teto XLIX - št. 12 - CENA 110 SIT Kranj, torek, 13. februarja 1996 Poljšiška Julija in podmaršal Jožef Le malokdo ve, da Prešernova izvoljenka Primičeva Julija izvira s Primčeve kmetije na Poljšici« stran 6 I i UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska^ Banka _Banka sk kot državnik vatikanske države in pastir vesoljne Cerkve v petek, 17. maja popoldne, iz Slovenije °*>roma iz Maribora pa bo z ^driiniin letalom odpotoval y nedeljo, 19. maja. V sobo-to> 18. maja, bo pri nas Praznoval 76. rojstni dan, so P°vedali na današnji časnikarski konferenci predstavni-državnega in cerkvenega Popravljalnega odbora, ki ju godita minister za notranje jadeve Andrej Šter in ljub-Jfnski pomožni škof Lojze Uran. Oba odbora vzorno ^delujeta. Papež bo obiskal ,Vse tri slovenske škofije in s tem izrazil ponovno priznanje ne le slovenski državi, ki jo je Vatikan kot prvi priznal 13. januarja leta 1992, ampak tudi Slovenski škofovski konferenci, ki jo je Vatikan priznal 19. februarja leta 1993. Slovenija bo s papeževo prisotnostjo, z njim bo iz Rima prišlo okrog 100 ljudi iz spremstva in blizu 60 časnikarjev, akreditiranih v Vatikanu, proslavila 1250. obletnico katolištva, saj sta bila leta 746 krščena karan-tanska kneza Gorazd in Ho-timir. Sveti oče bo priletel na brniško letališče, kjer bo sprejet z najvišjimi častmi. Nato se bo na Brdu pogovarjal s predsednikom republike Milanom Kučanom, nato pa 1 PROGRAMI I le KRANJ • Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Digital Logic l ) /KABELSKA TV JJjJl^J i, ^ KAMNIK - DOMŽALE **CA»T£f Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 ^VAŠE OČI IN UŠESA odšel v Ljubljano, kjer bo v stolnici srečanje s škofi, duhovniki, redovniki, redovnicami in laiki. Prenočeval naj bi na nadškofiji, naslednji dan pa maševal v Stožicah, obiskal Zavod sv. Stanislava, se pogovarjal s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, nato pa odšel v Postojno na mednarodno srečanje mladih. V nedeljo bo z letalom Adrie poletel iz Ljubljane v Maribor, maševal, po pričakovanju posvetil škofa Slomška v svetnika (kongregacija za zadeve svetnikov svojega dela še ni končala, vendar je upanje, da bo pozitivno) ter sprejel slovenske kulturnike in znanstvenike, nato pa z letalom Adrie, kar se redko dogaja, poletel v Rim. Ponavadi vedno potuje z Alitalijo. Na mašah naj bi bilo blizu 300.000 ljudi, na srečanju v Postojni pa med 40 in 50.000. Udeleženci bodo lahko dobili posebne vstopnice za udeležbo, ki bodo omogočale večji red in lažje usmerjanje ljudi. Imeli jih bodo po župnijah in raznih pisarnah ter uradih. Obisk papeža je namreč varnostno izredno zahteven in je res dogodek stoletja v Sloveniji. • J. Košnjek P UG0D NO! KURILNO OUE po nižjih Cenah NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN za mobitel URADNI Iprodajalec J y\*M POKLIČI ZDAJ KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ jANJJ III. slovenska razstava NARAVA - DIVJAD - LOVSTVO • prikaz slovenskega lovstva 1 • najmočnejše trofeje • likovna dela in fotografije 1 • prodaja lovske opreme I KRANJ, 9. - 18. 2. '96 GORENJSKI SEJEM IŠKI KLUB 486/80 že od 131.795,00 SIT ali 7.071,00 SIT mesečno! ?1>1 /F*x: 064/ 22 10 4« Tel. 79-30 Kaposi ESCORT že Od - 22.499 DEM Super popusti za modele ESCORT v zalogi! Ugodni KREDITI ter LEASING! Staro za novol Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 SLOVENCI NA KOROŠKEM Pomembni dogodki med Slovenci na Koroškem Jubilej Zveze slovenskih izseljencev Zveza slovenskih izseljencev je letos prejela tudi Hschlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Zveza slovenskih izseljencev, ustanovljena prvega februarja leta 1946, njen prvi predsednik pa je bil Vinko Groeblacher, je proslavila pol stoletja uspešnega delovanja. Izseljevanje je med drugo svetovno vojno hudo prizadelo Slovence na Koroškem. Prizadetih je bilo nad 1000 ljudi, zato so lažne trditve, da je bilo medvojno izseljevanje Slovencev na Koroškem nepomembno. Takoj po ustanovitvi je bila Zveza izpostavljena hudim pritiskom. 13. avgusta leta 1946 je bila celo uradno razpuščena. Izseljenci so se pritožili, nezakonita prepoved pa je bila razveljavljena šele 22. julija leta 1947. Zveza slovenskih izseljencev se je odločila, da bo na Radišah stal spomenik preganjanja. Stal bo ob cesti Žrelec - Celovec, kjer je bilo zbirno taborišče, iz katerega so aprila leta 1942 Slovenci odhajali v pregnanstvo. Sedanji predsednik Zveze slovenskih izseljencev je Jože Partl. Zveza je letos dobila tudi Tishlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Podelitev Tischlerjeve nagrade Zvezi slovenskih izseljencev. Od leve proti desni dr. Reginald Vospernik, ravnatelj slovenske gimnazije, Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, predstavniki Zveze izseljencev Marko VVieser, Jože Partl (predsednik) in Hanzi Ogris ter Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze. - Foto: Slovenski vestnik Celovec V Svečah, kjer je pokopan narodni heroj Matija Verdnik -Tomaž, ie bila tradicionalna spominska svečanost, ki se jo je, kljub slabemu vremenu, udeležilo veliko ljudi, tudi iz Slovenije. Govornika sta bila podpredsednik Zveze koroških partizanov Lipej Kolenik - Stanko (predsednik Janez Wutte - Luc je*bil zaradi bolezni zadržan), v odsostnosti predsednika Zveze slovenskih organizacij marjana Sturma pa je govoril predsednik upravnega odbora te organizacije dr. Janko Malle. Ob Tomaževem grobu so govorniki poudarili tudi pomen bolj državniškega odnosa države Slovenije do Slovencev na Koroškem, ki je sedaj še preveč strankarsko obarvano. V kulturnem programu je sodelovala tudi jeseniška pesnica Helena Grzetič, kvartet z Jesenic, pesmi Mihe Kliriarja pa je brala Irena Kalamar. • J.Košnjek Izrael, ne Amerika Ljubljana, 13. februarja - Pri nas dviguje precej političnega prahu odločitev, da Slovenska vojska kupi opremo za zveze pri izraelskem proizvajalcu Tadirran m ne pri ameriškem podjetju Harris. Ameriško podjetje se je pritožilo, o nakupu in izboru pa se je tudi pri predsedniku vlade pozanimal ameriški veleposlanik v Sloveniji Victor Jackovich. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je terjal od obrambnega ministra Jelka Kacina natančno poročilo o nakupu in revizijo odločitve. „ IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati črno zvezdico", ki je tokrat srečna hišna številka in druiini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Vanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c,..). Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas po kliče ie danes, najkasneje pa jutri, v sredo, do 14. ure - kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le prvi, ki nas pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drulino." Jutri nadaljevanje seje državnega zbora Šolska zakonodaja pred sprejemom Poslanci morajo do konca tokratne seje obravnavati še blizu 20 točk dnevnega reda. Ljubljana, 13. februarja - Seje državnega zbora noče in noče biti konec. Vmes je bila tudi prekinjena zaradi izrednih sej, na katerih so volili manjkajoče ministre v Drnovškovi vladi. Do konca je še kar nekaj točk dnevnega reda. Najpomembnejše so sprejem šolskih zakonov. Temeljni zakon o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja je že sprejet, sprejeti pa je treba še zakon o osnovni šoli, zakon o vrtcih, zakon o gimnazijah in zakon o izobraževanju odraslih. V tretji obravnavi je tudi predlog razvoja gozdov v Sloveniji. V drugi obravnavi pa bodo poslanci obravnavali predlog zakona o telekomunikacijah, predlog zakona o poštni dejavnosti, predlopg zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in predlog zakona o Uradnem listi. V proceduro pa prihaja tudi predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja. Predsednik in ministri. Težko do novih občin Očitno bo ustanavljanje novih občin in spreminjanje sedanjih 147 v prihodnjih letih do novih lokalnih volitev aktualna tema. V državnem zboru je nad 30 zahtev po ustanovitvi novih občin in spreminjanju meja sedanjih. Najbolj znana je zahteva Je- zerskega po ustanovitvi samostojne občine in po ocenah poslancev in ljudi iz službe za lokalno samoupravo imajo Jezerjani kar precej šans za svojo občino. V drugo parlamentarno obravnavo gre tudi nov zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Pred- log zakona prinaša nekatere novosti. Za kakršnekoli spre' membe pri lokalni samoupr*' vi so predvideni trije p0' stopški: predhodni postopa z referendumom, zakonodaj' ni postopek in postopek k°fl' stituiranja novoustanovljen1" občin. Novo je tudi določil0' da so spremembe mogo^ samo enkrat med starimi i" novimi volitvami v občinske svete, najkasneje pa pol lela pred novimi lokalnimi volitva' mi. čeprav so bile zahteve, »I naj bi državni zbor mor2' spoštovati izidi referendum*1 vladna služba za lokalno sa| moupravo predlaga, da bi iffle referendum posvetovalni zna' čaj in državni zbor lahko, # tako oceni, odloči drugače. ' Sloveniji bodo naslednje 1°' kalne volitve leta 1988, z»Jj lahko spremembe pri občisfl*1 razdelitvi države lahko pri&' kujemo v prihodnjih dve letih. Sedanji državni zbor b° namreč težko kaj spremen'1 • J.Košnjek Spomeniki revolucionarjem v Ljubljani Odločali naj bi Ljubljančani V ljubljanskem mestnem svetu je že osnutek odloka, po katerem bi spomenika Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču odstranili. Okrog tega je bilo v ljubljanskem mestnem svetu že precej prepirov. Predlagatelji odstranitve spomenikov, ki naj bi ju nadomestila "ideološko neopredeljena spomenika" neznanemu junaku in osamosvojitvi Slovenije, so sprva hoteli sprejeti odlok po hitrem postopku, sedaj pa gre osnutek v normalni postopek. Ljubljanski borci pa so že sprožili pobudo za referendum o usodi spomenikov v Ljubljani. Če bo za referendum 10 odstotkov volivcev (to je okrog 14.500), potem ga bodo tudi speljali, za kar je zadolžen mestni svet. Predlagatelji odstranitve spomenikov imajo proteste za "boljševistično mašinerijo". • J.K. Trije so za sodelovanje Župani obmejnih občin iz Slovenije, Avstrije in Italije so še vedno zagovorniki organizacije zimskih olimpijskih ij»cr leta 2006. Kranj, 13. februarja - Župani obmejnih občin iz Ziljske doline na Koroškem, Kanalske doline v Italiji ter slovenskih občin Kranjska Gora ter treh iz Posočja so na sestanku v Bovcu meni"' daje treba s sodelovanjem nadaljevati, pri čemer jim lahko izč^n9 pomaga tudi evropska unija. Aktulani so skupni turistični projekti / okviru obmejne regije. Avstrijci so že pokazali pripravljenost za \ financiranje nekaterih projektov. Skupna turistična regij3, Je realnost. Do leta 1918 je imelo to območje skupno zgodovino. Potem je bilo sodelovanje dolgo pretrgano, sedaj pa so spet realne možnosti za njegovo ponovno vzpostavitev. Pobudnika oblikovan* j a turistične regije na tem območju sta profesorja s celov8ke univerze prof. dr. Andrej Moritsch in dr. Friedrich Zimrnermanp; Na srečanju v Bovcu so menili, da je ideja o skupno organizaciji zimskih olimpijskih iger še vedno aktualna, kandidirah naj bi & organizacijo iger leta 2006. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI Kdo je koga kupil Socialdemokratska stranka Slovenije ne soglaša s prenovo šolstva na način, ki se sedaj sprejema v državnem zboru. Politika vnovič jemlje šolske vajeti v svoje roke, skoraj sto predlogov stranke k šolski reformi, ki je največja v zadnjih 50 letih, pa je bilo zavrnjenih. Interpelacijo zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja bodo dopolnili tudi z napakami pri pogajanjih s Hrvaško, napaka pa je bil tudi nakup sistema zvez pri v državi, ki ni članica Nata, kar nas oddaljuje od te vojaške zveze, meni SDSS. Sprašuje se, zakaj ne sedejo na zatožno klop odgovorni za propad Elana, saj to ne morejo biti finančniki, referenti ali raču-novodkinje. Slovenski krščanski demokrati so zadovoljni z novim razmerjem sil v vladi, ki odraža razmerje sil v državnem zboru. Nova ministra dr. Janez Dular in dr. Andrej Umek sta se lotila dela, glede zunanje politikeun interpelacije zoper ministra Thalerja pa je Lojze Peterle dejal, da v stranki spoštujejo koalicijski sporazum, ki naj bi zagotavl- jal tudi v zunanji politiki otipljive rezultate. Združena lista socialnih demokratov, ki je izstopila iz vladne koalicije, poudarja svojo načelno držo in graja tiste opozicijske stranke, ki so pri glasovanju o spremembi pokojninskega zakona stopile na vladno stran in omogočile sprejem zakona tudi po odložilnem vetu državnega sveta. Slovenska nacionalna stranka poudarja, da je glasovala proti kratenju pravic slovenskim upokojencem in zoper to, da imata ministrstvi za obrambo in notranje zadeve samostojni računovodstvi. Pri spremembi pokojninskega zakona je premier dr. Drnovšek kupil glasove tam, kjer je bilo to mogoče. Skupino Lap, Kopše, Verzolak, Stanič, Eržen, Lenarčič, pa še koga, je gospod Drnovšek z obljubo izglasovanja zakona, ki bo navedene upokojil po koncu mandata. Šlo je za zlorabo oblasti in uveljavitev pravice močnejšega, čemur pa Slovenska nacionalna stranka nasprotuje. Slovenska nacionalna desnica odgovarja obtožbam Združene liste in pravi, da je govorjenje o podkupovanju laž, in da ni skrajna, ampak samo nacionalna desnica, ZL pa so skrajna levica (komunisti). Združeno listo sprašujejo, kje je obljubljenih 100.000 novih delovnih mest, rešitev Slovenije pa je v dekomunizaciji oziroma Havlovem zakonu. • J.K. Slovenska ljudska stranka Zbor kranjske podružnice Kranj, 13. februarja - V Kranju je bil v nedeljo izredno uspešen občni zbor podružnice Slovenske ljudske stranke Sorsko polje. Ugodno so ocenili program dela in se preimenovali v podružnico Kranj. Za predsednika so izvolili Janeza Porento iz Stjažišča, občnega zbora pa so se udeležili Marjan Podobnik, predsednik stranke, Ciril Smerkolj, predsednik sindikata Slovenske kmečke zveze, Irena Oman, poslanka državnega zbora, Andrej Lombar, predsednik mladih SLS in kranjski župan inž. Vitomir Gros. Za popestzritev je poskrbel Kranjski kvintet. • J.Kuhar Združena lista socialnih demokratov Konferenca v Škofji Loki Redna konferenca območ organizacije Združene lisje ^ cialnih demokratov bo y 13. februarja, ob 18. u hotelu Transturist. Gost ference bo vodja PosIa/' fii skupine v državnem zb . Miran Potrč, osrednja tema L bo položaj stranke po izstop vladne koalicije. • J.K. Javna tribuna v Kamniku 1 Občinski odbor Zelen»p Kamnik organizira dane« 13. februarja, javno trit»un o privatizaciji in prob' min, povezanih z njo. G° tribune bo mag. Tone Kjj| ki je v Sloveniji najod^ vornejši za privatizacij .j pretekli teden pa je, v izvoljen za novega nnn tra za delo, družino » socialne zadeve, zato , marsikaj lahko P,°veilj. tudi s tega področja. 1 buna bo 18. uri nad KaVa no Veronika. • J.K. (MS«IM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direikto • Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, ViWg Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: M«S j Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-°l Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in pel*■' Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek P" stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT Še vedno vroče najemnine občinskih socialnih stanovanj na Kidričevi cesti Mestna uprava "sodalcem" ne popušča Pravilnik za izračun neprofitnih najemnin, ki ga je avgusta lani sprejela vlada, osvojila pa tudi uprava mestne občine Kranj, nekako ne gre skupaj s statusom stanovalcev v novih občinskih socialnih stanovanjih na Kidričevi cesti. Zaman vse prošnje in pritožbe? Kranj, 9. februarja - Avgusta lani je slovenska vlada sprejela nov pravilnik o metodo-'ogiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki je lastnikom stanovanj dala osnovo za Kračun najvišje dovoljene neprofitne najemnine. Pravilnik je sprejela tudi mestna °bčina Kranj (župan) in Domplanu, ki upravlja z občinskimi stanovanji, naročil izračun najemnin po novem. V kategoriji neprofitnih najemnin so tudi na-j c m ni ne za socialna stanovanja, v katerih prebivajo ljudje z "dna družbene lestvice". Položnice so razburile zlasti stanovalce v občinskih socialnih stanovanjih na Kidričevi cesti v Kranju v preurejeni poslovno stanovanjski stavbi nekdanjega dijaškega doma. Stanovanja so bila namreč zgrajena po letu 1991, to je Po uveljavitvi stanovanjskega zakona. Za nova stano- „•■,„.„. 7n nim1ie in vanja pa velja drugačna vanj se je najprej obrnila na ju mimstrsi:va :» ra metodologija za izračun na- kranjskega župana Vitomirja prostor, in i jemnine kot za stanovanja, Grosa, ki jim je konec sep- ko komisijo za peticije,, Ki ji tembra razložil -grajena pred 19, oktobrom 1991. Najemnina predstavlja 3,8 odstotka vrednosti stanovanja, vrednost pa se množi s Številom točk, vrednostjo točke 3,75 marke (v tolarski protivrednosti), uporabno površino in vplivom velikosti stanovanja. Naj emnina v starejša stanovanja. teh stanovanjih je tako v Pravne podlage za hipu poskočila za 186 od stotkov. osnove za izračun povečnih najemnin, jim svetoval, naj na Centru za socialno delo v Kranju zaprosijo za dodatek (subvencijo) k najemnini, kot možnost pa jim je omenil tudi menjavo za cenejša Za starejša stanovanja je osnova za izračun najemnine 29,9-odstotna vrednost stanovanja, medtem ko se vrednost točke dviguje postopno in po letu dm doseže 3,75 rnarke. Skupina stanovalcev iz občinskih socialnih stano- pritožbo ni? Ker v Kranju niso dobili odgovora, kakršnega bi želeli, so se stanovalci obrnili tako na predsednika države Milana Kučana kot na varuha človekovih pravic Iva Bizjaka, pritožili so se tudi na republiško stanovanjsko inšpekcijo, ki je vlogo odstopila stanovanjskemu sektor- predseduje domačinka Irena Oman. Tudi na teh naslovih so stanovalci dobili približno enake odgovore kot na kranjski občini. Urad predsednika države je vlogo odstopil Centru za socialno delo Kranj, Ivo Bizjak je obljubil, da se bo pozanimal pri pristojnih državnih organih, komisija za peticije pri državnem zboru pa jim je odgovorila, da je mestna občina Kranj novi pravilnik za izračun neprofitnih stanovanj pač uveljavila za vsa občinska stanovanja ter prizadetim stanovalcem svetovala zamenjavo s cenejšimi stanovanji. Pomaga lahko le občinska oblast Skratka, nič optimističnega. Vprašali smo tudi v stanovanjskem sektorju ministrstva za okolje in prostor, od koder stanovalci "razsodbe" še niso prejeli. Zanimalo nas je predvsem to, ali so stanovanja (v stari zgradbi) dejansko nova in če ni morda, glede na razpis in kasnejše odločbe o dodelitvi socialnih stanovanj pritožba stanovalcev vendarle upravičena. Zvedeli smo, da pravne podlage za pritožbo ni. Edina mogoča rešitev za stanovalce je mestna občina. Ta s sklepom lahko določi nižjo najemnino kot jo je Domplan izračunal po pravilniku. Pravilnik namreč določa elemente za izračun najvišje dovoljene neprofitne najemnine. Torej je ta lahko tudi nižja, če tako odloči oblast mestne občine Kranj. Izračun najemnine v socialnem stanovanju na Kidričevi cesti smo dali preveriti v "neodvisno" Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, ki v Kranju upravlja z okroglo 125 stanovanjskimi objekti (občinskimi stanovanji ne) in nima pritožb zaradi novih izračunov najemnin. Ugotovili smo, da so računi glede na metodologijo, ki jo je Domplanu dala mestna uprava, pravilni. Sporen razpis? Ob tem je direktor zadruge Franci Teran še povedal, da je zadruga za vsa stanovanja, s katerimi upravlja oziroma je lastnica, uporabila metodologijo 2,9-odstotne vrednosti stanovanj; tudi za prazna stanovanja, ki jih je oddajala novim najemnikom po letu 1991. 3,8-odstotno vrednost je upoštevala le pri najemni nah za nova neprofitna sta novanja na Mlaki pri Tržiču, katerih oddajo je razpisala 19. januarja letos. To je bil prvi razpis za oddajo neprofitnih stanovanj na Gorenjs kem, katerih pogoji (najemnine) so kandidatom jasni. Stanovalcem, ki so se veselili vselitve v občinska socialna stanovanja na Kidričevi cesti v Kranju, se namreč ob podpisu pogodb ni niti sanjalo, kaj jih čaka. In morda je edini, ki lahko postavi pod vprašaj pravilnost metodologije za izračun njihov najemnin, prav razpis. Treba bo torej počakati na končno pisno mnenje ministrstva. • H. Jelovčan Srečanje koroških Slovencev z občani Škofje Loke Stopimo v slovenski prostor ®d ponedeljka do petka se bo v Škof ji Loki zvrstila vrsta prireditev, s katerimi se želijo koroški Slovenci predstaviti in okrepiti sodelovanje z domovino. lk°ija Loka, 12. februarja -£°foškJ Slovenci menijo, da J° bili dosedanji stiki z do-J*°vino izrazito enostranski n na za Slovence Karavanke J'Kakor ne bi smele prebijati meie. Zato protes-jjJaJ°_ proti ukrepom In Igranju, ki ga je na meji cl« « frvaja« Avstrija kot •antca Evropske skupnosti. Škofja srečanji naj bi okrepili pobrat versko sodelovanje ter pre- začetnem dobrem, sicer enos- glih miz ter pogovore o Avstriii Ohi«ir «« nn™ dstavili probleme slovenske transkem sodelovanju precej možnostih sodelSva^a v ^os NovnarSnfsvet ffiSdh "fflftfc c, * • 2vodeneto'Jf° *e odtočuC da si podarstvu in kmetijstvu, ki se Stovt^KriS^kzk^m Koroški S ovenci pogrešajo za prvo srečanje izberejo prav bodo vrstili od ponedeljka do na zveza, s£SS£ gosrS- pnstnejših stikov z matičnim Skofjo Loko, kar so v Škofji petka. Želijo, da Slovenci v d a r s k a z ve J ° ™ narodom v domovini, zato so Loki z veseljem sprejeli. Za domovini bolje spoznajo po- DušnonastirskiI u»/i;wviJL se odločili, da organizirajo srečanje koroških Slovencev z ložaj koroških Slovencev, ^USnoPas.tirskl .urad.,z Cd?v- vrsto srečanj in predstavitev občani Škofje Loke so pripra- vzroke za asimilacijo, še ved- svoje dejavnosti po različnih vili vrsto razstav, kulturnih no neugoden položaj slo- prireditev, predavanj, okro- venske manjšine krajih v Sloveniji. Ker je Loka že dolga leta i okrepili pobratena z občino Sele na odarsko, kulturno in Koroškem, ta vez pa je po ca, uradni gostitelj je občina Škofja Loka, soorganizator pa Zveza kulturnih organiza-v državi cij Škofja Loka. • S. Žargi ™Dram srečanja s koroškimi Slovenci *radu°a£ Jek (včeral) )* bUa ob 19- v 8aler'J'i rut Loškem foiitin. yn-tv ™Zstave "Ziljska noč" s kulturnim programom srednjih f/ler 'z Zdomca, v torek ob J& uri v predavalnici raZstava i m- Fodnu predstavitev dvojezičnega šolstva in ieJW soh'le^ni^ cenikov; v sredo dopoldan se bo v mali sobi ho,, °°čine predstavilo kmetijstvo, popoldan pa v sejni Uri bf, *a "Ofuturist gospodarstvo koroških Slovencev. Ob 18. Ttarint(?pila1 Mohorjeva drufba, ki bo v knjižnici Ivana na pj^a od komunalnih nadzornikov-Predsednik krajevne skup. nosti Center Franc Bened»» na vprašanje, kako na zadev gledajo meščani, brez bese zamahne z roko, potem P pove le to, da je odstopa komisija za izdajo dovolil111,, za vožnjo v "prepovedan0 mesto. Njegov odgovor, prav kratek, je zgovoren-H. J., foto: T. DoU Križi in težave denacionalizacije Lažje je bilo vzeti, kot je vrniti Od 790 zahtev za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev območju upravne enote Kranj je nerešenih se 445. Jeza na KŽK Kranj. Kranj, 13. februarja - Na območju upravne enote Kranj, ki zajema občine Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Cerklje, delajo tri strokovne komisije za denacionalizacijo, in sicer komisija za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, komisija za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij ter komisija za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Niz ovir, tudi zakonskih, ki zavezancem za vračilo dajejo možnost, da se uspešno izmikajo vračilu, tako iz upravičencev za vračilo kot iz ljudi, ki vodijo postopke na prvi stopnji, dela "pajace", kot se je ironično izrazil načelnik upravne enote Kranj Metod Ferbar. Skratka: lahko je bilo vzeti, težko je vrniti. Na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev je bilo v Kanju vloženih /90 zahtev za vrnitev. Rešenih je komaj 345, torej niti polovica; lani, denimo, je bilo izdanih samo 42 odločb o denacionalizaciji in deset zavrnitve-nih sklepov. "Največ težav je pri vračanju kmetijskih zemljišč, ki ležijo v t.i. kom- Rleksih. Ti niso določeni. Upravlialec fercator KŽK Kmetijstvo Kranj kljub napotilu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da mora oblikovati komplekse kmetijskih zemljišč in Jih vpisati v posebne zemljiškoknjižne vložke, ter našem posebnem zaprosi-lu, s tem zavlačuje," pravi Nada Koder-Štrakl iz upravne enote Kranj. Posledice seveda najbolj občutijo upravičenci pa tudi ljudje, ki vodijo upravne postopke in so najprikladnejši strelovod za izliv nezadovoljstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč odpravlja odločbe o denacionalizaciji in zadeve vrača v ponovno reševanje na prvo stopnjo, češ da stare parcele ne obstajajo več, ker so združene v nove. V takem primeru vračilo v naravi ni mogoče, podržavljeno zemljišče se vrača z vzpostavitvijo solastninske pravice, v posest pa odloženo najdlje do 7. decembra 1998. V obrazložitvah nekaterih odločb druge stopnje pa je samo navedeno, da se vzpostavi solastninska pravica na celotnem kompleksu. Do- datne zaplete je prinesel tudi kon«c leta uveljavljeni zakon o delnen* zadržanju vračanja premoženja, med drugim daje moratorij na vraču0 upravičencem, katerih posest presega 200 hektarjev. Na področju denacionalizacije zasebnih gospodarskih podjetij je bilo » upravni enoti Kranj vloženih 96 zant^A za vrnitev, nerešenih je še 61. V *j primerih je izključni zavezanec za denacionalizacijo slovenski odškoo" ninski sklad, ki na različne na^0 ovira in zavlačuje postopke, za ima, žal, največkrat tudi formaln podlago v zakonodaji. .. Od 566 vloženih zahtev za vrači}0 stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnin prostorov in stavbnih zemljišč jih n rešitev čaka še 375. Nada Koder-StrajCJ pravi, da tudi tu ne gre brez težav, zadevah, v katerih nastopa kot zave* zanec za vračilo mestna občina Kranj' se le-ta ne udeležuje ustnih obravav i tudi ne odgovarna na dopise, medtenj ko slovenski odškodninski sklad vlag pritožbe na vse odločbe. Eden njeg> vih glavnih "argumentov" je ocenjen vrednost. • H. Jelovčan NA MEJI Seja občinskega sveta Medvode Enkrat preveč, drugič premalo Člani sveta so se zavzeli, naj občini Medvode pravičnejše Medvode, 12. februarja - Člani občinskega sveta Medvode so v torek na Seji obravnavali osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Čeprav je bila to šele prva razprava in so sprejeli pobudo župana Stanislava Žagarja, da se sprejetje ne jnudi tako, da ne bi na naslednji seji Jahko obravnavali še enkrat o dopolnjenem osnutku odloka, so vendarle že nj» začetku poudarili, naj bo novi občinski odlok pravičnejši od dosedanjega iz občine Šiška. Sedanji odlok, ki je še vedno v veljavi, temelji na razdelitvi nekdanje občine Šiška na štiri območja. Medvode so bile v njem opredeljene v strtem območju m so zato v sorazmerju z ostalimi tremi tudi prinesle malo denarja v prejšnjo občinsko blagajno. Z ustanovitvijo nove občine P,a so se stvari spremenile. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo po novem tako imenovana mestna oziroma občinska renta, bo v občini lahko pomemben vir prihodka, ki bo namenjen tudi v prihodnje urejanju komunalne infrastrukture. Osnutek odloka zdaj v občini Medvode opredeljuje pet območij, pri čemer strokovnjaki oziroma predlaganji že na samem začetku obravnave Pojasnujejo, da je dosežena bolj Ustrezna kategorizacija zemljišč. Temu primerno naj bi bde razdeljene tudi točke, ki bodo seveda osnova za izračun prispevka za fizične in pravne osebe. Praviloma, kot je bilo poudarjeno v razlagi, naj bi bile bolj finančno bo plačevanje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča v , kot je bilo v občini Ljubljana-Šiška. obremenjene pravne osebe kot pa fizične oziorma gospodinjstva. Vendar pa je bilo v razpravi že slišati opozorilo (Izlakar), da je koncentracija z opredeljenim razmerjem 1 : 9 najbrž prevelika. Na ta način naj bi bila namreč nekatere območja v primerjavi z drugimi preveč obremenjena. Proučiti bi zato veljalo drugačno opredelitev razmerij, ki bi hkrati zagotavjala isti skupni prihodek v občinsko blagajno. Zato so se neka- teri (Bartol,...) zavzeli za predstavitveno primerjavo med sedanjim in bodočim odlokom za razpravo pred končnim sprejetjem odloka. Slednje in predvsem živahno razpravo zato lahko pričakujemo že na seji, ko bo v razpravi dopolnjeni osnutek. Treba bo namreč najti pravo mero med željami, da bi bile v občini na tem področju prihodkov, kar zadeva plačevanje, fizične in pravne osebe čimmanj obremenjene, po drugi strani pa upoštevati, da je v občinskem proračunu za komunalo zdaj veliko premalo denarja. • A. Žalar Seja občinskega sveta Mengeš Prostor in promet sta občinska zadeva Razmišljajo "o svojem" prostorsko - razvojnem planu občine Mengeš. Mengeš, 12. februarja • Na trinajsti redni seji seje v sredo sestal občinski svet Mengeš. V potek seje je predsednik občinskega sveta Alojzij Janežič na podlagi poslovnika uvedel nekatere novosti v primerjavi z dosedanjimi sejami. Tako so se v prvem delu člani sveta prijavili za razpravo, v drugem delu pa je njihova razprava lahko trajala največ do tri minute. Pred odločanjem oziroma glasovanjem pa je potem vsak član lahko še utemeljil svoj glas. Takšen način poteka zasednja naj bi v prihodnje "pospešil" delo in zagotovil, da ne oi s seje na sejo morali dopolnjevati dnevnega reda s točkami, ki iih zaradi prekinitve sej niso mogli obravnavati. Da ne bi seje prekinili, jim tudi tokrat ni uspelo, kar pa je nenazadnje razmuljivo, saj so sprejeli dnevni red, na katerem je bilo kar petnajst točk. Precej časa so se tokrat v razpravi zadržali pri poročilu strokovne skupine za obravnavo pripomb na dolgoročni prostorski plan občine Mengeš. VeČina članov sveta je po razlagi v razpravi poudarila, da je prostorska problematika za občino tako pomembna, da bi v prihodnje moralo v pripravi tega programa sodelovati Čimveč strokovnjakov. S tem so se posredno, čeprav bodo o izdelavi dolgoročnega prostorskega plana občine še razpravljali na prihodnji seji oziroma na nadaljevanju v sredo prekinjene seje, zavzemali za svoj prostorski dolgoročni razvojni dokument. Sedanjega, na katerega so bile pripombe občanov Mengša in do katerih se je opredeljevala strokovna skupina, je namreč sprejela še občinska skupščina Domžale. Čeprav so bila potem pri potrjevanju poročila strokovne ko- misije mnenja na neki način deljena, ali velja v prihodnje za osnovo v nadaljnji razpravi obdržati sedanji dokument ali se lotiti izdelave povsem novega, bo že na prihodnji seji oziroma njenem nadaljevanju najbrž sprejeta tudi ta odločitev. Vsekakor pa bo takšna ali drugačna terjala veliko bolj specifično upoštevanje prostora občine Mengeš v prihodnjem dolgoročnem obdobju, kot je bilo to do zdaj. Poročilo strokovne komisije so na seji sprejeli. Sprejeli pa so tudi poročilo pododbora za varnost v cestnem prometu in poudarili, da je za kratkoročne ukrepe, ki jih je za večjo varnost pešcev in predvsem otrok ter starejših občanov predlagal odbor, treba zagotoviti denar že v letošnjem občinskem proračunu. A. Žalar Z županom pri jubilantih v Franc trobento, Štefka pa rog Mengeški župan Janez Per je pred dnevi čestital[štirim j ponedeljek je obiskal Franca Črnivca in Štefko Knsti. Mengeš, 12. februarja Bebnost imajo v o in«---v ... *- jubilantom.V Po-občini Mengeš, ki jo starejši večkrat ponosno poudarijo. Mengeški župan Janez Per namreč vsak uiesec obišče jubilante, 80 ali ^-letnike, pa tudi starejše z okroglo obletnico. Konec prejšnjega in v začetku minulega tedna je tako čestital za 85. [°jstni dan Valentinu Skoku g Vincencu Čebulju. Skupaj z *uPanom pa smo za 80. rojstni uan čestitali Francu Črnivcu » Štefki Kristl. x V hiši v Veselovem nabrežju številka ' dan es 1 v Mengšu, kjer sam živi Franc Črnivec, jih je bilo včasih sedem. 'Zdaj pa sem sam. Ni mi dolgčas. Zdaj pozimi kurim, kuham, pometam, radio pokušam. Hčerka pride tudi pogledat. O, ni mi dolgčas." Franc, doma iz Komende, kjer je bilo deset otrok, se je Župan Per: "Prav imate gospod Črnivec. Obvoznica." Takrat je bil v Titanu in pri kamniški godbi je do 1963. leta trobento igral. Pravi, da imajo v Mengšu "fejst" župana. Če pa bi bil on župan, je rekel, bi najprej obvoznico mimo Mengša naredil. Štefanija Kristl na Slamni- JJ*« za mizarja in priučil za karski 4 pa je slutila, da bo "[odelarja. Bil je učitelj mod- župan prišel na obisk tudi k eiarstva. Žena, s katero se je njej. Rojena je bila Pomnil imo • *___uJi ' J__1Q/11 Poročil 1938. leta, je že poko'j-na- Hišo je zgradil 1953. leta. se potem Slovenijo . v Zagreba, 1941. preselila v in več desetletij Se veliko zdravih in srečnih let živela v Ljutomeru. Z možem Vladimirjem, učiteljem violine in trobente, zdaj že deveto leto živita v majhni garosnjeri in upata na vsaj enosobno stanovanje. Že zaradi Vladimirjevega zdravja bi ga zares potrebovala. Štefanija rada in tudi, kot je Eoudaril Vladimir, zares do-ro kuha. Z moževo pokojnino nekako rineta skozi mesec. Včasih sta imela vrt in Štefka, ki sicer ni bila zaposlena, se je v nekem trenutku učila celo igranja na rog in pri pevskem zboru je v Ljutomeru pela trideset let. Zdaj si želi le zdravja in vesela je obiskov. Šest vnukov ima in dva prav-nuka. Ob jubileju, ki so jih praznovali, je županov obisk bilo zanje prijetno presenečenje, nam pa zanimiv dogodek in priložnost, da smo se v imenu Gorenjskega glasa lahko pridružili najboljšim željam ob njihovem prazniku. A. Žalar Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa Praznična prireditev v Smledniku Smlednik, 12. februarja - Za letošnji kulturni praznik so v farni cerkvi v Smledniku od podpori župnika Rafka Kralja in pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa turistična društva, šoli in Kulturno društvo pripravili praznično prireditev. Bila je v nedeljo popoldne, organizirali pa so jo že četrtič ob slovenskem kulturnem prazniku. V programu v polni farni cerkvi so nastopili mladinski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Rudolfa Cerca, Lovski pevski zbor pod vodstvom Janeza Čadeža, igralka Jerica Mrzel, ki je pesmi, ki jih je recitirala, spremljala ob igranju na kitaro. Nastopili so učenci Osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika, Kamniški koledniki, narodne noše in pritrkovalci. Slovesni govor je imel novomeški prost Jože Lap, ki je spomnil, da letos obišče Slovenijo sveti oče in mu velja pripraviti kulturni sprejem. Poleg Gorenjskega glasa so bili med sponzorji letošnje že četrte tovrstne prireditve v farni cerkvi sv. Urha v Smledniku še krajevna skupnost Zbilje, Mizarstvo Iskra Janez Zbilje, občina Medvode, StanCom d.o.o. Smlednik, TD Zbilje, župnijski urad Smlednik, Ločniškar Drago avtoprevoznik Smlednik, Mali Marijan elektronika, s.p.. Moše, Market Jenko Zbilje, Mizarstvo Malovrh Hraše, OŠ Simona Jenka Smlednik, TD Smlednik, Turistična zadruga, z.o.o., Dragočajna Moše, TD Hraše, VIZ Frana Milčinskega Smlednik, Vrtnarstvo Marjan Zupančič Hraše, Žeja servis Mihelca Valburga, Cvetličarna Zala Preska, elektromehanika Zorman Zbilje, Grašič Marjan Moše, K. N. Urh Smlednik in Okrepčevalnica Camp Dragočajna. • A. Žalar Veselo pod Mengeško marelo Mengeš, 12. februarja - Prizadevni Mengeški godbeniki so v soboto pripravili dve predstavi tradicionalne, poznane in priljubljene prireditve Pod Mengeško marelo. Tudi letošnjo ze 12. Mengeško marelo so podprli številni sponzorji in med njimi tudi Gorenjski glas. Tako na popoldanski kot večerni predstavi v dvorani kulturnega doma v Mengšu so nastopili ansambli Slovenski kvintet, Nagelj, Stoparji, Krim, Borisa Razpotnika in Marela Original. Mengeški godbeniki so se predstavili s sedmimi skladbami, zapel in navdušil pa je tudi župan Janez Per. Nastopili pa so tudi Mengeški zvon, ansambel Alfi Nipič z muzikanti, ansambel iz Avstrije in humoristična skupina Modra kronika. Prireditev je potekala po scenariju Ivana Sivca, sceno za 12. Mengeško marelo pa so pripravili Peter Prusnik, Tone Benda in Slavko Pišek mlajši. Program, ki ga je posnela TV 3, je povezoval Janez Dolinar. Priznanje vsem. Bilo je profesionalno, praznično in veselo. • A. Žalar Osnutek proračuna Medvode, 13. februarja - Na zadnji seji v sredo je občinski svet sprejel sklep o začasnem financiranju in sicer po tako imenovanih dvanajstinah. Takšen sklep bo veljal, dokler občinski svet ne bo sprejel zaključnega računa proračuna za minulo leto in proračun občine za letos. Očitno želijo ta dokument vsi čimprej "dobiti", saj bo na današnji seji občinskega sveta (torek, 13. februarja) ob 18. uri na dnevnem redu razprava o osnutku proračuna občine Medvode za leto 1996. Na seji naj bi obravnavali tudi odgovor Agencije za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva občine Ljubljana-ŠiŠ-ka na sklep občinskega sveta in kolektivni odstop Članov sveta Agencije. Na programu pa je tudi informacija o možnostih za prenos športne dvorane na občino Me-dovde. • A. Ž, Za določen čas Mengeš, 13. februarja - Občinski svet Mengeš je na seji v sredo zaradi daljše odsotnosti Irene Podboršek, ki opravlja dela in naloge tajnika občinskega sveta, razpravljal o novem tajniku občinskega sveta za določen čas. Imenoval je Marto Drčar, doma iz Zgornjih Prapreč v občini Lukovica. Sicer pa je po obravi devetih točk na dnevnem redu predsednik občinskega sveta Alojz Janežič zasedanje sveta prekinil. Nadaljevanje 13. redne seje bo jutri, 14 februarja, ko bo na dnevnem redu razprava o glasilu Mengšan in povečanju cen v vrtcih. • A. Ž, Sankaška tekma na Selu Zmagal župan, predsednik sveta šesti Selo pri Vodicah, 12. februarja - Na kulturni praznik šo pod Turnskim zvonom člani Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Tura in Smučarskega društva Stra-hovica na gozdni cesti na Rašico pripravili sankašo tekmovanje. Prvo takšno tekmovanje, ko je nastopilo 27 tekmovalcev, je bilo pred štirimi leti. Tokrat pa pa jih je bilo 41 in nekaj tudi iz sosednjih občin Mengeš in ljubljanskih.V kategoriji Članov in članic so se tekmovalci pomerili v dveh vožnjah. Zmagal je župan občine Vodice Anton Kokalj, kar je bilo za gledalce in tekmovalce precejšnje presenečenje, saj vsak župan ne sanka, na koncu pa je potem še najboljši. Vsi najboljši so na razglasitvi pri koči Smučarskega društva Strahovica dobili praktične nagrade. Najboljši med člani so bili Anton Kokalj, Boštjan Hribar, Lojze Kosec ml., Franc Dominko, Miha Šimnovec, Lojze Kosec (predsednik občinskega sveta občine Vodice), Dare Borčnik, Lojze Hribar, Jure Marenče in Gorazd Kuster. Pri članicah ga so bile najboljše Mija iorčnik, Darja Kosec, Tina Kosec, Majda Vrhovnik in Cilka Marenče. • A. Ž. Rado Faganel Skakal je tudi v Planici "V tistih časih, ko smo mi odraščali, ni bilo smučišč in ne možnosti, kakršne so danes, zato smo vaški fantje pozimi največ skakali na smučeh," pravi Rado Faganel, ki je kot član Partizana iz Podnarta v tem športu dosegel tudi lepe uspehe. Nastopil je na številnih meddruštvenih tekmah, skakal pa je tudi v Planici, kjer je na 80-metrski skakalnici skočil okoli šestdeset metrov, kar je njegov osebni rekord. Tekmoval je na republiških in državnih prvenstvih (uvrščal se je okoli dvajsetega mesta), dvakrat so ga povabili tudi na zvezne priprave. Bil je skakalna generacija Mata Krznarica in Jožeta Zidarja, skakal je tudi skupaj z Janezom Poldom. Rado gre tudi zdaj še rad pogledat skakalnice in skakalne tekme, sicer pa si z veseljem natakne na noge alpske ali tekaške smuči. "Ja, domači fantje tudi zdaj radi skačejo na smučeh, le da za to nimajo primernega terena. Skakalnica na Ovsišah se je, žal, zarasla," pravi. GLAS „a obisk,, NA POLJSICI PRI PODNARTU Polj Šiška Julija in podmaršal Jožef Le malokdo ve, da Prešernova izvoljenka Primiče va Julija izvira s Primčeve kmetije na Poljšici in daje iz te vasi doma tudi Jožef Tomše, v avstro-ogrski monarhiji podmaršal s plemiškim nazivom Savski dol. NAJSTAREJŠA JE TIN-ČETOVA MAMA - Marija Mihelič, po domače Tinče-tova mama, je najstarejša na Poljšici. 23. oktobra letos bo dopolnila devetdeset let. V zakonu se ji je rodilo šest otrok, trije med njimi so že pokojni. Že več kot deset let je domala povsem priklenjena na posteljo. Le težko vstane in samo za kratek čas. Zanjo skrbi hčerka Ivanka, radilo obiščejo domači, sorodniki, zelo pozorni so tudi sosedje in vaščani. "Največ jamram/' pravi Marija in se spominja nazaj. Peš je hodila iz Dupelj v Tržič v službo, petnajst let je delala v kranjskem Tekstilindusu. Mož je bil čevljar, dohodki nizki... Krajanom POLJŠICE PRI PODNARTU, ki so minulo soboto dopoldan prišli na gostoljubno turistično kmetijo Pri Vidi in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim - razdelili tudi 21 reklamnih Glasovih čepic z oštevilčenim kuponom, kar je bila tudi tokrat naša priložnostna nagrada za sodelovanje v razgovoru. To pa ni vse - enako, kot je že na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepic, velja tudi t okra t: vsi, ki ste v soboto na Poljšici sodelovali v pogovoru z Glasovo novinarsko ekipo, sodelujete v treh žrebanjih: 1, neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, v zaključnem žrebanju pa sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic, razdeljenih med sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe širom po Gorenjski Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na POLJSICI pri Podnartu prejmejo imetniki kuponov s Številkami 5097 in 5665 (za poljubno izbran letošnji Glasov Izlet, za eno osebo); ter 5376 in 5344 (tisočaka vreden bon Gostišča Dezman s Kokrice pri Kranju), čestitamo! Na obisku smo bili: Tina Doki (slike), Tanja Šimenc (komerciala) in Cveto Zaplotnik (besedilo). Ko smo se v soboto mudili na Poljšici pri Podnartu, smo spoznali, da je to majhna vas s prijaznimi ljudmi. Kamorkoli'smo potrkali na vrata in se povabili na klepet, so nas lepo sprejeli, in tudi srečanje na kmetiji pri Vidi, kjer so vsem postregli tudi s šilcem domačega in z dobrotami, je bilo prisrčno. Tudi ko smo odhajali, so domačini še ostali, se šalili ali prav resno modrovali. Po ljudski legendi so Poljši-co naselili pastirji iz Stražišča pri Kranju, ki so tod najprej pasli živino, potlej pa so semkaj prišli za stalno. Najprej ie nastal zaselek Na kmetih, potlej še Na Kajžah. Čeprav nekaterim v vasi takšno "razslojevanje" ne ugaja najbolj, sta se imeni ohranili do danes. No, imeni zdaj nimata več nekdanjega pomena! Povsod, Na kmetih in Na kajžah so lepe hiše. Če so Kot je povedal Peter Ha- očistijo cesto in uredijo od- binc, poljšiški član sveta kra- vodnjavanje ob njej. Krnetp- jevne skupnosti Podnart, v vanje na razdrobljeni«) vasi ni večjih komunalnih površinah jim ne daje dovolj problemov. Cesta je asfaltir- dohodka. Čistih kmetij nj. ana že več kot dve desetletji, povsod še hodijo v službo aH vodna oskrba je v redu, se ukvarjajo z drugimi dejav- telefone imajo, kanalizacija nostmi. Pri Rozmanovih oi (zdaj ima vsak urejeno po Habinčevih imajo kmečki svoje) je naloga za prihod- turizem, Kalanovi sekajo i nost. Vaščani se vsako leto odkupujejo les, pri BeštroVJiJ zberejo na dveh akcijah, da se ukvarjajo s peskanjem- domačini pravilno prešteli, ima vas 91 prebivalcev, od tega 40 moških in 51 žensk. Ja, ženske so v večini in na klepetu Pri Vidi so moževali tudi o tem, kdo naj bi ob takšnem razmerju imel prvo in kdo zadnjo besedo. Jela Konc Rodovniki za poljšiške domačije Dolgoletno službovanje na zavodu za statistiko je verjetno krivo temu, da se je Jela Konc tudi po upokojitvi lotila zbiranja podatkov, tokrat podatkov o zgodovini Poljske in poljšiških domačij. O spoznanjih, ki bi bila zanimiva tudi za objavo, v svoji skromnosti kar nerada pripoveduje. "To ni nič takega," pravi, popisani papirji pa jo "izdajajo", da je v gradivo vloženega veliko časa in tudi spoštovanja do- kraja in prednikov. Jela je na podlagi podatkov, ki jih je uspela izbrskati iz rojstnih in mrliških knjig ter iz drugih dokumentov, zbrala rodovnike za vse poljšiške domačije za čas od 1730. leta do danes. Med temi je še posebej zanimiv rodovnik, ki kaže, da Prešernova izvoljenka Julija Primic izvira s kmetije Luka Primca. Natančno je opisala preteklost Piberčevega grunta, iz katerega izhaja tudi sama. V rodovniku Tončeve kmetije zavzema pomembno mesto Josef Tomše (1850-1937), ki je bil v avstroogrski monarhiji podmaršal. Še več: dobil je plemiški naziv, za ime pa si je izbral slovensko ime - Savski dol. V tem dolu je namreč v mladosti pasel krave! Na kmetiji Pri Vidi Če imaš krompir in še goste... Kmetija, na kateri gospodarita Vida Rozman - Habinc b> Peter Habinc, sodi med večje na Poljšici. Glavni vir dohodka jim je pridelovanje semenskega in jedilnega krompirja, dopolnilna dejavnost je kmečki turizem, gozd imajo za rezervo, rejo živine pa so opustili že ptei sedemnajstimi leti. Na kmetiji so nekdaj pridelovali predvsem semenski krompir, a ker so bile z njim velike težave, so se odločili tudi za jedilnega. Vsako leto ga posadijo na treh hektarjih njiv in čeprav je zemlja tod "težka", kar dobro obrodi. Lanski pridelek krompirja so v glavnem že prodali, le še kakih pet ton ga imajo. Že ko so pred več kot dvajsetimi leti začeli graditi novo hišo, so se odločili, da bodo zgornje prostore namenili za kmečki turizem. Uredili so dva apartmaja in pred šestimi leti sprejeli prve goste. "Apartmaja sta zasedena dva poletna meseca in ob novoletnih praznikih. Pozimi doslej zaradi pomanjkanja snega ni bilo zanimanja, so pa n? Poljšici dobre možnosti za tek na smučeh. Skoda je tud1« / ker ni več vlečnice na bližnjih Ovsišah," pravi Vida i* ^ poudarja, da največ prihajajo k njim tujci, od slovenskih gostov pa zlasti iz obmorskih krajev. Vida in Peter ne nameravata širiti turističnih zmogljivosti kmetije, to odločitev prepuščata otrokom. Vidina najstarejša hči študira v Ameriki, mlajša je dijakinja četrtega letnika kranjske gimnazije, Petrov sin študira na strojni fakulteti- Poljšiška podjetnika Stanetov Bekor in Stankova Brazda Podjetni ljudje ne živijo samo v industrijskih mestih in večjih krajih, podjetnost je "doma" tudi v tako majhni vasi, kot je Poljšica. Beštrova kmetija, po domače Pr' Tone, je značilen primer prepletanja kmetovanja in podjetništva. Stane se že deset let ukvarja s peskanjem in protikorozijsko zaščito vseh vrst materialov neomejenih velikosti in oblik. Njegove storitve potrebujejo orodjarji, steklarji, mizarji, kmetovalci, kovači - in še bi lahko naštevali. Najprej je bil popoldanski obrtnik, šest let ima že podjetje Bekor, d.o.o., v katerem je za zdaj zaposlen sam, za večja dela pa najame pogodbene delavce. Obseg SREDNJA GOSTINSKO-TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1995/96 program izobraževanja ob delu za dosego V. stopnje za smer: 1. GOSTINSKI POSLOVODJA (V. stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) in • vsaj dve leti delovnih izkušenj v gostinstvu Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo sprejemali do 1. marca 1996. Vse informacije dobite po telefonu 715-871 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". Stanko Kalan dela povečuje iz leta v leto. Pri poslu se drži načela, da nobeno delo ni tako majhno, da ga ne bi bilo vredno narediti. Če se Stane več ukvarja s podjetništvom, se njegova Žena več s kmetijstvom, predvsem z rejo (osmih) goved. Čeprav jim je kmetija v sedanjih razmerah bolj breme kot vir zaslužka, jo bodo obdržali - tudi zaradi spoštovanja do svojih prednikov in kot rezervo za morebitne hude čase. "Nič ne jamramo. Če bomo zdravi in ne bo kakšne nesreče, bomo zmogli oboje, podjetje in kmetijo," pravi Stane in še pove, da se je v njihovi hiši rodil Josef Tomše, podmaršal v vojski avstro-ogrske monarhije. Tudi za Kalanove je značilno, da se ukvarjajo s kmetovanjem in podjetništvom. Kmetija obsega 30 hektarjev zemljišč, od tega 24 hektarjev gozda. Ko je bila Slovenija del Jugoslavije in je bilo teleta še lahko dobiti, so redili teleta. Potlej, ko so nastopile težave, so rejo opustili, hlev izpraznili, seno I>a balirali in ga prodajah-^ etos načrtujejo, da bodo nj*. preuredili in začeli red deset do dvanajst glav biko • Kot je povedal gospo^ Stanko, se na kmetiji že vrst let ukvarjajo tudi z drugjjj. kmetijskimi oz. gozdarski^ dejavnostmi. Najprej so iz°, lovali opaž, ladijski P0"; ograje in druge lesne P.\j dmete, potlej so prodaja novo in rabljeno kmetijs mehanizacijo, zadnjih pet ^ pa se ukvarjajo s posekom y predvsem z odkupom lesa-podjetju Brazda so štirje/6^ no zaposleni: poleg Stanko žene Danice in sina BoŠtja ' ki sta tudi solastnika podj^J še sinova žena in šofer..""Sj, dva tovornjaka in prikol ^ goseničarja za spravilo 'eS% drugo potrebno opremo-dan lahko prepeljejo kubičnih metrov lesa. Od ;j pujejo ga predvsem v bn okolici in na delu obm0^, nekdanjega kranjskega " ja, prodajajo pa ga doma podjetjem. Gorenjski glas v Kranju t V soboto, 17. februarja, bo ekipa Gorenjskega glasa i& obisku v Kranju. Najprej se bomo potepali po tnestU' poslikali maškare, pokusili kakšen krof in zaptsa^ kakšno zanimivost, ob 11. uri pa bomo sedli za nttzo gostilni Kot, kamor ste vsi meščani, ki bi radi karko povedali ali vprašali, prisrčno povabljeni. Tam vas bofl čakale kape Gorenjskega glasa in z njimi priložnost P žrebanju za nagrade. Vsak, ki bo prišel z naslovljen1 izvodom časopisa, bo dobil majico, oddali boste lah* brezplačni mali oglas, se naroČili na Gorenjski 8{fr'y' Zapis o Kranju na pustno soboto bomo objavili prihodnji torkovi številki. V SOTOČJU Nakelski kinologi pred novimi nalogami Za poslušne pse in vzgojene lastnike **o občnem zboru Kinološkega društva Naklo so že pripravili prvo predavanje za lastnike psov. Letos je spet na vrsti Mednarodna razstava psov. tudi sedem resničnih reševanj. Naklo, 10. februarja - Za društvo, ki je z več kot 360 člani drugo po velikosti v Sloveniji, je značilna dobra organiziranost dejavnosti po komisijah. Lani so se nakels-■j kinologi izkazali tako *»ri strokovnem delu kot pri končnem opremljanju vadiš-{a» kjer s 60 vodniki, jesenski tečaj z malo šolo s 45 udeleženci in izpite. Pod njenim okriljem deluje tudi šest tekmovalcev, med katerimi sta se najbolj izkazala Janez in Peter Studen z osvojitvijo naslova državnih prvakov. Komisija za agilitv je lani šele začela z delom, Vzrejni referent je lani evidentiral 22 legel psov s 15 različnimi pasmami in tetoviral skupno 126 mladičev. Število legel in pasem se je sicer zmanjšalo, zato pa se kakovost vzreje psov izboljšuje. Z dobrim delom so se na občnem zboru društva lahko poh-gospodarski ,e skrbela za obvezna izpita za tekmovan- dokončno opremljanje objek-ja, eden le enega, dva pa sta že tov na vadišču, vzdrževanje pripravljena na izpite. Nekaj poligona ter ureditev spreha-dobrih uvrstitev na tekmovan- jalne steze za pse , so uredili tudi vseeno pa je ob koncu leta že sprehajalno stezo za pse. Na treniralo v tej zvrsti 7 članov, valili tudi v košnji mednarodni razstavi Dva psa sta opravila oba komisiji, ki J n_ * • v ■ , . i •____• j.___rl/ibr\nAnA nnro psov vseh pasem pričakujejo spet okrog 1500 udeležencev 12 vse Evrope. Kinološko društvo Naklo deluje že sedemnajsto leto, zato je dobra organiziranost dela tudi rezultat izkušenj iz preteklosti. Strokovna komisi ja je pripravila predavanja za 'astnike psov, spomladanski teČaj za začetno šolanje psov jih je dosegla Andreja Jakopič z Olijem. Reševalna enota, ki ima tri od 15 članov tudi v republiški enoti, je imela poleg rednih urjenj, dveh propagandnih nastopov in organizacije dveh državnih akcij Lani so imeli kinologi odmevno razstavo ob dnevu Nakla. O dobrem delu društva priča tudi podatek, da disciplinska komisija od ustanovitve naprej še ni obravnavala niti enega primera. Na letošnjem zboru smo ponovno volili organe društva, kjer še naprej ostajam predsednik. Prepričan sem, da bomo s podporo članov upravnega odbora in članov vseh komisij uspeli uresničiti tudi dokaj obsežen delovni načrt za leto 1996," ie povedal Janez Bartol iz Naklega. Prvo od letošnjih nalog je društvo že uresničilo, saj je konec minulega tedna pripravilo v Naklem predavanje o prehrani psov. Drugo predavanje za lastnike psov bo 23. februarja, ko bodo spregovorili o vzgoji in šolanju psa ter vpisovali v začetne tečaje. Tečajniki v mali šoli se bodo zbrali na društvenem vadišču 4. marca. Člani društva bodo sodelovali na tečajih za vodje Mednarodno sodelovanje Tržičanov Obletnica pobratenja s Francozi |-etošnjo pomlad bo poteklo 30 let od podpisa listin o pobratenju med zov v Nemčiji pa so spregovorili tudi o Perspektivah poslovnega sodelovanja. v treh desetletjih prijateljstva in sodelo-yj*nJa med Tržičem in rudarskim mestom Ste Marie aux Mineš v Franciji so se spletle številne vezi med prebivalstvom sicer oddaljili in različnih dežel. Medsebojni obiski j"azstav mineralov so že stalna praksa. Tako °odo Francozi tudi letos obiskali 24. dneve ^ineralov in fosilov 11. in 12. maja v Tržiču, *ržiČani pa si bodo ogledali njihovo razstavo Konec junija. Tradicionalna je tudi izmenjava piskov med mladino. Avgusta letos bo v 6°steh pri tržiških vrstnikih skupina desetih rancoskih dijakov, isti mesec pa se bodo TRŽIŠK" FIRBC Tržiču med 7. in *10. junijem, v Ste Marie aux Mineš pa dober mesec pozneje. Prvič doslej imajo v programu tudi izmenjavo lokalnih kuhinj, turistične izlete, dopisovanje med učenci osnovnih šol, likovni natečaj v šolah in vrtcih in gospodarsko srečanje. Krepitev gospodarskih stikov je bila tudi glavna tema pogovorov na nedavnem srečanju Tržičanov s Francozi v Nemčiji. V Bruchsalu so se srečali tudi s predstavniki tamkajšnjega gospodarstva, šolstva in gasilstva. Kot je povedal tržiški župan Pavel Rupar, si obetajo pomoč pri prodoru vsaj manjših naših podjetij na tuje trge, prav tako pa nameravajo razširiti stike z industrijo in podjetniki v avstrijski občini Borovlje. • S. Saje Zakaj snemajo svetnike? konep^h ie sli0rajda povzročil snemalec s kamero, ki se je svetCDanUarja P°iavil na J1- sefl trliškega občinskega ieiel f tednik Pet€r Smuk je pred začetkom zasedanja Sn' Ve«eti, kdo mu je to ukazal, oziroma, kdo je dovolil svo ^nema^ec Je pogumno pojasnil, da ima nalog neJe^ fef°' *flr n)emu zadošča za opravljanje zaukaza-dnA i ^° so vam sumnjičavo vrtali še naprej, je le da snema za TELE - TV Kranj. Wh£ 50 se tr^ki svetniki ustrašili snemanja, ni pojasnil spr vzroki za to je lahko nenadna medijska no\rXe™^a' sai so doslej vajeni le prisotnosti pišočih lastl*arJev- Najbrž pa je njihov strah povezan tudi z pis*11^1' a ^e neuresmčenim predlogom, naj bi namesto Pri^a zaP*smkov seje raje snemali. Glede na večne hen°fn*)e °' dolgotrajnem, čakanju na zapisnike in ne)^P0most njihove vsebine so morda sklepali, da je Up t na lastno pest zaukazal snemanje sej. Ko so le sne l-' da gre za povabljenega gosta iz televizijske hiše, sam^'4 niso yei nasprotovali snemanju. Slišati je bilo mo še pripombe, da ne bi slučajno sledil kakšen račun za što™?'lie; če Je *e zastonj, jih pa lahko snemajo (udi brez m,"ke in pudra na obrazih! • S. Saje Zbirka anekdot Tržič, 10. februarja - Med pevsko revijo Tržič poje '96 so minuli petek zvečer predstavili zbirko anekdot pod naslovom "Tržiške ta fletne", ki so jih zapisali udeleženci študijskega krožka v organizaciji Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. Kot je povedal mentor krožka Janez Šter, so od novembra lani do februarja letos izmed približno 70 zbranih anekdot pripravili za objavo 30 najzanimivejših besedil. Nekatera od njih so zapisali v tržiškem dialektu, kar poudarja izvor anekdot. Znano je namreč, da so bili Tržičani veliki šal-jivci in dobri pripovedovalci. Zato bodo skušali iz spomina domačinov izbrskati še več šaljivih prigod, ki naj bi jih izdali v knjigi z večjo naklado. • S. Saje Člani reševalne enote radi prikažejo svoje veščine na vajah. šolanja vseh stopenj in markiranja po programu Kinološke zveze Slovenije, tekmovalne ekipe nadaljujejo s treningi in udeležbo na tekmovanjih, prav tako pa ima redne vaje reševalna enota. Vodstvo društva pa se že pripravlja na organizacijo 7. mednarodne razstave psov vseh pasem, ki si jih bo moč ogledati sredi junija na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. Tam ponovno pričakujejo okrog 1500 udeležencev, med katerimi so številni obiskovalci iz raznih evropskih držav. • Stojan Saje KRAJEVNE NOVOSTI Sodobna teniška dvorana Podbrezje, 13. februarja - Namesto treh nepokritih teniških igrišč z umetno travo bo ob križišču cest za Podnart oziroma Tržič kmalu urejena montažna teniška dvorana italijanskega proizvajalca. Naložbe sta se lotila s skupnimi močmi podbreško društvo Partizan kot lastnik zemljišča in zasebni upravljalcc igrišč. Za ljubitelje tenisa bo zanimivo, da gre za prvo takšno dvorano v Sloveniji. V njej bo moč igrati tenis ves dan tudi pozimi, saj bo dvorana primerno ogrevana in razsvetljena, poleti pa jo bodo lahko zračili z delnim dvigom stranskih sten. Dvorano bodo svečano odprli v četrtek, 15. februarja 1996, ob 16. uri. • S. Saje POSLOVNI SISTEM MERCATOR. d.d. TRGOVINA ŠPORTI MOŠKA ŽENSKA ^earisiT 29.425 SIT na 5 čekov 27.660 SIT za gotovino PC PRESKRBA TRZIC N AVTODEU-Cankaijeva 1. KRANJ tel.50-234 m mmm mm w 11111/1» DEKLIŠKA DEŠKA 1 OTROŠKA - 20 eolska 33#o:sit ;;2e»35a;siT 28.199 SIT J 22.140 SIT na 5 čekov j na 5 čekov 26.507 SIT j 20.812 SIT za gotovino ! za gotovino PO DOBRAVAH Podaljšana zapora ceste Naklo - Na lokalni cesti Naklo - Strahinj - Duplje je na odseku med nadvozom nad avtomobilsko cesto in križiščem v Strahinju podaljšana popolna zapora prometa zaradi vzdrževalnih del na hudourniku Dupeljščica. Podaljšanje velja od 7. februarja do 1. 