društva št. 138 JSKJ i športu, Pa., se bo vršil v oto 15 septembra na Zu- , s j '^čevi farmi. d«0 Mr ' KuPni piknik društva št. 75 , j J v Meadow Landsu, Pa., z- ( J ^ Jštvi SNPJ in SSPZ se bo . °' 'Jv nedeljo 16. septembra . 1®! »tsburgh Coal farmi, po« _____ ■ društva št. 225 JSKJ v , vp1 '"’aukee, Wis., ki se bo vršila . 3 ■! !e(lelj° IG. septembra, poseti ; ^ j1 glavni predsednik JSKJ, , tat Paul Bartel iz Waukega- , 'Ul. ^ — i , ffnsko društvo št. 150 JSKJ , ‘ j i "'sholmu, Minn., priredi v ^ 29. septembra zvečer , D"rij> veselico v Mahnetovi l * V jujen ; pri J. f ----- 1 ? plesna veselica ženske- '3i *tva št-170 JSKJ v Chi_ krV ]’ se bo vršila na večer fHtobra. i JgL .------------ Jsl( 1 korist društvene blagajne IH društvo št. 87 JSKJ v '11prTl J°u'su> Mo., “bunco party” 'er a Hi o 14. oktobra. ; svjL . — ps S1 ne Jamnik, čla-Štva 29 JSKJ v Im’ ojajj’ Pa., ki sta se mudili >4 ‘*ku sorodnikov in prija-^ |C'V Clevelandu. Mladi, v A* rojeni sestri dobro ob- II a slovenščino. L^isholmu, Minn., je na- I . umrl rojak Anton No-[L^11 društva št. 30 JSKJ. I*1 -ie bil v Lažeh pri Ribji Zedinjenih državah za-[ltj .soprogo, pet pastorkov 1;^' brate, v Canadi enega j 1 v starem kraju pa mater. L. concert Mladinskega zbo-lifiga je v Clevelandu orga-L Anton Šubelj, se je 6>jo 9. septembra vršil v |j.°°mu. Uspeh je bil tako lito’ so neclvomno kotniki koncerta prijetno IL^eni. v slovenskem pet-.n Precizno izvežbati o-Ji J ^ tu rojenih malčkov in ""lil v^f*tTleroma kratkem času k I j k način dokazuje izred-Ir1 °S°^nos^ učitelja. Tudi ,jjl 3 Reditve je bil zelo lep. \ IV. — f\.v j Posebnega za rojake efl&l ||V) G Undu, O., bo koncert, ki 10^Vl‘®U v sredo 19. septem-'otn0' fin ')Srr>i uri zvečer v avdi-jvef, j\ ^'ovenskega Narodnega J C| Slovenski koncerti za Ugandske Slovence niso »t»- I rV'‘lem nič posebnega ali I Pirj Precej pogosto se A l^slf1 nava(^no s0 res dobri v Ji 01 a Vrec'n*- Tudi dejstvo, ] (n ^em koncertu 19. sep-na 5. strani.) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PAZITE NA OTROKE SILNA NESREČA na morju je v jutranjih urah 8. septembra zahtevala od 130 do 150 človeških žrtev. Potniški parnik Ward parobrodne družbe v New Yorku “Morro Castle” je zgorel par milj od obrežja države New Jersey v višini Ashbury Parka. Parnik, ki je vozil iz Havane in je bil namenjen v New York, je bil po neki verziji okrog 3. ure zjutraj zadet od strele, ki je užgala neki rezervoar olja, odkoder se je požar hitro razširil na vse kraje in skoro popolnoma odrezal pot rešitve večini potnikov, ki so spali v kabinah. Na parniku je bilo 553 oseb potnikov in posadke. Radio klici na pomoč so privabili približno ducat parnikov in manjših pomorskih vozil v bližino gorečega parnika in ti so pobrali mnogo rešencev iz valov. Zgoreli parnik je imel 12 rešilnih čolnov, toda le polovico jih je bilo mogoče porabiti za rešitev potnikov in posadke. Število vseh rešencev, ki so prišli v rešilnih čolnih do newjer-seyskega obrežja ali ki so jih j vzeli na krov na pomoč prihiteli parniki, se ceni po nekih podatkih na 389, po drugih pa na 427. Natančno* število žrtev š$ ni ugotovljeno. Kapitan ponesrečenega parnika “Morro Castle,” R. R. Will-mot, je na večer pred nesrečo podlegel srčni hibi. Poveljstvo parnika je nato prevzel prvi lastnik W. F. Warns. Parnik “Morro Castle” je bil zgrajen v letu 1930 in je stal 5 milijonov dolarjev. Smatral se je za najboljši parnik Ward Line. Imel je prostora za 500 potnikov, dolg je bil 508 čevljev, njegova tonaža pa je znašala 11,520. Po luksuznosti se je mogel meriti z modernimi prekooceanskimi parniki. Katastrofo, ki je uničila parnik s tolikom številom oseb, pripisujejo nekateri streli, drugi pa zločinski roki. Zvezna vlada je uvedla preiskavo glede vzrokov katastrofe. STAVKA tekstilnih delavcev v South Carolini, North Čarobni in Georgiji je pretekli teden zahtevala 10 smi'tnih žrtev. Najhujš; spopad med stavkarji in policijo se je završil pred tekstilno tovarno v Honea Path, v South Carolini, kjer je mrtvih obležalo 6 stavkarjev; nad 30 oseb pa je bilo ranjenih. Poseben odbor, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, skuša doseči poravnavo med tovarnarji in voditelji stavkarjev. Na stavki je zdaj okrog 400,-000 tekstilnih delavcev in vsa milica v South Carolini in North Carolini je mobilizirana. Previdnost je vedno potrebna za vse voznike avtomobilov, v podvojeni meri pa je potrebna zdaj, ko se je pričel nov šolski semester in je okrog 23,-500,000 otrok začelo pohajati šole. Približno štiri milijone teh otrok je, ki so začetniki, to je, da so letos prvič začeli zahajati v šolo. Za te je nevarnost na prometnih cestah največja, ker so mladi, lahkomiselni in se ne zavedajo nevarnosti, ki preži nanje. Pa tudi otroci, ki so že prej zahajali v šole, so se tekom več-J mesečnih poletnih počitnic raz-1 vadili, to je, pozabili so vsaj j deloma na nevarnosti, ki jim ! prete na prometnih cestah. Res je, da starši svarijo svoje otroke, naj bodo previdni pri prehodih cest, res je, da jim tudi v šolah priporočajo največjo pazljivost v tem oziru, toda otrok je otrok, ki mnogokrat pozabi na vsa svarila. Avtomobilisti morajo torej posebno v prvih mesecih po pričetku šole izredno paziti na mladino, ki se zjutraj zgrinja v šole in popoldne odhaja proti svojim domovom. Prometne nesreče so res vča-si neizogibne, mnogo nesreč pa bi se dalo preprečiti, če bi bila primerna previdnost na vseh straneh. Starši in učitelji bodo gotovo storili svoje z ozirom na svarjenje otrok pred prometnimi nesrečami in, ako bodo tudi avtomobilisti rabili podvojeno previdnost, bo število žrtev avtomobilskih nesreč 1 primeroma majhno. Od avtomobila razmesarjeno truplo čvrstega dečka ali živahne deklice ležeče na cesti je gotovo prizor, vpričo katerega se vsakemu stisne srce v bolesti. Avtomobilist, ki s svojo neprevidnostjo zakrivi tako nesrečo, gotovo ne more takega prizora nikdar zbrisati iz spomina. In kakšna žalost je za starše, ki v tako nezgodi izgubijo najdražje, kar so imeli. Še po dolgih letih in desetletjih jim krvave srca zaradi izgube njihovih ljubljencev, v katere so stavili visoke nade. Upoštevati je dalje treba, da je vsako leto na stotisoče oseb bolj ali manj težko poškodovanih v avtomobilskih nesrečah in med temi poškodovanci je tudi visok odstotek otrok. Mnogi poškodovanci ostanejo pohabljeni za vse življenje. Koliko je pri tem stroškov in koliko bolečin! Pa to končno še ni najhujše. Za vsakega zdravega človeka je grozna že samo misel, da bi postal in ostal pohab • ljenec do konca svojega življenja. In koliko je takih slučajev! Kakšna telesna in duševna muka je posebno za mladega človeka, če se zaveda, da je telesno pohabljen in da bo ostal lak vse življenje! Vse bogastvo sveta ne odtehta zdravega telesa. Dobro je, da na vse to včasi pomislimo, posebno pa še ob začetku šolskega leta, ko je toliko žive, neodgovorne in lahkomiselne mladine zopet izpostavljeno prometnim nesrečam. Po cestah te dežele drvi dan na dan okrog 24 milijonov avtomobilov, torej približno toliko vozil, kot je v deželi šoloobveznih otrok. Starši naj bi torej pri vsaki priliki opozarjali svoje otroke na avtomobilsko nevarnost, avtomobilisti pa naj bi bili stoprocentno pazljivi in previdni. Na ta način bo odpadlo mnogo zapornih kazni, mnogo bolečin in žalovanja in (Dalje na 2. str;,ni) BOLNIK V BOLNICI (Piše DR. F. J. ARCHi vrh. zdravnik J. S. K. Jednjote) V bolnici se zdravijo dveh vrst pacijenti, privatni in oni v bolniških oddelkih. Privatni pa-cijent je profesionalno bolnik zdravnika. Bolnišnica je v takem slučaju le posredovalnica, ki nudi sredstva na razpolago zdravniku, da jih ^predpisuje, kot se mu zdi prav.| Bolnišnica ni v nobenem oziriK odgovorna za določbe zdravnik# privatnih pacijentov. Bolnik kli pačijent v bolniškem oddeliš^ pa je v direktni oskrbi bolnišnice, in J zdravnik bolniščinega štaba, ki; zdravi takega^pacije^ita, posluje | le kot agent bolnišnice. Vsekakor, naj bo pačijent nastanjen v najboljši privatnifsobi bolnice ali pa v prosterh dobrodelnem oddelku, je in <|stane prva funkcija bolnišnice skrb za bolnika. Primerjave bolnice- s hotelom niso nikoli točne. G|>st v hotelu preživi navadno ^le po par ur dnevno v svoji lobi, poleg časa, ki ga potrebuje za počitek. Gost je pri dobiem zdravju in se zaveda, da sil dobro počuti. Pačijent v bolniki preživi j vsak dan 24 ur v svftji sobi in to navadno brezmočefi v poste-1 Iji. Dasi je bolnišnici zanj najboljši prostor, kjer rt|ore dobiti oskrbo, ki je potrebna za njegovo okrevanje, je bolnik navadno nezmožen centyi to dejstvo, zaradi fizične ajabosti in bolečin. V nenavadjni okolici jn.bplan se, mora podvi-eči. tujr, cem za izvrševanje najbolj intimnega zdravljenja. To po-1 trebno zdravljenje se mu zdi kot sitno, neosebno vmešavanje tujcev v času, ko ga vse draži, kar seveda ni nič čudnega. Bolni pačijent je tako potopljen v svoje fizične neprilike, da ne more ceniti osebnega karakterja dela, ki ga prispeva vsak član zdravniškega štaba in vsak član administracije in služinčadi. Od moža, ki kuri peči, pa vse do načelnika štaba, so vsi združeni v skupnem namenu za ozdravljenje pacijenta. Bolan in boječ pačijent na žalost ne vidi za scenerijo. On ne more vedeti za energije, ki so združene, da skupno delajo za njegovo največjo udobnost in da bi bilo njegovo ozdravljenje doseženo z najmanjšimi ovirami. Bolnice ne predstavlja toliko fino poslopje, kot jo predstavlja osobje, združeno v želji, da v prvi vrsti upošteva koristi pacijenta. Osebe, ki bi brez potrebe vznemirjale pacijenta ali ki bi skušale izkoristiti pacijen-tovo nezmožnost braniti se, so strogo izključene. Bolnišnica daje zavetje vsem, ki so zaradi bolezni slabi in nezmožni, kolikor pač to sredstva bolnišnice dopuščajo. Pošteni in nepošteni, odlični in preprosti pacijenti se v bolnišnici smatrajo samo za bolnike. o ------------ KONVENCIJA S. D. Z. V ponedeljek 10. septembra je v Girardu, O., pričela zborovati osma redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze, organizacija, ki ima svoj sedež v Clevelandu, O., in katere poslovanje je omejeno na državo Ohio. Uredništvo “Nove Dobe,” glasila J- S. K. Jednote, želi konvenciji bratske podporne organizacije uspešnega in harmoničnega zborovanja ter zaključkov, ki bodo koristni za članstvo SDZ ter častni za Slovenstvo v Clevelandu, v državi Ohio in v Zedinjenih državah sploh. PB0BLEMI PRISELJENCA Vprašanje: Pravijo, da je zopet dovoljeno delati doma, ali da je treba dobiti neke certifikate. Kje naj jih dobim? Odgovor: Ako imate pravico do “home work,” morate najprej stopiti v dotiko s tovarnarjem, ki oddaje delo za izdelovanje doma, kajti prošnjo na Code Authority je treba da podpišete oba, delavec in zastopnik delodajalca. Sledeči morejo dobiti certifikate: 1.) Oni, ki trpijo radi kake fizične hibe. 2.) Oni, ki morajo ostati doma, ker morajo oskrbovati kako osebo. 3.) Oni, ki so vajeni; na delo doma in so prestari, da bi se prilagodili delu v tovarni. Vprašanje: Vsled političnih razmer v nekaterih inozemskih deželah nastane vprašanje, dali se more naturaliziranemu a-meriškemu državljanu zagotoviti, da bo mogel vstopiti v svojo rojstno domovino, ako dobi ameriški passport. Ali bo State Department podpiral takega državljana, ako ne more zlahka dobiti vizo od dotičnega inozemskega konzulata? Odgovor: Skoraj vse inozemske vlade zahtevajo vizo na passportu s strani inozemskih državljanov, ki hočejo vstopiti v dotično državo. Te vize dajejo konzularne in diplomatične oblasti teh držav in previdno je, da se jih dobi pred odhodom iz Združenih držav. Mednarodno pravo priznava pravico vsake države, da zabrani vstop oziroma dovoli pod gotovimi pogoji, Department of State je večkrat ; izjavil, da odklanja posredovati pri dobivanju Vize s strani zastopnikov inozemskih držav. Vprašanje: Mora naturalizirani ameriški državljan imeti passport, ako hoče obiskati Ca-! nado ali Mehiko? Odgovor: Ni treba passporta, ali umestno je imeti s seboj državljansko spričevalo. Vprašanje: Moj sin se pripravlja na vstop v “College” in jaz bi rad znal, kje bi lahko dobil strokovnjaški nasvet glede tega, kak poklic naj si izbere. Katera profesija je manj natlačena in katera nudi najboljše prilike za zaposlen je? Odgovor: Prosvetni urad U. S. Department of the Interior ie izdal brošure “Guidance Leaflets,” ki so jako umestne v rešitvi takega problema. Vrsta brošuric obravnava razne pro-fesije: pravo, zdravništvo, zo-barstvo, časnikarstvo, glasbo, knjižničarstvo, arhitekturo, civilno inženirstvo, električno inženirstvo, mehanično inženirstvo, lekarstvo, bolničarstvo, gozdarstvo, živinozdravništvo itd. ■ Opisujejo se učni tečaji, šolni-i ne, koliko ljudi je zaposlenih • v dotični profesiji, kolik je za- • služek in kake izglede imajo i absolventi do dela. Vsaka bro- šurica stane 5 centov in se more dobiti, ako se piše na U. S. Government Printing Office, Division of Public Documents, 1 Washington, D. C. i Vprašanje: Dobil sem lani “prvi papir,” ali izgubil se je v j požarju. Kje naj dobim pre- . pis in koliko stane? ] Odgovor: Po novem zakonu , znaša pristojbina za duplikat ] zgubljenega ali uničenega “pr- j vega” oziroma “drugega papir- ] ja” le en dolar, mesto $10 kot < dosedaj. Prošnjo je treba po- , slati ra District Director of Na- ] turalization v svojem okraju. V ( to avrho služi tiskovina 2600, , ki se more dobiti od vsakega , naturalizacijskega urada.—PLIS ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Iz Varaždina v Jugoslaviji se poroča, da so tja začele prihajati tudi žene avstrijskih nazij-cev, ki so pobegnili preko meje v Jugoslavijo in žive tam v koncentracijskem taborišču. Žene so si postavile svoje taborišče blizu moškega koncentracijskega taborišča. Nekatere žene so pripeljale s seboj tudi otroke. V Avstriji so žene na-zijcev izpostavljene hudemu preganjanju. Zapirajo jih že zaradi tega, če pišejo svojim možem v Jugoslavijo. Cez mejo prihajajo tudi žene nazijcev, ki so v Avstriji zaprti, ker sicer bi morale lakote umreti. Vse te begunke prihajajo čez mejo ponoči, brez potnih listov. Jugoslovanske oblasti so dovolile nazijcem, ki so pribežali iz Avstrije v Jugoslavijo, da so otvorili svoj glavni urad v Mariboru, blizu avstrijske meje. Tam sestavljajo seznam vseh nazijskih beguncev v Jugoslaviji. Vseh avstrijskih emigrantov v Varaždinu je nad tisoč. NOVOSKLENJENA trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Cubo, ki bo omogočila Cubi prodati v Zedinjene države več sladkorja, ruma in tobaka, bo znatno pomagala a-vneriški industriji in poljedelstvu. Cubanci so naročili že mnogo masti, nasoljenega mesa, bombaža, bombažnega olja, krompirja, pšenice, umetne svile, cigaret, papirja, pnevmatik in avtomobilov. SENATNI ODBOR za preiskavo izdelovalcev orožja in mu-nicije, ki je pretekli teden pričel z zasliševanji v Washing-tonu, je spravil na dan že mnoge zanimive reči. Zastopniki izdelovalcev orožja in municije (Dalje na 2. strani) Nalivi in nevihte s točo so do srede avgusta napravili v Sloveniji že nad 43 milijonov dinarjev škode. Naj hujše so bili prizadeti kraji v celjskem srezu, kjer je bila škoda cenjena na 20 milijbnov dinarjev. V krškem srezu je škode za 8 milijonov, v Halozah 10 milijonov, v črnomaljskem srezu 2 milijona in v novomeškem srezu za en milijon dinarjev. V Trbojah je 261etni Janez Klišič s kuhinjskim nožem zaklal 54-letnega samskega posestnika Franca Oslja. Nato je pobral okrog 300 dinarjev gotovine, nakar je na kolesu pobegnil v Smlednik. Na poti se je zaletel v posestnikovega sina Janeza Rozmana iz Hraš pri Smledniku, ki se je s kolesom peljal proti Smledniku. Kolizija je bila tako huda, da je Rozman v ljubljanski bolnišnici poškodbam podlegel. Klišič je svoj zločin priznal in je bil oddan v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Ljubljani. VSAK PO SVOJE V Gosiču pri Sv. Vidu na Notranjskem je bila zavratno u-morjena 801etna Marija Tekav-čeva, koje sinovi so v Ameriki. Ko so jo sosedje našli hudo obtolčeno v njeni hiši, je še živela, toda je kmalu umrla, ne da bi se bila zavedla. Neznani zločinci so ji pobrali tudi nekaj denarja. V Begunjah je pogorela hiša čevljarja Rožanca. V bližnjem Podskrajniku je pogorela hišica nekega delavca. Sumi se, da je bil v obeh slučajih požar zaneten po zlobni roki. Pri posestniku Romanu Mulatu v Ljutomeru