5. 1996. Obvoz poteka na relaciji Naklo - JurČkovo polje - Strahinj - Duplje. Lokalni avtobusni promet v Strahinju poteka po ustaljenem voznem redu; avtobus se v križišču naselja Strahinj obrača in se prek Jurčkovega polja vrača proti naselju Naklo. Vsi uporabniki avtobusnega postajališča pred vrtcem Rožle v Naklem (razen potnikov na šolskih avtobusih) naj do nadaljnjega uporabljajo postajališče pred gostilno Marinšek. Gorenjski nagelj za grb Naklo, 13. februarja • Danes ob 18. uri bo dvanajsta seja občinskega sveta občine Naklo. Med njo se bodo najprej seznanili s poročilom komisije za pripravo celostne podobe občine, V njej so namreč že pregledati delovni osnutek občinskega grba, ki ga je pripravil Dušan Grobov-Šek. Podprli so njegov predlog, naj bi na grbu ščitaste oblike simboliziral v občino povezane tri krajevne skupnosti stiliziran cvet gorenjskega naglja, sedaj pa dajejo osnutek v presojo svetnikom. Sejo bodo nadaljevali s sprejetjem sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini za 1996. [ leto, sprejeli pa naj bi tudi osnutek letošnjega proračuna. Tokrat so z gradivom dobili tudi pisna poročila in predloge odborov. O svojih nalogah bo še poročal župan, ki mu bodo svetniki lahko zastavili vprašanja in dali razne pobude. • S. Saje POD GORAMI Razvedrilo tržiških malčkov Tržič • Varovanci Vzgojno varstvenega zavoda Tržič se tudi pozimi ne dolgočasijo. Pred nedavnim se je zbralo na smučarskem tečaju več kot sto otrok iz tržiških vrtcev. Večina je prišla na sneg dobro opremljena in vsaj z nekaj smučarskimi izkušnjami, osmim tečajnikom pa so opremo posodili v vrtcu. Tečaj smučanja so sklenili s tekmovanjem v Ročevnici, kjer so malčke spodbujali tudi njihovi starši. Minulo soboto so se na sneg podali tudi cicibani planinci. Imeli so namreč skupni pohod pod Storžič. Prav tako Živahno je v telovadnici vrtca, kjer se 17 otrok že drugič v tem šolskem letu druži ob telesni vzgoji. Otroci se razgibavajo tudi ob plesni dejavnosti, mož-gančke pa si kodrajo ob spoznavanju skrivnosti angleškega jezika. • S. Saje OD RATEČ DO RODIN Novi člani svetov krajevnih skupnosti Volitve v Zgornjesavski dolini Kranjska Gora, 12. februarja - Na nedeljskih volitvah za člane svetov krajevnih skupnosti v občini Kranjska Gora je bila kar dobra udeležba: volitev se je udeležilo 48 odstotkov volivcev. Najslabša udeležba v Kranjski Gori, najboljša v Zgornji Radovni. V kranjskogorski občini so prvi na Gorenjskem minulo nedeljo izvedli volitve v organe krajevnih skupnosti. Po približno sedmih letih so se krajani na voliščih Kranjske Gore, Dovjcga in Mojstrane ter Rateč odločali o kandidatih za svete krajevnih skupnosti. Kandidate so imenovale politične stranke, zbori krajanov in posamezniki, ki so za posameznega kandidata prispevali dovolj podpisov. V Ratečah so med 13 kandidati izvolili sedem članov za svet krajevne skupnosti, v Kranjski Gori so izbrali enajst članov med 27 kandidati in na Dovjem in v Mojstrani so izmed 23 kandidati izvolili enajst članov. Skupna udeležba na volitvah je bila 48 odstotna, najslabša v Kranjski Gori in najboljša na volišču v Zgornji Radovni. Zanimivo je, da je že po tradiciji najboljša udeležba na tistem volišču v Kranjski Gori, kjer glasujejo »vikendaši« - tisti torej, ki imajo v Kranjski Gori počitniške hiše in so v kraju tudi za stalno prijavljeni. V Podkorenu so zaradi enakega števila glasov med drugim in tretjeuvrščenim člana sveta imenovali z žrebom. 5. marca bodo po krajevnih skupnostih ustanovne seje svetov krajevnih skupnosti, kjer bodo izvolili predsednike svetov. Največ glasov na nedeljskih volitvah pa so dobili: v krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana Sašo Košir, v Ratečah Jože Mertelj, v Gozd Martuljku Alojzij Hlebanja, v Kranjski Gori Alojz Kerštajn in v Podkorenu Jožef Cizelj. • D.S. Seja občinskega sveta Jesenice, 12. februarja - V četrtek, 15. februarja, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine Jesenice za letos v drugi obravnavi in o predlogu odloka o občinskem prazniku. Ponovno bodo govorili tudi o predlogu odloka o priznanjih občine Jesenice. Na dnevnem redu bo tudi predlog za dopolnitev programa javnih del v občini Jesenice za letos in problematika zagotovljene porabe v občini Jesenice za letos. • D.S. Planinski muzej in učni center Mojstrana, 12. februarja - Planinska zveza Slovenije, občina Kranjska Gora in Planinsko društvo Mojstrana bodo v petek, 16. februarja, v Mojstrani slavnostno podpisali pismo o nameri o ustanovitvi slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. V Mojstrani imajo že triglavsko muzejsko zbirko, za katero si prizadevajo, da bi prerasla v vseslovenski planinski muzej, saj je edina slovenska planinska zbirka, ki hrani izjemne dokumente o začetkih in razvoju našega planinstva in alpinizma. Prav tako si mojstranški planinci in alpinisti prizadevajo, da bi v Vratih zgradili planinski učni center, zato bodo ob tej priložnosti tudi simbolično predali gradbeno dovoljenje za izgradnjo planinskega učnega centra - Šlajmar-jevega doma v Vratih. • D.S. 500 vlog žrtev vojnega nasilja Jesenice, 12. februarja - Na Upravni enoti na Jesenicah tako kot po vseh slovenskih enotah zbirajo vloge občanov, ki so bili žrtve vojnega nasilja. Vloge sprejemajo tako na Upravni enoti kot po krajevnih uradih v krajevnih skupnostih. Do konca januarja so na Upravni enoti sprejeli več kot 400 vlog, pričakujejo pa, da jih bo okoli 500. • D.S. Jesenice zbirajo solidarnostno pomoč ZALOŽBA DIDATKA PREDSTAVLJA UČIMO SE PISATI TISKANE ČRKE UČIMO SE PISATI PISANE ČRKE Terezija Uran Učbenika sta namenjena pisalnim vajam, da bi tudi po tej poti vplivali na izboljšanje pisave. S tem ne uvajamo starega lepopisa, temveč otroku pomagamo pri predpisani izhodiščni pisavi, ki je osnova za bolj osebno pisavo. V učbenikih so vaje za obliko črk in za vezavo črk v besedah. Posebno pozornost je treba nameniti razlikovanju črk, ki se zaradi majhne neskrbnosti spremenijo. Vezava nekaterih črk je težavna, zato jo je potrebno izpeljati skrbno in počasi. Otroka s pomočjo učbenikov naučimo razlikovanje črk, lepše oblike in zadostno oddaljenost črk med seboj. Cena učbenika UČIMO SE PISATI TISKANE ČRKE je 430,00 SIT, cena učbenika UČIMO SE PISATI PISANE ČRKE pa je 546,00 SIT. Učbenika lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.c.o., Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Od vrat do vrat za pomoč prizadetim V krajevni skupnosti Hrušica so takoj, ko so od Jelovice dobili izvedensko mnenje, zasnovali široko solidarnostno akcijo zbiranja pomoči prizadetim družinam, ki jim je ob požaru w koncu leta na Hrušici pogorelo vse premoženje. Do zdaj pomoči ni še nihče odklonil. Hrušica, 12. februarja - Krajevna skupnost Hrušica je te dni začela široko solidarnostno akcijo za zbiranje pomoči družinam, ki so v požaru stanovanjskega dvojčka na Hrušici 28. decembra lani izgubili vse premoženje. Do tal je pogorela hiša, last Ceje-vih in z njo vred vse, kar so imeli - pohištvo, obleka,.. Sosednji dvojček Mandeiiče-cih pa je bil zaradi intenzivne-ga gašenja in nizkih temperatur tako poškodovan, da v njem ni mogoče bivati. Požar je izbruhnil zaradi prižgane svečke na smrečici, ki se je vnela, dolgo ie tlelo in v pol ure vse pogorelo. Takoj po tragediji so se odzvali pretreseni Hruščani in zbrali nekaj opreme in oblačil za prizadete, ki so se preselili v dve stanovanji na Jesenicah. Občina Jesenice je poleg dveh stanovanj ponudila tudi denarno pomoč v višini 500 tisoč tolarjev. Krajevna skupnost HmŠica, ki vodi akcijo pomoči, je morala počakati na izvedenska mnenja, predvsem izdelovalca montažnih hiš Jelovice iz Škofje Loke. izvedenci so ugotovili, da je tudi dvojček Mandeljčevih popolnoma uničen. Kot svojo pomoč pri obnovi je Jelovica za enojni objekt, Ici naj bi ga postavili s solidarnostnimi sredstvi ne le Jeseničanov, ampak tudi firm in drugih, namenila kar izdaten popust. Objekt naj bi stal 4 milijone tolarjev, s tem, da nudi Jelovica 25 odstotkov popusta. Seveda gre ie za postavitev stavbe oziroma hiše, ne pa tudi za instalacije. Z Jelovico Jesenice zbirajo za pomoč prizadetim družinam Mandeljc Cej, ki jim je ob koncu lanskega leta pogorelo vse imetji" Nesreča povezuje, plemeniti in bogati Ko je minulo nedeljo popoldne potekala oddaja za solidarnostno pomoč prizadetim na Hrušici na jeseniškem Radiu Triglav, si odbor za pomoč prizadetim niti v sanjah ni mogel predstavljati, da bo humanitarna akcija naletela na tak odmev. Nenehno so zvonili telefoni: oglašali so se poslušalci, zasebniki, firme, ustanove in leleli pomagati. Oglašali so se iz domov, iz firm, iz bolnišnic, Ljubljančani po mobitelu iz avtomobilov... Akcija je zajela vso zgornjo Gorenjsko tja do Bohinja.. Zneski, ki so jih namenjali, so bili od 2 tisoč do 50 tisoč in več tolarjev, Radio Triglav pa bo poslal tudi okoli 200 poloinic, na katere bodo darovalci sami izpisali zneske za pomoč. V humanitarni akciji, ki si ji je pridulila tudi jeseniška lokalna radijska postaja, so tako v enem samem popoldnevu - oddajo so izjemoma podaljšali do 10. ure zvečer, saj so telefoni neprestano zvonili - poslušalci prispevali več kot 2 milijona in 700 tisoč tolarjev. Žiro račun za pomoč drulinama Cej in Mandeljc je odprt pri Rdečem krilu Jesenice na številki: Občinski odbor RK Jesenice 51530 - 678 - 81482, sklic na številko 555. • D.S. naj bi lastniki podpisali pogodbo do 5. marca. Pri vseh prizadetih družinah gre za precejšnje socialne probleme. Ne po lastni krivdi sta lastnika Mandeljc in Cej nezaposlena in na Zavodu za zaposlovanje. Akcijo pomoči vodi 25-članski odbor, v katerem so večinoma Hruščani, ki bodo vodili akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov, pomoč z nasveti in pomoč krajanov pri obsežnejšin gradbenih delih. »Če ne bomo zbrali toliko denarja, kolikor smo si zamislili, bomo šli od vrat do vrat,« pravi predsednik krajevne skupnosti Zoran Kramar. »Za sodelovanje bomo zaprosili vse zasebnike na Hrušici in na Jesenicah, se obrnili na sindikate, društva, organizacije, firme, pomoč bomo iskali pri dobrih ljudeh tudi v drugih, sosednjih občin?. Čeprav se je jeseniška obc< takoj odzvala in pomagaj pričakujemo nekaj Ponl zlasti pa prav prese- vendar nikoli ni bilo, kljub že ftetljive ustvarjalne moči, ki so očetovemu spodbujanju, do-Ja tem koncu Poljanske do- volj zaupanja za ta korak. Jne. Pri tem imajo v Žireh Dokončni povod je bil že prav nestrpni vzklik urednika na radiu, da naj se vendarle loti — m icin imajo v uren uonuiitm pu»u« u» ^ k,u' [eveda še eno srečo - v podobi nestrpni vzklik urednika na ^turnega animatorja, publi- radiu, da naj se vendarle loti gsta in urednika Mihe Nagli- tudi svojega pisanja, če se že J» ki zna, hoče in zmore na lektoriranja, kot je priznala, PnJeten način na vse to opo- včasih prenasiti. Prav iz te »priti in javnosti predstaviti, prenasičenosti, je povedala, se , ravzaprav je škoda, da se loti pisanja najprej namenoma e8a v Žireh, tudi nekateri mimo vseh pravil, po domače, ?aJbolj odgovorni, ne zaveda- pogovorno, v narečju, dokler 1°. ne udari na dan "profesionalna . Literarni večer o lanski deformacija", in ne začne tekst JnJižni beri je začel dekliški "piliti". Sicer pa se pri svojem Kornorni zbor Kresnice pod delu resnično srečuje z zelo ŽIROVSKA LITERARNA BERA 1995 be a* ^ar*ja Stanonik je izdala dve knjigi: natisnjeno ?edilo njenega doktorata Iz kaosa kozmos • Slovensko uaPorniiko pesništvo v letih od 1941 do 1945 ter Čebela -*mna spremljevalka slovenske kulture (izdano ob 90. °°ietnici Čebelarske družine Žiri); Prane Kopač in Franc Temelj: Šmarnična romanja; Tončka Stanonik: Pravljice za Ajčko Bajčko in mamico; Milena Miklavčič: Abeceda iz Zakajčkove ulice; zbornik Žirovski občasnik različnimi besedili, ki včasih zahtevajo temeljito predelavo, čeprav se lektorjem običajno pravega in zasluženega soav-torstva ne prizna. Zelo jo veseli, da je njena knjiga izšla v odlični opremi in ilustracijami pri Mohorjevi družbi v približno deset tisoč izvodih m dogovorjena je pri Mladinski knjigi že tudi za novo. Podobno, kot so bila doživetja ob rasti lastne hčerke povod za pisanje pri Tončki Stanonik, to velja tudi za ni, precejšnemu angažiranju na domačem radiu in našem časopisu, je na začudenje Mihe Naglica zmogla tudi pisanje knjige, kar je avtorica pojasnila z delovnimi navadami, ki so ji bile privzgojene. Ne dovoli si, da bi ji prost dan minil brez učinkov, in ker otroci - njeni "zakajčki" (na literarnem večeru so sedeli v prvi vrsti) odraščajo, ker potrebujejo nove prijatelje, že ima pripravljene tekste še za dve knjigi. Mileno Miklavčič, ki je izdala svojo težko pričakovano prvo knjigo pri Gorenjskem glasu. Povedala nam ie, da je po obvestilu, da je knjiga natisnjena, tudi nekaj metrov snega ne bi zadržalo, da je ne bi šla iskat. Tudi za Mileno Miklavčič velja, da je bila pravi talent za pisanje v osnovni šoli, na gimnaziji pa za pisanje ter urejanje Šolskega časopisa dobila vrsto priznanj in nagrad. Kljub zahtevnemu delu, druži- Toplo sprejeti pogovor so sklenili z ugotovitvijo, da bi si vsak avtor zaslužil svoj pogovor o delu in predlagali šoli, ker gre za otroško literaturo, da take literarne večere s tistimi, ki so jim ta branja namenjena, organizirajo. Sicer pa je duhoviti voditelj večera obžaloval, da ta večer zaključujejo "na suho". Za prihodnjič je obljubil, da bo drugače. • Š. Žargi Bo škofjeloška kašča končno povsem zaživela? Ob slavostni otvoritvi obnovljene Kašče 1. decembra v Skofii Loki, kar je po dveh desetletjih prizadevanj brez dvoma velika pridobitev tisočletnega mesta, ni bih še povsem jasno, kako bo z delom lokala v kleti tega objekta. Ob otvoritvi smo ie poudarili, da bi ta objekt brez sodelovanja In kar precejšnjih vložkov škofjeloških obrtnikov ne doživel sicer zaslužene obnove, saj Je občina predvsem financirala predvsem ureditev obeh slikarskih galerij. Še bolj pa to velja za vzdrževanje tega objekta, saj bo poleg Nove Ljubljanske banke, ki je najemnik pritličja, k temu zagotovo prispevalo * v,u vzei v najem jastnik februarja, so lokal odprli za redno obratovanje, ker so morali čakati na obratovalno dovoljenje, pa tudi z pridobivanjem kadra je bilo kar nekaj težav. Lepo urejen lokal ima 100 sedežev in bo gostom ponujal izbrano hrano v okviru pivniško - vinotečne ponudbe, vsak večer bo živa glasba, enkrat na mesec pa nameravajo predstavljati tudi različne kuhinje drugih regij in držav. Lokal so uredili stari kašči primerno, kar posebej velja za preddverje, ki opominja na nekdanjo funkcijo te hiše - spomenika. • S. Ž. V Skorji Loki med prvimi pregledali obrtne obratovalnice Nad 50 novih vajeniških mest škofja Loka, 9. februarja • Med prvimi v Sloveniji so se v Škofji Loki v letu 1993 začeli pripravljati na nov sistem vajeniškega usposabljanja, za kar mora (po 23. členu Obrtnega zakona) obrtniška obratovalnica izpolnjevati določene prostorske, kadrovske pogoje ter imeti temu primerno opremo. Pri obrtni zbornici Slovenije deluje 17 posebnih komisij za skupno 26 poklicev, ki te pogoje preverjajo, in v preteklem tednu so v škofji Loki na Območni zbornici slavnostno podelili 35 obratovalnicam mnenje in potrdilo, da za izobraževanje v štirih poklicih (tapetnik, avtomehanik, mizar in orodjar) izpolnjujejo te pogoje. Tako je. Območna obrtna zbornica Škofja Loka še enkrat dokazala svoje dobro in učinkovito delo, saj prav s takimi uspehi nadvse dobro opravičuje svoj obstoj. Koliko vajeniških mest bo letos v teh obratovalnicah odprtih, bojasno, ko bo 19. februarja objavljen razpis. Potrdilo so prejele naslednje obratovalnice: Splošno tapetništvo Bokal Ivo, Škofja Loka; Tapetništvo Eržen Mirko, škofja Loka; Mizarstvo Oblak Vladimir, Žiri; Tapetništvo Oblak Vladimir, Žiri; Mizarstvo Šubic Marjan, Žiri; Tapetništvo Subic Marjan, Žiri; Mizarstvo Jesen Jesenko Simon, Žiri; Mizarstvo Zupane Jurij, Selca; Mizarstvo Kržišnik Slavko, Gorenja vas; Mizarstvo Tavčar Jure, Škofja Loka; Mercator Sora Žiri Mizarstvo, Žiri; Mizarstvo Rant Silvester, Poljane; Mizarstvo Jezeršek Karel, Hotavlje; Mizarstvo Peternelj Janez, Škofja Loka; Mizarstvo Prevodnik Janez, Škofja Loka; Avtomehanik Bogataj Anton, GodeŠič; Renault servis Re-hberger Srečo, Žiri; Avtomehanik Avto Felih Milan, Žiri, Servis Audi Paulus Stane, Škofja Loka; Avtoservis Eržen Milan, Škofja Loka; Avtomehanika Svoljšak Izidor, Škofja Loka; Avtoservis Lušina Franc, Gosteče; bdel. pred. iz plast, mas Grašič Peter, Stara Loka; Avtomehanika Jenko Janez, Sv. Duh; Tehnoservis d.o.o. Suha pri Škofji Loki; Avtoservis Tobo Bogataj Tomaž, Žiri; Avto profil Jerala Dušan, Virraaše; Lesko Žin do.o., Žiri; Mizarstvo Potočnik Jože, Žabnica; Avto Eržen Marko, Sovodenj; Stavbno mizarstvo Fojkar Anton, Škofja Loka; Lesn. gal. mizarstvo Štibilj Niko, Bukovica; Ski d.o.o. Mohorič Stane, Škofja Loka; Mizarstvo Trček Nikolaj, Žiri in Slošno mizarstvo Trček Andrej, Žiri. • Š. Ž. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA objavlja prosti delovni mesti: *. VODOVODNEGA INSTALATERJA 2. KLEPARJA - 2 delavca Pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri kandidat je lahko začetnik ali pripravnik Kandidati pošljejo pismene ponude v roku 8 dni od objave na naslov SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2. Vse dodatne informacije kandidati lahko dobijo po tel. 620-371. PRODAJNI CENTER STARI DVOR Loka, Kidričeva 26, tel: 634 - 800 ZDAI!!! AKCIJA od 2. do 24.2. po STARIH CENAH 20% POPUSTOM AU DO 5 ČEkov BREZ OBRESTI GOTOVINO MOŠKO AU 7FNSKO GORSKO KOLO r)€% f\ tU O 1 8 PRFSTAV 7 OPRFMO 7F 7A XO»XirO»1' NEMOGOČE JE MOGOČE!!! kovinOtehna KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1995. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Gani Llalloshi iz Ljubljane. V dvorani župnišča razstavlja akad. slikar Lojze Cemaiar. V Cafe galeriji Pungert so na ogled prispodobe ujete na lesenih pregradah Rada Dagarina. V Čakalnici železniške postaje Kranj razstavljajo slike na steklu člani likovnega krožka OS Predoslje. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta stalna razstava Prešernovih portretov in portretov Čopovega kroga z naslovom Iskanje Prešerna delo akad. slikarja Vladimirja Lakoviča. V razstavnem salonu Dolik razstavlja olja in akrile Rajko Korbar. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Saša Hribernik ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta etnološka razstava Noša in oblačilna kultura pri Zilji avtorice dr. Marije Makarovič. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike slikar Vojko Aleksič. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja ilustracije za slikanico Istrske beštijce akad. slikarka Maja Subic V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Beneške maske Boštjan Pleško. VALBURGA - V penzionu Kanu je odprta prodajna razstava slik Karla Kuharja. TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. V gostišču Smuk v Retnjah razstavlja izdelke iz vitraža Andreja Arbiter iz Tržiča. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava o življenju in delu Valerije Heybal, znamenite operne pevke iz Kamnika. Žirovski kulturni mesec OD LINTVERNA DO MATIČKA, PREŠERNU NA ČAST Žiri • Žirovski kulturniki so v februarju pripravili vrsto kulturnih prireditev. Letos se je žirovska kulturna karavana na svoje romanje za Prešernom odpravila že 26. januarja. Tega dne je Klub žirovskih študentov pripravil predstavitev izvirnega žirovske-ga spominka - strašnega in legendarnega Lintverna, ki se baje še dandanes skriva globoko v Žirku, Tomaž Kržišnik, umetnik, ki prebiva ravno pod tem najbolj žirovskim hribom, pa ga je upodobil kot čisto prijazno igračo in maskoto starin Žirov. Kot navadno smo se predstavili tudi širši slovenski javnosti. V petek, 2. februarja, je bila v salonu Hribarjeve hiše v Cerkljah Glasova preja, kulturni večer, katerega gostje so bili žirovski likovni ustvarjalci. V goste sta povaoila Gorenjska banka in Gorenjski glas. Na dan praznika samega smo v Galeriji Svobode predstavili žirovsko literarno bero 1995. Z novimi knjižnimi deli, ki so izšla v minulem letu, se ponašajo Marija Stanonik, Tončka Stanonik, Milena Miklavčič, Franc Kopač in Franc Temelj, vsi po vrsti stalni sodelavci Žirovskega obČasnika. Minulo nedeljo je bil v župnijski cerkvi sv. Martina koncert moškega pevskega zbora Alpina in ansambla Aer, nedavno ustanovljenega kvarteta kljunastih flavt. Sledila bo razstava izbranih del slikarja Konrada Peternelja - Slovenca, ki bo 15. februarja dopolnil 60 let. Razstavo tega likovnega poeta sveta in ljudi, ki jih ni več, bo odprl dr. Zoran Kržišnik, umetnostni zgodovinar in kritik. Svojevrsten vrhunec meseca kulture bo gotovo letošnja gledališka premiera, 17. februarja. Pripravlja jo dramska skupina DPD Svoboda Žiri z uprizoritvijo komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, v režiji Metke Debeljak. Prešernov ciklus 1996 bo sklenilo zanimivo predavanje dr. Marije Stanonik: Slovenščina med domom in svetom. Predavanje sodi v niz Žirovskih duhovnih večerov, ki jih začenja prirejati Muzejsko društvo Žiri. Program navedenih prireditev so pripravili člani odbora za kulturo pri občinskem svetu Občine Žin. Slednja je tudi glavni pokrovitelj njihovega delovanja. • Miha Naghč PREŠERNOV KRANJ SLAVIL Z GLASBO Kranj - Trobilni kvartet "GALLUS" v Kinu Storžič Na sredinem predprazničnem koncertu trobilnega kvarteta "GALLUS" v dvorani Kina Storžič so tudi v Prešernovem Kranju počastili minuli kulturni praznik. Župan Mestne občine Kranj g. ing. Vitomir Gors je povabil štiri izvrstne instrumentaliste, trobilce obeh ljubljanskih orkestrov, trobilni kvartet Gallus; trobentarja Stanka Praprotnika in Jožeta Žitnika, hornista Jožeta Kocjančiča in pozavnista Božidarja Lotriča. Repertoarno so instrumentalisti - trobilci segli po priredbah renesančne glasbe (Gallus, Palestrina), da bi potem z barokom (Purcell in naš Dolar) že pokazali eno in drugo: izvirno in prirejeno glasbo za zelo redko zasedbo trobilnega kvarteta (dve trobenti, rog in pozavna). Tudi njihova romantika je bila več prirejena kot pa izvirna (Glazunov, Brahms in naš S. Promrl), medtem ko je bilo kar nekaj del sodobnih glasbenih zapisov (Gervaise, J. Jež in E. Gašperšič) že izvirnih. Prav pri slednjih se moremo kaj dlje pomuditi. Kajti trobilni kvartet GALLUS kljub komaj desetletnemu delu in ne preveliki prodornosti na slovenski in mednarodni glasbeni sceni, že lahko ponuja izvirna, prav njim posvečena dela. Tako je zagotovo Ježevo delo z naslovom Bukolika za Gallusa in priredbe Slovenskih narodnih pesmi za njihovo zasedbo (Na Gorenjskem, Polka je ukazana in M. Vilhar, Po jezeru,...). Slednje je za ansambel priredil njihov gorenjski rojak Egidij Gašperšič. Ansambel se je tudi tokrat izkazal z izvrstno trobilno tehniko vseh štirih inštrumentalistov, s skladno skupinsko soigro in zgledno intonacijo. • F. K. Petdesetletnica Likovnega kluba Dolik TRDNA SLIKARSKA VEZ Jesenice - Jutri, v sredo, s koncertom, v petek pa s skupinsko razstavo člani Likovnega kluba Dolik pri DPD Svoboda Tone Čufar obeležujejo petdesetletnico ustanovitve društva, ki je vsa leta po vojni opazno vplival kulturno podobo Jesenic. Brez dvoma sodi to jeseniško likovno društvo med najuspešnejše v Sloveniji. Pa ne govore o tem le številke: v teh desetletjih so na primer organizirali okoli 800 razstav, v svoje vrste pa so sprejeli okoli 150 članov. Prvih petnajst se je včlanilo že leta 1946, ko se je peščica ljubiteljev na pobudo Franceta Kreuzerja zbrala na občnem zboru v Delavskem domu na Jesenicah. Tam so bile tudi prve razstave, kasneje, leta 1983 pa so dobili tisto, kar ima le redko ljubiteljsko likovno društvo pri nas - svoj razstavni prostor. Tega so obdržali v najemu tudi zdaj, ko je stavbo dobil spet prvotni lastnik. To pa seveda pomeni, da so možnosti za razstavljanje za vse člane in tudi druge vsaj takšne, kot so bile doslej. "Klub Dolik je odprto za vse, ki jih veseli likovno ustvarjanje. Največ članov je seveda Jeseničanov, so pa tudi iz Kranjske Gore, Radovljice, Bleda, Ljubljane, Tolmina, Raven na koroškem in od drugod. Razstavni prostor pa odpiramo tudi drugim likovnikom in skupinam," je na tiskovni konferenci pojasnil delo društva njegov dolgoletni tajnik Joža Vari. "Skupinskih in posameznih razstav je