je služil za pastirja 55 letni Franc Viher iz Radomščaka. Baje se mu je v službi slabo godilo, zato je obupal nad svojem bednim življenjem ter je sklenil umreti. Neke nedelje je odšel brez krav z doma ter splezal na visoki železni steber električnega daljnovoda blizu Pihlarja na cesti proti Cvenu. Ljudje, ki so šli k maši, so videli, kako hitro je plezal proti žicam s tokom vi-I soke napetosti, pa mu samomorilnega dejanja niso mogli za-braniti. Iztegnil je roko ter se dotaknil žice, takoj nato pa je z glasnim krikom stmoglavil s stebra. Če bi se žice oprijel, (Dalje ta 2. strani) Konvencija Narodnega bratskega kongresa, vršeča se v mestu Atlantic City, me je po osmih letih zopet privedla na obalo Atlantika. Tam sem zaključil letošnje pasje dni. Da je bolj držalo, je mestni župan prinesel cenjeni delegaciji proste vstopnice k pasjim dirkam, ki so tam vršijo vso kopališko sezono. V omenjenem mestu so nam vse slano zaračunali, samo vstopnice k pasjim dirkam so nam dali zafionj. Predsednik kongresa se je v imenu delegacije zahvalil za pasje vstopnice, eden delegatov pa si je obrisal potno čelo in polglasno vzdihnil: Hot dogs! Po konvenciji so se pričele moje enotedenske počitnice, katerih del sem se odločil porabiti za obisk bližnjega New Yorka. Za mesto samo mi sicer še nikoli nič ni bilo, toda tudi v najbolj odljudnem in divjem mestu lahko žive dobri prijatelji. Vesel sem bil po osmih letih videti Mr. J. Terčeka in Mr. L. Benedika pri Glasu Naroda v New Yorku; za nameček sem se nepričakovano sestal tudi s pevovodjo I. Hu-detom. V Paramusu, N. J., sem obiskal Mr. V. J. Valjavca ir. družino ter Mr. L. Andolše-ka in družino. Za par ur sem se ustavil tudi v Ridgefield Parku, N. J., da sem posetil Mr. in Mrs. A. Pestotnik, v katerih gostoljubni hiši sem svoječasno 1 stanov^. Vesel sem bil, da sem po dolgem času zopet mogel pozdraviti moje dobre stare prijatelje, in zdi se mi, da so bili tudi oni mene veseli, kajti sprejeli so me kot izgubljenega sina. Res mi niso zaklali pitanega teleta, ker pač vedo, da za teleta nisem navdušen, ko mi je še mala pennsylvanska kozica povzročila toliko preglavic. Vsekakor, šala gori ali doli, nični lepšega, kot po dolgih letih zopet videti prijatelje, o katerih odkriti naklonjenosti ni bilo nikdar vzroka za dvom. Iz New Yorka sem stopil malo proti jugozapadu in obiskal naše glavno mesto Washington, D. C. Tam nimam osebnih prijateljev, zato sem pa takoj po prihodu sklenil prijateljstvo z mestom samim. To je bilo lahko, kajti mesto je res lepo, zanimivo in prikupljivo. Ljudje so prijazni, postrežba v hotelih, restavracijah, pivnicah in trgovinah pa dobra in poceni. Mesto ima toliko zanimivosti, da ne bi jih mogel opisati v debeli knjigi. Pa to tudi ni moj namen. Čudim pa se, da tako malo naših ljudi, ki imajo čas in denar za obiske mnogo bolj oddaljenih krajev, pride pogledat to lepo ter zgodovinsko in sodobno zanimivo glavno mesto naše republike. Mesto opisa naj zabeležim le nekatere bežne vtise, ki sem jih dobil pri obisku Washingtona. Bela hiša, ki je obdana s precej obširnim parkom, posebno na južni strani, je lepo in dovolj impozantno poslopje, toda na zunaj ne napravlja vtisa, da tam stanuje predsednik najbogatejše republike na svetu. Kapital, kjer zboruje zvezni kongres, kadar je v zasedanju, napravi s svojo ogromnostjo in vzvišeno pozicijo na griču na obiskovalca vtis rpoči in mirnega dostojanstva. Številna druga federalna poslopja, stara in nova, skrbe za atmosfero, ki se spodobi glavnemu mestu. Zanimivo je, da ta poslopja niso niti mrka niti pretirano krasna (Dalje na 2. strani) **Jyo'da Doba99 GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanski Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7te letno; ta nečlana $1.60; ta inotemstvo ft. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY 8ub$eription for memben t.72 per year; non~member» $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov ca vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL'. X. NO. 36 KONVENCIJA NARODNEGA BRATSKEGA KONGRESA stopnik ene same organizacije, pa naj bi bila tudi največja, navadno ne more doseči dosti, medtem ko zastopnika osmih milijonov članov-državljanov postavodajalci že precej spoštljivo poslušajo. V nekaterih državah skušajo bratske podporne organizacije obdavčiti in Narodni bratski kongres se z vso silo bori proti temu. Postave glede defaltiranja raznih munici-palnih bondov Narodni bratski kongres sicer ni mogel preprečiti, dosegel pa je, da je bila dotična postava sprejeta v omiljeni in za bratske organizacije manj nevarni obliki, kot je predvideval prvotni načrt. Narodni bratski kongres ima v načrtu tudi poseben odbor, ki naj gre na roke organizacijam, katere imajo opravka z defaltiranimi bondi. V Narodni bratski kongres spada dosedaj okrog 80 bratskih podpornih organizacij, ki plačujejo letno članarino po številu svojih članov. Članarina je primeroma nizka, če upoštevamo veliko in važno delo, katero ta kongres vrši in katerega ne bi mogla uspešno vršiti nobena posamezna organizacija. Članice so organizacije z velikim in malim številom članstva; največja šteje 505,635, najmanjša pa 3,-137 Članov. Naša J. S. K. Jednota je sicer bolj med malimi sestrami, toda še daleč ne najmanjša. Kar pa se njene jakosti, življenjske sile in splošnega sistema tiče, pa je neoporečno v vrstah najboljših. Vsak član, ki dela za J. S. K. Jednoto, naj bo prepričan, da dela za organizacijo, ki je finančno trdna, ki ima dober sistem in dobro upravo in ki je polna življenjske sile, ter ima vsled tega prav tako dobre ali boljše pogoje za obstoj in napredek kot katerakoli druga slična organizacija v tej deželi. ------------------------------- o----------- Enaindvajseta konvencija Narodnega bratskega kongresa ameriškega (National Fraternal Congress of America), ki se je v drugi polovici meseca avgusta vršila v obmorskem mestu Atlantic City, N. J., je bila v mnogih ozirih zelo zanimiva in poučna. Pred vsem je pokazala udeležencem te konvencije, da se morajo vse bratske podporne organizacije v tej deželi boriti s skoro docela enakimi težkočami, bodisi, da so tiste težkoče produkti normalnih časov ali pa posledice večletne depresije. To je vredno poudariti, kajti člani slovenskih podpornih organizacij navadno mislimo, da imajo le naše slovenske in druge tujejezične organizacije potežkoče, da obdržijo stare člane, da točno dobijo asesmente in da pridobivajo nove. člane, posebno mladino. Glede tega smo morda Slovenci celo na boljšem od marsikatere velike ameriške organizacije, kajti stara slovenska poštenost in skrb za prihodnjost je še vedno vsega priznanja vredna in se je v mnogih slučajih prenesla tudi na tu rojeno slovensko mladino. Naše organizacijsko delo prinaša včasih tako borne uspehe, da se nas loteva malodušnost. Zato je zelo dobro, da se včasi na najbolj avtentičnem mestu prepričamo, da tudi druge, velike in močne organizacije ne žanjejo uspehov brez velikega truda. Prav pa je tudi, da se od teh organizacij učimo vztrajnosti in optimizma, ker tega nam včasi ali mestoma manjka. Razne velike ameriške podporne organizacije bodo rastle in napredovale, ker imajo voljo in odločnost za to. Prav tako bodo rastle in napredovale naše slovenske podporne organizacije, samo če mi hočemo. Pogoji za rast in napredek so pri nas prav tako dobri, v nekaterih ozirih, na primer glede bolniške, odškodninske in operacijske podpore, pa še boljši. Polje imamo mi prav tako široko, saj lahko sprejemamo kot člane osebe katerekoli narodnosti, samo da so zdrave, v pravi starosti in belega plemena. Naše slovenske podporne organizacije, ki so nad stopro-centno solventne, so prav tako trdne in imajo prav tako dobre pogoje za obstoj in napredek, kot druge. Ako so druge po članstvu in financah močnejše, imajo pa tudi večje obveznosti. Ideja podpornega zavarovanja in pravega bratstva v Ameriki tekom depresije ni obledela, ampak se je sijajno razžarela na vsej črti. To je jasno pokazala 21. konvencija Narodnega bratskega kongresa. Dober gospodar je tisti, ki v prvi vrsti skrbi, da je njegovo posestvo v lepem redu in ki včasi stopi tudi okoli sosedov pogledat, kako oni gospodarijo, da se kaj nauči; če ne drugega, vztrajnosti in samozavesti. Zaradi tega je zelo priporočljivo, da tudi naše slovenske podporne organizacije, ki so pridružene Narodnemu bratskemu kongresu, pošiljajo svoje zastopnike na letne konvencije tega kongresa. Ti zastopniki pa naj bi tisto, česar so se naučili na teh konvencijah, s pridom izrabili na sejah lastnih glavnih odborov, obenem pa naj bi na primeren način obvestili članstvo kako dobre so njihove organizacije v primeri z drugimi. Mi lahko vpijemo, kolikor hočemo, da je ta ali ta naša organizacija najboljša, držalo pa bo to šele, kadar moremo to podpreti potom primerjanja z drugimi sličnimi organizacijami. Pisec tega članka, ki je imel priliko se udeležiti 21. konvencije Narodnega bratskega kongresa, lahko po tem, kar je videl in slišal na tej konvenciji, mirne duše zagotovi naše članstvo, da ni v Zedinjenih državah nobene boljše bratske podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota. Poslovanje konvencij Narodnega bratskega kongresa se seveda zelo razlikuje od poslovanja naših konvencij. Poleg neizogibnih pozdravov je največ predavanja in referatov. Vse to je naštudirano in pripravljeno v naprej od raznih odborov in odsekov. Nekatera teh predavanj so vrlo zanimiva in poučna, posebno od državnih zavarovalninskih komisarjev, aktuarjev, finančnih izvedencev itd. Zanimivo je, da včasi tudi taka “učena” konvencija pride v zagato, prav kot naše konvencije, katere tvorijo po večini preprosti delavci. Tako je na primer ob priliki nekih volitev nastala precejšna zmeda, precej nejasnosti, kontroverz in debatiranja in končno tudi precej dobrodušnega smeha, predno je bil razvozlan gordijski vozel. To kljub temu, da je bilo na konvenciji mnogo glavnih uradnikov velikih organizacij, mnogo odvetnikov, urednikov, zdravnikov, sodnikov, aktu-.arjev in drugih učenih ljudi. Narodni bratski kongres v Ameriki je na en način zelo koristna izmenjevalnica idej, mnenj in izkušenj raznih bratskih podpopnih organizacij. V glavnem pa je ta kongres vrhovni čuvaj interesov vseh pridruženih in nepridruženih bratskih podpornih organizacij v tej deželi. Zmožni zastopniki tega kongresa .zasledujejo delovanje zveznega kongresa in posameznih državnih postavodaj in skušajo preprečiti sprejem podpornim organizacijam Škodljivih postav. Za- KOGAR SE TIČE . . . Samopostavljeni chicaški kritik vseh slovenskih aktivnosti v Zedinjenih državah mi je s trditvijo, da je (/lavni odbor JSKJ pri moji malenkosti “izvršil zelo dobro izbiro,” napravil zelo lep kompliment. Skoro sem v dvomu, če ga zaslužim. Vsekakor: hvala! * * * Asimilacija v JSKJ zame ni bila niti malo težka. Nobenemu članu se v naši organizaciji ne vsiljuje nikake verske ali politične doktrine. Nikogar se ne protežira niti ne zapostavlja ali napada zaradi njegove verske ali politične pripadnosti ali nepripadnosti. V naši bratski podporni organizaciji in NJENEM GLASIIAJ ni prostora za nikako določeno ali nedoločeno versko ali politično propagando. Zunaj iste, to je privatno, pa se lahko vsak član tozadevno udejstvuje kjer hoče, ali pa nikjer. * * * Moje poročilo na polletnem zborovanju gl. odbora JSKJ, daje naša kampanja v prvih šestih mesecih tega leta dosegla zelo lep uspeh, dasi Jednota ni pošiljala glavnih odbornikov na razne društvene prireditve in dasi naša kampanja ni imela nikake pomoči od nikakih sil izven Jednote, podpišem še danes brez rezervacij. sjs A- >1« Če je glavni odbor JSKJ ■na polletnem zborovanju sklenil, da se v bodoče na zelo pomembne društvene prireditve pošilja posamezne odbornike, je to pač storil v mnenju, da bo to usph kampanje ŠE POVEČALO. Vsekakor bo glavni odbor o vsakem takem slučaju posebej razpravljal in glasoval in bo upošteval le izredno važne prilike. Ponovim, da JSKJ ni dobivala pri svoji kampanji nikake pomoči od kakršnihkoli sil izven Jednote. Ako jo dobiva kaka druga organizacija in v kakšni meri jo dobiva, je njena zadeva. * if- »1= Moje poročilo polletnemu zborovanju gl. odbora JSKJ, v kolikor se je tikalo naše kampanje, je bilo v prvi vrsti namenjeno pesimistom v glavnem odboru in izven istega, ki so se pritoževali, da kampanja ni dosti uspešna. * # * Kar se tiče “tendenčnosti,” se mi pa zdi, da jih kritiku ni treba iskati v Novi Dobi; če ga zanimajo, našel jih bo-dovolj mnogo bližje. Seveda, če jih bo hotel priznati. * * »1* Vsak kritik, tudi chicaški, ima neoporečno pravico, da kritizira vse, kar mu ni všeč. Kar kritizirajo naj fantje, ako jih veseli. Koliko bodo kritike zalegle in koliko bodo kritikom koristile, mene ne zanima dosti. Pripomnim naj le skromno, da so člani JSKJ znali voditi in upravljati svojo organizacijo prav zadovoljivo dosedaj in bodo to znali tudi v bodoče, brez vmešavanja od strani NEČLANOV. Tudi kampanja za pridobivanje novih članov v prvi polovici tega leta je bila uspešna in bo, po sedanjih znakih soditi, v drugem polletju še bolj uspešna — brez pomoči od zunaj. A. J. T. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz prve strani) in izzivajoča. Meni so se zdela kot nekaka skupina izrazov silne moči silne republike, toda ta moč ni bahava, ni izzivajoča ali preteča, ampak prej dobrohotna, čeprav dostojno samozavestna. K lepoti mesta mnogo pripomorejo številni večji in manjši parki, na katere naleti človek skoro na vsakih par blokov, še bolj pa drevesa ob cestah. Washington se lahko i-menuje gozdno mesto, kajti lepa drevesa senčijo skoi'o vse ceste in to celo v trgovinskih delih mesta. Bresti, lipe, hrasti, jagnedi, javori in platane prevladujejo. V nekaterih parkih sem opazil tuai velike ved-nozelene magnolije, ki so me prepričale, da ima Washington milo, že nekoliko južno klimo. Ogromo število dreves daje mestu prijazen, svež in življenja poln značaj. Vsi smo kolikor toliko udarjeni na denarno stran, zato sem v Washingtonu na vsak način hotel videti tisto tovarno, kjer delajo denar in tiškajo znamke. sto in še drugače uniformirano zverino. Skoro bi rekel, da “vse, kar lazi, vse, kar plava, vse, kar leta, peš hiti,” je tam, od slonov, nosorogov, medvedov, divjih oslov in opic do or-iov, kuščarjev, klopotač, krokodilov, žab, ščurkov, morskih psov, tarantul itd. Če bi hotel navesti samo imena vseh državljanov velikega zoologične-ga parka, ki je res park v pravem pomenu besede, bi porabil vsaj par kolon prostora. Kogar pot nanese v Washington in ga zanima čudovita raznoličnost predstavnikov živalskega sveta, naj ne pozabi obiskati tega parka. Jaz sem se zamudil tam celo popoldne in mi ni žal. Tudi to bolj ali manj oddaljeno našo žlahto je vredno pogledati, če je prilika. Prometne regulacije so v vsakem mestu drugačne, zato se je treba v vsakem večjem mestu, ter seveda tudi v Washingtonu, posebej učiti skakanja pred avtomobili. K sreči povsod velja rdeča luč za “zapik” ali “stoj,” zelena pa za odpik ali prosto pot, četudi ima ta ta-kozvana prosta pot marsikje mnogo stranskih neprilik. •Človek se pri tem res mnogo nauči, obenem pa dobi tako mirne živce kot pomladni zajec v začetku lovske sezone. Moje oči so postale tako zdresirane na zelene luči, da sem vsak večer gledal zeleno kot “lintvern” v deveti deželi, ki mu je prefrigani neznani junak odpeljal zakleto princezo. S predsednikom Rooseveltom se nisva nič videla, ko sem bil v Washingtonu, pa mislim, da mi bo oprostil. Prav za prav je njegova krivda, ker je bil prav tisti čas odšel na piknik nekam v državo New York in to kar sredi tedna. Seveda, predsednik Zedinjenih držav si lahko vzame čas za počitnice in piknik kadarkoli. Urednik Nove Dobe se mora seveda zadovoljiti z enotedenskimi počitnicami na leto. Kajpak, predsednik je pač predsednik, samo eden izmed 125,000,000 držav Ijanov. Ta predsednikov piknik pa mi je šel tako v nos, da sem sklenil tudi jaz zaključiti moje počitnice s piknikom. Podal sem se v Canonsburg, Pa., kjer bi se bil imel vršiti piknik društva št. 149 JSKJ, pa je bil zadnji čas odpovedan oziroma prestavljen. Zato sem se pa udeležil piknika godbenikov v tamkajšnem Drenikovem parku, in nič mi ni bilo hudega. Drugi dan me je prijatelj Pleteršek popeljal na privatni piknik v South Park, nato pa še na piknik pittsburškega društva št. 26 JSKJ, ki se je vršil v Etni, Pa. Vozili smo se po zelo krivih potih, predno smo dospeli tja, toda bilo je vredno. Ne vem sicer, kako se je imel predsednik Roosevelt na njegovem pikniku v državi New York, stavim pa ne vem kaj, da se ni počutil boljše, kot sem se počutil jaz na omenjenih treh piknikih v Pennsy.lvaniji. Moje letošnje počitnice sem tako zaključil kar s tremi pikniki med sobrati in sosestrami, rojaki in rojakinjami, ki nedvomno predstavljajo cvet našega naroda v tej deželi. Morda so sobrati in rojaki v drugih naselbinah prav tako dobri, aktivni, gostoljubni in vsestransko ljubeznjivi, toda boljši ne morejo biti. Pravijo, da če je konec dober, je vse dobro. Moje počitnice so bile vseskozi lepe in prijetne, zaključek istih pa je bi! najlepši. Zavezan je bil z zlato pentljo bratstva in prijateljstva. Vsem, ki so mi omogočili tako prijetne počitnice, sem iskreno hvaležen, in jih bom o-hranil v najgorkejšem kotičku mojih spominov. En teden počitnic v letu ni mnogo, toda, če so prijetne, odtehtajo 12 mesecev garanja, puščobe in dolgočasja. Upam in želim, da mi usoda nakloni še mnogo tako lepih počitnic kot so bile letoš- A. J. T. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki lir. Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševala! odiek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARI, »7. Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Mlnn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 818 Cheatnut St., Pittsburgh, F»-Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. T1RBOVEC. 8117 St. Clair A«" Cleveland. O. b) Nadioral odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain. O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, G206 Schade Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St.. Pittsburgh, P*. ... 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1813 N. Center St., Joliet, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Mlnn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct.. Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave.. Brooklyn. N. t. 8. porotnica: ROSS SVETICH. Ely. Mlnn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 321. Strabane. Pa. Jednotino aradno clasilo: NOVA DOBA. 8117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ. G206 Schade Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I'1- 2. odbornik: MATT ANZELC. Box 12, Aurora, Minn. ____ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1800 W. 22nd PI.. Chicago, !"• Vs« «tr»ri, tikajoč* •• uradnih nadev, naj •• poiiljajo na cUtikk* tajnl**j dtnarn« poSiljatv« pa na glavnega blagajnik«. Vb* pritotba in prisi*« naj *• J slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnj« za sprejem novih članov, pro»» ca zvišanje zavarovalnine in bolni&ka spričevala naj ee poiiljajo na vrho*D« idravnika. Dopisi, dru&tvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe **• elovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljfia jugoslovanska *• varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje, najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in * i hoče postati njen član, naj 6e zglasi pri tajniku lokalnega društva ali P* piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega P1*1*1.*!!.« neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v • kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znala nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%. he dla- KAMPANJA ZA NOVE ČLANE SE NADALJUJE k> Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega od<*e je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so pre gatelji deležni sledečih nagrad: * Je; za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagra, . za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nag*'9 ' za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 na^r3i '■ za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nag1-3 ' za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagr® Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upra^6^/^ do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobi ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelk9' °f 1: Metni % oi ar n ag vene s dr, <5 ^SS( »% loc Wit ‘eh fort m y cij t entf f"th0 tiive ents hole t( v'sit0 ;>°u, of a Ha, zet K in, J'*! a °rlaj cleai h o J^ica fleet i ther, "'ar t So o "norij Zvezni uslužbenci so nam vse prijazno razkazali in raztolmačili, toda “odpustkov” nam niso dali nikakih. Denarja in znamk je tam velike zvežnje. Pravijo, da so današnji dolarji vredni le po 59 centov, toda če jih je dosti skupaj, že nekaj štejejo. Izmed mnogih informacij sta mi najbolj v spominu ostali dve. Prva je, da potrebuje vsak bankovec, bodisi endolar-ski ali dvajsetdolarski, 30 dni, da se razvije'iz ničvrednega papirja v pravega U.S.A. metulja; druga pa. da se natiska vsak dan za 18 milijonov dolarjev bankovcev. V zvezi s tem je težko razumeti, zakaj so bankovci vseh vi st med piebival-stvom tako redki. Washington ima med nešte-\ ilnimi drugih znamenitostmi tudi največjo zbirko velike in male zverine v tej deželi. S trm ne misli™ domačih ni tujih diplomatov ter visokih in nizkih državnih funkcionarjev vseh vrst, ampak pravo kosmato, pernato, ščetinasto, luskina- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani.) sc potrošili velikanske vsote denarja za zabave prospektivnih kupcev, pa bili ameriški ali inozemski. Posluževali so se tudi podkupovanja na debelo ter so prodajali orožje obema bojujočima se strankama na Cubi in drugod. Med ameriškimi in inozemskimi izdelovalci orožja in municije so bile odkrite razne zelo intimne zveze. Preiskava bo nedvomno prinesla na površje še mnoge lepe reči. TRGOVINSKA poga j an j a med Rusijo in Zedinjenimi državami so se za enkrat razbila, ker je predsednik Roosevelt izjavil, da je proti temu, da bi se Rusiji dalo posojilo in trgovske kredite v vsoti 200 milijonov dolarjev na daljši termin. Roosevelt je bil pripravljen dovoliti kredit za ameriške firme, ki bi trgovale z Rusijo. MED FRANCIJO in Italijo je bila baje sklenjena pogodba, naperjena proti Nemčiji. Glasom te pogodbe bi omenjeni državi postavili na noge 1,500,000 mož broječo vojsko v trenutku ko bi Nemčija poskusila agresivno nastopiti proti kaki sosedi. Predno postane pogodba pravomočna, jo morajo odobriti članice Male entente, to je Češkoslovaška, Jugoslavija in Ru-munija. e < °o] e, *du »Ur S 01 Nemčiji nobene revolucij® ^ 8elf. Pred letom dni je mož svoJe ^ <1 re čudovalce zagotavljal, da se^, M j sedanji sistem v Nemčiji 0 , žal 40,000 let. Iz tega se ' any da je diktator v enem l^11. e^oo] pravil precejšen korak naz^‘ % . PAZITE NA OTROJ^ Cy (Nadaljevanje s prve 'Ht j mnogo več naših mladih d 40 ^ Ijanov bo zdravih teles i11 1 ^ vih duš doseglo razvoj, 1(1 jim je namenila narava. ^ (jQ ODMEVI IZ RODNIC ^ KRAJEV. M0dt ------- ^tit (Nadaljevanje s Drve jf ■ c bi bilo po njem. Tako P padel med veje nekega jjjjo o in jelševja, kar je p^dec omililo, da se je le f Q]|l n potolkel in opraskal. Naj . ^il * bo izgubil tudi eno oko, ^ ^ti ^ ga je ranila veja. Ljudje nndili prvo pomoč nakar & ^ !(^to prepeljali na gospodarji ^ij’ ^ 41 kjer se zdaj zdravi. ^ novod menda ne bo več Ple Vs° 1 Starorimski žrtvenik, ^ j e cen vojnemu bogu ^ 6 našel v Beli Palanki P°,s ** ! Stevčič, ko je kopal svoJe ^ e ljišče za ureditev vodnja^f'^jH' L'•» in pol metra globoko P° k ljo je naletel na mar#1 $ ploščo, dolgo 130, široko ^ u cm. Plošča je bila lepo in dobro ohranjena. . jj)ci ^ ^ muzeja iz Niša je po 0 ^ ^ « po napisu na plošči: uF° J1, \ ' je del starorimskega Ži posvečenega vojnemu boS ^0' su. Ploščo so odposlali ^ > f, muzej. ZAMRZNJEN dEN^,'! V raznih bančnih i Zedinjenih državah .ie no okrog tri in pol 1111 dolarjev zamrznjenega t H K ■ SILEN POTRES *je dne 8. septembra porušil mesto Carnot v Severni Afriki. Brez strehe je ostalo pet tisoč oseb. Koliko je mrtvih in ranjenih, za enkrat še ni znano. NEMŠKI VODJA Hitler je pretekli teden izjavil, da v prihodnjih tisoč letih ne bo v ENGLISH SECTION OF ▼ Olt'cial 0r9*n v of the SouthSIavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Back to School Here Comes the Bride °r boys and girls attending grammar school the month of eHiber means a return to the classroom to continue the / °f the three “R’s.” To many it means the end of vacation and a resumption of dull study, but to some it means a a£ain of their favorite pursuit for more knowledge. eneral consensus of opinion seems to be that all boys and ^read the return to grammar school after three months of Such s not the case, as several of our juvenile members (essed themselves through the juvenile section of Nova Doba they are glad school will begin again and that, although ’ !°oked forward to their vacation, they are not sorry it as 'm. Sh school students also will begin school this month. To ^tunate few who spent the summer months vacationing e fountains or at the seashore the return to the monotonous Classes of algebra, English, science, biology, etc., will be k « task. But to many, indeed the majority, of high school eftts who had to o to work during the summer days the Z1 of September means an opportunity to return to the class Urther enlightenment. lversities all over the country open their fall classes to jf'ts graduating from high schools. The month of Septem-°lds a real attraction for this group of students who are to continue or commence branches of higher learning. s'tor to the campus about the middle of September finds '’°ung men and women full of enthusiasm, full of life and ,°f ambition. Undoubtedly, a large portion of the student ' has had actual contact with the hard knocks of life. They the importance of grinding off the rough spots of ignor-order to equip themselves better when they are ready to ■111 and follow their chosen occupation. °day a graduate of a university does not find the path of beared for him when he is ready to go to work in a business e> or when he is ready to put his technical knowledge to . lcal use. He finds that actual experience in his chosen ect is considered far more important than just an education. 6r> he finds that he must compete with men who have had '’training and with years of experience. The young grad-s°°n finds out for himself that the outside world is not ’’'fig for his services, although he has a much better e °f making connections than the men with just a high education. aduates °f professional schools meet even with more ob-in life than their fellow graduates looking for jobs. The ,f of medicine, doctor of dentistry, attorney-at-law starting ^Ust establish himself in a community. He is a business by ■ Many a young doctor and young lawyer wishes he return to school when the month of September comes instead of following his practice. * * * J?ny of our juvenile and adult members are returning back 5 °°1 this month. The group of members attending high s and universities are in a good position to understand 0l'king principles underlying our organization. Trained a*yze each situation as it presents itself, this class of realizes the many advantages offered by our organiza-j 'ts members. we find many high school and university students some ^ost ardent supporters of our SSCU. Belonging to the ^°es not merely mean paying assessments to the student, aPpreciates the many opportunities at his command, if I M take advantage of them, dge offers contact with part of the outside world. The comes face to face with men of experience and lessons larned from such contacts are just as important as any °f higher learning. 1111 the office of supreme TREASURER SSCU lHc. il '"na I, ent H, Mil *t> fiii lifc0 cfl0 % jflV ^ ^°dges forward Union’s 0fll’ to apply on payment of li'li a*8e88ment8» but do not J. ^ ijj ^e checks properly, Si*01*16 cases om*t the en-yC ^ *nt* entirely. At the last f audit of books the tfli* t*‘u»t ees cautioned me ^ * s^ortcomings and for-Dv> \ .* to accept any such $>' the future. I tried to V the reasons for i ^ ^ and lack of indorse- <|dorsements of all >iK>: C *»11 lodge officers ,ti^'*e®ted to see that the S .0l" whom the check is ^ hi* name to the W e check whenever it fed' Vy *ed- Then the lodse '•dc °r trea*urer must (j *he check for his ** *S sent out w*tb V, ly report to head-^ the future I shall 6 *ed to return to the lodge all checks improperly endorsed along with the entire assessment for correction. Louis Champa, Supreme Treasurer, SSCU. Subelj to Sing at Benefit Concert Music lovers of Cleveland will be delighted to know that Anton Subelj will give a concert next Wednesday, Sept. 19, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. proceeds of the concert will be used to purchase a painting from Gregory Pruschek, Slovene artist of note, and present this work to the Ljubljana Art Museum as a gift from the Cleveland Slovenes. Subelj, who will donate his services, will sing both Slovene and English numbers. A dance will follow the concert. -------o-----— Every member get a new member. By LITTLE STAN Ely, Minn.—A cold, drizzling rain is falling, people scurry here and there, into buildings, and out, but. a tall figure, rain-coat wrapped tightly around his lean, upright body (tsk! tisk!) comes dashing out of a building. He is in a hurry, and that shows that at last he has a big story. You’re right again, folks, it’s Little Stan himself, and he has a story. The Morning News comes out, and big headlines tell you the story—“Lil Says Yes,” “Prominent Girl of Lil and Stan Fame Says ‘Yes’ to Dan Cupid” . . . The story follows in detail —Lillian Chelesnik, prominent local girl, famous for her part in the Lil and Stan column of the Nova Doba, and John (Howy) Sayovitz, distinguished member of the Arrowhead Lodge, were united in matrimony. The couple are very popular throughout the coun try, and their friends wish them all the happiness in the world. Now, isn’t that something? Well, now the first thing that Little Stan will say, after bestowing congratulations to the happy couple is: Don’t forget, you two, when that first one comes, it’s got to be a girl . . . After all, I must have another Lil! Heh, heh! Well, beat of luck anyway! Well, that isn’t all; other marriages have taken place during these past few weeks .. . That of Matt Zgonc and Josephine Senta. Matt, or Bell as he is often called, is a member of the Arrowheads, and Josephine Senta is really a charming girl! Then, along comes John Boitz and Mary Dolence who said yes . . . Wedding bells are certainly breaking up the old gang, all right! And don’t tell me that Dan Cupid isn’t a busy little man these days,! Besides Danny is tryin’ hard to effect another romance through the postal service . . . This should prove very interesting, as it involves the romantic aspirations of Little Stan' and Betty Boop, who are so near and yet so far away! If anything turns out we will have to give the SSCU and the Nova Doba much credit. So, Dan Cupid, do your stuff! Well, enough for the romance, after all, somebody’s got to be romantic in this paper! And now we’ll see what the Gophers are doing ... No meetings have been called as yet, but there will be one very soon, and it will concern the preparation of the gigantic plans for the coming season of fun and entertainment. Plans are under way to bring A1 Sky and his famous Clouds of Joy to the Washington Auditorium on Sept. 28, to start the 1934-35 season rolling. Meanwhile we will have Buddy Manella and his original band here at the Winton resort on Sept. 7. More about this later! Rain is still falling dismally and a figure wrapped tightly in the good old raincoat is seen emerging from a newspaper office. Yes, it’s the Ely Shopper, and this fellow goes hurriedly on his way, be- ‘B'RIEFS Cleveland Interlodge Bowling League is conducting negotiations to resume bowling competition among Cleveland lodges. The three local SSCU English-speaking units plan to enter teams in the circuit this season. On Monday, Sept. 24, officials of Interlodge are calling a meeting of representatives at Nahtigal’s office, 6221 St. Clair Ave. In the past George Washington, No. 180; Betsy Ross, No. 186, and Collinwood Boosters, No. 188, presented formidable quintets, and every indications point to even stronger teams this season. Officers of the three Cleveland SSCU groups are urged to be present at next Monday’s meeting as the game of soccer will also be taken under advisement. From the SSCU Home Office Excerpts Taken From the Proceedings of the Semi-Annual Session of the Supreme Board of the South Slavonic Catholic Union Members of the Auditing Committee checked the Union’s securities on deposit at the Northern National Bank of Duluth, July 23, and found them to be intact. The semi-annual audit of the books took place from July 24 to July 28, inclusive. The semi-annual meeting of the Supreme Board commenced July 30 and concluded Aug. 2, 1934. The Supreme Auditing Committee reported to have found the books and records of the supreme secretary, supreme treasurer and editor-manager to be true and correct. Financial report of receipts and disbursements as submitted by the Supreme Secretary, was ap- Miss Anne Govednik of Chisholm, Minn., entered her freshman year at St. Cloud, where she will work part time for the first two years, and continue her studies the remaining two years through a scholarship provided by the people of Chisholm. This scholarship was started after the Tenth Olympiad held in 1932 in Los Angeles, when Miss Govednik was a member of the U. S. swimming team and placed in the finals. Local organizations and individuals are making contributions to the scholarship fund in recognition of her showing. She will Continue her training and plans to enter the competition for a place on the American team for the next Olympiad to be held in Berlin in 1936. Miss Govednik is a member of Lodge No. 30, SSCU, of Chisholm, Minn. SSCU Mr. August Kollander has on display some beautiful specimens of embroidery and lace-making at the Cleveland E. 55th St. and St. Clair branch public library. Included in the display is a doll dressed in national costume, complete with headdress. The tiniest details of the costume, lace trimmings, embroidery, together with doilies and handkerchiefs, were brought over from Yugoslavia. Colorado Sunshine Plans Second Outdoor Meeting First Open Air Meeting Meets With Success at Estes Park S5CU Incorporation of Chisholm, Minn., as a city of the Fourth Class was approved at a special election called by the St. Louis County Board of Commissioners in response to a local petition. Many Slovenes reside in Chisholm. The time of the new city’s first municipal election will be decided by the county board. C. and M. Rangers Meet Ely, Minn.—Regular meeting of C. and M. Rangers will be held Wednesday, Sept. 19, at the Slovene National Home; meeting will begin at 7:30 p. m. Plans for our annual gathering will be discussed. Dancing will follow and every member may bring a friend along. Come on, Rangers, let’s have 100 per cent attendance! Mayme Majerle, Pres. cause it is way past his bedtime and let’s hope that tomorrow morning the good old sun comes out again, and with it Little Stan’s cheery smile of welcome! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. Denver, Colo.—Here we are with you again, after an absence of some three weeks, to give you some of the latest news. Our last meeting was a great one, with many of the members in attendance. It was held in Estes Park in one of the member’s cabins, and a very good time was had by all. We had plenty of refreshments, dancing and everything that goes to make an evening an enjoyable one. So successful was our outdoor experiment that we decided to hold our next meeting on Smole’s farm, which is 14 miles northwest of Denver on Arvada Road. The time of the assembly is. Saturday night, Sept. 22, with the gavel ready to open discussions at 7:30 sharp. This is arranged for the convenience of all members, who will be notified by the writer just where to get together so that we may travel in a body. Plenty of action is promised for this meeting. And entertainment will be provided that will last until the wee hours of the morning. Hence, Colorado Sunshine members, reserve Sept. 22 for this occasion and be on hand to partake of a good time. COLORADO NEWS Joseph Peterlin, a member of Lodge No. 21, SSCU, of Denver, got married to Miss Josephine M. Tanko on Aug. 26, last. The bride is well-known in this vicinity. The couple were married in Globeville and the wedding breakfast was held at the home of the bride. Plans for a honeymoon trip to California are now being made, after which they will reside in Denver. Miss Rose Usnick of Mt. Sha-vano Lodge, No. 224, SSCU, of Salida, was operated upon for acute appendicitis and is getting along very nicely. Albin Petelin of our Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, is spending a two weeks’ vacation in Rock Springs, Wya., where he is also on business. Miss Josephine Modic returned to her home in Denver after spending two years in California. F. J. Smole, Sec’y, No. 201, SSCU. proved as read. Reports of remaining members of the Supreme Board were also approved as read. As of June 30, 1934, the South Slavonic Catholic Union of America had a roster of 185 subordinate lodges. One of these lodges was recently organized at Cassville, W. Va. During the past six months 329 new members were admitted into the adult department and 378 into the juvenile department, a total of 707 members. During this same period 74 members in the adult and 3 in the juvenile department were lost through death. As of June 30, 1934, the South Slavonic Catholic Union had a total of 12,474 members in the adult department and 5,986 in ihe juvenile department, or a grand total of 18,460, whereas, the total membership as of Dec. 31, 1933, aggregated 18,109, including those on extended insurance. Upon due consideration of proposals submitted by various firms for the printing of the South Slavonic Catholic Union calendars for the year 1935, the Supreme Board, by unanimous consent, entered into contract with E. II. Gujer & Co. from Duluth, Minn., for the printing of 12,000 copies at a cost of 6*/2 cents per copy F. O. B. Coshocton, Ohio. An artist’s sketch of the new home office building shall appear on the calendars. Female members, whose disability has endured more than 30 days from date of child birth, are not required to fill notice of illness card; they must, however! report their disability to the lodge secretary beginning with the 31st day. Penalty for violation of the by-laws is also applicable to members drawing disability benefits. Such members are subject to the same regulations as prescribed for those on the regular sick benefit; they must also be visited regularly by the lodge sick visiting committee, wherever possible. By unanimous consent the Supreme Board approved the purchase of 2,000 booklets, similar to those used by the old line life insurance companies, from the lowest successful bidding firm. These booklets shall cbntain the non-forfeiture values of every age for a period of 20 years, for certificates in Officers of Lodge No. 75 Meadow Lands, Pa.—In the roster of SSCU lodges published in Aug. 22 edition of Nova Doba appeared the list of officers of Lodge No. 75, SSCU, as elected at the annual meeting. However, at the last July meeting a change was effected and the following constitute the lodge’s administrative committee: President, Andrew Milavec Sr., Box 31; secretary, Andrew Milavec Jr., Box 31; treasurer, Frank Zitko, Box 547, all of Meadow Lands, Pa. Medica' examiner is Joseph S. Wilson, Graff Bldg., Canonsburg, Pa. The lodge meets every third Sunday of the month at 9:30 a. m. in Bear’s Hall of Meadow Lands, Pa. Andrew Milavec Jr. Plans AA, B and C. They shall also contain the assessment rates of every age for all types of certificates and a detailed description of the operation of Plans A A, B and C. Two hundred of these booklets are to be leather-bound and 1,800 paper cover-bound. Awards for enrollment of new members are to remain intact for an indefnite period. Bro. Kolar’s recommendation, to have the Supreme Presi dent of the SSCU make a special appeal to every individual member for enrollment of more new members during the next six months, was unanimously accepted. The balance in the sports fund, as of June 30, 1934, is to be transferred into the disability fund to cover the deficit incurred in this fund. Beginning with Aug. 1, 1934, the sports fund is to be revived and used for which it was originally created. Until Jan. 1, 1935, only those lodges that were active during the membership campaign of the past six months shall be eligible to apply and receive compensation for promotion of athletic activities. All applications must be forwarded to the Home Office from whence the Supreme Secretary shall submit such applications to the members of the Supreme Board .for approval. By unanimous consent, the Supreme Board ruled to suspend assessments in the juvenile department for two months during the last half of the current year, said months to be designated by the Supreme Secretary. All claims for maternity benefits are to be forwarded to the Supreme Medical Examiner’s office and not the Home Office as was customary in the past. Upon recommendation of the Supreme Secretary, the Supreme Board ruled that lodge secretaries must use all new forms that are available for the various purposes as they are more practical and definite. In view of the fact that the merger committee of the Slo-vene-Croatian Union, after repeated invitations, refuses to meet with our committee, the Supreme Board readily approved all actions taken by our committee relative to the merger of the two organizations. Members that were insured in Plans AA, B and C, and who have been placed on extended insurance since Feb. 1, 1933. for non-payment of assessments, may be reinstated providing they submit to a medical examination and pay all assessments in arrears for the mortuary, expense (20 cents) and athletic funds with a 6 per cent interest charge for the mortuary assessments. Such members may insure themselves for death benefit ONLY, if they are beyond 50 years of age at the time of application for reinstatement. Members under 50 years of age may insure for all other benefits. The latter may insure themselves for sick, accident, indemnity and disability insurance as new members and they are not required to pay back assessments for said insurance. All such applications are subject to the approval of the Supreme Medical Examiner and the Home Office. Louis Kompare, Assistant Supreme Secretary. IiiimiiiiiiiiinmiiimmiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiHiiimimimiiiiHiiimimiiiiiiiiiimiiimiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT » IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilHIIIIIIHimilllHIIIIIIIIIHIIHHHIHIHIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHIillllllllllllllllUIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlillllllllllllllllHIIIIIIIlllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIX11 GOZDNA VILA Ob robu gozda je stala že dvajset let proprosta kočica, v kateri je stanoval stari oglar s svojimi šestimi otroki. Žena mu je bila pred nekaj leti umrla in tako je bil ostal s petimi sinovi in ljubko hčerkico sam. Vsi dečki so bili zdravi in močni, razen najmlajšega— Tončka. Tonček je imel na hrbtu veliko grbo in je bil vkljub svojini desetim letom majhen kakor škrat. Obrazek je imel čudno zgrbančen in bled, le oči so bile svetle in so venomer vprašujoče strmele tja v en dan. Njegovi bratje Lojzek, Tine, Gašper in Jože, ga niso marali; nagajali so mu kjerkoli so mogli, in ga pretepali. Tonček, ki je vsak dan gnal kravo in dve kozi na pašo, se je tam neštetokrat bridko zjokal. Njegova edina tolažba je bila devetletna sestra Marica. Marica ga je imela iz vse duše rada, ker je poznala njegovo dobro srce. Nekega dne je šel Tonček spet s svojo skromno čredico na pašo. Baš preden se je odpravil od doma, ga je bil Gašper neusmiljeno pretepel, zato ni čudo, da se je Tonček na paši spustil v bridke solze. Ko si je tako izplaknil prvo žgočo bol iz srca, je pokleknil, sklenil roke in začel moliti: “Ljubi, dobri Bog, kaj sem storil svojim bratom, da me tako sovražijo? Nič več ne prenesem tega življenja! Rotim te, usmili se me in vzemi me s tega sveta. Kako rad bom ležal v črni jamici pri svoji ljubi mamici!” Tako se je Tonček v molitvi počasi pomiril. Z rokavom suknje si je obrisal zadnje solze z lic. A kaj je bilo to? Kakor da bi bila zrastla iz tal, je stala pred njim krasna mlada žena v svileni obleki z dolgimi zlatimi lasmi. Tonček je obstal kakor okanienel. Lepa žena je pa stopila k njemu in ga mehko vprašala: “Tonček, revček moj, ali me ne poznaš?” Tonček jo je pogledal in zmajal z glavo. “Vila sem,” je rekla mlada žena, “varuhinja vseh grdih, in zapuščenih otrok. Vem, Tonček, siromaček, da tc nihče ne mara, a jaz bi ti rada pomagala!” Tesnoba je objela Tončkovo srce, in ves zamaknjen je z vročičnim glasom zašepetal: “Vila si? Prava vila? Oh, tedaj te prosim, pomagaj mi, pomagaj mi!” Vila ga je pobožala z mehko roko in vprašala: “Povej mi torej kako željo, pa ti jo izpolnim!” Tonček je dolgo premišljeval, in bolj ko je ugibal, kaj bi—manj se je upal z besedo na dan. Naposled je zašepetal: “Draga vila, sama stori kakor se ti zdi prav. Ne vem, kaj naj si želim . . . Mislim pa, da bi bil mnogo srečnejši, če bi me imeli bratje tako radi kakor me ima Marica.” Vila je pokimala in velela Tončku: “Zgodilo se bo tako, da bo zate prav. Pojdi domov in ne bodi več žalosten.” S temi besedami je vila izginila. Tonček se je kakor v sanjah vračal s svojo čredico domov. A kako se je zgrozil, ko je našel doma svoje brate grbaste Ih pohabljene! Ko so bratje zagledali Tončka, so 11111 planili naproti in jeli z jokajočim glasom pripovedovati: “Med tem, ko si bil ti na paši je prišla k nam lepa mlada žena in nas po vrsti pobožala po hrbtih rekoč: ‘Postanite takšni kakršen je Tonček, da se ne boste mogli več norčevali iz njega!’ Preden smo vedeli kako in kaj, je izginila. Odpusti nam, Tonček, da smo grdo ravnali s teboj, šele zdai vemo, kako okrutni in zlobni smo bili!” In Tonček, ki ie imel dobro srce, jih je objel in se z njimi vred razjokal, tako so se mu smilili. “Prosil bom vilo, da vas resi.” je dejal in jel prositi Boga, da bi mu še enkrat poslal varuhinjo vseh grdih in žalostnih otrok. In glei, vrata so se odprla, 111 vila je stala pred njim. Tonček je padel pred njo na kolena in zaprosil: “Usmili se mojih bratov, draga vila! Vrni jim zdrava telesa, glej, kako so nesrečni. 