bilo v teh letih okoli dvesto, četrtina vseh, kar smo jih organizirali. Vedno smo radi povabili v razstavne prostore tudi druge likovne skupine iz Slovenije in tudi zamejstva. Pogosteje kot druge skupine pa so na Jesenicah skupinsko razstavljali člani društva Relik -Dadas iz Trbovelj, s katerimi imamo tudi podpisano listino o pobratenju." Likovni salon Dolik so odprli junija 1983 - od takrat naprej se vsako leto na okoli sto kv. metrih razstavišča zvrsti po sedemnajst razstav. Na sliki: predsednik Jože Dakskofler, tajnik Joža Vari ter društveni blagajnik gospodar Cveto Velikajne se dogovarjajo še zadnje podrobnosti o jubilejni razstavi. Listanje po jubilejnih katalogih Dolika je pravzaprav osupljivo. Likovno ustvarjanje je v vseh teh letih nenehno napredovalo. Najbrž imajo nemalo zaslug za takšen kvalitetni dvig tudi ustanovni člani, -med živečimi so še Franc Kreuzer, Nika Hafner in Marjana Dakskofler - ki so že pred petdesetimi leti zapisali v društveni program povezovanje s šolanimi, poklicnimi slikarji. To pa je poleg vsega drugega še najmanj pomenilo, da se zberejo nekajkrat na leto na razstavah; program društva je bil vsekakor bolj ambiciozen - prirejali so redne študijske večere, tečaje, kolonije, predavanja, oglede razstav drugje po Gorenjskem, v galerijah v Ljubljani in drugje. V letih, ko so bili šolani slikarji na mlade - poleg predavanj likovni umetnosti, so zadnji šest let redno potekali tuflJ likovni tečaji za mladino. N° likovni tečaj pripravljajo spe že prihodnji mesec. "Naše razstave so skrb11, pripravljene," pravi sedau predsednik kluba Jože D**5 kofler, sicer likovni pedagog pokoju. "To pa pomeni, da J selekcija temeljita, neredko*; za razstavo odbere komaj lovica pripravljenih del. razstava, ki jo odpiramo 0 jubileju, na njej pa se P| dstavljajo tako najstarejši 1^ likovci, pa tudi mlaj'j generacija, je bilo edino rrtf | flo kvaliteta slik. OtvofltJ razstav so vedno nekaj p0$e nega, saj že vrsto let ni otv°, itve, ki je ne bi spremljal tu glasbeni in kak drug nastop.P tudi razlaga likovnega ocen) valca." Gorenjskem še redki, so si Dolikovci za mentorja izbrali . akademskega slikarja Ljuba oh Dolikovem jubileju l Ravnikarja Kasneje so bih to nastal tudi dvajsetmi* še Slavko Pengov, France Zu-Klemenčič, Na prireditvi ob kulturnem prazniku NA NOVO ODKRITE PREŠERNOVE PESMI Breznica pri Žirovnici, 8. februarja - Med številnimi prireditvami ob letošnjem kulturnem prazniku je bila velike pozornosti deležna tudi proslava na Breznici pri Žirovnici, ki jo je organiziralo domače kulturno društvo. Po nekaj letih so ponovno javno predstavili tri še neobjavljene pesmi, ki naj bi jih po trditvah nekaterih strokovnjakov napisal France Prešeren. Tri pesmi izrazito religioznega značaja so našli v zvitku še z nekaterimi drugimi, last Elizabete Triplat, ko so pred nekaj leti člani takratne veroučne skupine urejali ostanke župnijskega knjižničnega gradiva. "Najdba je bila povsem slučajna," je povedal župnik Jože Klun. "Župnijska knjižnica se je namreč morala večkrat seliti. Med vojno najprej iz župnišča v zakristijo, od tam pa je šel ves arhiv s knjigami vred za orgle na kor, ker je zakristija služila za veroučno učilnico. Ko sem prišel sem za župnika in odkril, kaj vse se skriva za orglami, sem takoj začutil, da so knjige in dokumenti nekaj posebnega - kako tudi ne, ko nekatere nosijo letnico 1537, 1552. Med vsem skupaj so bili torej tudi zavitki, v katerih so se nahajale omeniene pesmi. Takratna veroučna skupina, najbolj prizadeven je bil Matjaž Ambrožič, se je lotila čiščenja, sušenja in urejanja papirjev, ki so toliko let ležali nedotaknjeni. Matjaž mi je ničesar sluteč pokazal zveščič s pesmimi z božično - novoletno vsebina. Pozoren sem postal na dejstvo, da jih je pisalo več rok in glede na dotedanje izkušnje pri dveh takoj zaslutil, da gre za Prešernov rokopis." Župnik Klun je pesmi nesel v grafološko analizo dr. Trstenjaku, ne da bi mu prej povedal, da sluti, kdo bi lahko bil avtor. "Tudi njegova prva misel je bila, da je rokopis po vsej verjetnosti Prešernov, le nabožna vsebina ni takšna, kakršne smo pri pesniku sicer navajeni. " Strokovna javnost se, kot pravi prof. Jože Šifrer, ki je'esej o na novo najdenih pesmih objavil v Mohorjevem koledarju pred nekaj leti, na najdbo ni kaj prida odzvala. Morda zaradi vsebine in stila, ki je zato, ker naj bi jih Prešeren napisal v najzgodnejšem obdobju, ni takšne, kakršnega poznamo iz kasnejših let pesnikovega ustvarjanja. So pa jih, kot pravi župnik Klun, lepo sprejeli domačini, ki so željni vsakršnega kulturnega dogodka tudi na prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku prišli v zelo velikem številu. "Prireditve in proslave pri nas so vedno lepo obiskane, tudi zato, ker so vedno tako prizadevno organizirane, za kar gre v veliki meri zahvala predsedniku tukajšnjega kulturnega društva Jožetu Fabjanu." • M.A. pan, Dore Klemenčič, Kari Jakob, Jaka Torkar, Boni Čeh, Roman Savinšek in umetnostni zgodovinarji, kot so Andrej Pavlovec, Maruša in Cene Avguštin, Boštjan Soklič in Damir Globočnik. Prav ta naravnanost - spoznavati umetnost drugih - je Dolikovce obvarovala zapiranja vase, pristajanja izključno na eno ali dve slikarski temi. Pogumno so povabili razstavljat tudi slikarske avtoritete kot so bih na primer Božidar Jakac; v Dolikovem razstavišču pa so visele tudi slike Vesela, Gas- Sarija, Smrekarja in drugih, ladar so vabili druge ljubiteljske likovne skupine, so vedno izbirali najboljše, najbolj zanimive. Pri tem so seveda vedeli, da ne širijo le likovno obzorje svojih članov, pač pa tudi drugih ljubiteljev slikarstva, ki jih s tako likovno politiko na Jesenicah seveda nikoli ni manjkalo. Še posebej pozorno so vedno poskrbeli za videofilm, v katerem »"* ljubiteljskih slikarjev, čla«U Dolika, govori o svojem ofi Film sta posnela Drago 1°] in Janez Ilrovat. J Likovni klub Dolik se drugih društev loči tudiJJ intenzivnem društvenem jenju. Redno se sestajajo ^ teden enkrat, zadnja leta ka» Dolikovem "čevdrcu", kj f1^ sicer delijo še z drugimi je niškimi društvi. Prav tesj povezanost ljubiteljev liko^.. ga ustvarjanja, skupno urc'v?f razstav in vseh drugih o%j dela, je Dolikovce postavil* , najboljše kulturne skupin£ Jesenicah. Tega so se v oj*^ in še kje seveda zavedali prej, zato društvene ProS že kar nekaj časa kra*^ priznanja, kot so Prešerno nagrada Gorenjske, ČufaO ^ plaketa, Ažbetova plaketa. , ne omenjamo tudi posam'c,. Čufarjevih plaket Dolikoj1 slikarjem. • Lea Mencinger PLESNI SEMINAR Kranj - Zveza kulturnih organizacij Kranj bo med ^f^j, Šolskimi počitnicami priredila plesni seminar - Show dan j Seminar bo v plesni delavnici v prostorih ZKO, Sejmi'^ potekal pa bo od ponedeljka, 26. februarja, do petka, 1. ^{t\ vsak dan ob 9.30 do 11. ure. Seminar bo vodila Griša P/5 a Prijave za seminar (kotizacija je 1.000 tolarjev za kranjsk*. 2.000 tolarjev za plesalce plesnih skupin iz drugih o® sprejema ZKo Kranj, Sejmišče, 4, telef. 221-331. Tržič, 9. februarja - Na 15. reviji z naslovom "Tržič poje " je pred polno dvorano poslušalcev v osnovni šoli Bistn . nastopilo šest zborov oziroma skupin. Po tri pesmi so zap'j komorni zbor Peko. vokalna skunina Rosa. kvintet P^i di kvintet bratov Zupan in cerkveni pevski zbor IgnjJ komorni zbor Peko, vokalna skupina Rosa, kvintet cantorum, moški pevski zbor Društva upokojencev Tr* ] Hladnik. Za njihov nastop je vodjem izročila sporni*1'. darila predsednica ZKO Tržič Mira Kramarič, ki j6 J| prireditvi spregovorila tudi o kulturnem prazniku. Da D j kulturo živeli vsak dan, je domačinom zaželel župan fa $ Rupar. Petje je dopolnila igralka Marina Bohinj pripovedjo anekdot iz nove zbirke "Tržiške ta fletne" n sliki: vokalna skupina Rosa • S. Saje PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O LOVSTVU III. slovenska razstava Narava- divjad - lovstvo Zanimiva razstava, vredna ogleda Minister dr. Jože Osterc: "Uplenitev kapitalne trofeje ni predvsem zasluga lovca, ampak Posledica dobro razvite, zdrave, krepke divjadi, med katero se takšne trofeje lahko razvijejo." Kr»nj, 12. februarja - Takšna Strokovne ocene, ki na posnel in razmišljanja ter pou- vetovanjih spremljajo razstavo darjanja ob vseh dogajanjih pa so, da bi v prihodnje morali spremljajo in poudarjajo le- vsi, ki delamo in živimo v drugimi sogovorniki in zago- državnega zbora Ivan Oman vorniki ohranjanja naravne in zapisal: "Lovska razstava na SDfimf. . kulturne dediščine. Gorenjskem sejmu v Kranju Hremijajo in poudarjajo le- vsi, ki delamo in živimo v Ob poudarku ministra dr. je zanimiv prikaz delovanja usnjo tretjo slovensko lovsko prostoru, skrbeti in delati na Jožeta Osterca, kije v petek slovenskih lovcev, vredna ogle- Hzstavo. Ze prvi dan ob tem, da prostor obdržimo čim- razstavo odprl, da uplenitev da." 35*?*» ko so si jo ogledali bolj v ravnotežju. kapitalne trofeje ni predvsem Lovci ugotavljajo, da se s zasluga lovca, ampak posledica Ob pestrem spremljajočem kmetijci in gozdarji že pogo- dobro razvite, zdrave in krepke programu bo razstava do ne- varjajo in so našli skupno divjadi, med katero se takšne delje, 18. februarja. Odprta pa besedo. Želijo si je tudi z trofeje razvijejo, je poslanec je vsak dan od 9. do 19. ure. "»turim, ko so si jo ogieuau Poleg domačih predstasvnikov vlade in institucij tudi gostje iz JHijne, je prevladovala ocena, y je bila naklonjena dosedan-ju dosežkom in stanju, kar zadeva ohranjanje narave in okolja v Sloveniji. Zeleni le pri vhodu S transparentoma in de' »trljo letakov so v petek ob otvoritlv razstave pri vhodu v sejemski prostor opozorili *ase Zeleni z Vanetom Golnikom na čelu. V soboto sta predsednik mag, Franc Avberšek in podpredsednik Lovske zveze Slovenje Inl Franc Golja na posvetu oziroma okrogli WM ko je bilo ob razpravi mag. Janeza Černača govora o Vlogi lovstva danes In v prihodnosti, poudarila, da so Zelene še posebej povabili, da bi v soboto sedli za skupno *nlzo in povedli strokovno besedo o skupnih ciljih in Morebitnih razdvajanjih. Zal pa Zelenih v soboto nI blld: Predstavitev s poudarkom na varovanju Franc Golja: "Seveda smo razmišljali tudi o tem, da nam javnost marsikdaj ni naklonjena. Tudi zato smo se odločili za razstavo." se odnos do narave šele obli- Podpredsednik Lovske zveze Slovenije inž. Franc Golja je po sobotni okrogli mizi o vlogi lovstva danes in v prihodnosti in v zvezi z razstavo poudaril, da je bilo za postavitev razstave po petnajstih letih več razlogov. "Med pomembnimi je prav gotovo avgustovska svetovna razstava v Budimpešti. Odločili pa smo se tudi, da naredimo kuje. Seveda smo razmišljali tudi o tem, da nam javnost marsikdaj ni naklonjena. Tudi zato smo se odločili, da vsestransko predstavimo dejavnost in delo na razstavi, in da se srečamo s sogovorniki v skupnem prostoru; z Zelenimi na primer, saj Varovanje narave in naravne dediščine Razstavo, ki bo odprta do nedelje, 18. februarja, vsak dan spremljajo številne sporedne prireditve in dejavnosti. Tako bo danes, 13. februarja, ob 10. uri dopoldne zanimivo predavanje o Vlogi lovstva pri varovanju narave in naravne dediščine. Uvodno razlago bo Imel inh Franc Golja. Razstavo pa si je v petek, soboto in nedeljo ogledalo več kot dvajset tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in sosednjih driav. Organizatorji pa za razstavo, ki so jo pripravili po petnajstih letih, dobivajo pohvale in čestitke. Izrekli in zapisali so jih ministri dr. Jote Osterc, Andrej Šter, Jelko Kacin, poslanec Ivan Oman in državni sekretar za gozdarstvo Franc Ferlin. Va a«.iw «, . s kmetijci in gozdarji že sodelu- _ v pregled zadnjih petnajstih let na jemo. Kar zadeva različnost Inz* *ranc Golja področju lova in gospodarjenja, mnenj o lovstvu glede na last- slabega gospodarjenja v loviš- ln da naše delo javno predsta- ništvo je država z zakonom o ;čih. Prav gotovo bo tretji enkrat gozdovih divjad podržavila. v prihodnosti sledila četrta Lovci se seveda strinjamo, da slovenska razstava. Naš cilj bo, imajo lastniki gozdov pravico da se sedanja tendenca rasti do odškodnine, zagovarjamo pa kvalitete in številčnosti pri div- hkrati večja lovišča. Tudi na jadi v naravi nadaljuje. Ni pa zahodu do zasebnih lovišč niso tudi nepomembno, 4ja je bila več tako naklonjeni. Slovenija med vsemi državami v Trofeja je najlepši in hkrati tranziciji prva sprejeta zaradi pravi pokazatelj dobrega ali dosedanjih uspehov v FACE. " vimo. Naša želja in cilj sta tudi, da v lovske vrste vpeljemo novega duha, nov koncept s poudarkom na varovanju narave, naravne in kulturne dediščine, okolja in prostora, v katerem živi divjad. Cilj razstave pa je tudi izobraževanje tako lovcev in mladih, v katerih Boroveljska šola Pod naslovom Šola s tradicijo in prihodnostjo se na razstavi Narava-diviad-lovstvo predstavlja Višja tehniška zvezna šola Borovlje. Že od prvega dne, predvsem pa v soboto in nedeljo, je njihova predstavitev vzbujala med številnimi obiskovalci veliko zanimanje. Šola je bila ustanovljena 1878. leta. Ima 530 učencev iz držav Evrope in tudi iz drugih kontinentov. Med učenci je 130 deklet, sicer pa na šoli predava 65 učiteljev. Višja petletna šola ima dve smeri - orodjarstvo in puškarstvo, štiriletna s poudarkom na praktični pouk oziroma delo, pa je orodjarska - obdelava za puškarstvo in graverska. Divjad ne pozna prometnih znakov STOP • NEVIDNA OGRAJA Nič več povoženih živali, manj razbitih avtomobilov. - NEVIDNA OGRAJA, novost na slovenskem trgu. - Enostavna uporaba, neopazno, okolju prijazno. TKK, tovarna kemičnih izdelkov in svetlobi sčasoma razpade, smrdeči proizvodnja krede Srpenica je v svojo koncentrat pa je organskega izvora ter kolekcijo poliuretanskih pen vključila še neškodljiv naravi in ozonu. NEVIDNO OGRAJO, snov z značilnim NEVIDNA OGRAJA bo zato še kako vonjem po naravnih sovražnikih srnjadi |n jelenjadi, s katero zavarujemo srnjad 'n jelenjad ter s tem tudi ljudi pred Prometnimi nesrečami. Vonj, ki se širi s dobrodošla novost za zaščito najbolj izpostavljenih delov cestišč tako lovcem kot tudi zavarovalnicam, kajti glede na rezultate analiz v Nemčiji, Postopnim izhlapevanjem smrdečega kjer so to odkritje najprej uporabili, se koncentrata skozi porozno peno, nam- je na odsekih cest, zaščitenih z nevidno reč odganja živali in s tem preprečuje ograjo, število nesreč zmanjšalo za 50 njihov dostop na nevarna cestišča. Vsako leto na naših cestah pogine paradi nesreč več tisoč divjih živali, ličnih ograj zaradi visoke cene, nenaravnega videza in dragega vzdrževanja ne moremo namestiti ob vseh cestah, do 70 odstotkov. Podobne pozitivne izkušnje so imele tudi izbrane poskusne lovske družine v Sloveniji, tako da uporabo nevidne ograje priporoča Lovska zveza Slovenije. Pena, ki srnjadi in jelenjadi preprečuje dostop do cestišča, je novost na slovenskem moremo namesim od vsen i/ooian, ^o^i.-«-, j~ ------- NEVIDNA OGRAJA pa je zaradi enos- tržišču, poleg tega pa je z uvoženo tavnosti uporabe ter univerzalnosti - tudi cenovno konkurenčna, saj stane le namestimo jo lahko tudi v težko 20.000 tolarjev. Skupaj z ostalimi izdelki Vstopnih predelih - idealno nadomes- TKK jo lahko do 18.J**^*™£?X* No zanjo. Poleg tega je prijazna do tudi na razstavi NARAVA - DIVJAD - °kolja, saj je utrjena neškodljiva in na LOVSTVO v Kranju. TKK tovarna kemičnih izdelkov in proizvodnja krede Srpenica, p. o. pošta 65224 Srpenica -telefon: n. c. (065) 89-610 Telefax: (065) 89-686, Slovenija ******* liiillili
  • Hl"i' IMMBMMI BOCK, Podjetje za prodajo in izdelavo lovskega orožja Kranj ŠIROK IZBOR LOVSKEGA OROŽJA Lovsko orožje in oprema - gravure in rezbarije kopita - ribiška oprema servisiranje - 10-odstotni sejemski popust. V pestri ponudbi podjetja Bock iz Kranja, zavzemajo najpomembnejše mesto lovske puške, ki jih izdelajo po naročilu. Na voljo so raznih vrst in kalibrov, predvsem pa je širok izbor lovskih karabink različnih kalibrov. Puške so, po želji, bogato gravirane z lovskimi motivi, motivi iz narave, ornamenti in monogrami na kovinskem delu puške -površinsko, reliefno in z vloženimi dragimi kovinam. Izdelujejo jih ročno, vsaka gravura je unikat. Prav tako izdelujejo kopita za vse vrste lovskih pušk, na njih pa vam po želi izdelajo raznovrstne rezbarije. Sicer pa je delavnica BOCK usposobljena tudi za servisiranje vseh vrst lovskega in športnega orožja: vgradnja novih cevi, izdelava kopit, montaža optičnih merilnih elemetnov, pa tudi sprožilnega in zaklepne-ga mehanizma. V trgovini BOCK sicer prodajajo izključno lovsko in športno opremo. Ob tem naj poudarimo, da pri njih dobite tudi krogelno in šiberno strelivo za lovske puške. Na voljo pa je še oprema za ribiče - konfekcija in ves ribiški material, kot so ribiške palice, škornji, vabe in še marsikaj. Podjetje BOCK se predstavlja tudi na letošnji slovenski razstavi Narava - divjad -lovstvo v Kranju, kjer poleg standardnih izdelkov nastopa še s posebno ponudbo raznih jermen za puške, povodcev za pse in različne optike, seveda pa velja za vse, ki jih boste obiskali na sejmu, desetodstotni popust na vse artikle. ^B-O-CK Podjetje za prodajo in izdelavo lovskega orožja DražgoSka 2,64000 Kranj tel.: (064) 223-320 Razpis za vpis v prihodnje šolsko leto Petina osmošolcev bo gimnazijcev 19. februarja bodo vsi osmošolci dobili zajetno publikacijo z informacijami o vpisu za šolsko leto 1996/97. Srednje šole razpisujejo 33.129 mest za novince. Tudi razpis za vpis na visoke šole. Kranj, 13. februarja - Ta teden bo za osmošolce, ki se odločajo o nadaljnjem šolanju, tudi sicer zelo dinamičen. Doživeli bodo namreč prvo poskusno preverjanje znanja iz materinščine in matematike, ki ob šolskem uspehu zadnjih štirih let pripomore k boljši "točkovni konkurenčnosti", ko kandidirajo na šole z omejitvijo vpisa. Tudi v novem šolskem letu namreč lahko pričakujejo omejitve vpisa na nekaterih šolah, čeprav je za leto 1996797 razpisanih domala šesto mest več kot lani. Novost: strokovne gimnazije V dveletnih programih šole razpisujejo 2175 mest, nekaj manj kot lani. V triletnih programih je 13.252 razpisanih mest, kar je nekaj več kot lani. Tudi v štiriletnih progra- mih tehniških in strokovnih šol bo manj mest, vsega 10.814, zato pa jih bo več v gimnazijskih programih, kamor po tradiciji zadnjih nekaj let želi več kot petina osmošolcev. Več prostora za gimnazijce bo letos zaradi novosti, ki jo prinaša nova šolska zakonodaja: letos bodo namreč na 16 oddelkih devetih srednjih strokovnih šol v Sloveniji poskusno izvajali program strokovnih gimnazij. To bodo strokovni programi, ki bodo pripravljali na nadaljevanje šolanja, se pravi na maturo in na univerzitetni študij. Na maturo se bodo dijaki v strokovnih gimnazijah pripravljali iz določenih strokovnih predmetov, vendar pri izbirnih predmetih ne bodo toliko omejeni, kot so bili doslej, manj bo tudi praktičnega dela. Med strokovnimi gimnazijami, ki so nam Gorenjcem najbližje, omenimo VOLITVE BREZ MEJA PIŠE: JOŽE DEŽMAN Krvavo zelena! jad-lovstvo. Tretjo slovensko lovsko razstavo v Kranju naznanjajo pod geslom Narava-div-Predsednik lovske zveze pravi: "Lov je odgovorno, vzdrževalno izkoriščanje naravnih virov, ob kakršnem se ohranjajo prosto liv eče živalske vrste in se ohranja njihov življenjski prostor." No, še ena zelena obljuba. Kaj lovcem pomeni zeleno? V paviljonu, ki nas bo predstavljal na svetovni razstavi Natur expo 96 v Budimpešti, je tudi razlaga pravljice o Zlatorogu: "Spoštuj, varuj izumirajočo žival, da zares ne izumre, in da ti ne ostaneš brez plena!" Čeprav je geslo za Budimpešto: Slovenija, zeleni košček Evrope, pa zelena dežela zanima lovce le toliko, kolikor jo lahko napoji1-jo s krvjo svojih žrtev. V zadnjem letu so v Sloveniji postrelili 38 medvedov, 3.851 jelenjadi, 2.076 gam in pojdi streljat. Streljat, kamor ti srce poželi: črni medved v Ontariu 3990 DEM; los na Aljaski 7990 DEM, sibirski srnjak v severni Mongoliji 6990 DEM, vsa razpoložljiva divjad v Ukrajini 1.199 DEM (+odstrel), paket z odstrelom 7 komadov divjadi v Namibiji 2.990 DEM; alpski svizec v Avstriji 390 DEM, veliki petelin v okolici Moskve 3.290 DEM itd. Gospodje lovci, ali mi lahko poveste, kako da pod geslom Narava-divjad-lovst-vo, propagirate svetovno lovsko prostitucijo? Slovenski lovci se hvalijo, kako lepo jih sprejemajo v svetovnih lovskih krogih. Toda ali so ti svetovni lovski krogi, na katere se naslanjajo slovenski lovci, kaj drugače razpoloženi kot naša zelena bratovščina? Med pripravo razstave je Slovenijo obiskal tudi predsednik Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi Nikolas Franco: Ali mi lahko kdo pove, katero divjad je ta gospod postrelil sov, 36.291 srnjadi, 3.532 pri nas? divjih prašičev, 6.867 zaj- Na razstavi sicer je nekaj cev, 32.281 fazanov, 8395 lisic itd. itd. Krepko rdeča dežela! Tudi razstava v Kranju je intonirana zelo rdeče. Trofeje, puške, preže... In denar. Krvavi denar. Pri nas lahko tuji gost odstreli jelena že za 420 DEM; srnjaka za 100 DEM, gamsa za 170 DEM, medveda za 1.200 DEM, divjega prašiča za 530 DEM, risa za 2.560 DEM, jazbeca za 130 DEM itd. Ali bosta kri in denar najpomembnejša znaka lovske organizacije v našem kapitalizmu? V socializmu ie veljalo, da je zelena lovska izkaznica prav toliko "močna" kot rdeča partijska. Pa ni nič več tako. Po novem se jara gospoda dokazuje predvsem tako, da strelja za denar. Na razstavi nastopajo mešetarji novega kolonializma. Slovenski je, da denar, s katerim si kuburi uj, potegni denarnico piš žrtev, ni nobena vrlina! na rob potisnjenih utrinkov (fotolov, razstava Triglavskega narodnega parka in Kočevskega naravnega parka), ki nakazujejo možno drugačno sožitje lovca in narave. Kritičnega odnosa pa ni. Razen plena druga živa bitja niso pomembna. Ali ne bi bilo prijazno, če bi ob tovarni, ki zagotavlja, da se z njeno kemično ograjo občutno zmanjšajo škode zaradi trčenj z divjadjo na cestah, pojavila tudi lovska družina, ki bi predstavila, kako je organizirala prehod ogroženih žab preko ceste v svojem revirju? Moj volilni izbor Volite ljudi, ki bodo prepričali 22.500 oboroženih "prijateljev" narave, da zeleno ni samo tisto, kar lahko tudi ustreliš. Volite ljudi, ki bodo prepričali lovske mesar- gimnazijo elektro stroke v Ljubljani, še bližja pa bosta dva oddelka ekonomske gimnazije, ki bosta odprta na Srednji ekonomski in upravno administrativni šoli v Kranju. Tudi glasbena gimnazija se Obeta tozadevano nadarjenim dijakom, -ne da bi jim bilo treba ob navadni gimnaziji posebej obiskovati še glasbeno ali baletno šolo. Poleg strokovnih gimnazij je letošnja novost tudi klasična gimnazija: Doslej smo imeli le zasebno konfesionalno v Škofovih zavodih v Šentvidu, poslej pa naj bi imeli tudi javno in nekonfesionalno: posodobljen program klasične gimnazije obljubljajo na eni ljubljanski (Poljane) in eni mariborski gimnaziji. Za program višje šole se je potegovala tudi Srednja elektro in strojna šola Kranj, ki se je na to pripravljala v okviru programa Phare, v projektu pa je sodelovala skupaj z velenjsko šolo. Kranjska za prvo šolsko leto ni bila izbrana kot poskusna šola. Ravnatelj Franc lebar to pripisuje dejstvu, da ima pri tovrstnem izobraževanju veliko težo gospodarstvo. Partner višje šolskega izobraževanja so namreč podjetja: ta vključujejo učence vsaj za en semester, da delajo na določenih projektih in se na ta način usposabljajo. Če bi se v Kranju izkazal večji ineters podjetj po višješolskem izobraževanju, če bi izkazali potrebe po tako izšolanem kadru, bi imela šola večje možnosti, da poskusno začne že zdaj. Zelje mladih, da bi se šolali na višji Soli, namreč obstajajo, tudi srednja šola je pripravljena na ta izziv. Vrsta novih programov je obljubljena tudi v poklicnem in strokovnem srednješolskem izobraževanju. Na Gorenjskem, kjer se je mogoče vpisati na 14 srednjih šol (v novem šolskem letu bosta že ločeni Srednja gostinska šola Bled in Srednja ekonomsko -turistična šola Radovljica), nove programe napovedujeta Srednja mlekarska in kmetijska šola v Kranju, kjer poleg mlekarjev in kmetijcev ponujajo še en oddelek za vrtnarje, in Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, kjer sta po novem predvidena tudi oddelka za frizerje. Kakšen pa je letošnji vpisni scenarij? Osmošolci bodo izpolnjene prijave za vpis na želeno srednjo šolo oddali do 20. marca. Sole bodo imele mesec dni časa, da zaprosijo za omejitev vpisa: 25. aprila jim bo namreč vlada tega odobrila ali zavrnila. Šole, ki bodo imele omejitev vpisa, bodo v prvem krogu razdelile 90 odstotkov mest. Desetina manj srečnih kandidatov, ki ne bo prišla v poštev za prvi krog, bodo potem lahko kandidirali na druge šole. Kateri osmošolci so sprejeti v šole z omejitvijo vpisa, bo jasno ob koncu prvega vpisnega kroga 20. junija. Drugi krog (za 10 odstotkov preostalih dijakov) bo končan 30. junija, v začet- ku julija pa bo še enkrat objavljeno, kje so še prosta mesta za tiste, ki tudi v drugem krogu ne bodo imeli sreče. Širše odprta vrata k študiju 19. februar je magični datum tudi za tiste, ki namarevajo s srednjih šol na visoke šole in univerzo. Tudi zanje namreč izide razpis visokošolske ponudbe, ki bo tokrat bogatejša kot v preteklem študijskem letu, saj je razpisanih mest več kot pričakovanih maturantov. Univerza v Ljubljani je razpisala 12.135 vpisnih mest, in sicer 7195 v univerzitetnih programih, 4940 pa na visokošolskih strokovnih programih. Za izredni Študij je od tega namenjenih 3262 mest. Mariborska univerza razpisuje 5917 mest, od tega v univerzitetnih programih 2800, v visokošolskih pa 3117 mest. Za izredni študij naj bi bilo od tega rezerviranih 2920 mest. Kot napovedujejo, naj bi bil letošnji visokošolski vpis rekorden, saj ponuja več mest za študij, kot je letošnjih četrtošolcev. Med slednjimi jih bo kakih 7500 maturantov, 4300 pa jih namerava srednje šolanje končati z zaključnim izpitom. Utegne se zgoditi, da bo le za univerzitetni študij ostalo na visokošolskih zavodih nezasedenih dva tisoč mest. Ob večjem številu mest na univerzitetnih in visokošolskih programih se letos obeta tudi nekaj novih študijev, hkrati pa večja ponudba teh programov pomeni tudi večje približevanje vpisnim željam. Vsako leto znova namreč predstavniki šolskih oblasti tarnajo, da manjka interesa za študij tehniških strok, medtem ko je večina družboslovnih programov zelo oblegana. Letos se razpis v večji meri prilagaja nameram dijakov, saj je manj razpisanih programov na tehniških študijih, ki v preteklih letih niso doživeli dovolj odziva, več mest pa bo za študij angleškega in nemškega jezika, geografije, športne vzgoje, predšolske vzgoje, socialnega dela in na visokih zdravstvenih šolah. Višješolski študij, kakršnega smo poznali doslej, ne bo več sodil v sistem visokega šolstva. Dveletno šolanje na višjih šolah je uzakonil pred kratkim sprejeti zakon o poklicnih in strokovnih šolah, saj bo v bodoče nadgrajeval ta tip srednjega šolanja. Razpisov za mesta na višješolskih programih še ni, pripravljeni oodo predvidoma do aprila, ko naj bi razpisali 400 mest. Gre za poskusne programe v šestih slovenskih regijskih centrih, kjer naj bi teklo višješolsko izobraževanje za kmetijstvo, elektro stroko, elektroenergetiko, orodjarstvo, kovinarstvo, gostinstvo in turizem. Ena teh je tudi Srednja gostinska šola na Bledu, ki je nosilka višješolskega programa na po-dročju gostinstva in turizma.* D.Z. Žlebir smnouo Valentinova darila ^Q Poleg voščilnic in levih želja so obvezen del Valentinovi?? praznovanja tudi darila. Pogosto smo v zadregi, ker ne veniOi kakšno darilo bi kupili. Toda to danes res ne bi smelo bi" problem. Trgovci nam ponujajo najrazličnejše artikle, ki s° narejeni prav za to priložnost in večinoma tudi že prime**0 aranžirani. . Ne smemo pozabiti, da pri Valentinu bolj šteje pozorno* kot pa vrednost darila. Majhno darilo pove ravno toliko w veliko, če je dano od srca. Za vsakega je najbolj pomembno i°' da darilm dobi od mrave osebe^valentinovo darilo ntoj* izražati našo ljubezen. Lahko je v obliki srca ali pa vsaj * rdeč^uvroi. Najpogosteje se oo tem dnevu poklanja bonv°' niert, plišaste igračke, torte, čokolade, parfume, škatlice, zlatnino, obeske, rože, škatlice itd. • P.O. Vsem "ZALJUBLJENIM" gostom kavarne RENDEZ - VOUS najlepše želje ob DNEVU ZALJUBLJE S tem oglasom dobite pri nakupu za vsakih 10.000 SIT popust 1.000 SIT -£<-;-- Trgovina LANGO, Tavca^a 10, KRANJ tel.:064/223-391 UGODEN NAKUP JAKEN- -10% -10% NJENIH JE 10% Pri plačilu z gotovino ali obročno odplačevanje na 3 ček0 /^T\ud\mo tudi usnjene tortice/^\ l rokavice in ostalo galanterijo. J Nakup zaključite v kavarni Mitnica J na Tavčarjevi 35 v Kranju Izberite darilo in pogostite svoje najdražje %1 %f %1 za Valentinovo! %1 V GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska predilnica po hudi krizi oktobra lani zdaj posluje bolje V tovarni 400, ob njej 200 delovnih mest odnri??V^erm ^?,0PJU «* tovarni odpirajo trgovske lokale, zanje pa bodo spomladi Pdprli tudi tovarniško dvorišče. F dn£?x- •' * febn ' V obnovljenem "bangladešu", kakor jonov tolarjev, kar je glede na umacini pravijo poslopju ob Gorenjski predilnici so odprli to, kakšno je bilo lansko leto bori govskl ,oka,» v kratkem jih bodo še nekaj, spomladi še kar dobro. Letos pa priča-tovft 51 najbolj dostopni severni strani odprli zanje tudi kujemo, da bomo po Šestih lam- i ovon^e' Gorenjska predilnica tako uresničuje letih izgube poslovah pozitiv-anusel o oblikovanju poslovno prodajnega centra, saj se no." j ,stl?Jski del krči in v prihodnje bo v tovarni približno 400 "Poslovanje ste jeseni pre-huri°*^U- niest' v tr8°vsko poslovnem pa približno 200. Po nesli na Lokatcks?" JF$V ' oktobra lani zdaj poslujejo bolje in direktor MIHA "Gorenjska predilnica pa tZ.n.aPoyeduje, da bo Gorenjska predilnica po šestih letih jma blokiran račun. Finančno ie bilo lansko drugo polletje izgube letošnje leto zaključila pozitivno. "Bangladeš" je bil dolgo propadajoče poslopje, zdaj pa ga obnovili in v njem 8te. «. najemniki odpirajo trgovske lokale?" "Dvajset let je bil predviden za rušenje, ker naj oi enkrat potegnili drugi železniški tir, vendar nihče ne ve, kdaj naj bi to bilo. V poslopje zato niso vlagali, grozilo je razsulo, saj so bile vodovodne instalacije povsem dotrajane. Obnovo smo vključili v našo novo strategijo oblikovanja poslovno prodajnega centra Gorenjske predil-ni?e, saj ob tekstilni tovarni Pridobivamo druge, bolj akumulativne dejavnosti, hkrati pa plemcnitimo lastnino. V pritličju obnovljenega poslopja bodo trije lokali, danes je Helena niŠek odprla parfumerijo in drogerijo, prihodnji mesec bo odprta elektro trgovina in me- stroške tekstilnemu delu. Na južni strani tovarne sta že zrasli dve lepi tovarni, Difa in Šibo, prej je bil to travnik, zanj smo plačevali prispevek za je bilo lansko drugo polletje izredno težko, konec septembra smo napravili interno prisilno poravnavo, v zadnjih šestih mesecih smo se razdolži-li za 1,8 milijona mark, računamo, da bomo v letošnjem "«Hiia eieiaro irgovma in me- ----------- . sarski diskont. V bližnji prihod- Ob Gorenjski predilnici na Trati nastaja trgovsko poslovni nosti hn nrlnrt Hiskont Loka. center, temeljito so obnovili "bancladeš", kakor so včasih nosti bo odprt diskont Loka, center, temeljito so obnovili "bangladeš", kakor so včasih zanj bo spremenjen eden od domačini pravili propadajočemu poslopju in v njem bodo kmalu naših proizvodnih obratov. Že trije trgovski lokali. Drogerijo in parfumerijo je v petek odprla spomladi pa bomo za nove Helena Tušek, ki ima prodajalno kozmetike že šest let v Škofji lokale odprli tudi notranje Loki. Na sliki: Helena Tusek in Miha Ješe nazdravljata ob dvorišče, računamo, da bo tam odprtju parfumerije. trgovine, obrtne storitve, ne- „ . . ,. , mara čistilnica na trgovina mestno zemljišče, s prodajo pa prvem polletju sanirah kredit-barv in lakov ter lesnega mate- smo lahko znižali naša posojila, ni portfelj, ki je bil največji vir nala, tudi bančno okence V občina pa je dobila aktivne izgub v zadnjih šestih letih saj trgovsko poslovni center se prispevke. Nekaj prostora je smo za obresti v tem času feveda vklfučuje naša tekstilna kupil tudi Eurošpe/ z nekater- plačali 22 ^r^iSSv rgovina, ki širi svoj asortiman imi kupci pa se dogovarjamo, ba pa je znašala 6 miluonov * tam še dolgo ne prodajamo Doslej smo prodali 5 odstrot- mark. V drugem letošnjem več samo svojih izdelkov." kov zemljišča, približno toliko < "Ste zadovoljni s prometom ga bodo še letos, načrtujemo dezinvestiranje v vrednosti 100 milijonov tolarjev." "Kakšna je bila reorganizacija?" Decentralizacija. Nabavo, V trgovini?" "Smo. Marža je nizka, saj polletju pa bomo nato porav nali še zapoznele dolgove dobaviteljem, ki smo jih praktično oktobra lani blokirali. Vse bomo plačali, le rok bomo določili sami, lahko pa rečem, da smo se s tujci lažje dogovor- ?luŽimo s količno prodanih jzdelkov. Tudi v prihodnje ^0ušamCoenDrivabm' čim glrši prodajo^in^pTokvodnjo^šmo i¥, domači dobavitelji sohiteli krog kSpcPev Sorva ie bUo razbili na strateške poslovne vlagati zahtevke, kakor hitro so *4 B nad prodajalk- enote, ki smo jih že prej imeli slišali za prisilno poravnavo. arm\ uvedli smo nadzor in po samo v smislu boljše proiz- p,ace po nJem na šolanje, strokovnjaki So jih kar dobro ocenili. Mislim Pa. da se pri nas ljudje vse bolj zavedajo, da je delovno mesto vrednota. vodnje, zdaj pa smo zaokrožili vse funkcije." "Se je izkazalo kot dobro?" "V štirih mesecih smo dosegli takšen rezultat, kakršnega -«uuia, 6" -—' ----------o . Velika prednost našega po- smo planirali za šest mesecev, fovno prodajnega centra je Predvsem je aktiviranih več Racija, tako dobre drugje v ljudi, več je odgovornih ki bkofji Loki ni. Dostopna je mislijo na profit. Poleg Loka- namreč z avtom, na voljo so Parkirišča, nekaj jih bomo še jedili, hitro se je moč vključiti J Promet, "bangladeš" ima na JJ^h staneh cesto. Pričakujejo, da se bo z novimi trgovina-promet v naši trgovini in v bif, povečal za 10 odstotkov." teksa imamo še štiri profitne centre, ki so zaključene celote, saj se niti pri nabavi veliko ne srečujejo, še največ se pri embalaži. Planirali smo, da bomo za 10 odstotkov znižali materialne stroške, prav pri embalaži smo jih doslej že za več kot tretjino, kar skupaj predstavlja 4-odstotno zni- t0rlV n$em boste oddali pros-proi*v°^ notranJem dvorišču, f~ Una t obrat, kar naenkrat Žanje. Tega prej nikakor nismo "N* arna Preve* prostora?" mogli doseči, saj sta nas ome-hira proizvodnjo končen- jevali velikost in razpršenost." uVedm°' z. reorganizacijo smo "Kakšen je poslovni rezul in t- tudi notranje najemnine prevfl "Enkrat je prosto na Proizvodnjo skrčin jra skrčimo s katerim bomo Dri, - preživeli in se tako •v nagajamo popolni konkuren tat?" "Brez reorganizacije lanskega leta ne bi preživeli. Po ugodnem začetku se je tržišče izredno zaprlo in zmanjšati smo morali proizvodnjo, tudi v prihodnje bomo delali predvsem za boljše kupce, bolj pa smo se usmerili na domači trg. Ci v"t^,V1iIU P°P°lni «nuwvu- v EvtrT- • industriji, ki vlada ^ .roPi in krizi, ki jo je zajela. KS* 520'v dveh letih ■ Še 2a lir zaposlenih znižali Tečaj je konec lanskega leta sem H .. odstotkov, prepričan sicer pokril izpad iz prve polo-inielo t ^ ^° P"°hžno 4u^ Se v*ce *eta' venoar Pa nosimo še s pa . kruri v tekstilu, vendar sabo 10-odstotno razliko iz leta n0 fvJ?r^st.or omogoča približ-boliSr plovnih mest. Zaradi kih « lzkori^enosti tovarniš-dostff«°?torov lahko najlažje del « severni in vzhodni nostimenimo drug«m dejav-m m s tem znižujemo 1994. Mislim, da bo kritično čez nekaj mesecev, izvozniki zmanjšujemo proizvodnjo in izvoz, naš bo letos za 20 odstotkov manjši od lanskega "Kolikšna bo lanska izguba? "Znašala bo 50 do 60 mih- ani jih nismo povečali." "Sirijo se govorice, da odpuščate invalide?" "Čistijo cevke, ker zmanjšujemo proizvodnjo je tega dela manj, vendar jih ne odpuščamo, res pa so na čakanju, poiskali jim bomo nova dela. Če je dela premalo, mislim, da je veliko bolj humano, da so doma invalidi." "Koliko pa jih je?" "Pet. Njihovo čakanje pa je takšno, da vsak dan eden pride na delo in tako praktično delajo enkrat na teden. Povečujemo šivalnico, vendar je tam delo zanje prezahtevno, nikogar pa ne bomo odpustili. Število zaposlenih sicer v prihodnje še nameravamo zmanjšati za 60, vendar to ne bodo več velike akcije, temveč bomo reševali vsakega posamezno." "Kaj pričakujete od novega ministra za gospodarstvo?" "Revolucije seveda ne pričakujemo, samo za primerjavo pa bi dejal, da s pomočjo denarja, ki je bil namenjen Tamu, ne bi imeli problemov ne tekstilci, ne čevljarji in še kaj bi ostalo. V Tamu ni bil uporabljen selektivno, konglomerat 3000 zaposlenih bi morali najprej razbiti in videti, kaj se splača podpirati. Tako pa udarijo štrajk in vse je po starem. V tekstilni industriji delajo predvsem ženske, ki jih doma čaka delo, zato ne štrajkajo, pa tudi naši kupci bi hitro rekli, hvala lepa, gremo drugam." "Minister Dragojnja je na začetku napovedal ukrepe prav za tekstilce, kam bi jih po vaše moral naravnati?" "Predvsem k obrestnim meram, ki so še vedno previsoke, od zamudnih obresti naprej. Prav pri tekstilcih se vidi, da bi ob normalnih obrestnih merah lahko sami premagali vse težave. Pasivne se znižujejo, aktivne pa ne tako hitro ali pa se znižanje prelije v bančno maržo. Druga stvar je normalizacija davčnega sistema, vlada bi se morala bolj smelo lotiti enakomerne obremenitve vseh, saj imajo zdaj večja podjetja veliko manj možnosti prilagajanja kot manjša, zlasti privatna podjetja. Saj niso oni krivi, temveč zakonodaja, da so vsi na 'minimalcu', se pač tržno obnašajo. Poleg obrestnih mer je največji problem prav zaščita naše industrije, carinska je dobra, toda nimamo pravne in fiskalne. Kaj pomaga carinska zaščita, če se za osebno uporabo vnesen tekstil znajde na prodajni polici, ilegalna prodaja je svtar davčne politike in tržnih inšpektorjev, če bi morali evidentirati prodajo, bi tudi nabavo. Tako pa ni plačana carina, ne prometni davek, prodajalec pa verjetno tudi prispevkov m dohodnine ne plača. Saj ima carinsko deklaracijo pri sebi, če pride inšpektor, toda lahko jo uporablja vse leto, ker prodaja ni evidentirana. Ko sem bil pred leti v Trstu, sem na Ponte rosu, nekdanjem pribežališču najhujših sejmarjev, kupil drobno igračko in dobil v vrečki računalniško izpisan račun. Tako bi morali prodajati tudi pri nas." "Je to res tako velik problem?" "Če seštejem vse te majhne prodaje, se veliko nabere, ocenjujem, da pri pleteninah kar 40 odstotkov našega trga." "Gorenjska predilnica zmanjšuje obseg proizvodnje, podatki pa kažejo, da je primarna tekstilna industnja dokaj povečala obseg proizvodnje, je k temu prispeval predvsem nekdanji Tekstilin-dus oziroma Aquasava?" "Lahko, že pri obrestni meri za posojila, ki jih dobe v Italiji, je razmerje ena proti tri. Druga stvar pa je nabava surovin, prepričan sem, da bombaž dobe 20 odstotkov ceneje, saj je to velik sistem, ki ima v Italiji kar nekaj avtomatiziranih predilnic in mesečno verjetno porabijo toliko surovin kot mi vse leto." • M. Volčjak Gospodarska zbornica predlaga ustanovitev družbe za zavarovanje rizikov na domačem trgu Zaščiten je dolžnik namesto upnika Država naj bo pravna, podjetja pa bodo sama skrbela za plačila in preverila, komu kaj prodajo Kranj, 9. febr. - Kar nekaj kov. Naša poslovna morala je podjetij je predlagalo, naj upravni odbor Gospodarske zbrnice Slovenije obravnava problematiko likvidnosti in finančne discipline, kar je napravil na zadnji seji. Ven na tleh, kupec pride, vzame blago in ne plača, to so goljufi, ki bi jih morali objavljati. Podjetniki že najemajo izterjevalce, v Sloveniji jih je že več kot sto, naj torej dar je to le prva informacija, lomijo roke in noge, namesto je dejal predsednik Jožko da bi imeli sodno zaščito. Cuk, saj bodo o tem pripra- Mal1 podjetniki so še vili posvet strokovnjakov. Upravni odbor pa je že zdaj predlagal ustanovitev družbe za zavarovanje rizikov na domačem trgu, ki naj bi delovala podobno kot Slovenska izvozna družba zavaruje rizike pri prodaji na tuje. so se na slabšem, saj jim veliki sistemi plačujejo nazadnje, res pa je tudi, da je med malimi podjetniki dosti nesolidnih Eodjetij. Težko pridejo do ančnih posojil, če ne zastavijo nepremičnine, kompenzacije so v pomoč, vendar dolžniki ne prijavljajo svojih , obveznosti, kazni pa ni. Še na Register podjetij bi morah siabšem so samostojni pod- očistiti, saj je le tretjina jetniki> ki niso vključeni v podjetij aktivnih in prepreči- piačiini pr0met. Obstaja ti ustanavljanje podjetij na zalogo, saj imajo nekateri podjetniki za "umik" pripravljenih tudi po deset podjetij. Se vedno ni jasno, kje bo po ukinitvi agencije za plačilni promet bonitetna služba, lahko bi bila pri klubu finančnikov, ki je član GZS. Zastavlja se tudi vprašanje, naj bodo javno objavljeni seznami dobrih ali slabih podjetij oziroma "zlate" ali "črne" liste, je uvodoma dejal podpredsednik zbornice Valter ga;]e7e]arMiroslVštrajhar Drozg. Pn nas še ni institu cije za zavarovanje plačil, avkcijska terjatev še ni utečena, prodanih je le 15 odstotkov, menica in ček nimata veljave, saj ni kazni in podjetja raje denar posojalo, kot da bi plačala račune. Banke denar raje posojajo prebivalstvu, obrestne mere za posojila podjetjem so nižje, vendar za mnoge še vedno strah pred močjo dolžnikov, stroški izterjave so veliki, bonitetne ocene agencije za plačilni promet pa so trenutno stare eno leto, boljših žal ni, vsekakor pa bomo morali slabe izločiti mi, sami se ne bodo, je dejal Perlič. Pri nas je zaščiten dolžnik in ne upnik, pri poslovni morali pa mali podjetniki niso nič boljši od večjih podjetij, sicer pa so mali in veliki odvisni drug od druge-, je dejal Miroslav Štrajhar. v trgovini je blokiranih 30 odstotkov podjetij, med njimi je veliko majhih, Žrtve so predvsem mali grosisti, ki so najbolj izpostavlieni Špekulantom, ki ne plačajo, temveč odpro novo podjetje. Potrebujemo učinkovito delo sodišč in inšpekcij, listo kršiteljev poslovne morale, ne samo listo blokiranih podjetij in več bi morali storiti za previsoke. Gospodarstvo je finančno disciplino, je dejal imelo decembra lani na žiro AIojz Klemenc1č iz združenja račun 41-odstotni delež vseh sredstev, likvidnost je sicer nekoliko boljša, vendar je bilo lani v primerjavi z letom 1991 blokiranih šestkrat več računov, znesek blokad pa se te podeseteril, rekorderji so )lokirani že štiri leta. Skom-penziranih je približno 17 odstotkov prijavljenih obveznosti. Podjetja dolgujejo državnemu proračunu 10 milijard tolarjev, pokojninskemu zavodu 4 milijarde in zdravstenemu 1 milijardo tolarjev. Likvidnost je slaba tudi v malih podjetjih, račune v trgovine. Ne gre samo za nemoralo, temveč tudi z nezmožnost plačil, saj težke dubioze pačijo sliko in ovirajo tekoče poslovanje. Več kot 10 milijard tolarjev so podjetja dolž-na drŽavi, naredi naj inventuro starih terjatev, saj tudi to povzroča nesolventnost, je dejal Alojz Vrečko. Likvidnost je povezana z osamosvojitvijo m tranzicijo, ki sta pri nas generatorja nelikvidnosti, banke pa se vse bolj usmerjajo k potrošnikom. Manjka inštitut za povprečju plačajo v 48 dneh, zavarovanje terjatev oziroma plačane pa dobijo v 65 do 94 komercialnega tveganja na m več dneh, je dejal Zvonko domačem trgu, je dejal Bo- Perlič iz Združenja podjetni- rut Meh. • M. Volčjak »^KRKKZDRAVILIŠČK Vrelci življenja HOTELI OTOČEC ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE O 5 ali 7pol penzionov O dobrodošlica O kopanje v Šmarjeških Toplicah O fitness O pri 1-dnevnem bivanju: 1 x večerja v gradu, 1 x masafni bazen in savna O prost vstop v diskoteko, casino in restavracijo Tango O animacijski program S dni 23.500 SIT, 7 dni 32.900 SIT TENIŠKE POČITNICE NA OTOČCU O vsebujejo poleg zgoraj naštetega tudi 4 ure tenisa v dvorani (pri 7-dnevnem bivanju) 7 dni 35.300 SIT J ■3* Otroci do 7. leta 50 % popust, od 7. do 12. leta 30 % popust, ie spijo v sobi s starši. Ugodnosti za člane Krkinega Kluba Informacije in rezervacije 068 321 830, 321 831 l.ukt M'.U(;iAS « L STRAN POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Torek, 13. februarja 1996 «Mj na štirih kolesih TEST: FORD MONDEO 1.8 TD CLX HIŠNI GOSPODAR Avtomobil kot hišni gospodar - ni mišljeno dobesedno, toda niso še tako daleč časi, ko so imeli pri marsikateri hiši avtomobil z dizelskim motorjem in se od njega kar niso mogli ločiti. Razlogov za to je več, eden najpomembnejših pa je zagotovo v tem, da so dizelski motorji tudi v avtomobilih, kakršen je Ford mondeo. Ford mondeo, ki je bil mimogrede tudi razglašen za Evropski avto leta, postreže z merami srednjega razreda, eleganco sodobnih karoserijskih linij in zato tudi z zadovolljivo prostornostjo. Tri karoserijske različice, pestrost pri izbiri motorjev in trije osnovni nivoji opreme so trije razlogi za mondeovo uspešnost. Prostorna notranjost, izdatne notranje obloge, ergonomično zasnovan voznikov delovni prostor in oprema z oznako CLX , to pa je podaljšek tistega kar je vidno na zunaj. A vseeno, bi si sodobna instru-mentna plošča zaslužila nekoliko uglednejšo plastiko, potniki na zadnji klopi pa kakšen centimeter več prostora, v primeru, ko sta prednja sedeža potisnjena povsem nazaj. Ob upoštevanju dejstva, da je paket opreme CLX samo za nekaj dodatkov skromnejši od opreme, ki jo ima mondeo z oznako V6, pa bi se spet dalo kaj pripomniti na Fordovo skoparjenje z opremo. Dodatkov v serijski opremi je kar nekaj, med njimi osrednja ključavnica, volan s servoojačeval-nikom, elektrika za odpiranje stekel v sprednjih vratih in še kaj. Pomik strešnega okna pa je prepuščen rokam dodatki kot so ogrevana vzratna ogledala, kovinska barva karoserije in drugo gredo izključno na račun doplačila. +++udobje ++prostornost prtljažnika ^podvozje/ — motorne zmogljivosti -skromna serijska oprema -preglednost nazaj Notranjost: sodobna, ergono-mična, z neugledno plastiko. Pri uporabnosti je poleg kom-bijevske različice najmanj zadreg pri petvratnem kombilimuzinskem mondeu. ROTROX d.o.o. Tel. 140 33 19,44 21 30 Delovni čas od 8.30 -1830 FIAT PUNTfl SSS, 1.94,14.200 DEM Še zadnji teden pred zvišanjem davka (5% na 20%) Omejena količina Uno hOI. e., 1.93 Popolna razprodaja, nizek podjetniški tečaji Šmartinska 134 BTlju^ljan^^tČ" _'Pločlllvo v tolarllh po podlotnBkern prodanem tečalu LB ALPETOUR - THP Škofja Loka, p.o. Kapucinski trg 9 64220 Škofja Loka objavlja dopolnitev k javni dražbi, ki bo 20. 2. 1996 ob 10. uri za prodajo poslovnih prostorov, ki se dopolni pod 1. točko a) in b) prostori se nahajajo v medetaži poslovne hiše "Agencija" v Škofji Loki. NAJVEČJA IZBIRA PREPROG V KRANJU! OD 19.1 DO 1 9.2/96, VAM ODDELEK TALNIH OBLOG V KLETI VELEBLAGOVNICE KOKRA 'GLOBUS PONUJA PREPROGE VSEH DIMENZIJ IN KVALITET POD UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI. lEJENA do RA7pRodAJF zaIog , ma MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Prodajate ali kupujete kmetijsko ali gozdno zemljišče? Informa' tivne oz. izhodiščne cene, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pri delu ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, vam bodo lahko pomagale pri odločitvi, sicer pa vedno "prava" le tista cena, ob kateri si kupec in prodajalec sežeta v roke. Cena je odvisna od kakovosti zemljišča, lege, oddaljenost' in dostopnosti parcele, od ponudbe in povpraševanja ter od drugi« ekonomskih vplivov, ki lahko začetno ceno dvignejo tudi za polovico. . , Cene, kot jih navajamo, so izračunane na dan 31. januar, ko je n11 uradni tečaj marke 89,40 tolarja. Ford mondeo: tudi v kombinaciji z dizelskim motorjem. Prtljažna vrata, ki se odpirajo z vzvodom iz potniške kabine so za dvigovanje težaška in to nežnejšim rokam verjetno ni ravno najbolj všeč, je pa prtljažnik s 470 litri ali 1300 litri pri podrti zadnji klopi zelo hvaležna zadeva, saj je primeren tudi za prevažanje nekoliko zahtevnejših tovorov in ne samo tistega, kar sodi k običajni družinski prtljagi. CENA do registracije: 41.737 DEM (Summit Motors, Ljubljana) Vozniki, ki prisegajo na dizelske motorje bodo pod pokrovom mondea TD, spoznali turbodizelski agregat, natanko takšen, kot ga pri Fordu vgrajujejo tudi v model escort. Prav zato je potrebno vedeti, da je v 1365 kilogramov težkem mondeu ta motor manj odločen, čeprav mu ne gre odrekati prednosti turbinskega polnilnika in kljub temu, da je njegovo delovanje zelo kultivirano Vendar pa je turbo luknja kar zelo občutna in po drugi strani se avtomobil počasi prebije do Podoba zadnjega dela petv-ratne limuzine. VOZNIKI POZOR! Veliko soli na cesti močno pospešuje rjavenje vozli, zato vam priporočamo, da pripeljete vase vozilo v protikoroziisko zaščito z brezkislinskim in ekološko čistim kanadskim oljem KROVVN. Ne škoduje morebitnim ostalim zaščitam. Postopek traja dobro uro, cena pa samo 90 DEM v SIT. Infor. in naročila TRI KRONE, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-497. V ASA VEDEZEVALKA m 090 42 08 VAŠA PRIHODNOST IZ TAR0T KART 'Izdelovanje perila iz j naravnih materialov' \ IREMASvAB - ALBIMIMI Gorko 14/a, Pddovljito Uyfox: 064/715-411 Možnost osebnega obiska/ 090/41-29 090/42-38 svoje končne hitrosti, ki po tovarniških podatkih znaša 181 kilometrov na uro. Ob tem pa so pri mondeu s turbodizelskim motorjem jasne ambicije po gospodarnosti, ki se izražajo po ne ravno najnižji, toda še vedno spodobni porabi. Zato kaže pri končnem razmisleku vreči na tehtnico tako gospodarnost kot tudi nekoliko manjšo živahnost, ki pa je pri avtomobilu kakršen je mondeo, ena pomembnejših lastnosti. Bonitetni Njiva, int. razred sadovnjak Vrt Travnik, ekst. sadovnjak Pašnik Gozdno zemljišč Občine Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor, Cerklje, Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri 1. 445,70 891,40 334,50 156,00 2. 401,00 802,00 289,50 133,50 3. 356,50 713,00 245,00 111,50 4. 312,00 624,00 200,50 89,00 5. 267,50 535,00 156,00 67,00 6. 223,00 446,00 133,50 44,50 7. 178,50 357,00 111,50 22,50 8. 133,50 267,00 89,00 - TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: dizelski štirivaljni, nameščen spredaj prečno, poganja sprednji kolesi, 1753 ccm, 65 KW/88 KM, peststo-penjski ročni menjalnik. Mere: d.4481 mm, š. 1749 mm, v. 1415 mm, medos-na razdalja 2704 mm, prostornina prtljažnika 470/1300 I. Najvišja hitrost: 181 km/h (tovarna), 178 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 13,3 s. Poraba goriva po ECE: 4,7/6,3/7,5 I plinskega olja na 100 km, poraba na testu: 8,61. Občine Bled, Bohinj in Radovljica Občini Jesenice in Kranjska Gora M. Gregorič, slike U.Š, 142,50 120,50 98,00 66,00 53,50 35,5 18,00 1. 408,30 816,60 306,00 143,00 2. 367,50 735,00 265,50 122,50 3. 326,50 653,00 224,50 102,00 4. 286,00 572,00 183,50 81,50 5. 245,00 490,00 143,00 61,00 6. 204,00 408,00 122,50 41,00 7. 163,50 327,00 102,00 20,50 8. 122,50 245,00 81,50 • - 130,5 110,5 90,00 61,00 49,00 32,50 16,50 1. 348,40 696,80 261,50 122,00 2. 313,50 627,00 226,50 104,50 3. 278,50 557,00 191,50 87,00 4. 244,00 488,00 157,00 69,50 5. 209,00 418,00 122,00 52,50 6. 174,00 348,00 104,50 35,00 7. 139,50 279,00 87.00 17,50 8. 104,50 209,00 69,50 111,50 94,00 76,50 52,5 42,00 28,00 14,00 Torek, 13. februarja 1996 Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme s sneženjem Jutri bo oblačno brez večjih padavin, v četrtek pa se bo delno zjasnilo. LUNINE SPREMEMBE Včeraj Je zadnji krajec nastopil ob 9.37, to pa po Herschlovem vremenskem ključu pomeni, da bo do naslednje spremembe položaja lune, ko bo mlaj nastopil 19. februarja ob 00.30, dež ob severozadniku in sneg ob vzhodniku. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IZBIRAMO !%U GLASBENIKA PRIPRAVLJA: UROŠ ŠPEHAR Naj glasbenica meseca Tjaša Grah ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili staro razglednico, na kateri so bile upodobljene Križe pri Tržiču, ki so znane predvsem po čevljarski obrti, po tem, da je bil tu rojen skladatelj Ignacij Hladnik, v zadnjem času pa so Križe znane tudi po biatlonki Andreji Grašič. Prav veliko vaših odgovorov sicer nismo prejeli, je pa res, da so ysi prispeli pravilni. Žrebali smo, in rezultat žreba je naslednji: 1. Marta Zaplotnik, Novake 5, Golnik; 2. Monika Pangeršič, mSEm8.?,5\Tržic: 3- Štefan Aljančič, Rožna 3. Šenčur; 4. wrarna Majnik, Luznarjeva 20, Kranj; 5. Dolfe Rozman, Kalinškova 24 Kranj. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo staro razglednico z datumom 17. februarja 1931, ki pa je kar primerna tudi za ta čas, ki naj bi bil doij veselo obarvan. Verjetno ne bo težko uganiti, zakaj smo objavili ravno to sliko, napisati pa morate, kako se imenuje maska na levi. Morda pa se kdo še spominja časa, ko je bila slika Posneta? Odgovore pošljite do petka, 16. februarja, na naš naslov gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih odgovorov ^o prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Torej! Promocija je bila. Uspešna, o čemer ni nihče dvomil. Tjaša Grah, mlada pevka iz škofjeloškega konca je dodobra ogrela srca občinstva. Naša odločitev, da Tjašo izberemo za glasbenico meseca je bil torej upravičen. Dvorana Kina Sora v Škofji Loki je bila nabito polna, Tjaši pa je pomagalo se precej znanih imen. Pa lepo po vrsti... Če ste prejšnji torek po čudnem spletu različnih okoliščin zgrešili prvo stran panorame in predstavitev Tjaše Grah, tokrat kratka obnova - Četrto-šolka Tjaša Grah je z očkovo pomočjo ter sodelovanjem znanih imen slovenske glasbe posnela prvo samostojno kaseto in CD. Kljub svoji mladosti, ima jih šele deset, Tjaša poje tako dobro kot tiste ta velike pevke. Najprej je sodelovala z Brendijem in malimi korenjaki, z njimi posnela kaseto, nato pa se odločila, da posname še samostojno kaseto. Ob strani ji je stal očka in tako je luč sveta zagledala kaseta Očka in jaz. Mali pevki je tekste napisal France Ankarst, glasbo pa Jože Burnik, ki med drugim skrbi tudi za glasbo ansambla Blegoš. In seveda, s kaseto pridejo na vrsto promocije. Prejšnji teden je Tjaša nastopala kar doma, v škofjeloškem kinu Sora. Na njej so nastopili prav vsi, ki so Tjaši pomagali pri njenem začetku pevske kariere. Jan Plestenjak je skupaj s Tjašo zapel pesem Sonce moj prijatelj, skupaj ansamblom Blegoš je zapela o beli brezi, med gosti in pevci pa je bil tudi Braco Koren s pesmijo Pevka - pevec. Če bi Tjašo radi kaj povprašali - izvolite. V kupon poleg svojega imena in priimka ter naslova zapišite svoje ime ter pripišite vprašanje. Vaša vprašanja bomo zastavili Tjaši ter njene odgovore zapisali v prihodnjem ASu. Dodali bomo barvne slike ter spraševalcem menda tudi nekaj podarili. Vendar, z vprašanji prosim pohitite, rok do katerega bomo še sprejemali vaša vprašanja se namreč izteka, AS pa vse bolj približuje. KUPON » UBIRAMO M3 GLASBEMKA" GORENJSKI GLAS in televizija TELE-TV Kranj Vprašanje za Tjašo Grah:.................................................... Ime in priimek:..................................................................... Naslov:................................................................................ Pošta:.................................................................................. Za slovenskim kulturnim praznikom, ki je drlavni praznik in ga častimo v spomin na smrt največjega slovenskega Pesnika, kmalu pride - pust. Ne bi zdaj premlevali, kako smo preiivljali letošnjega Prešerna, a na kratko: tako kot zmeraj, z vsemi večnimi zamerami in zadregam, ki tako očitno planejo na dan tudi ob vseslovenski proslavi. Tam v Cankarjevem domu je zmeraj *aj narobe: ali govornik ni taprav ali pa politizira in vlači v govor, ki naj bi bil vsaj ob tej Priloinosti vrhunski kulturni Prilolnosmi in literarni esej, toliko tujk, da ti oči padajo iz jamic. Mije prav ial, ampak če govornik na Prešernovi proslavi reče, da smo pragmatičen narod, potem... Potem adijo moja pozornost, kajti tranzicije in pragmatikov imam vsakodnevno tako poln kufer, da mi iz oči in ušes ven gledajo. Govornik je pozval: bodimo Pragmatični... samomoralnega Propada se nam je bati... Ud.,itd. Ribčev France je pa tako preprosto zajel vse zna-iaJske in jezikovne lastnosti svojih rojakov, ko je zapisal: Ne bod'mo šalobarde! A smo no ialost vsebolj in celo na Vegov dan: šalobarde, ki tako kof srake vlačimo v gnezdo Ne besede in žlobudramo to cobodro, zraven pa še mislimo, kako pametni da smo. Zjokal bi se, France in bi ob lakih govorancah zabavljivo delti »...ko vsaka ni lival leska, tQk vsaki govor ni puška...« Ker smo tako brihtni, da nam kar škodi, tako svetovljanski, da je ie mučno, tako pokončni, da stojimo pokonci gor brez prekle, ki jo nuca celo fiiol, če hoče zrasti, bomo ob takem prazniku kot je pust ostali nekam hladnokrvno in malomeščansko vzvišeni - praznik za otročad in rajo, ki itak brezglavo lurira kadar le more. nekako sramežljivo in lokalno, vsem pustnim šemam je usojeno, da jih vidi soseska ali pa morda še kakšen hotel, potem je pa konec. Povsem drugače pa je s kurenti, ki so se oni dan pripeljali v Ljubljano, pred parlament in kjer jih je sprejel sam predsednik parlamenta. Tema tedna Glosa Ne bod'mo šalobarde »Ko vsaka ni žival lesica, tak vsaki govor ni puš\cat« bi dejal Ribčev France, če bi slišal, kaj vse mu govorijo ob prazniku. Koranti so navadna maska, ne pa folklora... Maske imajo svojo simboliko, so stare toliko kot ljudstva, po svetu prirejajo karnevale, da ti jemlje sapo, naša tradicija so pa kurenti, kakšni bohinjski otepav-ci, pehtre babe in podobno. Zanimivo je, da je - vsaj na Gorenjskem - tradicija, da pustne maske prosijo, fehtarijo po hišah za krofe in klobase, da vlačijo ploh in na koncu pusta pokopljejo ali zalgejo. Nič pustnih sprevodov, nič karnevalov - vse se dogaja Kurenti so postali naša »maska nacionale«. Ne vem, ali upravičeno ali ne, ampak v hudem pomanjkanju kakršnihkoli drugih originalnih slovenskih pustnih mask so verjetno res najbolj izvirni. Še bolj kot izvirni pa strašljivi in v svoji podobi res unikatni. Takoj, ko so prišli v parlament, se je oglasil naš priznani etnolog dr. lanez Bogataj in dejal, da je napak, da ta maska hodi takole naokoli, saj v svoji etnografski podobi in izročilu sodi le in samo na Ptujsko polje in nikamor drugam. Izrodila da se je in nastopa tudi izven pusta in tako ustvarja videz, da gre za slovensko folklorno izročilo, ne pa za enkratnost pustnega dogodka. Ie pa le od sile, da kurenti poleti pripotujejo na plaio v Bernardin in tam tujcem zaplešejo - kaj drugega si turisti mislijo kot to, da je to naša narodna noša, ne pa pustna šema. Ali si predstavljate povprečnega Norvežana, recimo, ki na olimpijskih igrah zaide v slovensko smučarsko hišo na pojedino, tam pa najde vse krasote od slovenske kulinarike, zraven njega pa sedi še ena slovenska posebnost: strašljivi kurent! Le kdo, ki je pri brihti, bi razumel, da slovenski smučarji vlačijo v resnici s seboj pustno masko, ne pa svoje folklore? Tujci samo zijajo: a taka da je vaša folklora? V taki opravi da ste plesali valček in polko? Namesto irhas-tih hlač, aube, iivopisanih rut in cekarjev - zajčje ali kakšne ie koie in rogovi! A nikarte ovreči vseh simpatij do kurenta ali koranta s Ptujskega polja. Naj ne bo ob kšeft, čeprav ga je razkrinkal en etnolog. Mirne duše ga lahko s seboj po svetu vlačijo naše politične delegacije, izrecno tiste, ki nas po Evropi vsevprek opravljajo. Ko bodo naši politiki tujim novinarjem dajali kakšne sarkastične intervjuje o svojih domačih političnih nasprotnikih, naj poleg njih sedijo - kurenti! Ob tistih rogovih in koiuhih bodo tuji novinarji verjeli vse in zares čisto vse... • D.Scdej GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete RADIO IT OGNJIŠČE m. tn-ti-u «»« ismi-u spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 61210 Ljubljana Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOG ZA 19. 2.1996 Popevke: 1. SLOVO-MIHA REBERNIK 2. REFREN MLADOSTI - CASINO 3. NOCOJ SPET MISLI TAVAJO - PTUJSKIH 5 Nz-viže: 1. TA GLAŽEK JE PRAZEN - ans. RICHIE VADNAL 2. V PLANINI J E KAJŽICA - ans. BORISA FRANKA 3. NE VRAČAJ SE - ans. ŠTIRJE KOVAČI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. SLOVENIJA POZDRAVLJENA - NATALIJA KOLŠEK 2. KUPIL SEM KONJIČA SI - ans. RUBIN VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 na Radiu Tržič, vsak torek v Gorenjskem glasu Pozdravljeni, ljubitelji narodnozabavne glasbe. Poslušate nas lahko na frekvencah: 95.0 FM in 88.9 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje 11.2. 1996 je bilo. STORITVENO IN TRGOVINSKO PODJETJE "ALPO", d.o.o., Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel. 064/331-656. Nudijo nam: prodajo avtomobilov IBIZA, CORDOBA TOLEDO za gotovino, kredit in leasing. Poleg tega vam vaše vozilo ročno operejo, notranje in globinsko očistijo, polirajo. Nudijo še pranje motorjev, montažo in centriranje avtoplaščev...Nagradno vprašanje: Kateri model vozil iz programa SEAT se je lani najbolje prodajal? KUPON Odgovor: CORDOBA Naslov: IBIZA TOLEDO Pravilen odgovor obkrožite in kupon najkasneje do petka, 16. 2., pošljite na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: za Kolovrat domačih. Veliko sreče pri žrebu dveh lepih nagrad. Nasvidenje v nedeljo na valovih Radia Tržič in v torek v Gorenjskem glasu. S koncerta Davidov Inside Ljubljana - Slovenska in v kar velikem številu tudi hrvaška glasbena javnost je prejšnji torek doživela v ljubljanski dvorani Tivoli pravi glasbeni praznik. Ljubljanski koncert leta je tokrat "zakrivil" svetov-noznani glasbeni heroj David Bowie, ki je občinstvu predstavil predvsem svojo zadnjo ploščo Outside, koncert pa seveda začinil tudi z nekaterimi starejšimi uspešnicami. Kljub na trenutke nekoliko hladnemu občinstvu pa je vsekakor potrebno zapisati, da je bil koncert zaigran popolnoma profesionalno, David Bowie pa se ie še enkrat več izkazal kot odličen "performancer". • Igor K., foto: Janez Pelko Prireditev Prvi glas Gorenjske bo 24. februarja tudi letos na Bledu Na Gorenjskem je veliko glasbenih talentov, ki bi se radi uveljavili v svetu popularne glasbe. Radio Triglav Jesenke letos ponovno organizira zabavno-glasbeno prireditev PRVI GLAS GORENJSKE, ki bo v soboto, 24. februarja, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Nastopilo bo 12 mladih pevcev in pevk iz različnih krajev na Gorenjskem. Program bosta popestrila lanskoletna zmagovalca Nataša Artiček in Klemen Čeme, gostja pa bo popularna slovenska pevka Irena Vrčkovnik TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak četrtek na Radiu Tržič - voditeljica oddaje Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu. Pisani svet pod Snežnikom, ki ga je narava bogato obdarila, bo za marsikaterega obiskovalca lahko prvo odkritje tega obrobnega dela slovenske dežele. V zadnjem času se v HirskobistriŠki občini vendarle marsikaj premika na področju turistične ponudbe, delček tega pa vam danes tudi predstavljamo. Prav gotovo vas bo zamikala tudi reka Reka. Reka, ki se je že dodobra opomogla od desetletnega onesnaževanja. Ravno Reka (47 kilometrov) in dve veliki akumulacijski jezeri, Mola in Klivnik (110 hektarov vodnih površin), postajajo vse bolj privlačni za ljubitelje športnega ribolova. Kar na sedmih mestih ob Reki, od Ilirske Bistnce do Vremske doline, boste lahko kupili ribolovne dovolilnice. Ilirska Bistrica pa je pred kratkim dobila tudi izjemno lepo turistično karto mesta. Na njej so predstavljene zanimivosti kraja, njegova zgodovina in seveda podroben načrt mesta. Rešitev prejšnjega tedna se glasi PLAVAJOČI MLINI NA MURI. Prejeli smo 40 rešitev in izžrebali KRISTINO SIRC, Tomšičeva 106, Jesenice. Nagradno vprašanje: Katera reka leče pod Snežnikom? Rešitve pošljite na Radio Tržič, Balos 4, za oddajo Turizem, do četrtka, 15. 2. 1996. Poskusimo še mi Dobre zimske enolončnice Dalmatinska flžolova juha 30 dag fižola, 7 dag mesnate slanine, 10 dg sesekljane čebule, 2 žlici paradižnikove mezge, strt česen, lovorov list, jušna kocka, sol, poper in podmet iz 1 dl smetane in 1 žlice moke Fižol operemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga skuhamo. Solimo proti koncu kuhanja. Na sesekljani slanini prepražimo čebulo, dodamo paradižnikovo mezgo in česen ter s tem zabelimo fižol. Soli-, mo, popramo, dodamo lovorov list in jušno kocko. Prilijemo smetanov podmet in pustimo še 10 minut vreti. Štajerska juha 20 dag fižola, 2 srednje debele krompirja, 6 dag zaseke, 2 dag moke, 2 žlici sesekljane čebule, 10 dag testenin, sol, poper, 2 stroka strtega česna, 1 žlica paradižnikove mezge, lovorov list, majaron, kis, jušna kocka, peteršilj, podmet iz 1 dl kisle smetane in 1 žličke moke. Fižol čez noč namočimo in ga naslednji dan skuhamo. Krompir olupimo in ga narežemo na kocke. Na zaseki rumeno spražimo moko, dodamo čebulo in ko začne rume-neti, prežganje zalijemo in razmažemo. Dodamo na kocke narezan krompir, kmalu nato še testenine. Osolimo, popopramo, dodamo česen, paradižnikovo mezgo, majaron, lovor list, kis, jušno kocko, odcejen fižol in smetano vpod-met. Ko je krompir mehak, potresemo s peteršiljem in postrežemo. Suha juha s kašo 75 dag prekajene svinine, 1 korenček, 1 čebula, peteršiljeva korenina, lovorov list, 2 stroka česna, sol, 20 dag prosene kaše. Meso operemo v topli vodi, ga damo v lonec, nalijemo 2 1 vode, osolimo in dodamo očiš- čeno zelenjavo. Ko juha zavre, plamen zmanjšamo in pustimo počasi vreti 20 uri. Juho precedimo in vanjo zakuhamo v vroči vodi oprano kašo. Kuhamo 20 minut. Meso postrežemo posebej s kislim zeljem in koruznimi žganci. Šara s svinino / kg sveže ali prekajene svinjske glave ali kakega drugega kosa svinine, 30 dag repe, 30 dag kolerabe, 20 dag korenja, 50 dag krompirja, kumina, lovorov list, rožmarin, majaron, poper, sol, sesekljan peteršilj in zelena. Glavo operemo, položimo v lonec in prilijemo 3 1 vode. Osolimo, pristavimo, zavremo in pustimo počasi vreti 40 do 50 minut. Medtem olupimo repo, jo narežemo na krhlje, kolerabo in korenje pa na rezine. Stresemo v lonec. Ko je zelenjava na pol kuhana, dodamo še na kocke narezan krompir in dišavnice. Kuhano meso ločimo od kosti, ga narežemo na koščke in damo v šaro. Proti koncu kuhanja zamešamo peteršilj in zeleno. Zapečeno kislo zelje s krompirjem 1 kg kislega zelja, 80 dag krompirja, 7 dag prekajene slanine, 3 žlice sesekljane čebule, 30 dag prekajene kuhane svinine, sol, 1 dl kisle smetane. Zelje napol skuhamo v osol-jenem kropu. Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na kolobarje. Kuhano svinino narežemo na tanke rezine. Na kockice narezano slanino pražimo, da postrekleni, dodamo čebulo in ko tudi ta postekleni, primešamo odcejeno zelje. V namazan pekač izmenoma polagamo plast zelja, krompirja in vrsto mesa. To ponavljamo, dokler vsegane porabimo. Na vrhu naj bo krompir. Polijemo s smetano in zapečemo pri 200 stopinjah C. Sladica za ta teden Ocvrte miške 30 dag moke, 1,5 dag kvasa, 3 dag sladkorja, 3 rumenjaki, 6 dag masla, 1,5 dl mleka, sol, 3 dag rozin, maščoba za cvrenje. Iz kvasa, sladkorja in mleka pripravimo kvaseč. Moko presejemo v skledo, naredimo v sredini jamico in vlijemo vanjo kvaseč. Sol potresemo bolj po robu moke, da takoj v začetku sol ne pride v stik s kvasom. Dodamo Se rumenjake in mlačno stopljeno maslo. Zamesimo bolj mehko kvašeno testo, vgnetemo vanj rozine in pustimo, da vzhaja. Z namaŠČeno žlico zajemamo miške in jih spuščamo v vročo maščobo. Rumeno jih ocvremo in na krožniku potresemo s sladkorjem. Moda Topla jopa ali debel pulover Če se odpravljate na sneg, na smučarijo, boste rabili nekaj toplih oblačil tudi za po smučanju. Modni kreatorji predlagajo zanjo surovo bele hlače iz toplega volnenega blaga z elastinom in debel rumovo oranžen debel volnen pulover s kitami. Lahko pa si omislite tudi pletene hlače in enako tunko, povrh pa oblečete debel brezrokavnik, podložen z "ovčko". On naj bo prav tako v belih hlačah iz volnenega elastina in v belem puliju s kitami, zraven pa naj obleče toplo karirasto jakno na zadrgo. Na naši sliki se barve ženskega puloverja in "lajbča" ponovijo tudi v karu na moški jakni. To je predlog za tople barve, lahko si pa enako kombinacijo omislite v belo-modri, belo-rumeni ali podobni kombinaciji. Domači zdravnik Ko nas muči prehlad Zima je seveda tudi čas prehladov. Mučijo nas kašelj, nahod, hripavost, trga nas v udih. Ne sezite takoj po tabletah, marsikaj lahko tudi brez njih storimo za svoje zdravje. Privoščite si malo več počitka, ob koncu tedna še posebej, pa boste naslednji teden spet čili in zdravi na delovnem mestu. Proti prehladu zelo pomaga znojenje: pripravimo si skodelico lipovega čaja in ga spijmo v topli kopeli. Še mokri se zavijemo v brisačo, ležimo v toplo posteljo in se preznojimo. Če imamo zaradi prehlada "zabasano" glavo, si lahko pomagamo z inhaliranjem pare eteričnih olj (evkalipta, timijana ali poprove mete) ali kamiličnih cvetov. Paro vdihavamo deset minut skozi usta in skozi nos. Če nimamo posebne priprave za inhaliranje, storimo to s primernim kuhinjskim loncem, čez glavo se pa pokrijemo z brisačo. Če nas zebe v noge, kar včasih tudi napoveduje prehlad, nalijmo v umivalnik vodo segreto na 36 stopinj in vrzimo vanjo dobro pest soli. Uživajte v topli vodi najmanj deset minut, hkrati pa si lahko tudi odstrnaite trdo kožo na stopalih. Na koncu noge dobro sfrotirajte in namažite z nemastno kremo. Odlično se boste počutili. Slana voda se obnese tudi proti bolečinam v grlu; uničuje bolezenske klice in ob tem ne draži sluznice. Za grgranje si pripravimo četrt litra tople vode, v kateri raztopimo čajno žličko soli. Zelo učinkovito je tudi grgranje žajbljevega čaja, ki lajša bolečine in razku-žuje grlo. Kadar človek izgubi glas, priporočajo zmes medu, zdrobljenega gorčičnega semena in surovega masla. Proti hripavosti je učinkovit sveže iztisnjen čebulni sok, ki ga zmešamo z medom. Čebula vsebuje eterična olja, ki so učinkovita proti bakterijam. Proti kašlju pomaga timija-nov čaj, ki sprošča sluznico v bronhijih, olajšuje odkašlje-vanje. Sprošča krče in deluje antibakterijsko. Pomagamo si pa lahko tudi z lapuhovim čajem. Lapuh naredi na žrel-ni sluznici tanko varovalno plast, omili vnetje, oteklost in krče. Sicer pa, pravijo čebelarji, kašelj in vse bolezni iz prsi prežene v vinu kuhan med. SREDA, 14. FEBRUARJA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.10 Očetove barve 10.25 Skok med zvezde, novozelandska nanizanka 10.50 Roka ročka, ponovitev 11.40 Razgaljeni mediji, zadnji del angleške dokumentarne serije 12.30 Naša pesem, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Zgodbe iz školjke 14.00 Videostrani 15.35 Svet na zaslonu, ponovitev 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Dosje J.K., 1/3 del domače nanizanke 20.55 Film tedna: Deset nožev v srcu, norveški barvni film 22.35 TV dnevnik 3 23.05 Cosbvjevi primeri, ameriška nanizanka 23.50 Glavni osumljenec, angleška nanizanka 0.40 Poročila 0.45 Video strani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.20 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.50 V žarišču, ponovitev 13.20 (Ne)znani oder, ponovitev 14.10 Somrak stoletja, ponovitev; Od Nurnberga do Nurn-berga, ponovitev 2., zadnjega dela francoskega dokumentarnega filma 15.45 Migotanje asfalta, ponovitev nemškega barvnega filma 17.05 In morje bo povedalo, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.35 športna oddaja 20.55 DP v rokometu (m): AM Cosmos Slovan -Pivovarna Laško Celje, prenos iz Ljubljane 22.30 Koncert orkestra slovenske filharmonije 23.50 Euronevvs KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.45 Obalna straža, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams, risana serija 10.30 Tvegani podvigi, ponovitev 11.35 TV prodaja 12.00, 14.00 In 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 16.15 Spot tedna 16.20 TV prodaja 16.45 Živeti danes, ponovitev 17.15 Državnika novega kova, ponovitev angleške nadaljevanke 17.45 Obalna straža, ameriška nadaljevanka 18.35 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Družina Addams, ameriška risana serija 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 22.00 Dance Session 22.30 Gost pike na A, ponovitev 22.45 Burleska 23.00 Novice 23.30 Spot tedna 23.35 Video strani 0.00 CNN poroča POP 7.00 Video strani 9.00 Težave na zmenku, ameriški barvni film 11.00 Santa Barbara, ponovitev 12.00 Mag-num P.I., ameriška nanizanka 13.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev 14.00 Točka pravice, pšonovitev ameriške nanizanke 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 16.00 Avtodrom, ponovitev 16.30 Pop 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ljubezenski napoj št. 9, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 Pop 30, ponovitev 1.00 Videostrani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center vvest, ponovitev filma 10.00 Pot v Avonlea, ponovitev 11.00 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 12.00 Film, ponovitev 13.00 Slovenski pesniki in pisatelji, ponovitev 15.00 Dobro jutro, Slovenija, izbor 15.30 Borleska, ponovitev 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonlea 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Film 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM. 23.15 Zdrava video glava, ponovitev HTV 1 11.30 Novi stari kraj 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sramežljiv sem, a se zdravim, francoski barvni film 14.35 Otroški program; Nekaj zelo pomembnega, švedska nadaljevanka 15.05 Poročila 15.05 Poročila 15.10 Antologija sodobne hrvaške književnosti 16.15 Otroški program: Novi stari kraj 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.40 Ekran brez okvirja, dokumentarna oddaja 21.40 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko HTV 2 15.20 TV koledar 15.30 Dvanajst ožigosanih, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Mare Nostrum, dokumentarna serija 18.30 Pozor, stekjlo 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nihče me ne mara, nemški barvni film 21.50 Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka 22.40 Klub 1, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 12.45 Salve smeha 13.00 Otroški program: Ostržek 13.25 Confetti Palettio 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke s Thomasom Brezino 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Nove Popajeve dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 A-team 17.15 Polna hiša 17.40 Dr. Quinn 18.30 SP v alpskem smučanju 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Svetlolasi strup - dva obraza ženske, ameriška srhliivka 21.55 Kraj zločina: Umor po oglasu, nemška TV kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.30 Under arrest, aaameriška vojna drama 1.05 Santa Barbara -Kalifornijski klan, ponovitev 1.50 Schiejok, ponovitev 2.50 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev AVSTRIJA 2 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 čas v sliki 12.10 Severovzhod Arktike - Dežela Franca Jožefa, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -Kalifornijski klan 15.10 Bogati In lepi, 27. del 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Klinika pod palmami, 2/3 del nemškega filma 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Ivana Trump, Ljubezni se ne da kupiti, ameriška TV melodrama 0.00 Ognjena krogla, ameriška komedija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Narodnozabavni spot: Valentinovo - Nagelj 19.08 TV kaži-pot19.10 Poročila Gorenjske 157. 19.25 Promocijski nastop Tjaše Grah ob izidu prve kasete "Očka moj" (1. del) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot: Simpatija 20.08 Kažipot 20.10 Anketa ob Valentinovem- dnevu zaljubljencev: sreča, radost, smeh, zvestobva 20.30 Srce, ljubezen, Valentinovo 20.53 Cvetličarna Mak na 4. slovenskem cvetličnem festivalu 21.10 Poročila Gorenjske 157. 21.25 EPP blok - 3 §1.30 Sončne glasbene poti po enčurju z Jožico Svete 21.45 Halo, halo.. - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite Ko telefonu: 33 11 56, voditeljica: lartina Vidali) 22.45 Poročila Gorenjske 157. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Dan za zaljubljene - oddja v živo z Nino in Matejem. Odkrivali boste skrivnosti Valentinovega, poklonili spot svoji ljubljeni / ljubljenemu - 634 770 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža - ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.19 Kronika tedna, ponovitev 18.32 Prireditev ob kulturnem prazniku (ponovitev) 19.02 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tisKa 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Valentinovo 9.50 Efr 10.20 Valetninovo 10.40 Zaposlo-; vanje 10.50 EPP 11.20 Kozmetični nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Valentinovo 12.50 E°K 13.00 Pesem tedna 13.20 Valentin^ vo 13.40 Valentinovo 13.50 EPr 14.00 Gorenjska danes 14.30 Valentinovo 14.50 EPP 15.00 Valentinovo 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odme^ RS 16.00 EPP 16.10 štiri tačke 16.20 Kozmetični nasveti 16.50 EPP 17.00 Lestvica diseoteke Gauloisses blondes 17.20 Novinarski prispeve* 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Vve"* 18.20 Novinarski prisepvek 18.8", EPP 19.00 Poročila Radia Voice ot America 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parna« 24.00 Zaključek programa Rad'8 Kranj R TRŽIČ Na Valentinovo bomo kar nekja časa posvetili zaljubljenim, tako v glasi"' kot besedi. Kljub temu ne bom" pozabili na redno rubriko o finančnih skušnjavah in dilemah. S knjižnjefla tra smo tokrat izbrali 2 naslova: Bre* kravate in vezalk ter zbornik Nor« ženske. Napotili se bomo v videoteK« Pazi. V spored uvrščamo še drufl« prispevke, od obvestil do informativne oddaje, če nam boste pozorno prisluhnili, boste zvedeli marsikaj tu« o Eurosongu 96. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, poro8; * RGL na rajžo gre 19.15 Nov* 19.25 Vreme 20.00 Pole posjO0. 22.00 Velike-radosti življenja Alenka Sivka 24.00 New age 9|a ba - Uroš Novak 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program *a Duhovna misel, svetnik dneva °- \ Dop. inf. oddaja 10.15 Mali (W3 11.10 Svetovanje 12.05 Pop-oddaja 16.05 Čestitke in poz^, poslušalcev 17.15 Pogovor "^j 18.30 Večerna inf. oddaja Glas Amerike 19.40 Za najmi«, poslušalce 20.35 Klic dobrote" Luč v temi oz. Prijateljstvo boP vj 21.35 Radijski roman 22.00-3. Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. psih. trhill. SEDEM ob 16., 18.15 in 20.30 uri STOR^Ž amer. ram. akcij, filma DESPERADO ob 17., 19. in 21. uri ŽELE^T amer. ram. kom. FRANCOSKI POLJUB ob 18. in 20. uri šKOFJg LOKA amer. fom. kom. FRANCOSKI POLJUB ob 18. in 20. uri TIO«^ BOH. BISTRICA amer. kom. DEVET MESECEV ob 20. uri 4f ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 1996 TVS 1 9-30 Videostrani »•55 Maja, kratki igrani film "0.35 Batman, ameriška nanizanka 11-00 Shingalana, avstralska dokumentarna nadaljevanka • 1.25 Po domaČe, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.45 Clive James, ponovitev zadnjega dela dokumentarne serije 15.35 Omizje, ponovitev 16.25 Znanost od blizu, kanadska znanstvena serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 2iv žav 18.00 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19- 30 TV dnevnik 20- 05 Norec v množici, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Tednik 21.30 Glasba Nemčije in Francije, y2 del francoskega glasbeno-do- Kumentamega filma 22.15 Nikar oddaja o prometu 22.30 Dnevnik 22.55 Poslovna borza 23.10 Cosbvjevi primeri, ameirška nanizanka 0.00 Poročila °-05 Video strani nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 21.15 željka Ogaresta in gostje 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.00 Trilček 1.00 Poročila HTV 2 15.35 Videostrani 15.50 TV koledar 16.00 Ekran brez okvirja, ponovitev 17.00 Za pest dolarjev, ponovitev 17.30 Federacija in konfederacija 18.00 Skrivnostno življenje rastlin, dokumentarna serija 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 China beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Klic v sili, ameriška dokumentarna serija 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu 22.25 Beli lovec, črno srce, ameriški barvni film TVS 2 9-00 Euronevvs 12.30 Izobraževalna oddaja, ponovitev 13.00 V žarišču, Ponovitev 13.30 Športna sreda, ponovitev 14.50 Ameriški grafiti, amer-,sKi barvni film 16.40 Norec v Jožici, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.05 Poletje 1945, "zozemks nadaljevanka 18.00 Po ^oveniji 18.45 Izziv, poslovna oddali 19.15 Tok, tok 20.05 V žarišču fJ-35 Športna informativna oddaja *1-00 Okus po zločinu, angleška nanizanka 21.50 Pisma; Srečko Ko-!