2al jim je, da so mi kedaj rekli slabo besedo in da so grdo ravnali z menoj!” Vila sc je ljubko nasmehnila, vzdignila Tončka in ga toplo privila k sebi, med tem ko se še ozrla ni na Tončkove brate, ki so kleče ječali okoli nje. “Tonček, revček moj, tebi na ljubo storim, kar želiš! Vrnem jim zdrava telesa in prepričana sem, da bodo odslej zmerom dobri s teboj. In ker si znova pokazal svojo plemenitost, dam tudi tebi zdravje in moč!” Zgodilo se je, kakor je vila dejala. Vsi bratje so imeli mahoma spet zdrava, ravna telesa, in Marica se ni mogla dovolj nagledati Tončka, ki je bil zdaj večji in močnejši od svojih bratov. Odslej so živeli otroci v najlepši slogi, in Tonček je postal ljubljenec svojih bratov, ki so se mu vsak dan iznova zahvaljevali, da jim je z dobroto poplačal vse, kar so mu bili hudega storlii. (“Mlado Jutro.”) ---------o--------- Danilo Gorinšek: PESEM O PAJKU Pajek zjutraj: samo bede, zla, nadloge nam naprede. Pajek na večer le sreče vprede v ure nam trpeče. Bilo sreče, bilo bede— pajek prejo naj dopredc, mi pa sami srečo skujmo, pot bi kvišku določujmo! TIPPY’S HUNT FOR FAIRYLAND Once upon a time a little fellow ran away and away, across the Dream Mountain, trying to find Fairyland. The little fellow’s name was Tippy, and he wanted to find Fairyland, oh, so much! All the flowers in the fields were fast asleep and as Tippy passed they sighed to be awakened by the flip-flap-flip of Tippy’s slippers. “Goodness,” cried big Daisy—“Who is that?” “Me,” said little Tippy. “1 am looking for Fairyland.” “Are you?” said the Daisy, and put her white fingers up over her face and went to sleep. Tippy waited patiently for her to speak again, bdt she wouldn’t say another word. So he went on, his bright eyes peering around to catch a glimpse of the Gates of Horn. A little brook ran pleasantly along and sang a dreamy song as it went. “All the world has gone to sleep, Gone to sleep, gone to sleep, All things that walk or fly or creep Have gone to sleep, gone to sleep, But I’m awake forever.” Over and over it sang its little song, ’til Tippy began to feel drowsiness in his eyes and he sat down on the soft, cool grass, when—Splash—went something into the stream, and the drowsy to your left.” Tippy began to pant and he felt a little cross that Mr. Rabbit should fool him.' “I’m getting tired,” he said and stopped. “And here we are at the same old place!” “But I’ve got to get dry,” said Mr. Rabbit. “Oh,” said Tippy. “Shan’t I take you by the ears and swing you around until you get dry?” “No,” said Mr. Rabbit. “I guess I’m dry enough now. Shut your eyes, jump up and clap your feet together.” Tippy did as he was told and when he opened his eyes again he was sitting on a smooth bit of grass in a place where all the flowers were awake and the moon make it as bright as day. Mr. Rabbit was quite dry and was putting on an apron. “I’ll give you a bit to eat,” said Mr. Rabbit. He went into his little cave to hunt for some food, but when he came out he hadn't found a thing. “I lost my cabbage in the stream,” he said sadly. “There isn’t a thing in my pantry but an apple. I haven’t even one carrot!” “But I like apples,” said Tippy. “Then you may have it,” Mr. Rabbit answered and went and got it. “Don’t you want a piece yourself?” £ JLI “Don’t You Want a Piece Yourself?" Asked Tippy little song was lost in a series of swishes. Tippy sat up wide awake again. Something was struggling in the water and a husky voice cr:ed out: “Hal-lup! Hal-lup! I’m drowning!” Two long white ears came up out of the water, and two bright eyes, then— Glub—under they went and a pair of lunny long furry feet and a stump of a tail came up. “Wait!” cried little Tippy, “I’ll save you!” He took off his flip-flap-flip slippers, rolled up the legs of his little pink nigiitie and waded carefully into the stream. The water purled about him, and he thought he heard the stream laughing. Just then the ears came up again and Tippy grabbed them just in time to save them from another ducking. It was a big white rabbit, as I guess you’ve guessed already. Tippy pulled him out and up the bank. “There!” he said. “My gracious!” gasped Mr. Rabbit. “My cabbage gone and me drenched.” “But you’re saved,” said Tippy, because he had always been taught to try to see the bright side of things. “And wet to the skin,” growled Mr. Rabbit. “Wet—to—the—bone!” He was certainly a sorry object, sitting there on the grass, his fur all up in little spikes and water dripping from his ears, whiskers, and even off his toes! “I’ll get my death of Cold before I ever reach home, too,” went on Mr. Rabbit, a big tear adding to his wetness. He got up slowly and picked up his cloak, which was quite wet, too. Then he fell to shivering ’til his two legs couldn’t hold him up. “P’rhaps I can squeeze the water out of your cloak,” said Tippy politely. “I don’t think anything but the sun could dry it, and there’s only a moon out, just now,” said Mr. Rabbit. “I wish I was home.” “Where is your home, pr’haps I can help you get there,” said little Tippy. “My home is just outside the Gates of Horn, just outside of Fairyland.” “O-p-o! take me there!” cried Tippy. But Mr. Rabbit only tried to wring the water out of his tail. “How can I take you?” Mr. Rabbit asked, when he’d squeezed his tail as near dry as possible. “You’re a lot bigger than me.” “Then I’ll take you,” said Tippy, “if you’ll tell me which way to go.” Mr. Rabbit agreed and Tippy helped him climb up on his back. Then Tippy found his flip-flap-flip slippers and they were ready to be off. “Run to your right,” said Mr. Rabbit. Tippy ran, quite willing to be off, Lut before he had gone very far, Mr. Rabbit stopped him by shouting iii his ear: “Now run to your left.”' Tippy turned and ran back. “Now to your right, again, my fur is beginning to get dry already, now asked Tippy. “If you don’t want the leaf, I could eat that,” Mr. Rabbit replied. “Why, I don’t eat leaves,” Tippy said, and gave the leaf to Mr. Rabbit who enjoyed it quite as much as Tippy enjoyed the apple. Just as he took the last bite of apple, which was a very, very odd sort of an apple, because it didn’t have any core and its rosy skin tasted like sugar, the Big Moon up in the sky began to blink. “Oh, oh,” said Mr. Rabbit. “Fairyland is closing up. I see the moon is going to bed.” “And I won’t get to‘Fairyland?” Tippy asked quite disappointed. “Not tonight. See, the Gates of Horn are closing.” “Where are the Gales of Horn, I didn’t see them?” Tippy said. But Mr. Rabbit only laughed. “Sleepy head, sleepy head,” he said. “Wake up, sleepy head, wake up—” Tippy opened iiis eyes to find the bright sun outside and a robin singing and singing—“Wake up, wake up, wake up!” t/>sr -fUMOJ? COOA A DAY IN THE COUNTRY DRUŽBA V ROKAVA GRAPE JELLY FOR A BEGINNER Lift out the nicest bunches of grapes from a basket. Wash carefully and when drained, put them in a cool place for eating About half the basketful will be less attractive looking bunches and those can be used at once for jelly. Strip the grapes from the stems, wash and put into a saucepan with Two apples cut into quarters. Pour on cold water till you can see the water at the side of the grapes. Boil for fifteen minutes. Pour into a jelly bag and drain till cool. Press out all the juice. Put a pint of juice and a pint of sugar into a good sized saucepan. Stir till the sugar is dissolved and then boil till five drops hang together when the liquid is dripped off the spoon. Pour into glasses. When cold pour melted wax over it. 0---------------- PES IN MAČKA “Only three days more now, Helen,” said Mother as she undressed a very excited little girl, “and then you’ll see all of the wonderful things to be seen at Uncle Frank’s farm. Oh, you have no idea how different it is from the city—no hard streets and trolley cars and rows and rows of houses. But green fields and piants and trees and flowers and so many living things around you—horses and cows and chickens and ducks and pigeons; why, it will all seem so strange to you that I know you’ll enjoy every moment of it. “I remember the first time I ever went to the country, Helen, and what a wonderful time I had. Tell you about it? Well, now, let me see. To begin with Grandfather—for it was on his farm—met us at the station with a big brown horse and carriage; and he let me sit right up on the front seat with him all the way to the house. “And once during the driving he told me I might put my hands on the reins and feel how John—that was the name of the horse—was pulling on them. My, I didn’t see how Grandfather ever held him, but then he was big and strong, you know, and he said John was so gentle, he would never think of running away. “The next day, bright and early in when they opened them seemed bigger than all the rest of them put together. “One big mamma-pigeon was sitting on her nest and when Grandfather put his hand up to stroke her she pecked at him and ruffled up her feathers and squawked most horribly. “After that we went to see the chickens. Oh, there were just hundreds of them, all in a big yard enclosed with a wire fence. Some were black and some were white and others were brown and still others gray. They scratched in the dirt and clucked and strutted up and down—especially the big, lordly roosters—and flapped their wings every now and then. “And the little baby chicks were so cute—lots cuter than the pigeons! They were just little round, yellow, fluffy balls with thin yellow legs and bright black eyes. And they were so teeny-weeny. Grandfather caught one of them and let me hold it a moment. “Poor little chick, he just peeped and peeped and wiggled so that 1 was afraid I would hurt him; so 1 put him down on the ground and he ran right to his mother as fast as his little legs would carry him. “And then his mother—a big white hen—made funny little noise and all her little chicks came running to her. There must have been about fifteen of Lc noor (Ruska narodna; ^ an(f Nekoč gre kmet iz kraja v kraJ'c g »ith dar ga pripelje pot čez polle> |(( E|yr polje, ga pelje pot skozi go^ > I ploy, skozi gozd. Gre pot navkrc > ^ rtou on navkreber, gre pot navzdo , bef0I on navzdol. Tako gre svojo p°•> f floor kavice mu bingljajo ob pasu, v ^ read kavice, čisto nove; palca štr * «q stran. . . tllere Pa je bilo levi rokavici dolgt*1-^ ixcla kar naprej bingljala ob pasu. ( M se in skoči na tla. Kmet Pa. :ca f opazi in gre mirno dalje. R°' j uS n e leži sredi pota s široko odp So in s palcem navzgor. ••aciigo| «! Pride miška, imenovana špic«* Let ček, po poti, osupne, obstoj1,,JjP njk, 'Iht. “Ali stanuje kdo v hišici te), ^ary gar doma, povej?” -piyj Nihče se ne oglasi. ni uttn gobček, smukne—smuk v r0 ..j ji eas ravnost v palec in se tam napr» alter mačo. tj-iric ,, ne Priskače po poti žabica-reg e l; Potrka, vpraša: nikogi of 'f “Stanuje kdo v hišici tej, n thi doma, povej!” a r®e Iz rokavice se oglasi: , jid n“ < “Jaz, miška, špičasti gob**' 0i pa je zunaj?” „ 'Ve “Jaz sem, žabica regljacica- el)j ng “Le pridi noter in ostani p« ',,e Jook , hišici.” . ,flko sl 7ke Žabica odskaklja noter, i*1 živeli skupaj. j e' Priskače po poti zajec: .? f °wn “Ali stanuje kdo v hišici ; p*^65 nikogar doma, povej!” j v * Iz hišice se oglasi: . ;e|(, i . s i “Midve. miška, špičasti 8° ^j! fn, žabica-regljačica. Kdo pa le ivj s« ‘rst> “Jaz sem, zajec dolgouhi e si hec!” ,„.s ^ “Le noter pridi, bo bolj vesel* Juh Pritihotapi lisica: . v ere “Stanuje kdo v hišici tej, "■ #' gt-l doma, povej!” : ^ e Iz hišice sc oglasi: h,vk, ^ ti/°U| “Mi trije, miška, špičasti g° j si ; e ft bica-regljačica in dolgouhe^-- ^ses hec. Kdo pa je zunaj?” SCs “Rdeča tetka, košatorepka- ,ge;' J h “Le noter pridi, nam bo go' ji*f ^ •' Lisica smukne noter, in ta*50 ® a vsi štirje skupaj. ' ' Priteče sivi volk: • nikw lr “Stanuje kdo v hišici tej, nl doma, povej!” Iz hišice se oglasi: . co^' tn “Štirje smo, miška, špičat> ; ^ otn žabica-regljačica, dolgouhec- je2 in rdeča tetka-košatorepka! . uaj ?” f *a* < “Jaz sem sivi volk, oSlC1 laautl z nizkim glasom predse: _ j#1 &• “Sem bine-bine kosmat^ ^ det težko, vse zdrobim z nogo- bil« 'obe. svojimi velikimi tacami 1 S0|, obleči. l6,1i “Rzk!” . koflCciz "Jam, Rokavica se razpoči in K Poč skoči. si ---------O |6ranj I\an Albreht: ie"0 ' MAMICA, čUJE^ J* — Mamica, mati, euješ, ^''i potrkal je nama na okno e i ie fr ^ h- * “Nihče ni trkal, lc veter J ali ( ki sc je tod mimo hiše P pr - Mamica, kaj pa je toU> / V kar nama je v sobo posv ,, . -„k »>oi: ” i.^ “Bila mesečina je, s*n^ ne lc mirno'zaspi in nikar . j\o ■ vt' : i. ®ro - Mati, zakaj pa očeta ^vi “Ker mora za naju dela'1- ,, na tukai se i*1 — Oh, mamica, očka P‘ . ^ . h in celo obliva rdeča mu “To so cvetlico na °knU,cb«e Moliva otrok, da nes1 ,ot . * Vse do jutra molita ^atl'in: se^c a zjutraj je rešen oce- | < Tovariši štirje iz rova s s0. il na črnih nosilih—mrl> o 0 < Sto" “plamenica n Ko ob zatonu dnev t;r nemir sc tc l°tc , K boječe zreš v tc l5nj <• U, Nc bodi plah- Prižgi si PlaBI®Sico in dvigni jo z desn visoko pod m 1 Preženi stran- i^^ hrepeni* SSCl Naj vzorov, hr P spCn) Q se plamen kvW in sveti v noč tem ^ j j Ivan Albreht: JUTRO Je sanjala davi Anica, da je metuljček krilat, da spreletava v planini sc, kjer vile imajo svoj grad. In rada bi tudi Anica kol vila v planini bila, po gradu sc belem sprehajala in sladko prepevala— Se dviga metuljček-Anica in skoraj že v grad prileti, Pa je preozka ji posteljica in Anka na tleh se zbudi. Zdaj ni metuljček in vila ni, ko cmeri sc AnKa na tleh, ko pa poboža jo mamica, gre kmalu obema na smeh. Mož in žena sta imela zlat prstan. Ta prstan je imel čudodelno moč. Kdor ga je nosil, pri tistem jc bilo vsega v obilju. Toda mož in žena nista vedela tega in sta nekega dne čudodelni prstan prodala. Kakor hitro je pa izginil iz hiše zlati prstan, je izginilo iz nje tudi blagostanje. Mož in žena sta postajala čedalje bolj siromašna in nazadnje nista imela več česa jesti. Pri hiši sta pa bila pes in mačka, in tako sta morala stradati tudi ta dva. Tedaj sta jela pe« in mačka ugibati, kako bi pomagala gospodarju, da pride zopet do blagostanja in sreče. Nazadnje se pes domisli in reče: “Treba je, da spet dobiva gospodarju in gospodinji čudodelni prstan.” In mačka pripomni: “Prstan hrani kupec v omari, ki ne more nihče do nje.” “Vlovi miš,” reče pes. “Miš naj zgrize omaro in vzame prstan iz nje. Zagrozi ji, da jo zadaviš, če tega ne stori.” Ta svet je bil mački všeč; šla je in ujela miš. £ mišjo je šla k hiši, kjer je bila ohiara *5 čudodelnim prstanom. Pes je šel z rljo. Prideta do globoke reke. Ker mačka ne zna plavati jo vzame pes na hrbet, mačka pa miš, in tako so preplavali reko. Mačka odnese miš do hiše. Miš pregrize omaro in prinese prstan. Mačka vzame prstan v gobček in sc vrne k reki, kjer jo je čakal peš. Spet so preplavali reko. Nato so jo' ubrali domov, da bi razveselili gospodarja. Ker pes ni mogel skakati preko ograj in visokjh zidov kakor mačka, se je mačka š čudodelnim prstanom mnogo prej vrnila domov. Tedaj je mož rekel ženi: “Mačka je čudovito bitje, vedno ii bova dajala dosti hrane in jo varovala kakor svojega lastnega otroka. Ko jc pa nazadnje še pes pritekel^ domov, ga je sprejel gospodar s psov-* kami in udarci, češ, zakaj ni tudi on pomagal najti prstana. Pes je čakal mačko, da bi ta pričala o njegovih zaslugah, ali mačka se je zadovoljno grela poleg ogniišča in predla in ni ničesar zinila o psu. Tedaj se je pes razjezil na sebično mačko) ker si jc bila lastila še njegove zasluge, in kadarkoli jo je srečal od tistih dob, jo je napadel in preganjal. Od tistega dne preganjajo psi mačke, kjerkoli jih vidijo. ---------o--------- Slavo štine: PRI VODI Ko sotncc razgrne oblake, gre kopat se v vode in mlake; lepo pozlati jih in greje, jih boža, objema, se smeje . . . Ko solnce odide, zaspi, še luna vodo posrebri— zrcalo, se v njem ogleduje in tiho sanjari, inodruie ... Ko luna zaide, žarijo še zvezde in v vodi iskrijo, kot biseri, vanjo nasuti— res radost ob vodi je čuti . . . VN/>/ Cq All Splashing Round in a Long Trough Filled With Water THE DOG 1 the morning, Grandfather took me out to the barn to see all the live-stock, as he called them. Now 1 didn’t know what in the world he meant by livestock, but I soon found that it was just another name for the cows and the horses and the pigs and all the fowls in the barnyard. “As he unlatched a tall gate and let me pass through I saw a number of Ihe queerest looking birds you ever saw. Of course, I had seen pictures of them, just as you have, but I never felt 1 really truly knew what a duck looked like until then. Such queer squatty, waddling things they were, too, with their long white necks and bright yellow bills and short, stumpy little legs! All splashing round in a long trough filled with water. •‘‘Now watch,’ Grandfather said to me, ‘what they do when 1 call them.’ He put his hands to his mouth and called out, ‘Waddle—waddle—waddle!' several times in the queerest fashion. And almost right away first one duck and then another looked around and began making noises that sounded for all the world like the way Grandfather was calling. Then I tried to do it, but I couldn't make it sound the way he did. And yet one duck—the biggest of them all, too—did look at me a moment and call back, ‘Waddle—waddle!’ I’m sure he understood me! “Next, Grandfather took me to sec the pigeons. They were kept way up in a loft, right near the barn, and we had to climb up a tall ladder to reach the tiny door of their home. But Grandfather took hold of my hand so 1 wasn’t afraid—that is, not very much —though it was awful high up in the air. “‘Now, daughter,' he said as he opened the door, oh, so slowly, ‘you mustn’t move quickly or raise your arms; just follow mž in, one step at a lime, or you’ll frighten the pigeons and they’ll fly all about.’ “As he opened the door he called out softly, ‘Coo-eoo-coo-oo.’ There was a little flutter of wings and presently the pigeons began answering him, ‘Coo-eoo-coo-oo.’ And then I tried it and they answered me, too. It was ever so much easier to do than to call like the ducks. “They were the cutest little pigeons you ever saw. Some of them were big mamma and papa pigeons—and they had little baby pigeons, too. My, but they were ugly. Their little bodies were scrawny and thin and )ust half-covered witn feathers and their little mouths The dog is watchful, good and true, As loy«1 the da;' is *°n8 He makes a lasting friend, And t0 the end- them. The mother-chicken stood still a moment until lots of the chicks ran under her; then she ruffled up her feathers and stooped down—and you couldn’t see a single one of those chicks! “You knew they were there, of course, for you had seen them—but her feathers covered them just like you can pull the bed-clothes over your head and hide. Grandfather said that was the way the little chicks went to bed at night in their warm, straw-lined nests. It was so cute and the mothei-chicken looked, oh, so proud of them. “Next we went to—my goodness, Helen, it’s way past your' bedtime. Here, jump into bed right away. I’ll have to tell you some more about the wonderful th'ngs I saw on the farm some other time. Goodness me, you should nave been asleep twenty minutes ago!” ---------o--------- Gustav Strniša: JASTREB IN GOLOB Golob pismonoša jc ponosno letel pod oblaki in nesel za vratom pritrjeno pisemce. Tedaj jc vztrepetal. Nad seboj je zagledal jastreba, ki ga jc opazil in pričel krožiti vedno nižje. Golob se je pognal na skalo pod seboj. Takoj je našel ozko razpoko in že jc bil skrit v varnem zavetju. Privršal jc jastreb in pričel siliti za njim, a njegovo telo ni bilo dovolj vitko in zaman sc je trudil, da bi dosegel goloba, ki je tiho ždel v svojem zaveti-1 šču. “Zakaj se vendar tako bojiš? Nič hudega ti ne želim, pridi vendar k meni, da sc kaj pomeniva!” ga jc vabil jastreb. “Nisem prav nič radoveden,” je golob skromno dvrnil. “I pa vendar pridi!” ga je spet vabil ropar. “Nc, nc pridem! Le mirno pojdi svojo pot!” “I saj ti nič nočem. Le rad bi videl, kaj je napisano na pismu, ki ga neseš za vratom!” je spet govoričil jastreb. “O, to ti pa lahko povem,” je za-grulil golob. “V pismu je zapisano črno na belem: “‘Če se druži golob z jastrebom, je to njegova smrt!’” Jastreb je divje zakrilil s peroti in se jezen pognal kvišku. Golob je še nekaj časa počaka! in potem mirno nadaljeval svojo pot. op MLADINSKI DOPISI Contributions From Our Junior Members VISITING THE LACE FACTORY Lorain, O.—It was a Friday after-n°°n when my girl friends, Angeline and Agnes Tomazin, came for me to go ■jth them to visit the lace factory in ktyria, where their sister Mary is employed. We arrived at the factory at 4 p. m. Agnes had been there ^f°re, but had not been on the second °°r. We stopped at the door which rei*d: mployees Only. Oh, look, Agnes, what’s written ere- This must be the wrong door,” e!iclaimed Angeline. .“Well, that says ’mployees.’ That ^'Sht mean us because employees has an ‘e’ in front of it,” answered Agnes. So we went in and up the steps. We jjjdn’t know which way to turn. I said, Let’s take a chance by going to the j^'Sht, we might get there.” We spotted Wary the moment we laid eyes on the )0m. in this room there were women Cu,t>ng the lace, sewing the holes, Measuring and tying it to the bolts ®‘ter it was pressed. The cutting was “one in an odd way. The woman put lace on the table on top of a slit Hich ran from the center to the end I the table. Next the woman took a ar8e knife and cut the lace going up and down through the slit just as we ClU our bread. We watched all this until the bell lane for some of the girls to go. Mary °°k us downstairs to see the machines n,ake patterns and lace. Here was a '"achine that had many big things that °oked like big needles going up and wn (not all at once), going through p'eces of aluminum, making different Patterns of lace on the machines. One as just a plain manilla colored pat-^rn> the other was something like the ‘rst> just that the first was plain and ,e second had tinsel in it. The third for dresser scarfs and chair backs ith green and pink threads in it. Here were a thousand, if not more, tiny a'r-like threads going downward. A jj'tle further on top were the patterns Jrough which the threads went. On front of the pattern were circular !Scs about 5 inches in diameter. The 'Sts were real thin that looked like but were two together, making a °t>bin. In every one of these bobbins as a thousand feet of thread. Higher f|H Were two thick things that went fcether to make the threads change J*r(Hmd to make the lace. These things er|t up and down 150 times a minute. After this we went to the drying r°0rn which was very hot. In this j0l#ri Was a piece of blue lace on a rarn«, like one for curtains. On top "as a sort of a fan going around to 1!ja/ce the iace dry quicken It took “out 15 minutes to dry. We didn’t go 1,1 the bleaching room because it was c‘0sed, it being 5 o’clock. ^hen we went out to wait for our ."auffeur, w'ho was about five minutes a,e- The whole trip was so interesting ^educational, I wish all of you could ave been there with us to see the faking of lace because I’m sure you ^uld have been able to understand .et,er how it’s made by actually see-it. Victoria m. kumse (age 12), ^0. 6, sscu. 0---------------- MORLEY, COLO. ^°Pet sem se namenil, da napišem vrstic za mladinsko stran Nove 'obe. Sola se je zopet začela. Jaz obisku-z1’1 višjo šolo v Trinidadu, Colo. da mi bo dobro šlo. °čitnice so se kaj hitro končale. sem imel dosti zabave, posebno z s niem “softball-a.” Dne 18. avgusta j/10 igrali v La Junta, Colo.; ta kraj s 0ti tukaj oddaljen 96 milj. Igrali •2a “district tournament” in smo ili “Consolation Championship.” ,jne L septembra smo igrali v Trinida-|)Colo,, za “Las Animas County Soft-J1 Championship,” in tam smo “tie” j. Prvo mesto. Na Labor bay smo v Longmontu, Colo., za “Colorado s ate Softball Championship” in tam 0 dobili tretje mesto. Pri tem leeatnu” sem jaz “pitcher.” Longmont tu oddaljen 2(30 milj. d3 smo Pr' na‘ “teamu” trije člani JSKJ, namreč: J1*5 Yanko, Joe Pais in Vic Slavec. {| sklepu pozdravljam vse člane in g ,'Ce mladinskega oddelka, pa tudi Urednika. VICTOR SLAVEC, član društva št. 140 JSKJ. ---------O-------- CHICAGO, ILL. EDITOR: at1' 11 years old and a juvenile - “er of Zvezda Lodge, No. 170, Aug. is, 1034, the fifth annual tVjQ festival of Chicago, sponsored by Chicago Tribune, was held at Sol- DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje lz 1. strani) tembra pel poznani Anton Šu-belj, ki ga slovenski javnosti v Ameriki ni treba več predstavljati, ne more napraviti koncerta za nekaj izrednega. Pel je že večkrat med nami in tudi po drugih slovenskih naselbinah. Koncert 19. septembra bo nekaj posebnega zaradi svrhe, v katero se bodo porabili dohodki istega. In to je vredno nekoliko pojasniti. V Clevelandu se je nedavno osnoval odbor z enim edinim ciljem, namreč, da skuša zbrati primerno vsoto za nabavo ene najboljših slik našega sloven-sko-ameriškega slikarja H. G. Peruška, katera slika naj bi se poklonila Narodni galeriji v Ljubljani kot dar clevelandskih Slovencev. Zbiranje prispevkov v katerikoli namen je dandanes težka reč, zato je bila gori imenovanemu odboru zelo dobrodošla ponudba pevca A. Šublja, da priredi koncert, katerega vsi dohodki naj bi šli v sklad za nabavo Peruškove slike. Kdor se udeleži tega koncerta, bo za zmerno vstopnino deležen lepega duševnega užitka, obenem pa bo s tem pomagal, da se ameriški in posebno clevelandski Slovenci kulturno ovekovečimo v rodni Sloveniji. Ameriški Slovenci smo že mnogo prispevali za svoje rojstne kraje, bodisi kot posamezniki ali v skupinah. Mnogo dolarjev je bilo že poslanih iz A-rnerike v razne svrhe, za dom slepcev, za oškodovance po poplavah in požarih, za požarne brambe itd. Vpričo tega bi bilo primerno, da si ameriški Slovenci postavimo v rodni Sloveniji vsaj en kulturni spomenik, in to naj bi bilo eno najboljših del našega umetnika Peruška, ki bo še v daljni bodočnosti kazalo obiskovalcem Narodne galerije v Ljubljani, da smo ameriški Slovenci znali ceniti tudi kulturo, dasi smo bili po večini preprosti delavci. Ameriška Slovenija je mlajša, nekoliko bolj razborita sestra rodne Slovenije. Ta mlajša sestra je v tujini na svoj način zaživela bujno in pestro življenje. Še živi in še je aktivna, toda v nekaj desetletjih—koliko bo teh desetletij, ne vemo,—se bo pretopila v pravo Ameriko. Naj nam bo prav ali ne, tako se bo zgodilo, prav kot se je zgodilo z mnogo večjimi narodnostnimi skupinami pred nami. Ta velika ameriška republika je nastala skoro iz vseh narodov sveta in tudi Slovenci smo oziroma bomo prispevali svoj del. Dali smo ji svoje najboljše, najbolj odločne in najbolj svobodo ljubeče može in žene, toda ne sme njim biti žal, saj je to naša adoptirana domovina in rodna domovina naših otrok. Dokler pa še živimo mi priseljenci in deloma tudi naši 0-troci slovensko življenje, ki je primerno za to deželo, dokler naše slovenske trobojnice popol noma ne zakrije lepa rdeče-belo-modra zvezdnata zastava, je primerno, da damo rodni Sloveniji za spomin nekaj, kar ji bo trajno svedočilo, da slovenski izseljenci nismo prezirali in zanemarjali kulture. To se posebno spodobi za nas v Clevelandu, kjer nas j°. največ in kjer imamo največ kulturnih ustanov. V 1 a hr hi Pl)! Tak spomenik bo pa naj lepše izražen v umetniškem delu našega slikarja Teniška, ki je priseljenec z nan.i vred in ki si je s svojo odločnostjo in svojim talentom pridobil odlično in priznano mesto med ameriškimi umetniki. S tem bor>o najlepše pokazali rodni Sloveniji, da ameriška Slovenija ni bila mrtva veja, četudi je bila po sili razmer odrezana od materinega te lesa, ampak, da se je v novi svobodni zemlji bujno razkoša-tila in je s svojimi sadovi delala čast svoji rodni materi in svoji novi domovini. Nihče ni siljen, vsi clevelandski Slovenci in Slovenke pa so vabljeni, da posetijo na večer 19. septembra koncert v S. N. Domu. Za malo vstopnino bodo imeli par ur bogatega duševnega užitka, obenem pa bodo s tem pripomogli, da se v doglednem času pošlje rodni Sloveniji lep dar, ki bo kot trajen spomenik svedočil o našem kulturnem življenju še dolgo potem, ko se v tej deželi ne bo več slišala slovenska govorica. o------------ Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J. 116—34 Priziv Angele Jurmanovich, članice društva sv. Jožefa, št. 126 JSKJ v New Derry, Pennsylvania, vsled odklonjene bolniške podpore od dne 14. aprila do dne 19. maja 1934. Članica je bolehala od dne 26. marca 1934 naprej in podpora ji je bila izplačana do dne 14. aprila 1934, katerega dne jo je njen zdravnik priznal za zdravo. Porotnemu odboru so bila predložena poznejša poročila njenega zdravnika, potom katerih se skuša dokazati, da je bila ta članica popolnoma nezmožna vsled njene bolezni in upravičena do podpore do dne 19. maja 1934. Porotni odbor je razsodil s tremi glasovi: 1.) Članica ni upravičena do bolniške podpore od dne 14. aprila do dne 19. maja 1934. 2.) Pcfenejste predložena zdravniška poročila niso taka, da se bi jih moglo smatrati kot zadosten dokaz, da je bila članica vsled njerfe bolezni popolnoma nezmožna od dne 14. aprila pa do dne 19. maja 1934. En glas je bil. da so ta pozneje predložena zdravniška poročila zadosten dokaz in da je članica upravičena do odklonjene bolniške podpore. Anton Okolish, Valentin Orehek, Rose S v e t i c h, John Zigman, porotniki JSKJ. • o--------------- DOPISI Pittsburgh, Pa. Člane društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ prosim, da se v slučaju bolezni ali kake druge nezgode javijo sobratu Nicku Pov-šetu, 924 Mina St. N. S.,* Pittsburgh, Pa. To za čas med 14. in 24. septembrom, ko bom podpisani odsoten od doma. Brat ski pozdrav! Frank Alič, tajnik društva št. 12 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ se iskreno zahvaljuje vsem sobratom in sosestram J. S. K. J. društev, vsem članom in članicam drugih slovenskih podpornih društev in vsem prijateljem in prijateljicam, ki so se udeležili našega piknika v nedeljo 2. septembra in pripomogli, da je bila udeležba tako zadovoljiva. Iskrena hvala glavnim odbor-; nikom JSKJ, ki so kupili vstop-■ nice za naš piknik, pa se istega 1 zaradi oddaljenosti niso mogli udeležiti. Še prav posebna za-. hvala pa naj bo izrečena glav-> nim odbornikom JSKJ, ki so se 5 udeležili našega piknika. In ti ; so: John Kumše, predsednik gl. i nadzornega odbora, iz Loraina, J O.; Janko N. Rogelj, 1. glavni nadzornik, iz Clevelanda, O.; Anton J. Terbovec, urednik-u- u. diers Field. Incidentally, Soldiers Field is the largest stadium in the United States. By 2 o’clock that afternoon the Field was so crowded that many spectators had to stand. Over 150,000 people attended this music festival. One of the main features of the day was the presence of A1 Jolson, who was on his way to California to make a new film. A1 Jolson sang two songs during his brief visit. Other feats of the day con sistcd of men’s and women’s choruses, drum corps, quartets and the 45 bands The event that interested me most was the shooting of the cannon. When the cannon ball exploded a parachute opened up with a flag on it. After the program was completed the people in attendance were given the privilege of attending the World's Fair at a cost ot only 15 cents for admission. EDWARD LAURICU. pravnik Nove Dobe, iz Clevelanda, O.; John Balkovec, 3. glavni nadzornik, in^dr. F. J. Ai-ch, vrhovni zdravnik, zadnja dva iz Pittsburgha, Pa. Hvala članom društev št. 4, 12, 33, 149 in 205 za obilen po-set našega piknika. Hvala tudi Clevelandčanom, ki so nas posetili v častnem številu 16. Še enkrat prav iskrena hvala vsem posetnikom piknika. Naše društvo bo znalo to resnično ceniti in bo skušalo ob prilikah usluge in naklonjenosti povrniti. Hvala tudi članom našega društva, kateri so marljivo 0-pravljali razna potrebna dela na pikniku. V imenu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ vse bratsko pozdravljam, vdani, Joseph Pogačar, tajnik. Chisholm, Minn. Društvo sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. J. je v letošnjem letu izgubilo že pet članov. Dne 17. avgusta je nagloma preminil Anton Novak, doma iz Lazov pri Ribnici. Tukaj zapušča ženo in njenih pet otrok iz prvega zakona: Jennie, Louis Tony, John, Edward in Mary Prijatelj. Nadalje zapušča štiri brate, namreč Johna v Canadi, Franka in Louisa na Chisholmu, Štefana pa na Hibbingu. V starem kraju pa zapušča mater. Pokojnik je šel v jutru 17. avgusta na delo v rudnik, toda takoj, ko je zapustil vzpenjačo, se.mu je odprla kri, in prej kot je prišla pomoč je izdihnil. Pokojni Anton je bil tihega in mirnega značaja in zelo marljiv delavec. Kot očima so ga otroci zelo radi imeli in kar niso mogli verjeti, da so tako nagloma izgubili tako priljubljenega očima. Družini in sorodnikom naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje. — Za odbor društva št. 30 JSKJ: Joseph Bovetz, tajnik. Meadow Lands, Pa. Tem potom naznanjam članstvu vseh slovenskih podpornih organizacij v tem okrožju, da se bo v nedeljo 16. septembra vršil velik piknik na Pittsburgh Coal farmi. Ta piknik priredijo skupno tri slovenska podporna društva, ki spadajo k trem različnim slovenskim organizacijam, namreč društvo št. 75 J. S. K. J. ter društvi SNPJ in SSPZ. Piknik se bo vršil v korist društvenim blagajnam o-menjenih društev. To bo velik dan za našo naselbino, kajti še nikdar se tu ni zgodilo, da bi bila tri društva tako skupno delovala. < . 4 Torej, v imenu društva št. 75 JSKJ prijazno vabim vse člane in članice našega društva in vse ostale člane naše Jednote v tej okolici, pa tudi vse druge rojake in rojakinje iz te naselbine in okolice, da posetijo ta piknik. Prepričan sem, da ne bo žal nobenemu, ki pride. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bo našim gostom postregel z dobrimi jedili in raznovrstnimi hladnimi pijačami. Za plesaželjne bo igrala izvrstna godba in za balincarje bo dosti prostora. Še enkrat, ne pozabite, da se vrši naš skupni piknik v nedeljo 16. septembra in da se prične že ob 10. uri dopoldne. Pri dite na ta piknik vsi, katerim je le mogoče! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 75 JSKJ: Andrew Milavec Jr., tajnik. Strabane, Pa. V nedeljo 23. septembra se bo v naselbini Center, Pa., vršila redna seja Zveze JSKJ društev za zapadno Pennsylvaniio. Seja se bo pričela ob desetih dopoldne in uradniki so prošeni, da bi bili na mestu nekoliko prej. Pred časom so bile poslane poverilnice vsem društvom in če katero po pomoti poverilnice odnosno vabila na to sejo ni dobilo, naj smatra to obvestilo za uradno vabilo. Poročano je bilo že po drugih, da bo na prihodnji seji več važnih reči na dnevnem redu, zato je umestno, da se zastopniki društev kar mogoče številno udeležijo te seje. Bratski pozdrav!—Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji: John Zigman, tajnik Salida, Colo. Člane društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ poživljam, da se vsi, brez izjeme, udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. septembra ob 10. uri dopoldne. Na tej seji bomo imeli za razmotrivat o jako važni zadevi, zato je potrebno, da se seje udeležijo vsi člani, da ne bo potem nihče imel vzroka oporekati, da se ni ukrenilo pravilno. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da se nabavi sodček piva, katerega bomo nastavili takoj po končani seji, da se nekoliko pokrepčamo. Nihče ne bo imel zaradi tega kakšnih stroškov, ker pivo se bo plačalo iz društvene blagajne, torej naj nobeden ne izostane, boječ se stroškov. Torej, pridite na sejo 16. septembra vsi, da bo vsaj enkrat dvorana polna. Bratski pozdrav!—Za društvo št. 78 JSKJ: Anton Gaber, tajnik Chicago, 111. Člane društva “Zvon,” št. 70 JSKJ vabim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v soboto 15. septembra. Vsak član, ki se količkaj zanima za društvo, naj pride na to sejo, da se pogovorimo glede naše jesenske veselice. Seja bo tako važna, da bi moral biti navzoč vsak član. Obenem tudi priporočam članom društva “Zvon,” da nekoliko poagitirajo med svojimi prijatelji in znanci in skušajo pridobiti kaj novih članov. Pri tem ima vsak tudi priliko nekaj zaslužiti; saj v tej depresiji vsak cent prav pride. Člane, ki so zaostali s svojimi prispevki, prosim, da jih poravnajo na prihodnji §eji, ker društvo ne more zakladati za nobenega člana več. Kadar član zboli, se poškoduje ali umre, je gotovo, da dobi društveni tajnik tozadevno obvestilo še tisti dan, na plačanje asesmenta pa :se tako lahko pozabi. Ako bo član suspendiran zaradi neplačanega asesmenta, naj se ne jezi na društvenega tajnika, ker on ne bo kriv. Glavni urad zahteva polni asesment ob določenem času za vsakega člana. Kdor torej hoče ostati član društva in Jednote in biti deležen vseh podpor v slučaju bolezni in nesreče, naj skrbi, da bo imel vsak mesec pravočasno plačan svoj asesment.—K sklepu še enkrat vabim vse člane našega društva, da se gotovo udeležijo prihodnje seje 15. septembra ob sedmi uri zvečer.— Za društvo “Zvon,” št. 70 J. S. K. J: Andrew Bavetz, tajnik da članice polnoštevilno posetijo prihodnjo sejo 19. septembra, da se vse potrebno pogovorimo, ker to bo zadnja seja pred veselico. Člani in članice bratskih društev v Chicagu in okolici so že zdaj vljudno vabljeni, da poselijo našo veselico v kar največjem številu. Priprave za dobro zabavo in prvovrstno postrežbo so v polnem teku in članice se bodo potrudile po najboljših močeh, da cenjene goste zadovoljijo. Vabimo tudi sobrata urednika na našo veselico in mu na njegovo željo preskrbimo tudi kozo. (Rajši ne, kajti chi-caške koze so morda še bolj od muh kot pennsylvanske! Op. ured.) Končno pozdravljam vse članstvo J. S. K. Jednote.—Za društvo “Zvezda,” št. 170 J. S. K. J: Agnes Jurečič, tajnica. Chicago, 111. ZELO VAŽNA SEJA.—Vse članice društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ so tem potom prav vljudno vabljene, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v sredo 19. septembra ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Za rešiti imamo več važnih zadev, zato je navzočnost vseh članic neobhodno potrebna. Obenem so članice prošene, da redno plačujejo svoje asesmente in se s tem izognejo neljubi suspendaciji, ki bi jim bila v slučaju bolezni ali poškodbe v veliko škodo. (Glejte pravila na strani 83, točka 501.) Kot je vsem znano, priredi naše društvo veliko jesensko veselico na večer 13. oktobra v Poljski Sokolski dvorani na 1921 W. Cermak Rd. Kadar članice prejmejo vstopnice, so prošene, da jih razprodajo kar največ mogoče in s tem pripomorejo do večje udeležbe. Le ako bomo skupno delale v korist društva, bo veselica dobro uspela v vseh ozirih. Potrebno je torej, Milwaukee, Wis. Najprej hočem opozoriti članstvo dr. Združeni Slovani, št. 225 JSKJ na važno sejo, ki se bo vršila tretjo nedeljo v septembru, to je 16. septembra. Na to sejo pride naš glavni predsednik, sobrat Paul Bartel, ki nam bo marsikaj važnega razložil. Pri našem društvu je še nekaj članov, ki niso bili na naši ustanovni seji v decembru lanskega leta, katero je vodil naš glavni predsednik, zato je priporočljivo, da se udeležijo seje 16. decembra in se z njim seznanijo. Sploh bi se morali te seje udeležiti vsi člani, katerim je pri srcu napredek našega društva. Pokažimo, da smo ponosni na naše društvo in na našo J. S. K. Jednoto! Naj pri tej priliki omenim, da sem bila na proslavi 25-let-nice društva št. 94 JSKJ v Waukeganu, ki se je vršila dne 12. avgusta. Bilo je premalo časa, da bi bila mogla pozvati članstvo našega društva, da se udeleži seje 19. avgusta, ,zato smo se pa dogovorili z glavnim predsednikom, da pride na našo sejo 16. septembra. Prosim torej tem potom vse člane našega društva, da gotovo pridejo na sejo 16. septembra. Po seji bo za člane na razpolago nekoliko pijače in prigrizka. Zdaj pa še nekoliko o proslavi 25-letnice društva št. 94 J. S. K. J. v Waukeganu. Čitala sem glede tega par dopisov iz Waukegana, pa sem si mislila, da četudi Milwaučani nismo bili na slavnost posebej povabljeni, bomo vsekakor dobrodošli, če pridemo. S par prijatelji smo zasedli avtomobil in smo drveli proti Waukeganu s tako naglico, da si je gotovo mislil kdo, ki nas je srečal, da se najbrž par zaljubljencev vozi v Illinois, da tam skoči v zakonski jarem. Pa take neumnosti so nas vse, kar nas je bilo v avtomobilu, že minile. Hiteli smo pa zato, da ne. bi preveč veselih ur na proslavi v Waukeganu zamudili. V uri in pol smo se pripeljali do prostora, kjer se je vršil piknik. Takoj ob prihodu nas je pozdravil naš glavni nadzornik, sobrat Vra-nichar iz Jolieta in kmalu nato smo se srečali še z glavnim predsednikom Bartelom. Komaj smo se mogli pozdraviti, ker gl. predsedniku se .je mudilo zaradi govora. Popijemo par čaš piva, da si izplaknemo popotni prah, nakar smo hiteli poslušat govor. Glavni predsednik je v jedrnatih besedah opisal razvoj njihovega društva, nakar je posebno poudarjal veliko važnost pridobivanja naše mladine v društvo in Jednoto. Nato je zbranim predstavil še par ustanoviteljev društva, katerih imen pa si nisem zapomnila. Pač pa jim tem potom želim, da bi se še mnogo let zdravi in srečni radovali napredka svojega društva. Za glavnim predsednikom je govoril glavni nadzornik, sobrat Frank Vranichar. Tudi njegov govor je bil pomenljiv. ’ Govoril je največ za pridobivanje naše •mladine. Mislim, da sta lepa govora ostala vsem navzočim v trajnem spominu. Na prireditvi je bil tudi jed-notin odvetnik, sobrat William B. Laurich iz Chicaga s svojo družino. Če se ne motim, je bilo navzočih celo nekaj članov od angleško poslujočega društva v Ely, Minn. Udeležba je bila velika in zabava prav razigrana. Tako sem se zamudila med vvaukeganskimi rojaki do pozne večerne ure. Tam sem po štirih letih srečala tudi rojaka Naceta iz vrhniške doline, ki mi je predstavil svojo soprogo in hčerko. Z njim in njegovo hčerko sem pred štirimi leti skupaj potovala na 0-bisk starega kraja. Bila je prav prijazna družba. Sploh mi bo slavnost praznovanja 25-letnice društva št. 94 JSKJ v Waukeganu ostala v prijetnem spominu. Sedaj me pa še žene radovednost, da bi povprašala urednika Nove Dobe, kaj mu je bilo, da jo je iz Milwaukee mahnil proti Chicagu, mesto proti Minnesoti na polletno sejo. (Prava reč, če sem se malo zavozil, saj sem vse eno pravočasno prišel na sejo. Sicer pa, kolikokrat sem jo že zavozil v življenju, in še mnogo, mnogo bolj, pa sem še zdaj tu! Op. ured.) K sklepu še enkrat poživljam članstvo društva Združeni Slovani, št. 225 JSKJ, da se gotovo udeleži seje 16. septembra, na katero sejo pride naš glavni predsednik Paul Bartel in morda tudi gl. nadzornik Frank Vranichar. Omenim naj tudi, da se bo na seji meseca septembra pobiralo za društvenega zdravnika. Sestrski pozdrav!— Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ: Pauline Vogrich, tajnica Chicago, II!. PRVI VSESLOVANSKI KONCERT V CHICAGU—Pred slovensko javnost v Chicagu in Ameriki sploh stopamo na dan z nepričakovanim in zato tembolj razveseljivim naznanilom, da so se pevski zbori posameznih slovanskih skupin prvič v zgodovini Chicaga združili za skupen nastop. Priprave so se začele letošnjo pomlad, ko so bratje Čehi povabili vse ostale slovanske pevske zbore v Chicagu na skupen sestanek. Sledilo je veliko sej. Končno je Vsak uvidel, da pri pokretu ni strankarstva nobene vrste, temveč enaka mera za vse v vseh ozirih; na taki podlagi je bilo mogoče izvesti tako širokopotezen načrt in ustanoviti zvezo, ki. se ime 11 u j e “UNITED SLAVIC CHORAL SOCIETIES.” Zastopane so naslednje slovanske skupine: Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Čehi, Slovaki ter Jugoslovani skupno in posamezno kot Slovenci, Hrvatje in Srbi. Manjka samo Bolgarov, ker nimajo v Chicagu zborov, da bi jih mogli zastopati. Predsednik te zveze je Mr. Anton Vanek, odličen Čeh; njegovi izkušnji, spretnosti in obzirnosti in njegovim obsežnim prijateljskim stikom je treba pripisovati največ, da *ie veliki načrt ni izjalovil že v začetku. Vsaka narodna skupina ima svojega predsednika ali predsednico, ki zavzema obenem podpredsedniško mesto v centralnem odboru. Predsednica slovanske skupine je učiteljica Miss Evelyn Fabian, ki poje pri zboru “Lira.” Podrobno delo je razdeljeno med posamezne odseke; v vsakem odseku je ena oseba od vsake narodne skupine. V odseku za izdajo programne in spominske knjige zastopa slovenske zbore Mr. Jakob Tisol, ki poje pri zboru “Slovan.” V tehničnem kakor tudi v publikacijskem odseku zastopa Slovence Mr. Ivan Račič, v odseku za vstopnice pa Miss Evelyn Fabian. Namen tega združenje je vprizoriti prvi vseslovanski koncert, ki se bo vršil v nedeljo 9. (Dalje na 6. strani) FR. MILČINSKI: DOPISI (Nadaljevanje) Tačas je sedela Čopka na skrajnjem koncu sadnega vrta pod širokim orehom, imela je marogastega mačka v naročju, ga gladila in izpraševala, če jo ima kaj rad. Včasi je dvignila oči in zaupljivo pogledala v mladega, ogorelega moža, ki je, stoječ na stezi zunaj vrta, slonel na ograji in z veliko resnobo motril mačka, ki je sukal okroglo glavo in mežikal. “Zdi se mi, danes je nervozen,” je omenil. “Ta neumni shod je vsega zbegal,” je odgovorila in huda nejevolja se ji je brala na rožnatem licu. Pritisnila je mucka k sebi, da ga odškoduje za prestane neprijetnosti zborovalnega hrupa. In potem je vstala, da je lahko tudi mladi mož pri ograji pobožal mucka, in ni je motilo, ko je roka mladega moža pogladila nele muckovo dlako, ampak tako mimogrede tudi njeni roki. V ta svoj nežni posel sta bila .tako zaverovana, da čisto nič nista čula Julkine mame, ki je iskala in klicala hčerko, da se poslovi od odhajajočega slavnega gosta. Pač pa je mama, do ogala spremivši dra. Gada in moža, zagledala dolgega Podrža-jevega Janka, slonečega ob vrtni ograji. Sta že spet*vkupe! Sveta jeza ji je šinila po rejenem licu in njeni klici: “Julka, Julka!” ki so se bližali po vrtu, niso obetali nič dobrega. Julka je izpustila mačka, pogladila si je predpasnik, pokimala tovarišu onostran plota in stekla črez vrt materi naproti. Maček je smuknil v oreh, Podržajev Janko pa se je tudi potuhnil in izginil od ograje. V gostilni pri “Pikapolonici” je živahna družba čakala na kandidata. Mati Polona, vdova že pametnih let, se je sukala v kuhinji, veliko gostilniško sobo pa je vladala hči Slavica s pomočnico, najeto za ta dan. Najimenitnejša miza je bila ona v kotu proti kuhinji, tam so sedeli gospod Krunoslav Batič, potem občinski tajnik in upokojeni učitelj Podržaj, oče Janka, in poštar s pipo in s štebali. Gospod Krunoslav Batič je vodil pogovor. “Bogami,” je rekel, “ta doktor Gadje govornik, jaz vam pravim, on je govornik. Jaz to vem, kaj se pravi, biti govornik in ako vam rečem, doktor Gad je govornik, onda mi lahko verjamete, da je govornik.” “Tebe pa le ne poseka, brivec!” je hudomušno pripomnil upokojeni nadučitelj in tajnik Podržaj. “Prosim,” ga je resno zavrnil brivec, “tu ne gre zame, ampak za doktorja Gala, saj ne boste volili mene, ampak njega.” “Primojduha,” se je spomnil Podržaj, “saj je res, zakaj pa ne bi tebe volili! Slavica, še en vrček! Ali si že slišala: Batič kandidira v državni zbor.” Slavica je dala svojemu začudenju duška z vzklikom “Zs,” kakor je skrajšano izgovarjala ime Jezusa, in občudujoč je pogledala brivca, ki ga je resnično štela sposobnega za vse. Poštar se je dobrohotno muzal. Govoriti ni imel navade. Udarjen je bil z jezikavo, prepirljivo ženščino; ker pa je bil moder, se je bil privadil molčati in molče hoditi svoja pota. Tako je najboljše vozil. Krunoslav Batič ni niti za trenotek izgubil miru. “Nemojte verjeti, gospodična Slavica! Gospod tajnik se šali, jaz niti ne morem kandidirati, ker sem inostranec.” Podržaj ni odnehal. “Kaj tisto! Priženi se kam, da boš imel kaj svojega, pa te sprejmemo v občino. Gospodična Slavica, usmilite se ga no, takega fanta!” Slavici se je ne brez truda posrečil ogorčen pogled: “Zs, kakšni ste vi, naka!” Zasukala se je in odšla z vrčkom. Nič manj ogorčenja ni kazal brivec. “Oprosti, gospod tajnik in nadučitelj, take šale so nedostojne. Vsaka šala dobrodošla, a nedostojna šala ni dobrodošla, ker nedostojna šala ni nikaka šala, ampak žalitev. Ti žališ mene — prosto ti, jaz nisem nič; a ti žališ tudi velevredno gospodično Slavico in tega se v olikoni družbi ne sme.” Velevredna gospodična Slavica, prihajajoča z natočenimi vrčki, je čula te besede in je po njih uravnala svoja okrogla lica in svoj vedno strmeči pogled — in res: videti je bila močno užaljena in huda, huda kakor gambovček, ki se je skregal s svetom. Z zadovoljstvom in ponosom je srce gospoda Batiča naznanje vzelo ta uspeh. Da, srečen, kdor zna tako govoriti, kakor gospod Batič! Tako se je po priljubljenem starodavnem vzorcu izborno za-1'avala družba pri tej mizi in na enak način, z zafrkavanjem, prejkone tudi pri drugih, to so pričali krohot in vzkliki od vseh strani. Vmes je brenčal orkestrion, glasni porok visoke stopnje muhoborske kulture. Ta hrupni dirindaj je blagovolil gospod dr. Gad, ki je v županovi družbi živahno pozdravljali baš vstopal v zakajeno dvorano, počastiti z opazko, da mu napravlja naravnost velikomesten vtisk. Bila je to zelo srečna beseda, ki mu je namah pridobila polovico src vseh navzočih. Drugo polovico si je osvojil s prijaznim pozivom, naj se vse mize vkupe porinejo — “Saj smo vsi prijatelji!” — kar se je ob navdušenih živio-klicih tudi takoj zgodilo. Sledilo je predstavljanje. Tudi brivec je prišel na vrsto. “Moje ime je Krunoslav Batič” in dostavil je: “Oprostite veleučeni gospod doktor, jedno kratko besedo. Li niste, veleučeni, v sorodu z gospodom podpolkovnikom Gadom v Zagrebu? Izboren gospod, imel sem mnogo potov z njim opraviti, znate, službeno.” Gospod doktor je izrekel svoje obžalovanje, da ni nič v sorodu s podpolkovnikom, in izredno gorko je stresel roko gospodu, ki ima znanje s tako visokim dostojanstvenikm. Vrnivši se na svoj prostor je izrazil brivec svoje mnenje, da je gospod kandidat zelo olikan, fin mož. Skraja je bila zabava bolj tiha, vsakdo ni tak junak kakor Krunoslav Batič in vajen občevati z najodličnejšimi glavami. Temu in onemu volilcu se je sitno zdelo, da je pozabil doma kravato ali da ni smuknil v boljšo suknjo, in neka mučna prisi-ljenost je vladala omizju. (Dalje prihodnjič) (Nadal.1evan.ie s pete strani) decembra’ 1934 zvečer v Chicago Civic Opera Hall. Skupni stroški kakor tudi stroški posameznih zborov bodo precej visoki. Cisti preostanek od tega koncerta bo razdeljen enako med vse sodelujoče skupine brez ozira na njihovo