°vel - pisma domačim 22.30 Pisave «3-20 Večer jazza v studiu 1: Qua-'ebriga 0.00 Euronevvs KANALA 8.00 Dobro jutro z Branetom Grubar-l*m 8.05 Novice 8.45 Obalna straža, Ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams, ponovitev 10.25 Sirene, Ponovitev 11.15 Replika, ponovitev 12.00 Novice 12.30 TV prodaja 12.45 Y'd«*> »tram 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Branetom Gru-barjem, ponovitev 16.15 Spot tedna 16.20 TV prodaja 16.45 Dance ses-sion 17.15 Shazzan. risana serija y.45 Obalna straža, ameriška na-°alievanka 18.35 A shop 19.00 Pika •J* A 19.30 Vreme 19.35 Družina £oams, ameriška risana serija 20.00 [ot flamingov, 6. del ameriške nadal-levanke 21.05 Maručini kristali, od-Qaia o astrologiji 21.30 Hazarderska Palica, ameriški barvni film 23.05 ^pvice 23.10 Gost pike na A, ponovitev 23.24 TV prodaja 23.50 Spot ledna 23.55 Video strani 0.00 CNN Poroča PO Video strani 11.00 Santa Bar-™ra. ponovitev ameriške nadalje- AVSTRIJA 1 11.35 Klinika pod palmami, ponovitev nemškega filma 13.00 Otroški program: Ostržek 13.25 Confetti Paletti 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Popaieve nove dogodivščine 15.30 Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 A-Team 17.10 Polna hiša 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Komisar Rex 21.10 Na jug 21.50 Kobra 22.40 Sled črne zveri, ameriška kriminalka 0.10 Čas v sliki 0.15 Operacija Corned Beef, francoska komedija 1.55 Santa Barbara 2.40 Schiejok, ponovitev 3.40 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.30 Živalski raj VanL puiioviiev amensKe naaaije-13 12.00 Magnum P.I., ponovitev nar,- MA-S.H., ponovitev ameriške itai?uan.ke 13-30 Edera, ponovitev w'5nske nadaljevanke 14.30 Ljube-'»ki napoj št. 9, ponovitev amer- l7onacarvne5a f,lma 18-30 P°P 30 daiLcT anta Barbara, ameriška na-k*ievanka 18.00 MacGvver, ameriš-amJla.ni2anka 19-00 Roseanne, 20 on u nanizanka 19.30 24 ur am*f£*u a.rlecluin - dru9a ženska, » 'enški barvni film 21.30 Ne greva Vani aien> 1- del ameriške nadaije-nani, 2200 M.A.S.H., ameriška dX.nka 2230 Policaji, ameriška num m.entarna nanizanka 23.00 Mag-ur rL ■' Periska nanizanka 0.00 24 1 bn\«°,vlt8v 0-30 POP 30, ponovitev Video strani TV 3 7.00 M Dob filma Sal Center West, ponovitev srerii^ -00 pot v Avonlea, ponovitev dio rf93 filma 11-00 Družinski štujemP°"°vitev vveekend programa iz "ifl Ponovitev filmov 15.00 Izbor Burl«L°L.bro )utro- Slovenija" 15.30 Pronr! a> Ponovitev 16.00 Otroški PttSSK" 1800 pot v Avonleo 19.00 tribunlla 19.30 Bfjrleska 20.00 TV rnentl 21 45 Poročila 22.00 Doku-vitev»?Lr,lm 22.30 Radio FM, pono- '«•30 Burleska nnnnvitev Burleska, ponovitev HTV1 1i2n RtroŠKa oddaja 11.55 Risanka Ponr;wi7ubezen 12-45 Dan po sejmu, 14 S/Kev/ ameriškega barvnega filma 15 in r}ro^ program 15.05 Poročila OtrnL- aška cerkev v Rimu 16.15 dan««.^„P/ogram 16.45 Hrvaška ,es 17.45 Kristalno cesarstvo, TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Prenos seje mestnega sveta MOI ... Telemarket, epp ... Napoved sporeda ... Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne zam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Nagradno vprašanje 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Filmsko gledališče 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia VOice of America 19.30 do 24.00 Študentski program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara 15.15 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Neznansko dobro, dokumentarec o pustu 21.05 Vse je valček, štirideset let televizijskega predstavljanja plesa v Državni operi na Dunaju 23.40 Nightvvatch -Partvgirl, dokumentarec 0.30 Rojstvo Evrope 1.25 Kultura 1.30 Pogledi od strani, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot: Dober nasvet - Ansambel Mira Klinca 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 158.. 19.25 Miha Pavliha (otroška oddaja, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videos-traneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Predstavljamo vam: Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj 20.30 Znani in neznani obrazi: Damijan Močnik 21.10 Poročila Gorenjske 158. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič 21.40 Strel, glasbena oddaja za mlade In mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila Gorenjske 158. 22.59 Z vai smo bili... nasvi-denje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani ro jutro, Slovenija 9.00 LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddja iz kulture - Stopomo v slovenski prostor 20.40 EPP blok 20.45 Portret Neže Mavrer - ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska prestava OŠ Železniki 20.00 Septembrske vode s Porezna - 2. del dokumentarne oddaje ATM TV KR. GORA .. Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Vozila (ponovitev) 18.39 Torkov športni pregled (ponovitev) 18.49 West continenta! open senes 96 (ponovitev) 18.57 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi v Škocja-nu lepo. Sledile bodo dnevne infor-amcije, pa obvestila, ob pol petih Eopoldne pa bomo Izpolnjevali glas-ene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik - Jesenice 16.00 47. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole -Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA SLove-nije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narod-nozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL $.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 0.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomar-ket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 In 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 10.16 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO ocutfr amer Dsih thrill. SEDEM ob 17.30 in 20 uri STORŽIČ amer. CE Si C DESPERADO ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. ?m-aKffi)SKI POLJUB ob 18Hn 20. uri BLED odšt. kom. ACE SKmiRA KUC DIVJINEi ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. kom. cSffiioSKi POLJUB Ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer rom. E^SSbSbBprBS^ ob 20, uri TIGER BOH. BISTRICA am. akcij, fim PROFESIONALEC ob 18. in 20. un PETEK, 16. FEBRUARJA 1996 TVS 1 9.35 Otroški program: Zimske težave 9.50 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.15 Tedenski izbor: Glasba Nemčije in Francije v duhu časa - Leta utvar, 1. del francoskega glasbenega dokumentarca 11.10 Najboljša javna hiša v Teksasu, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev Tv igrice 14.15 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 15.05 Slovenska klavirska glasba 15.40 Operni zvoki, 1. oddaja 16.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program - Zlati prah: Kralj Drozgobrad 17.25 Heathctiff, zadnja epizoda risane nanizanke 18.00 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.30 Poglej in zadeni 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Vročica, islandsko-japonski film 0.00 Poročila nega filma 13.45 Tv tribuna 15.00 izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev četrtkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 MH bunz 18.30 Izbor iz verskega programa 19.00 PoroČlila 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM 23.15 TV film HTV 1 12.45Gospa Lambert se spominja ljubezni, ameriški film 14.15 Dodatek 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila, izobraževalni program 15.10 Izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.45 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Naj igra tamburica 21.45 Nikola Frankopan, moje slike, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Terra X, dokumentarni film 23.55 Poročila TVS 2 9.00 Euronevvs 9.15 Tedenski izbor 9.15 Izziv, poslovna oddaja 10.00 V žarišču 10.30 Znanost od blizu: Vina in alkoholne pijače, kanadska znanstvena nadaljevanka 10.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.20 Sierra Nevada: SP v alpskih disciplinah, smuk (ž), za kombinacijo, prenos 12.50 Tedenski izbor: Pisave 13.40 Deset nožev v srcu, norveški film 15.15 Znanje za znanje - analitična mehanika 15.45 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 4. oddaja 16.15 Pisma: Srečko Kosovel - pisma domačim, ponovitev 16.55 Včeraj, danes, jutri 17.00 Sierra Nevada 96 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet Šport 19.25Pasje mesto, kanadska risanka t0.05 V žariščlu 20.20 Forum 20.35 portna informativna oddaja, Podarim dobim 21.00 In morje bo povedalo, ameriška nadaljevanka 21.50 Studio Citv 22.50 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 23.40 Novice iz sveta razvedrila 0.05 Nor na reklame KANALA 7.00 CNN poroča 7.35 TV prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Golavšek 8.05 Novice 8.15 Obalna straža, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.30 Maručini kristali, ponovitev 10.25 Maručini kristali, ponovitev 10.55 TV prodaja 12.00, 14.00 In 16.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa z Damjano Golavšek 16.10 Spot tedna 16.15 Televizijska prodaja 16.40 Pot flamin- 8ov, ponovitev 17.45 Gorski zdravnik: eklica in smrt, 1. del avstrijske nanizanke 18.35 Televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.30 Družina Adams, ameriška risana nanizanka 20.00 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 20.35 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.05 Poletna zgodba, ameriški film 22.40 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 23.05 Hazarderska mrzlica, ponovitev ameriškega filma 0.30 Televizijska prodaja 0.55 Spot tedna 1.00 CNN poroča prp 3TV HTV 2 15.45 Namizni tenis: Hrvaška - češka 16.45 SP v smučanju: smuk (ž) 17.30 Besede, besede, besede 18.00 Turbo limatch show 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Poslednja želja, ameriški film 22.15 Latinica 23.30 Umobolnica Chatacooche, ameriški film Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Slavnostni koncert o bjubiljeu 50 letnice delovanja likovnega kluba Dolik 19.06 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Astrologija v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Gost v studiu - veleposlanik ZDA v Sloveniji 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Darkom Torkarjem v oddaji: Taki smo 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne 6.25 Mini ZIB 6.35 Paradižnikovi vampirji 7.00 Artefix 7.10 Alfred J. Kvvak 7.35 Am, dam, des 7.50 Dežela ugank 8.00 Ostržek 8.35 Popaj 9.00 Naš glasni dom 9.25 Kdo je tukaj šef? 9.45 A-team 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Šport 13.00 Ostržek 13.40 Alfred J. Kvvak 14.30 Paradižnikovi vampirji 14.55 Artefix 15.05 Popaj 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.15 Polna hiša 17.40 Dr. Ouinn 18.30 šport 20.15 Brezobzirni ljudje, ameriška komedija 21.50 Šport 22.00 Mainz ostane Mainz, karneval 1.00 Kalifornijski klan 1.45 Schiejok vsak dan 2.45 Dorodošla, Avstrija 4.30 Grozljivo oko, francoska kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogat in lep 11.00 Schiejok vsak dan 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.35 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Klinika pod palmami 22.00 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.05 Newyorške skrajnosti 23.30 An open mind 0.25 Ledenomrzlo maščevanje, ameriška srhljivka TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 159. 19.25 Pusto-vanje: Šenčurski godlarji 19.45 Pustni sprevod po Kranju 95 19.59 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Dprti ekran (kontaknta oddaja, voditlejica Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenčenja 20.30 Aktualno: Veleposlanik ZDA na obisku na Gorenjskem (pogovor vodi: Bedi Vallč) 21.05 Glasbeni videospoti 21.10 Poročila Gorenjske 159. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanje v OZ - doživetja z domorodci v osrčju Avstralije - voditeljica: Marjeta Oblak (v živo, pokličite po teleofnj: 33 11 56) 22.25 Glasbeni videospot 22.28 Večer z dr. Francetom Susmanom: Menstruacija brez bolečin in rojstov brez nasilja 23.33 Velika razstav lovskih torfej 23.45 Poročila Gorenjske 159. 00.00 Nočni zabavni erotični program 1.31 Z vami smo bili., nasvidenje 1.32 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.33 Videostrani 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Atomska podmornica, akcijski film 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Psvcho 3, ameriška grozljivka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 2.00 Video strani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Radio FM, ponovitev 2. dela 9.30 BH bunz, ponovitev 10.00 Izbor iz verskega programa 11.00 Družinski studio, ponovitev vveekend programa 12,00 Ponovitev nedeljskega večer- LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Dan za zaljubljene, oddaja o Valentinovem - ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Naš današnji gost oddaja iz studia v živo kontaktna ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 KINO R TRŽIČ Od študentskih informacij, do kvizov in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 44. lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program BLED odšt. kom. ACE VENUTRA - KLIC DIVJINE ob 18. uri RADOVLJICA odšt. kom. ACE VENTURA - KLIC DIVJINE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. AMERIŠKI PREDSENDIK ob 18. in 20. uri TIGER BOH. BISTRICA amer. akcij, film PROFESIONALEC ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. kom. HVALA ZA VSE ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE LITERARNA DELAVNICA USPEŠEN UČENEC Da je Rado Mužan zadnja leta poznan lutkar ne le na jeseniš-' kem koncu, vemo tako rekoč vsi. Da je na začetku, ko publika še ni drla v njegove dvorane, igral bolj ko ne sam zase, pa nam je zaupal šele zdaj. "Tam nekje okoli prvega razreda osnovne šole je moralo biti, šest ali sedem let sem bil star, ko sem že kazal silno željo po lutkah. Takrat smo pri nas doma oddajali sobe, tudi tujim turistom, in ko so neki turisti iz Nemčije opazili, kakšno veselje imam z lutkami, so mi poslali šest gumijastih. Od takrat naprej smo se skupaj s sosedovimi otroki igrali lutkovno gledališče. Ker ni bilo pravega prostora za to, smo napeli kar staro odejo med dve drevesi, pa smo se počutili kot v gledališču. Le prave publike ni bilo, smo igrali kar sami sebi..." Rado Mužan ima torej še iz tistih časov strašno veselje do dela z lutkami in otroki. Zato ga številni poznajo po lutkovnih matinejah, mlajše pa seznanja z lutkarstvom kar v treh lutkovnih krožkih: z eno od takšnih skupin bodo že 25. tega meseca uprizorili Kraljeve smetanove kolačke, z najmlajšimi Volka in sedem kozličkov, na koncu sezone pa bodo nastopili starejši lutkarji s predstavo Mali strah Bav Bav. Sicer pa jeseniško lutkovno gledališče ta čas uspešno gostuje s Plešočim osličkom in seveda z uspešnico Fonfek Fije, ki so jo v pol leta odigrali več kot stokrat. REKLI SO REKLI SO REKLI Valentin pomaga pri ljubezni Kranj - Zima je že sama po sebi zaspan čas, ko se polenimo tudi ljudje. In ker zato ponavadi pozabimo tudi na ljubezen, so srčne težave vedno prisotne. Zato je Valentinovo (14. februarja) kot nalašč, da se ljubezenske vezi okrepijo ali da se napletejo nove. Pomlad, z njo pa maj, bo kmalu tu in nanjo se moramo pripraviti. Valentinova voščilnica svojim najdražjim je kar dober začetek priprav. Sebastjan Mežnar - "Običaj ob Valentinovem sicer poznam, vendar zame to nima smisla. Poslal ne bom nobene voščilnice, niti anonimne, mogoče tudi zato, ker nimam punce." Mojca Tomazin - "Sicer imam fanta, vendar se še nisem odločila, ali mu bom letos voščilnico poslala. Prejšnja leta sem mu. Pošiljanje voščilnic za Valentinovo se mi zdi sicer zanimiv in dober običaj." Breda Dagarin - "Za Valentinovo sem prvič slišala dve leti nazaj. Mislim, da je taka voščilnica kar dobro zdravilo za ljubezen, saj jo lahko obnovi. Tudi sama bom eno poslala svojemu fantu." Urša Pfajfar - "Za Valentina sem zvedela pred dvema, tremi leti. Mislim, da je to kar dobra zadeva. Tudi sama bom poslala voščilnico in nanjo se bom podpisala." • S. Šubic, slika: T. Doki VASA POSTA Pisali ste nam Janko Avsenik, Katarina Demšar, Spela Trdina, Nina, Rok, Tadej in Jan Logar, Mitja, Jerneja Bogataj, Klemen, Špela Omerzel Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom potuje Špela Trdina. Muke odraščanja Kaj so muke odraščanja? Muka odraščanja je hoditi v šolo. Muka odraščanja so starši. Muka odraščanja so kupi zelo pomembnih problemov. Kdo ve za moje muke? Nedvomno jih prvi čutijo na svoji koži starši. Takoj za njimi so ■učitelji. Najbolje pa jih pozna moj dnevnik. In včasih tudi sestra, ko dnevnik na skrivaj prebere. Sita sem primerov svoje preobčutljivosti in pubertete. Večkrat si rečem: "Vrag jo vzemi!" Na primer včeraj. Kot aH, sem tudi jaz popolna zguba. Ne bom vedela, kam sem dala svinčnik, kje sem popustila to knjigo in kam je odšla radirka. Včeraj, ko je vil čas za učenje matematike, nisem nikjer našla učnega lista. Petkrat sem šla skozi vse knjige v torbi. Iskala sem v predalu za časopise, nanj nisem naletela niti v knjižni omari. Prvo sem ustavila Nežo: "Si ti kaj videla moj učni list?" Dobila sem pričakovani odgovor: odkimavanje z glavo. "Bi, prosim, pogledala med svoje reci?" sem jo vprašala. 'Jaz ti ga že nisem vzela!" me je nahrulila. Vedela sem, da jo bom morala do večera prositi na kolenih, naj pogleda med svoje reči. Mati je mirno sedela in pletla: "Si pogledala v torbo?" "Petkrat!" sem že jezno odgovorila. Vem, da sem jo s svojimi dejanji prosila, naj mi pride pomagat. Postala sem živčna. Mami je še vedno mirno pletla. "Ga moram res jaz iti iskat?" me je pogledala izpod čela. Našla ga je v knjigi. "Vedno je tako, če aH ali H kaj izgubita. Najprej vse zvalita na druge. Ko pa grem jaz pogledat, je pa tam." Nič nisem odgovorila. Večkrat sem sita sama sebe, svoje pubertete in vsega. Včasih bi od sreče požrla ves svet. Sploh ne vem, zakaj sem srečna. Drugič pa že pri drugi besedi pogovora zadržujem solze. Naderem vsakega, ki pride mimo. Mami pravi, da me daje vreme. Tako me bodo lahko vremenoslovci uporabili za učinkovit vremenometer. Obdobja, v katerem sem, nihče ne mara. Majhen otrok ti pove, da ko bo velik, bo... Ne bo ti povedal, kaj bo delal pri petnajstih. Odrasli pa sploh ne bi radi nazaj v puberteto. Tako v njej ostanemo sami veseli, radoživi, tečni najstniki. • Špela Trdina, 8. a r., OŠ Železniki klub študentov kranj Vsem, ki še ne veste; V Kranju se je odprl še en servis - študentski servis. Njegov sedež je na Poštni ulici 3 (nad pivnico Evropa). Za vpis potrebuješ potrdilo o vpisu, osebni dokument s sliko (EMŠO) in en (1) tolar. Lastnosti študentskega servisa pa so: vsak dan odprt vsaj šest ur, Članarina en tolar, izplačila v enem dnevu (isti dan kot prejmemo obvestilo, da je podjetje nakazalo nam), izplačila prek Gorenjske banke in A banke (na hranilne knjižice in tekoče račune - oboje ti lahko odpremo tudi mi), izpolnjevanje ankete (na podlagi anket bomo naredili bazo podatkov, s katero ti bomo skušali poiskati zaposlitev), diskretno in korektno delo. Uradne ure študentskega servisa Kluba študentov Kranj so v ponedeljek od 8.30 do 14.30, v torek, sredo in četrtek od 10. do 16. ure ter v petek od 11. do 19. ure. V teh prostorih poteka tudi info točka Kluba študentov Kranj. T\i lahko uveljavljate razne popuste, kot so cenejše karte za kino, Prešernovo gledališče, savno, fit-ness, karte za smučišče Krvavec, popust v TA Sindikom, popust pri opravljanju prve pomoči, fotokopi ranje... Obveščamo vse člane, ki so se prijavili in plačali karte za filmsko gledališče, da lahko karte dobijo v študentskem servisu v času uradnih ur. Člane Kluba študentov Kranj vabimo, da pridejo po člansko izkaznico, kajti le z njo bodo v prihodnje lahko koristili številne popuste in ugodnosti. O klubskem dogajanju in napovedanih prireditvah bomo sproti obveščali, in sicer vsak četrtek od 19.30 do 24. ure na kranjskem radiu v oddaji KRŠ - Študentski program Radia Kranj. poštna ulica 3,64000 kroni »••- 064 224 334 jok8.30 H J0,ioW.h!0.0
    a je dejstvo, da smo zadnji dve eti zelo dobro delali. Rezultati ne morejo priti kar naenkrat, zanje je bilo treba veliko kon-dicijskih priprav, trdega dela. Trenerja Gros in Koprivšek, pa sta potegnila nekaj pravilnih potez in tudi to se obrestuje. Gotovo pa nas je vse skupaj z odličnimi rezultati precej "razbremenil" Primož Peterka." Po uspehu v Kulmu si s 190 metri tudi slovenski rekorder. Misliš, da bo ta dolžina več let zadoščala za naš rekord? "Računam, da bo ta rekord ostal do Planice drugo leto. Takrat pa ta rekord nameravam podaljša- i-"unem položaju, v "lovu" na ««"««, j- ?—*dMto~^ Na vhodu v blok na Alpski cesti na Bledu ti. Zakaj pa ne? Pa pegica, tekačica Brigita Langerholc, ki je v "^eij0 na ^ |avi„ mikrofont da so Urban, tudi če bo to uspelo ^Jnarodnem atletskem mitingu na Dunaju l***/2J^ trenerji in skakalci lahko povedali vse, komu drugemu, mi bo kar so doživeli v Kulmu, pa tudi čestitk iz prav.. ... vseh strani ni manjkalo. Med drugim je Urbanu čestital tudi predsednik Sinu- • V.Stanovnik, carske zveze Slovenije Stane Valant. foto: J.Furlan Ifrban Franc je v nedeljo zvečer ponosno razkazoval bronasto medaljo, v«sel pa je bil tudi "čeka" za 125 tisoč šilingov, ki ga je dobil kot ,r*tjeuvršceni v skupni uvrstitvi. Prvouvrščeni Goldberger je za zmago d°bil 500 tisoč šilingov, drugouvrščeni Ahonen pa 250 tisoč šilingov. ATLETIKA Pmnikovi manjkajo se štirje centimetri K^nj - Bo članici kranjskega atletskega kluba Trigtev, 19-letnj Ma'celi Umnik iz Šenčurja uspelo v skoku v daljino izpolniti Qonn»_____.____i_._x_f__nMnnck«m Hvnrflnskem nrvenstvu Kljub temu da je bila ob Urbanu ves večer gneča, in da so njegovi skoki na Kulmu povedali vse o odlični pripravljenosti naših reprezentantov (odličen deseti je bil v nedeljo tudi Robi Meglic iz Žiganje vasi, dobro pa je skakal tudi Samo Gostiša), je Urban ob Erihodu vendarle povedal ne-aj besed o svojem novem podvigu. Prvič je namreč na zmagovalnih stopnicah (z dru- fim mestom) stal že leta 1992 v alunu. Skoki in poleti so tako za tekmovalce kot gledalce nekaj čisto "drugega", saj leteti blizu dvesto metrov pač zmorejo le redki. Kakšne pa so bile priprave na teko tekmovanje? "Priprave za nastop na svetovnem prvenstvo v poletih v Kulmu sem povsem spremenil po svoji zadnji tekmi za svetovni pokal v Sapporu. Gre predvsem za tako imenovani način "praznjenja glave", za kar sva se dogovorila s psihologom «lela • nJenega trenerja Dobrivoja Vučkoviča, klubske c«nti °e ,n a*'e*s^e privržence na Gorenjskem. Marcela bo štiri že t0 i!re' kolikor jo Se loči od norme, poskušala nadoknaditi Pod |S° na niednarodnem atletskem mitingu v Muenchnu. V «nem položaju, v "lovu" na normo, je tudi njena klubska c(iS«ca, tekačica Brigita nietr atletskem mitingu na Dunaju v wu io >j°T 2n,agala z osebnim rekordom 24,69 sekunde. Od norme 'V.d»J loči Ie 39 stotink. Centu"n,,cova je z rezultatom 6,31 metra, ki je za scucm tUdj metrov boljši od njenega doslej najdaljšega skoka, osvojila Pom"a ov državne članske prvakinje. Naslov ji še toliko več Predaj' i Je v nePosrednem dvoboju za vsega dva centimetra dvoran t državno rekorderko Ksenijo Predikaka, ki je letos na ^ajhn skakališču skočila že 6,40 metra. "Marcela je letos z je bil"1"1 prestoP°m že nekajkrat skočila okoli 6,30 metra, tako da vesej Samo še vprašanje časa, kdaj se ji bo posrečil pravilen skok. Času irem' da se Je \° zg°dilo prav na državnem prvenstvu in v •con,' °. Je še čas za izpolnitev norme," je Marcelino zmagoslavje ćaćini- - J trener Dobrivoie Vučkovič. Uspeh Triglava je v tej skokom \doPomi,a & starejša mladinka Tina Čarman, ki je bila s rn'adinu 5>°1 metra peta. Jana Zupančič, ki je prvo leto mlajša rWn.*a. je bila četrta v troskoku (12,10), mlajši mladinec Rožle metra, ki je za sedem ^"pTuZ Vto7»W * državnhn ^nstvom je bil še atletski miting za mlajše tekmovalce med 2er,m> sta se med Triglavani najbolj izkazali Mateja Pire l na 6q °st°lova. Prva je bila v pionirski konkurenci peta v teku ,niai*ir^^trov z ovirami (10,23), druga pa v isti disciplini peta med • vSmladinkami(9,95). 'n miacj-e J° b° v Celju še državno prvenstvo za mlajše mladinke Ungerkn?f' Umnikova bo nastopila na tekmovanju v Muenchnu, nietrov pa DO za slovensko reprezentanco tekla 400 nap0Vedna .sesteroboju državnih reprezentanc. Za 21. februarja ^°v°ra ,;Lejo v Triglavu letno skupščino, na kateri bo zanesljivo •n atleti ° stanJu atletske steze v Kranju. Ob tem, ko atletinje 'ako slak rezulta" dokazujejo vzpon kranjske atletike, je steza d°a, da že otežuje normalno vadbo. • C. Zaplotnik LPSKO SMUČANJE Začetek svetovnega prvenstva v alpskem smučanju ZAČENJAJO SUPERVELESLALOMISTKE Za včerajšnji start ie vodstvo slovenske reprezentance prijavilo Suhadolčevo, Potiskuvo in Ribičevo, v moški slalomski ekipi pa bodo Košir, Miklavc, Mirku/ in Kune V španskem zimovališču Sierra Nevadi so odprli svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki bi moralo biti že lani, vendar je zaradi snega odpadlo. Mednarodna smučarska zveza je pristala na izjemo. Prvenstva ni predstavila v drug kraj, ampak ga je prestavila za eno leto. Včeraj je bil po programu v Španiji ženski superveleslalom. Sploh se začenja prvenstvo s hitrimi disciplinami. Za Slovenijo bodo SG vozile Mojca Suhadolc, Katja Koren in Andreja Potisk -Ribič. Te so od naših smučarjev tudi prve prišle v Španijo. Po nedeljskem slalomu v Kranjski gori (dobil ga je Avstrijec Svkora, naš najboljši pa je bil Miklavc na 8. mestu, Košir pa ni nastopil) je znana naša slalomska ekipa za svetovno prvenstvo. V njej so Jure Košir, Andrej Miklavc, Kene Mlekuž in Mitja Kune • J.K. BIATLON Andreja GRAŠIČ ocenjuje nastop na svetovnem biatlonskem prvenstvu v Ruhpoldingu PROBLEMI S PRVIM STRELOM Svetovno biatlonsko prvenstvo v Ruhpoldingu je za vas končano. Nekateri pravijo, da ste dosegli manj od pričakovanj. Kako vi ocenjujete svoj nastop? "Po velikih uspehih na svetovnih pokalih in na evropskem prvenstvu je bil moj nastop, primerjan z njimi, povprečen. Na koncu je zmagala preutrujenost. Ne morem pa reči, da sem sama nad seboj razočarana. Mogoče sem razočarana glede mest, vendar je konkurenca strahovito napredovala. Lani sem v sprintu prav tako zgrešila dva strela, pa sem bila šesta, letos pa sem bila 17. Tek na 15 kilometrov pa je bila velika šansa. Trije zgrešeni streli na zadnjem strelišču so me pokopali. Z enim zgrešenim bi bila še kolajna." Zakaj vam je v odločilnem trenutku zadrhtela roka? Bi morali vsaj trenutek počakati, se razdihati in umiriti, da sta roka in dih mirnejša: "Pri prvih dveh strelih stoje na 15 kilometrov sem naredila veliki napaki. S prvim strelom imam sploh stalne probleme. To bom morala razčistiti pred svetovnim pokalom na Pokljuki, saj je razlog v meni. Drugi strel sem tudi poslala mimo, mogoče zaradi velike želje, da dobro odstreljam in potem stečem kolajni naproti. Čakanje in umirjanje pred strelom se je včasih splačalo. Danes pa je konkurenca tako močna, da moraš iti pri teku in streljanju na polno. Če prepočasi tečeš, zgubiš 20 sekund, pa ti potem dobro streljanje nič ne pomaga. Če hočeš biti dober, moraš biti dober v teku in streljanju." Tudi naše fante in mlado Tadejo Brankovič je pokopalo streljanje. "Odloča rutina in sposobnost koncentracije. Nekateri najboljši tekmovalci tečejo in streljajo že nad deset let, pa še zgrešijo. Na primer Dračev, ki je na zadnjem strelišču zapravil zlato kolajno. Višja je stopnja ritine, višja je stopnja zaupanja vase. Sama sebi popolnoma še ne zaupam, čeprav streljam bistveno boljše, kot sem pred leti. Tadeja pa je novinka v biatlonu. Začela je dobro, tako v teku kot streljanju, na svetovnem prvenstvu pa je vplivalo na slabši rezultat breme odgovornosti. Je mlada in lahko še veliko doseže." Na tem prvenstvu tudi nekaterim drugim favoritom ni šlo. Na primer Nemcem. Favorizirana Dislova je v tekmovanju posameznic popolnoma odpovedala. "Zanjo sem bila prepričana, da bo uspešna. Vendar njen tek na prvenstvu m bil tak, kot ga poznam. Mogoče so ga Nemci polomili, ko so spustili zadnje tekme svetovnega Pokala in evropsko prvenstvo zaradi svetovnega prvenstva, antje pa so bili sploh slabši. Decembra so brez problemov pobirali prva mesta na tekmah v Skandinaviji." Boš zadržala visoko uvrstitev v svetovnem pokalu. Na 15 kilometrov vodim, v generalni razvrstitvi pa sem druga. Čakata me še dve tekmi za svetovni pokal, med njima ena na Pokljuki v začetku marca, pomembno pa bo tudi svetovno vojaško prvenstvo, kjer konkurenca ne bo slabša kot na tekmah svetovnega pokala. Sezona bo še dolga in sredi meseca že začenjam s pripravami na Pokljuki." Pogoje