velikost. Sami želimo videti, kaj premoremo Slovani v Chicagu skupno in posamezno; to naj vidijo tudi naši sosedi drugih narodnosti. Povedati bi bilo treba tisoč stvari, kar se pa ne da vse naenkrat. Nenavadne važnosti bo obsežna spominska in program-na knjiga, ki bo izdana za ta koncert. Knjiga ne bo navadna zbirka oglasov s programom koncerta, temveč zgodovinski kulturni spominek in slika dela Slovanov v Chicagu. Vsaka narodna skupina bo imela v nji svoj oddelek, kjer bodo priob> čene slike in popisi njenih pevskih zborov, oglasi njenih trgovcev, obrtnikov in profesionalcev, in nepristransko zgodovinski članki o začetku in razvoju njene naselbine ali okrožja, o kulturnem in socijalnem delu njenih najodličnejših osebnosti in organizacij, kolikor mogoče tudi s slikami. Knjiga bo tiskana v 6000 izvodih ali \ eč, in bo razdana brezplačno med udeležence koncesta, pa tudi poslana vsem univerzam v Ameriki in nekaterim v Evropi, in vsem pomembnim knjižnicam, da bo služila kot informacijski vir o Slovanih v Chicagu in Ameriki sploh, vsem tistim, ki bodo ta predmet študirali. Ker drugih sredstev ni, da bi mogli plačati za tako knji-gp, se bodo morali stroški zanjo kriti z oglasi, ki bodo tudi sami na sebi nekako zrcalo, koliko premore vsaka narodna skupina v Chicagu na drugih poljih, ne samo na pevskem, in koliko prijateljev ima med vplivnimi sosedi drugih narodnosti. V teh vrsticah ni bilo mogoče povedati veliko, toliko pa že lahko vsak vidi, da je ta koncert naša skupna kulturna in narodna zadeva, v resnici pomembna zadeva. Vsak rojak in rojakinja, ki ima v sebi količkaj ljubezni do slovenske in slovanske pesmi, in količkaj ponosa ,na svoj slovenski in slovanski izvor, ne bo odklonil svojega sodelovanja sedaj, ko nam je dana prva vsestransko idealna prilika, da se pokažemo skupno v kar najlepši luči. Za publikacijski odsek: Ivan Račič hiko, da je tudi št. 144 JSKJ med tistimi, ki ne morejo napredovati.. Kljub žrtvam društvene blagajne nazadujemo v članstvu. Razmere se pa še slabšajo, mesto:, da bi se boljšale. Avtomobilske tovarne kar na debelo odslavljajo delavce, življenjske potrebščine se dnevno dražijo, kaj bo delavstvo pričelo prihodnjo zimo, je težko reči. Kot je videti, nas bodo kapitalisti poslali lovit višnjeve orle, ker so večinoma vse spodili iz Detroita neznano kam, ali pa jih je morda tista sloveča 7. točka novega “deala” pojedla. Naj bo eno ali drugo, pred nami je‘Vprašanje, koliko časa bomo še dovolili, da nas bodo stradali. Saj nas je vendar 85 odstotkov, zakaj ne bi izvolili svojih zastopnikov v javne urade! Mary Bernick, članica društva št. 144 JSKJ. Detroit, Mich. Polletno zborovanje gl. odbora JSKJ je končano, zapisnik je dober, samo kar se tiče združevalnega poročila, je izostalo o-krožno pismo, v katerem so bile temeljito obdelane ovire pri združenju obeh organizacij. Moje skromno mnenje je, da bi dotično pismo spadalo v zapisnik polletne seje, da je članstvo poučeno kaj je z združitvijo. Pred časom je sobrat Oko-lish pisal, da je izpremenil svoje mnenje glede pravnega svetovalca. To je popolnoma pravilno; vsak ima pravico spremeniti svoje mnenje, ako vidi, da ni bilo pravo. Moje mnenje glede pravnega svetovalca pa je, da bi pravni svetovalec moral razumeti besede, kakor so zapisane, ako jih kruhoborci ne-čejo razumeti, kajti konvencija J. S. K. Jednote je izvolila pravnega svetovalca zato, da bo delal za interese Jednote in branil iste. Sobrat Padar iz Kansasa piše o dobrotah, katere jim poleg kapitalistov deli tudi narava, in da je vsled tega tudi številka njihovega društva med tistimi, ki ne morejo napredovati. Ravno tako se nam godi; deležni smo poleg prirodnih še vseh drugih dobrot novega “deala,” znameniti park. Komaj pa sva Joliet, 111. Vsi člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. G6 JSKJ so vljudno vabljeni, da se udeleže prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. septembra v navadnih prostorih in se bo pričela ob 1. uri popoldne. Sedaj, ko ni več vročine, ne more imeti nihče izgovora, da je prevroče za na sejo hoditi. Vsi bi se morali zavedati, da je dolžnost vsakega člana, da se udeleži seje vsak mesec, če je le mogoče. Vsi tisti, kijteri se tega zavedajo, prihajajo redno na mesečne seje in redno plačujejo svoje mesečne prispevke. Žal, da je teh med našimi člani in članicami le primeroma malo število. Dobro in priporočljivo bi bilo, da bi tudi drugi, ki le preradi in predolgo zaostajajo s plačevanjem ases-mentov, posnemali gori navedene člane in članice. Sedaj pa še nekaj o naših prireditvah pretekle poletne sezone. Vsi pikniki, ki so bili prirejeni v pc^etni sezoni, so se dlobro obneslij Tudi piknik društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se .je dobro in zadovoljivo obnesel, kar se vidi iz dejstva, da je društveni blagajni prinesel nad S200.00 čistega dobička. Prav lepa hvala vsem, ki so se piknika udeležili in s tem pripomogli k dobremu uspehu istega; istotako lepa hvala tistim, ki so na pikniku opravljali gotove potrebne opravke, da se je vse tako povoljno završilo. Vsem prav lepa hvala! Ob 'prilikah raznih društvenih prireditev pretekle poletne sezone sem se večkrat domislil fantovske pesmi, ki smo jo fantje ob večerih prepevali, ko smo vasovali: “Bolj ko prot’ jutru gre, rajši me ’ma dekle . . .” Kajti na piknikih je bilo vselej najbolj “luštno” takrat, ko je šlo proti koncu ali proti jutru. Vsako nedeljo so se slišali slovenski govori, slovenske pesmi in godbe. Vršile so se vsakovrstne zabave, za katere smo se zanimali in se veselili med svojimi znanci in prijatelji. Za zadnji piknik te sezone, ki bi se bi) imel vršiti 2. septembra, je bilo že vse pripravljeno, pa nam je dež vse pokvaril. Vsi smo se veselili, kako bo še enkrat prijetno na pikniku, pa je ves dan dež padal in smo morali žalostni sedeti doma. — Bratski pozdrav! Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. prišla na po! poti, sva zaslišala glasno meketanje in jaz sem možička vprašal, kaj naj to pomeni. Moj spremljevalec je malo pomežiknil in odgovoril, da je tisto mati od nekdanje Ter-bovičeve kozice, ki menda misli, da ji kdo vodi izgubljeno hčerko nazaj. Dne 3. septembra sva z dr. Archem obiskala sobrata Franka Mikca na njegovem domu, kjer sva bila prav lepo postrežena. Najlepša hvala za naklonjenost in postrežbo! Ako bo kdaj prilika, bom skušal povrniti. Kot sem že zadnjič poročal, bo naše društvo št. 116 JSKJ praznovalo 20-letnico s v o j e g a obstanka s primerno prireditvijo dne 27. oktobra 1934. V i-rnenu našega društva torej še enkrat prosim vsa tukajšnja in okoliška društva, da ne bi na isti dan prirejala svojih veselic. Društva v tej okolici bodo dobila vabila za poset naše prireditve in upam, da se bodo tudi odzvala. Navzočih bo tudi več glavnih odbornikov, tudi iz drugih držav. Kateri se udeležijo, bom pozneje poročal. U-pam, da se udeležijo vsi tisti glavni odborniki, ki so dobili pismena povabila. Prosim jih, da brez odlašanja odgovorijo, da bo društvo zamoglo izdelati program. Vdlage, Italian Village, Pantheon, Colonial Village, Merrie England, Midget City, Fort Dearborn, Lincoln Group, The Bowery, Black Forest Village, in Wings of a Century. Vstopnina na te prostore je navadno V nedeljo 23. septembra se vrši seja Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, in sicer se vrši ta seja na Centru, Pa. Želeti je, da bi bila po svojih zastopnikih zastopana vsa društva, ki spadajo k Zvezi JSKJ društev; društva JSKJ v tem okrožju, ki še ne spadajo k Zvezi, pa. naj bi pristopila, ker ni nobene pristopnine. Dalje je želeti, da bi oživela tudi co-nemaughška Zveza JSKJ društev. Pred kratkim sem se sestal z nekaterimi uradniki iste in sem jih vprašal, če je njih Zveza za večno umrla, pa so mi rekli, da samo spi. Tako tudi jaz upam, da samo spi in da. jo bo mogoče ob priliki prebuditi. Ako pa je ne bo mogoče več oživeti, bi pa priporočal, da vsa tista društva, ki verjamejo v korist takih zvez ali federacij, pristopijo k naši Zvezi. Enkrat sem bil na njihovi se.ji v Kray-nu, pa so bili vsi jako vneti za Zvezo. Zato priporočam društvom v Conemaughu, Johns-townu in okolici, da skličejo sejo in oživijo njihovo Zvezo; ako pa to ni mogoče, pa naj se po svojih zastopnikih udeležijo seje Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, ki se bo vršila v nedeljo 23. septembra v Centru, Pa. Naj še omenim, da bo .tukaj-šno društvo št. 142 SSPZ priredilo vinsko trgatev na večer 13. oktobra. Kot tajnik omenjenega društva, vabim člane raznih jednot in zvez in vse posamezne rojake in rojakinje, da po-setijo to prireditev, ker vinske trgatve že več let ni bilo v tej okolici. — Bratski pozdrav! Jurij Previc, preds. društva št. 116 JSKJ. Chicago, III. Chicaška svetovna razstava se približuje k svojemu koncu. Nekako šest tednov še in vrata se bodo za vedno zaprla. Chicaški Slovenci so gotovo v veliki večini posetili to razstavo, vendar pa mislim, da jih je zelo malo, ki so si ogledali vse, posebno tako zvane “Concessions,” kjer so posebne vstopnine. Vse to si ogledati za zelo malo vstopnino, rekel bi, skoro zastonj, bomo imeli priliko v ponde-ljek, 17. septembra. Ta dan je namreč “Constitution Day” in za predprodajo so izdane vstopnice po $1.00. Za ta dolar imate poleg vstopa na razstavni prostor tudi 22 kuponov, s katerimi lahko obiščete 22 prostorov (Concessions) in sicer: Lagoon Boat Ride, Sky Ride, Skyride Tower, Motordrome, Frank Buck’s Jungle, Swiss Village, Neptune’s Follies, Streets of Paris, Baby Incubators, Hawaiian Gardens, Life, Belgian po 25c ali celo več, z drugo besedo rečeno, vi dobite za vaš dolar vrednosti šest dolarjev. Ker se pa te vstopnice pri vratih najbrž ne bodo prodajale, ampak se prodajajo le v predprodaji, vsled tega sem prevzel prodajo teh vstopnic tudi jaz. Kdor se zanima, naj se požuri dokler jih imam v zalogi. Pred kratkim je tu umrla Mrs. Mary Otrin. K nobenemu podpornemu društvu ni spadala, zavarovana pa je bila pri neki zavarovalninski družbi. Bolezen ji je vzela vse prihranke, tako, da je zaostala s plačili pri zavarovalninski družbi dva meseca, vsled tega družba ni izplačala celo posmrtnino, ampak samo svoto, kolikor je bil vreden certifikat, kar je komaj zadostovalo za skromen pogreb. Ako bi ona spadala k slovenskemu društvu, gotovo bi se to ne pripetilo. Člani društva Zvon št. 70 JSKJ, povejte to svojim prijateljem in znancem in pridobite jih v društvo. Prihodnja seja se bo vršila v soboto, 15. septembra, ob 7. uri zvečer. — Bratski pozdrav! John Gottlieb, preds. društva št. 70 JSKJ., 1845 W. Cermak Rd. o------------- se niso ganili. Vlomilec je bil •■voje zasledovalce — hipnotiziral! Preden je izginil v noč, je sam potegnil samokres iz žepa in izbil policistom zapovrstjo orožje iz rok. Pred tremi tedri je padel policiji ponovno v roke in takrat se ni utegnil izmazati. Brez nadaljnjega je priznal vse grebe, ki so mu jih navedli, dejal pa je, da načina, kako izvršuje svoja dejanja, noče izdati, ker je to P°* slovna skrivnost,” ki jo bo pieJ potreboval, nego se policiji sa-nja. Mož je tedaj že vedel, da spet ušel. In to se mu je tu 1 posrečilo. Pod pretvezo, da Je bolan, se je dal prepeljati v je niško bolnišnico in tu je neke n° či s hipnozo uspaval svojega paznika in ušel. Paznika, ki sam ne ve, kdaj se je to zgodilo, s0 odpustili iz službe, toda to j'111 kaj malo pomaga. -------o------- RASTLINE DIHAJO Že večkrat so razni razisko valci domnevali, da imajo tu1 rastline neko vrsto voha, to la te domneve doslej niso ni o g J dokazati. To je storil se aj vsaj za neke rastline neki ame riški botanik. Uporabil je za svoje eksperimente znano ‘ 016 sojedo” rastlino rosiko. Nek0 iiko oddaljeno od nje je obes1 košček svežega mesa. Rastlin® je potem pokazala razločno ° račanje proti mesu, dokler g® ni dosegla. Seveda pa je b' to obračanje silno počasno 111 se ni dalo ugotoviti s Pr_°stl!^ očesom, temveč na ta način, je filmski aparat v presledki po 40 minut napravil po en P° snetek. Pri projekciji se je P° tem vsa procedura skrajšala n® nekoliko sekund. Ker rastlina z mesom ni 1 v nobeni dotiki, ga je mog‘ doznati edino na ta način, a kor mi duhamo kakšne sno^ 'V VSE LINIJE IN pabNIKJ, Mi smo oficijelni zastopniki za vse ,u£0ju linije in parnike in Vam v vsakem j^jij. lahko postrežemo, če potujete v star ^jn* ali če želite koga dobiti iz starega ct>Iie Pišite- nam po Vozni red parnikov 1 kart. POŠILJANJE DENARJA . flnio pošiljanju denarja v stari kr«J . (1ji •15 let Izkušenj in zato ste lahko 7a bodete dobro postreženi, če se ^bm nas, kadar pošiljate denar Sedaj 8 cene za dinarje lire sledeče: ,.n L>r Za 5 3.00 110 DinIZa $ 9.35 J J* Za 5.00 100 Din|Za 18.25 l\r Za 10.00 400 DinIZa 27.30 J,ir Za 20.00 815 Din Za 4 4.75 ” ‘ j,ir Za 24.25 l.opo DinjZa *88.50 1.«" Za 4 8.00 2,000 Din| g Vs V navedenih cenah so zaj>opa stroški. — Pošiljamo tudi v am. dol* ^ Ker se cene sedaj cesto menjajo, ,8®jjndoli' j dene cene podvržene spremembi, nori * DRUGI POSLI S STARIM KR.^!bo’ ?!i Ako vabite pooblastilo, kupno pogo kako drugo listino za stari kraj. *c imate /kak drug posel s starim kr»J obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, iskovin! od najmanjše do največje za društva in posameznike izdeluje lično moderna slovenska nnijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE- cleveland,ohi°J GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI j,9 najbolj razširjen sl°^w[a' list v Ameriki; donaša v.boij§» nje svetovne novosti, naKnjn0' izvirna poročila iz stare eV0(je vine; mnogo šale in P* jeV. romanov najboljših pisat Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiU8 Vsa pisma naslovite na- GLAS NARODA 216 W. 18th St., New Mož s tisoč imeni White Valley, Pa. V dneh 2. in 3- septembra sem se bil udeležil športnih prireditev, katera so štiri angleško poslujoča društva SSPZ priredila v Canonsbuigu oziroma v Strabane, Pa- Udeležba je bila zelo velika in tako sem se sestal in raztovarjal z mnogimi znanci. Tako sem prišel v pogovor tudi z nekim priletnim možičkom, k* me vPra_ Šal, če sem že bil v Drenikovem parku. Ko sem odgovoril, da še nisem bil tam, se Je P°nudil, da gre in mi dotični park poka že. Ponudbe sem se poslužil, ker sem pač želel videti tisti Solunski listi poročajo z velikimi črkami, da .ie pred kratkim aretirani zločinec Carleoglu, eden največjih sleparjev in vlomilcev v Orientu, ponovno pobegnil iz ječe. Mož ima za seboj kaj pisano preteklost. Baje izvira iz ene najboljših atenskih družin in je celo diplomiran inžefijer, zašel je pa kmalu v slabo družbo in se vdal pustolovskemu življenju. Pred nekoliko leti se je samo s pravočasnim begom rešil, da mu niso zaradi velikopotezne in pre-vejane sleparske afere pristrigli peruti za zmerom. Nemirna kri ga je potem gntlla od dežele do dežele. Arabija je postala njegova druga domovina in kakor je sam s ponosom pripovedoval, se je seznanil s proslulim arabskim Napoleonom, vahabitskim kraljem Ibn Saudom, ki je njegovo prijateljstvo cenil baje nad vse. V Orientu se je Carleogla naučil tudi vsakovrstnih fakirskih spretnosti, ki jih sijajno ob-lada, kakor kažejo poznejši dogodki. Iz še neznanega razloga se je pustolovec pred nekoliko meseci mil na Grško in začel takoj na debelo vlamljati. Niti najboljše oklopne blagajne se mu niso mo-^le upirati, sto tisočaki v denarju in dragocenostih so postali njegov plen. Po mnogih brezuspešnih pogonih je policija “moža s 1.000 imeni,” kakor ga naziva j o zaradi neštevilnih imen, s katerimi nastopa, končno le zasačila med vlomom, v vilo nekega indu-strijca v Drami. Zdelo se je, da je beg izključen. Toda Carleoglu je z nezaslišano drznostjo skočil skozi okno na dvorišče in se ni pobil navzlic veliki višini. Policijski uradniki so hoteli streljati nanj, toda prsti so jim bili kakor primrznjeni na peteline in VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja; KADAR rabite lcajco pooblastilo ali kako izjavo /a stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.80 100 DinIZa $ 9.35 100 Lir Za 5.85 200 Din|Za 18.30 200 Lir Za 7.50 300 Din Za 4 4.60 500 Lir Za 12.25 500 Din Za 88.20 1,000 Lir Za 24.25 1,000 Din Za 176.00 2,000 Lir Navedene cene so podvržene premcinbi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužite, za cene in pojasnila. Slovcnic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York, N. Y.