imate sedaj dobre. Na Pokljuki imate proge, strelišče. Ste glede pogojev primerljivi s konkurenco? "Večjih problemov ni. Le konec lanskega leta je bilo nekaj problemov z municijo. Pravo so nam vzeli, zato smo se privajali na drugo. Upam, da jo bomo dobili nazaj. Manjka pa nam rolban, to je asfaltirana proga s streliščem. Menda se pogovarjajo, da bi ga uredili na Pokljuki." V alpskem smučanju dobijo zmagovalci tekme svetovnega pokala kar lepo vsoto mark. Koliko dobite vi? "Zelo, zelo malo. Ne trdim, da premalo, da se ne morem preživeti. Vendar so v biatlonu uspehi premalo nagrajeni. Alspki smučar dobi za zmago 40.000 mark, jaz pa sem jih dobila 1500 in še 500 sem jih dala trenerju, ki me je pripeljal do prve zmage v svetovnem pokalu. Ker je biatlon medijsko vedno bolj popularen, obljubljajo višji nagradni sklad. Nagradili naj bi prvih deset tekmovalk, zmagovalka pa bi dobila 10.000 mark." • J.Košnjek OWBOAR NAŠI ZMOREJO VEČ Kranj, 11. februarja - V Madonni di Campiglio se je v soboto končalo letošnje evropsko prvenstvo ISr v deskanju. Naši tekmovalci z nastopom na njem niso zadovoljni, saj se nihče v nobeni disciplini ni uvrstil med šestnajsterico pri moških, oziroma osmerico pri ženskah. Zlasti Polona Zupan in Dejan Košir sta tega letos prav gotovo sposobna. Konec tedna pa je bilo v Ravnah na Koroškem tekmovanje deskarjev alpincev^Ballantine's snovvboard Grand Prix '96. Tako v veleslalomu kot paralelnem slalomu sta slavila Katja Gornik (Snurf/Škoda, Goltes) in tekmovalec snovvboard kluba Kranjska Gora Dejan Košir (Oxygen, Sunshine). Naslednji tekmi serije Ballantine's Grand Prix bosta konec tedna v Kranjski Gori. • V.S. MALI NOGOMET TESNA ZMAGA ZA ALPLES ALPLES SPORTFIT: POETOVIO TOKTOK 6:5 (2:2) Strelci: 0:1 Vrbanac (3), 1:1 Prezelj (9), 1:2 Jurišič (9), 2:2 M. Kavič (21), 2:3 Čeleš (36), 2:4 Leben (40), 3:4 B. Kačvič (42), 4:4 m-Kavčič (44), 4:5 Vrbanac (48), 5:5 Habjan (49), 6:5 Cenčič (53). Alples LP Sportfit: Habjan 3,5, Tarfilna - Mohorič - relih 3,5, B. Kavčič 4,5, M. Kavčič 4,5, Soklič 3,5, Prezelj 3,5, Cenčič 3,5, Fereira 4, Markelj - Šmid - Trener Jaka Šuštar 4. V srečanju dveh enakovrednih ekip so domačini z edinim vodstvom na srečanju dosegli izredno pomembno zmago. Potek srečanja je namreč napovedoval vse kaj drugega. Igralci iz Železnikov so izredno nezbrano igrali predvsem v obrambi, tako da je precej dela imel tudi domači vratar. Gostje so prvi prišli v vodstvo, vendar so domači v deveti minuti prek svojega doslej najboljšega strelca izenačili, toda le trenutek za tem so gostje ponovno vodili. Na odmor pa sta se ekipi podali z neodločenim izidom. V nadaljevanju so bili nato gostje s Ptuja uspešnejši in si z dvema zadetkoma do 40. minute priigrali prednost dveh golov in imeli tako lepo priložnost, da osvojijo dve "veliki" točki za napredovanje proti sredini lestvice. Toda v odločilnih trenutkih so bili domači ponovno zbranejši, izenačili na 4:4, po vodstvu gostov s 4:5 tudi na 5:5, sedem minut pred koncem pa je, kot se je izkazalo kasneje, Cenčič dosegel zmagoviti gol za Alples. Rafko Kavčič, tehnični vodja domačih: "Čestitam našim igralcem za težko priigrano zmago, čeprav smo večji del zaostajali za razigranimi gosti s Ptuja. Upam, da smo si s to zmago že dokončno zagotovili prvoligaški status tudi v novi sezoni 96/97." • D. Rupar MARMOR Z LAHKOTO MARMOR HOTAVLJE : ŠANPIER HLAPI 5:0 (1:0) Strelci: 1:0 Križaj (18), 2:0 Bogovič (38), 3:0 Bogovič (40), 4:0 Bogovič (48), 5:0 Ahčin (52) Marmor Hotavtje: Bratuž 4, Lebar 3,5, Stojko 3,5, Jereb 3,5, Križaj 4, Ahčin 4, Thaler 3,5, Bogovič 5, R. Pogačnik, Potočnik; trener: Ahčin 4,5 Domačini, ki so v gornjem delu prvenstvene lestvice, so srečanje z zadnjeuvrščeno ekipo vzeli premalo resno. Kljub stalnim napadom na novogoriška vrata jim v začektu tekme nikakor ni uspelo premagati vratarja Dragoslava Djokiča, ki je bil z bravuroznimi obrambami nerešljiva uganka za domače napadalce. Kar nekaj res lepih priložnosti so zapravili domači, maloštevilna publika pa je prvi in edini zadetek v prvem delu videla v 18. minuti. Najprej je z leve strani odlično streljal Ahčin, vratar je žogo odbil v kot. Po izvajanem strelu iz kota je v gneči žoga prišla do Križaja, ki je le načel gostujočo mrežo. V drugem delu so domači po nekaj nasvetih trenerja Francija Ahčina zaigrali nekoliko zavzeteje in po klasičnem hat-tricku Bogoviča, ki v zadnjih tekmah igra v reprezentančni formi in ob koncu kapetana Ahčina dosegli načrtovano zmago, ki jim pred petkovim gorenjskim derbijem vliva samozaupanje v boju za vrh prvenstvene lestvice. Franci Ahčin, domači trener "Mojih nasvetov o resnem pristopu žal igralci vse do odmora niso jemali resno. Plod dogovora med polčasoma pa so štirje naši zadetki. S prvim delom prvenstva moramo biti zadovoljnu, saj smo s trenutno uvrstitvijo kar nekako presegli naša pričakovanja." • D. Rupar ROKOMET SPET VSI USPEŠNI Gorenjski rokometni drugoligaši še naprej igrajo uspešno. Tokrat so osvojili pet od šestin možnih točk, v treh krogih drugega dela pa so le enkrat izgubili. Če bodo tako nadaljevali, bodo na koncu uvrščeni vsi med prvih šest. Najprijetnejše presenečenje kroga so rokometaši Besnice. V Kranju so gostili vodilne Ribničane in jim odvzeli točko. Ta uspeh je samo potrditev dobrih iger v drugem delu in dokaz, da uspeh v Ivančni Gorici v prejšnjem krogu ni bil slučaj. Zdaj bodo veliko lažje nadaljevali prvenstvo. Minimalno zmago in dve točki so osvojili tudi Preddvorčani na težkem gostovanju v Črnomlju, kjer so imeli obilo dela tudi vodilni fižola in Šešir). Črnomelj je povsem druga ekpa v domači dvorani, saj so pred tednom dni visoko izgubili v Škofji Loki. Zdaj so Preddvorčani že sami na četrtem mestu. Presenetljivo lahko zmago so dosegli tudi Ločani. Škofljica je vedno neugoden nasprotnik vsem, tako doma kot na gostovanjih in so pravi specialisti za vzeti mero vodilnim (Inles). Klobučniki so jeseni imeli doma težje delo kot tokrat v Ljubljani, kjer igra Škofljica. Tokratni izidi govorijo v prid gorenjskim ligašem Šešir je pomagal Preddvoru. Besnica Šeširju lonček pa so pridali tudi Izolani. Sicer pa je bilo tokratno kolo neverjetno izenačeno. Tako tesnih izidov še ni bilo. Prvo točko pa so osvojili tudi mladi Goričani proti Prulam. Zanimiv je bil tudi sosedski obračun Sežancev in Koprčanov. Slednji so se verjetno že poslovili od prve "B" lige. Zanimivo bo tudi to soboto. Vsa pozornost gorenjskih ljubiteljev rokometa bo tokrat namenjena "večnemu obračunu" Preddvora in Šeširja v Kranju. Drugi derbi, ta bo odločal o vrhu lestvice, bo v Ribnici. Igrala bosta Inles in Delmar. Besnica potuje v Ljubljano, kjer ima vse možnosti za zmago proti že odpisanim Prulam. Rezultati: 14. krog: Besnica-Inles 26-26, Črnomelj-Preddvor 19-20, Škofljica-Šešir 16-22, Jestvina Koper-Mitol Sežana 19-21, Delmar Izola-Global Best Grosuplje 22-21, Nova Gorica-Prule 18-18. Zdaj vodita Inles in Šešir. Preddvor je četrti, Besnica osma. • Martin Dolanc KEGLJANJE NA LEDU ZMAGALA DOMAČA EKIPA Jesenice, 11. februarja • Na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakla so organizirali mednarodni turnir v kegljanju na ledu za pokal ekipe Acroni Jesenice. Nastopile so ekipe iz Avstrije in Slovenije. Zmagala je domača ekipa Ekoterm v Eostavi: Rudi Šapek st., Valentin Jckler, Milan Cop in Roman eban. Rezultati: 1. Ekoterm Jesenice 18 točk, 2. Raika St. Veit (Avstrija) 16, 3. Gradbinec Jesenice 15, 4. Bled 115, 5. Bled II (ženska ekipa) 14 točk. J. Rabič --^'fi m Mi u :%_ KOŠARKI i ODBOJKA TRIGLAV PORAZEN, LOKA IN DIDAKTA ZMAGALA V kvalifikacijah za obstanek oziroma za uvrstitev v prvo A košarkarsko ligo postaja tekmovanje zelo napeto. Kranjski Triglav je gostoval pri Pivovarni Laško v Laškem in zgubil s 86 : 56. Košarkarji iz Laškega so napovedali, da bodo najresnejši kandidat za napredovanje, Triglavu pa slabo kaže. Kranjane je vodil novi trener Rusmir Halilovič, nekdanji trener mladih jugoslovanskih selekcij. Loka Kava igra za uvrstitev v drugo ligo. Ločani so gostovali v Celju in zmagali z 99 : 67. Uspešna je bila tudi Didakta iz Radovljice. V Brežicah je premagala Brežice s 77 : 74, največ košev za Radovljico pa je dal Stojnšek (29), kar 19 pa Valentar. J.K. IZVRSTNA PREDSTAVA NA PODNU ODEJA MARMOR : CELJE 70:76 (23:40) Odeja Marmor: Zupančič, Budimir, Kržišnik, Jelovčan, Čanko-vič 2, Gartner 14, Primožič 2, Goličič, Malacko 29 (12:13), Frakcij 4, Peiič 19 (3:4), Bevk; trener: Marko Terkaj Tako zanimive in kvalitetne košarkarske predstave si v Škofji Loki že dolgo nismo ogledali. Gostje iz Celja so bile nedvomne favoritinje, toda za zmago so se morale močno potruditi. Ločanke so v uvodnih minutah zaigrale kot prerojene. Pričakovati je že bilo, da se gostjam tudi tokrat, tako kot v uvodnem letošnjem nastopu na Gorenjskem ne bo izšlo. Ločanke so v 6. minuti vodile kar 13:0, gostje pa so prvi koš dosegle prav ob izteku 6. minute prek Juršetove. Ločanke se nadaljevale v odličnem ritmu vse do konca prvega dela srečanja. Ob takih igrah, kot so jo prikazale v tem prvem delu srečanja, pa bi bile še višje, kot so sedaj. Kljub štirim doseženim trojkam so namreč Celjanke ob polčasu zaostajale kar 17 točk. V nadaljevanju pa povsem druga slika na igrišču. Celjanke so zaigrale precej bolje, Ločanke pa močno popustile, s štirimi osebnimi pa ste igrali najnevarnejši domačinki Malackova in Pejičeva. Tako so gostje po zaslugi Juršetove, Obrovnikove in Germove prvič povedle v 28. minuti pri izidu 44:45. S tremi zaporednimi trojkami so nato Celjanke priigrale 12 točk prednosti ter si že zagotovile novo pomembno zmago. Domačim pa je v razburljivi končnici uspelo oblažiti poraz, kljub vsem pa je potrebno pohvaliti vse domače igralke, pri Celjankah pa je bila najboljša Metka Obrovnik. • Dare Rupar SANKANJE ZA NASLOVE V DOLENJI VASI Dolenja vas, 11. febrauarja - Prejšni teden je sankaški klub Domel organiziral 5. državno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Številni gledalci, ki so se zbrali ob progi so znova dokazali, daje ta šport v Selški dolini še vedno med najpopularnejšimi. Kot je povedal Jože Rakovec, je bila tudi proga odlično pripravljena, zato so organizatorji poželi veliko pohval. Največ uspeha pa so tokrat imeli domači tekmovalci, ki so osvojili 6 naslovov državnih prvakov, prav tako pa so dobro nastopili tudi sankači iz Tržiča. Razveseljivo pa je tudi, da so najboljše čase dosegali mladinci, med njimi zlasti domačin Borut Fejfar. Zmagovalci posameznih disciplin pa so: - deklice - Tjaša Kališnik (ŠD Tržič), -dečki I - Jure Pohleven (Domel Železniki), - dečki II - Matic Benedik (ŠD Domel), - mladinke - Jerneja Habjan (Domel), - ml. mladinci - Mohor Habjan (Domel Železniki), - st.mladinci - Borut Fejfar (ŠD Domel). - članice -Bernarda Tolar (ŠD Domel), - člani - Marko Meglic (SD Tržič), -st. člani - Drago Česen (ŠD Tržič), - ml. dvosed - Kališnik, Kralj (ŠD Tržič), - dvosed - Česen.Vizjak (ŠD Tržič). • V.S. NAIVIIZNI TENIS KRIZAM ZMAGUJEJO V soboto, 10. februarja, so kriški namiznoteniški igralci doma odigrlali sedmi krog II. DRŽAVNO NAMIZNOTENISKE LIGE in si priigrali nove štiri točke, saj so prvo srečanje dobili z rezultatom 6:1 proti NTK NE Krško, drugo srečanje pa prav tako z visokim rezultatom 6:1 proti NTK Kemičar iz Hrastnika. Za domačo ekipo so igrlai Aleš Smrekar, Matej Polanšek, Klemen Snedic, Matjaž Mali in Anže Žepič. Ekipa NTK Križe gre v soboto, 17. februarja 1996, na gostovanje k prvouvrščeni ekipi v Radgono in na Ptuj k ekipi Petovia. Dekleta pa so gostovala pri ekipi Rakek in izgubila z visokim rezultatom 7:0, gostovala pa so tudi v Izoli pri NTK Arigoni in prav tako izgubile s tesnim rezultatom 4:3. V kriški ekipi je bila odsotna Anja Grum, igrale pa so Mateja Muzik, Maja Rozman in Maja Teran. Naslednji 8. krog igrajo dekleta doma v OŠ TCriže v soboto, 17. februarja 1996. Prvo tekmo z začetkom ob 10. uri bodo dekleta igrale z ekipo NTK Logatec, drugo pa v popoldanskem času proti ekipi NTK Vesna iz Zaloga. Prisrčno vabljeni na ogled teh dveh dvobojev. • M. Snedic PORAZ MERKURJA V prvi ženski ligi sta Merkur in Gradiš Jesenice zgubila. Merkurja je doma porazila Šampionka s 7 : 0, Jeseničanke pa so z enakim izidom zgubile z Ilirijo Meditrade. Merkur in Gradiš Jesenice sta pri dnu lestvice. PODARIM DOBIM PODARIM DOBIM DATUM ŠT. KARTICE NAGRADA 5 2 96 780358 KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA 6. 2. 96 776634 PRALNI STROJ IBERNA 7 2 96 345542 VRTNA KOSILNICA AL-KO 9' 2 96 707472 POMIVALNI STROJ IBERNA 9.2.96 316601 GORSKO KOLO UNIVEGA 9.2.96 585494 CITROEN ZX REFLEX 1.4 i BREAK Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri PODARIM - DOBIM na naslovu: Športna loterija, d.d., Parmova 33, 61000 Ljubljana in na telefonu številka (061) 315-925, vsak delovni dan med 8.00 in 14.00 uro. ZMAGA BLEJSKIH EKIP Odbojkarji Ljutomera so prišli na gostovanje v blejsko telovadnico z dvema zaporednima zmagama, pričakala pa so j)" izredno razpoloženi odbojkarji Minolte Bled, ki niso dopustu' nikakršnega presenečenja in zmaga je ostala na Bledu 3:0 (13, *» 2). Tako so odbojkarji Minolte Bled dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva na tretjem mestu. , Odbojkarice Bank Austria Bled so se po tesni zmagi nad Cimosom prebile na želeno drugo mesto, ki jim zopet zagotavlja boj za prvaka - Cimos : Bank Austria Bled 2:3 (-6,7, -12,12,45} Prvo mesto pred PLAY-OFFom so si že zagotovile odbojkarice Infond Branika, boj za drugega finalista pa bo še zelo "vroč", saj imajo drugouvrščene Blejke enako število točk kot tretji Cimos. Odbojkarji Žirovnice se tokrat niso izkazali na gostovanju v Šempetru. Domači odbojkarji so gladko slavili zmago s 3:0 (8,3-10). Tako Žirovničani ostajajo še vedno s petimi zmagami na petem mestu. Odbojkarji Termo Lubnika so na gostovanju v Mislinji doseg" zmago z najvišjim izidom - 0:3 (-10, -11, -15). Ker pa rezulta" konkurenčnih ekip v zadnjih dveh krogih niso ravno v njihovo korist, imajo le malo možnosti za napredovanje v 1. DOL, saj t» vodilnima ekipama še vedno zaostajajo za 4 točke. Odbojkarice Jesenic pa so se zopet začele pomikati proti vrhu prvenstvene razpredelnice. Po zmagi v Solkanu (0:3 (-7, -12, -6) s° se prebile na 3. mesto. . V 3. DOL so gorenjske ekipe igrale: Pan Kovinar II : Bled 11 1:3, Astec Triglav : Narodni dom 3:0, Plamen : Bovec 0'J' Žirovnica II: Bohinj II 3:1. Vodi Astec-Triglav (30) pred Bledojn II (22), 9. Bohinj (8), 10. Plamen (8), 12. Žirovnica II (6). V žensK> konkurenci - Solkan II : Bled II 0:3, Bohinj : Lango Šenčur Mehanizmi Kropa : Šentvid II 3:2. V vodstvu je še vedno ekip* Bled II (26), 3. Lango Šenčur (24), 4. Bohinj (22), 5. Mehanizm1 Kropa (16). • B. Maček HOKEJ NA LEDU JESENIŠKA KRIZA ŠE TRAJA Jeseniški hokejisti so v državnem prvenstvu zgubili s Sport'"0' nato pa v pokalni tekmi še z Olimpijo. 0 Prvo pokalno tekmo so hokejisti Acronija z Jesenic l& zgubili in gojili upanje na uspeh v povratni tekmi, vendar °^.\.\ ni bilo nič. Olimpija Hertz jih je v drugi tekmi zlomila z 8 :2 (2 • ' 2:1,4:0). Pokazalo se je je, da imajo Ljubljančani boljše mošt ' fizično in psihično trdnejše in večji izbor kvalitetnih igralcev. Kn v jeseniškem taboru tako traja še naprej. k0 Sportina je v nedeljo premagala Triglav 3:2 (0:0,1:1,2:1) >nta* postala drugi pokalni finalist. . g V polfinalni tekmi končnice državnega prvenstva pa je Sponi1 Bled premagala Acroni Jesenice s 4 : 2. Prva tretjina se je konc neodločeno, tekmo pa so Blejci dobili v drugi tretjini, ko so o štiri gole, prejeli pa nobenega. V zadnji tretjini so Jeseničani o dva gola, vendar je bilo to premalo za zmago. V druge polfinalnem paru pa je Olimpija Hertz v Kranju premag31 Triglav z 9 : 0. Tretje polfinalne tekme bodo danes. • J.K. _____% državnih prvenstev in vsa mednarodna tekmovanja, kjer Še z v.jji prednostjo vodijo skakalci Triglava. 1. Triglav 8206 točkA* W| Center 5420 točk, 3. Tržič Tnfix 3003 točk, 4. Alpina Žir» •\U točk, 5. Velenje 1354 točk, 6 Stol Žirovnica 1212 točk. • J- B Več sto tekačev na Pokljuških tekaških dnevih ANDREJA MALI IN MARKO DOLENC PRVA MARATONCA V soboto in nedeljo se je tekaških tekmovanj na Pokljuki udeležilo blizu 500 tekačev najrazličnejših starosti. Maratona, ki sta štela za državno prvenstvo, sta dobila Andreja Mali in Marko Dolenc Pokljuka, 13. februarja - Organizacijski odbor, ki ga vodita Franc Rutar in Ludvik cepina, je v soboto organiziral ^asični tek na 21 kilometrov ,er teke slovenske vojske, police in učencev ter dijakov osnovnih in srednjih šol. Sode-ovalo je blizu 200 tekačev. V teku slovenske vojske so bili "aihitrejši Jure Velepec jGSSV), Damijan Kromar nioris) in Gorazd Podrekar vKranj), v teku policije pa Roman Hiti (Ljubljana), Dar-*° Krapež (Gorica) in Branko »»vnik (UNZ Slovenj Gradec). Na. 21 kilometrov dolgi progi (*jasika) je zmagal donedavni Jtoavnl tekaški reprezentant R°bi Kerštajn, ki je dosegel najhitrejši čas, v drugih starostah kategorijah pa so zmagali "ne Zupan (Radovljica), Niko Marko Dolenc je letos nepremagljiv Svoljšak (Škofja Loka), Štefan Dežman (Radovljica), Boris Juh (Ljubljana) in Ana Bartol iz Ljubljane med ženskami. V nedeljo sta bila maratona USPEŠNI V GORSKEM TEKU ..Gosteče, 13. februarja - Zbor članstva je sklicalo tudi mlado Športno društvo" Punger, ki poleg omenjenega kraja združuje člane Še z Gosteč, Hoste in Drage. Glavna aktivnost članstva sloni na rekreaciji in tekmovalno na Sorskih tekih, kjer imajo kar nekaj mladih upov v tej športni Panogi. Delovno zagnano vodstvo društva je lani odlično izpeljalo 8°rski tek na Osolnik z udeležbo skoraj 200 tekačev in tekačic. Letos je njihov glavni cilj množičnost, vključiti čimveč članstva \ športne igre, ki bodo potekale celo leto, za najboljše športnike društva, ter udeležba na tekmovanjih v gorskih tekih, streljanju, namiznem tenisu, šahu in podobno. Sodelovali pa bodo tudi v ^gradnji novega nogometnega igrišča in rekreacijskega centra na "rodu, saj imajo vsako leto svojo dejavnost že na obstoječem igrišču. Glede na zagnanost, jim zastavljenih ciljev ne bo težko Uresničiti. • J. S. ŽELIJO NOVO IGRIŠČE na 21 in 42 kilometrov v prosti tehniki (nekateri udeleženci sobotnega teka v klasiki so se protoževali, ker so nekateri Kršili pravila in tekli prosto, kaznoval pa jih ni nihče), ki je privabil na start blizu 300 tekačev. Člani so tekli na 42 kilometrov. Tekmo je dobil Marko Dolenc (Brdo pri Ljubljani), ki ie tako osvojil štiri letošnje državne naslove. Po tekmi je povedal, daje imel za najhujšega tekmeca Sokliča, ki pa ga zaradi bolezni ni bilo na start. Sneg je bil na trenutke zelo počasen. Drugi na cilju je bil veteran Jože Kavalar iz Rateč. Jezil se je nad slabimi smučmi, ki niso zdržale. Na desetem kilometru se mu je ena smučka nalomila in to le vplivalo na njegov tek. Tretji je bil Tomaž Žtmva iz Gorij, sicer tudi biatlonec. Proti koncu teka ga je hudo zvijalo. Vendar je zdržal. Prvič je namreč tekel na tako dolgi progi, pozna pa se tudi utrujenost s svetovnega prvenstva v biatlonu. Med ju-niorji so bili najhitrejši Jožko Petkovšek (Logatec). Drugi je bil njegov klubski tovariš Vasja Rupnik, tretji pa član kranjske- Biatlonka Tadeja Brankovič ga Merkurja Gašper Grašič. Med mladinci so bili na prvih treh mestih Miha Plahutnik (Vrhnika), Marjan Zagoršek (Planica) in Gorazd Berginc (Vrhnika), med dekleti, kjer nista tekli Andreja Grašič in Nataša Lačen, pa je zmagala Andreja Mali (Dol) pred Maj-dič Petro (Dol) in Tadejo Brankovič (Kranj), sicer članico državne biatlonske reprezentance. • J.Košnjek ŠAH JOVAN ZMAGUJE Lesce, februarja - Presenečenje gorenjskega članskega prvenstva je Aldo Jovan. Drugokategornik je v 5. krogu premagal Slavka Malija in je z naskokom pol točke sam v vodstvu. V derbiju prvakov ŠS Tomo Zupan Kranj in ŠD Jesenice je bil po hudem boju sklenjen remi. Vrstni red po 5. krogu: 1. Aldo Jovan (4.5, Radovljica), 2.-4. Aleš Drinovec (Tomo Zupan Kranj), Janez Krek (ŠK Naklo) in Marko Pazlar (Jesenice) po 4,5.-8. Franc Rodman (Jesenice), Edo Roblek (Murka Lesce), Samo Božič (Murka Lesce) in Janez Marko (Sava Kranj),... • Aleš Drinovec Godešič, 13. februarja - Na Godcšiču so se tokrat že devetindvajsetič zbrali člani športnega društva Kondor na letnem rednem občnem zboru. Glavna dejavnost društva je tekmovanje ekip v namiznem tenisu in nogometu. Sodelujejo z namiznote- v v nisko ekipo v gorenjski ligi, s kadeti in člani pa so v prvi in drugi ¥ A N7 Flf flVlP PRVA \L W¥ FPIH gorenjski nogometni ligi. Poleg tega imajo dve ekipi v občinski r*ll*jJL/l*VJ T J.V^ i. A\ir%.M%. vJEjM^M. M.M.M. namiznoteniški ligi, zelo dejavni pa so pri organizaciji številnih Prireditev, med katerimi je najbolj odmevna tradicionalni tek na Osolnik, organizacija gorenjske namiznoteniške lige, občinskih tekmovanj za veterane, turnir v velikem nogometu in še več drugih prireditev. Načrti za letos so podobni lanskim, le ena velika naloga jih čaka letos. Upajo, da jim bo uspelo preko občine Škofja **°ka odkupiti zemljišče za nogometno igrišče in druge dejavnosti na Produ, kjer naj bi uredili tudi rekreacijski prostor za piknike in Podobno za krajane KS Trate, Godešiča in Reteč. Upajo ob tej a*ciji tudi na pomoč zasebnikov in občine. Obeta se torej precej a*Uvno leto. • J. S. Okroglo, 11. februarja - Slepi in slabovidni šahisti so na Okroglem v domu oddiha odigrali letošnje državno prvenstvo. 21 igralcev in igralk se je pod pokroviteljstvom podjetja ZEBRA iz Kranja borilo 9 krogov po švicarskem sistemu. Nekoliko presenetljivo je zmagal Mariborčan Anton Janžekovič s 7.5 točkami pred Emilom Murijem iz Kranja s 6.5 točkami. Tretji je bil Celjan Matej Žnuderl s 6 točkami. Najstarejši udeleženec, 86-letni Mirko Olup iz Kopra, je s 4.5 točkami zasedel 11. mesto. Med igralkami je bila najboljša Terezija Šoster iz Celja na 12. mestu. Nadaljnji vrstni red: 4. Ivna Komovec (5.5., Karel Jeraj Ljubljana), 5. Branko Počkaj (5.5, Koper). Aleš Drinovec PLAVANJE DOBRO V MARIBORU Mladi plavalci in plavalke kranjskega Triglava so minuli konec tedna osvojili sedem državnih naslovov Minuli konec tedna je bil močno plavalno obarvan; v Trbovljah so se na državnem prvenstvu zbrali dečki in deklice, v Mariboru pa kadeti, kadetinje in mladinci ter mladinke. V Trbovljah je medalji za Triglav osvojila Čarman Anja, ki je bila na 100 m hrbtno s časom 1:16, 67 tretja in druga na 200 m hrbtno s časom 2:42,80, med prvih osem pa so se uvrstili Triglavani Draksler pri dečkih in Troha in ŠtefanČič pri deklicah ter Radovljičan Cesar. V Mariboru pa so pri kadetinjah dobile medalje bronasti Berra na 400 m (4:56,36) in 800 m (9:58,98) kravi ter bron na 100 (1:14,39) in zlato na 200 m hrbtno s časom 2:33,64, v finalu pa sta plavali tudi Dolenc in Cilenšek v kravlu oziroma hrbtno. Kranjski kadeti so osvojili državne naslove Kovač na 100 (1:09,73) in 200 m (2:33,82) prsno in štafeta 4 x 100 m mešano s časom 4:21,67, med zlate fante se je trikrat vpisal tudi Radovljičan Jenko, in sicer na 200 m hrbtno s časom 2:15,17 in na 200 (2:19,27) in 400 (4:51,24) mertrov mešano, druga mesta so osvojili Jenko na 100 m hrbtno (1:03,62) ter Kranjčan Gašperlin na 400 m mešano s časom 4:59,52, Gašperlin je bil tudi dvakrat tretji - na 1500 m kravi s časom 17:10,37 in 200 mešano s časom 2:22,33, tretji je bil tudi Hribar iz Kranja na 200 m hrbtno s časom 2:22,21. Poleg teh, ki so stali na stopničkah, so se v finale uvrstili tudi Triglavana Seme in Berdajs. Pri mladinkah je bila Kovač Neža dvakrat prva - na 100 m s časom 1:16,24 in 200 m prsno s časom 2:44,54, prvakinja je postala tudi Žagar na 200 m delfin s časom 2:29,64, na 100 m delfin pa je bila s časom 1:08,64 druga. Srebrna je bila tudi Sušnik na 200 m mešano s časom 2:29,30, na 200 (2:12,13), 400 (4:36,36) m kravi in 400 (5:18,64) m mešano pa je bila tretja. Štafeti mladink na 4 x 200 m kravi in 4 x 100 m mešano sta bili drugi s časom 9:10,95 oziroma 4:38,36. V finalu so plavali tudi Triglavanki Bregar in Prosen. Pri mladincih je odšel na Gorenjsko samo en naslov državnega prvaka, osvojil pa ga je Radovljičan Pogačar na 200 m prsno s Časom 2:25,08, na krajši progi pa je bU s časom 1:08,08 tretji. Radovljičan Pire ie bil drugi na 1500 m kravi s časom 16:48,44, njegov klubski kolega Justin pa na 100 m kravi s Časom 0:55,23 tretji, tretja je bila tudi radovljiška štafeta 4 x 100 m kravi s časom 3:49,60. V finale sta se prebila tudi Kranjčana Dovžan in Babnik. • I.B. želite SNOV/BOARD-afi BOARD VEZI ČEVLJI SHUTTUE FREESTYLE FREEDOM (GOtTES) (GOLTES) (NORTHVVAVlj SVViTCH SOFT FREEDOM (HOOGER B.) {HOOGER B.) (NORTHWAVES AMP PERF. TRDE (BURTON) (BURTON) COMP TRDE (HOOGER B.) (HOOGER B.) CENA/KOMPLETA 55.990 63.990 55.990 55.990 64000 Kroni, Jenkova 4, tel.: 064 221-129, Int. 2 24 SKRITA GORA Smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 po severni steni in druge dogodivščine toed himalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. VRH Z vsakim metrom pridobljene višine sva usihala. Seveda, kisika ie nad osem tisoč metri v zraku tako malo, da bi se neklimatiziran človek v nekaj minutah zadušil. Z raziskavami So dokazali, da je na osemtisočakih v krvi alpinistov manj kisika kot pri nateljih pljučnih b°lnikih, ki brez stalnega dodajanja umetnega kisika sploh ne morejo več iiveti. Mi pa brez uporabe dodatnega kisika tam tudi plezamo ali smučamo. Na meji obstanka seveda. . Minevala je trinajsta ura nepopisnega garanja, ko se je Marko kakih deset metrov nad menoj Ustavil, me sključen od napora gledal in čakat. pa ne, da je ie... Z nekaj počitki sem ga dohitel, 8a nerodno objel in nadaljeval skoraj vodoravno še kakih deset metrov. Višje od naju je bilo le neskaljeno temno modro nebo. Priplezala sva na vrh! in potem sva mahala, fotografirala, prebujali So se nepopisni občutki ■ kljub strašnemu Pomanjkanju kisika, ali pa tudi zaradi tega. Letos sva bila prva človeka na vrhu Gašerbru-ma h najmanj obiskanega karakorumskega Osemtisočaka. Petega julija zjutraj, sedem minut do sedmih. Čudovit razgled je bil, do yseh obzorij samo bele gore, zadrte v temno m°dro jasnino. Na severozahodu so bili kot na dlani vrhovi Gašerbrum 2, 3, 4, 5 in 6, za njimi ŠPORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN mogočna piramida K2, druge najvišje gore na svetu. Do meja vseh obzorij pa se je bleščalo na tisoče znanih in neznanih vrhov. Tolikokrat citirani stavek: "Bistvo je očem nevidno... " še kako velja za plezanje v Himalaji -čeprav je z najvišjih gora tako fantastičen razgled, da se ie zaradi njega izplačajo vsi napori in tveganja. Fotografirala sva in zmrzovala, potem sva polegla na majhni uravnavi kake tri metre pod vrhom in zmrzovala, po radiu sem poklical bazo, a so najbri še spali, spet sva fotografirala in in Z zmrzujočimi prsti počasi pripravljala smuči in sneino desko... potem sem se spet povzpel čisto na vrh in pomolil glavo preko ostrega sneienega roba na juino stran. Ledeniki in gore nad baznim taborom so bili s te višine komaj pre- poznavni, smešno majhni s pridihom neresničnosti. Če bi ne bilo močnega strupenega vetra, ki naju je hitro ohlajal in hromil, bi kar še ostal, vezal trenutek s trenutkom v polnost doiivetja na meji vseh meja, med nebom in zemljo, med takšnim in drugačnim bivanjem... tako pa sva po slabi uri na vrhu oba začutila, da morava navzdol. Prste rok sem imel ie bele in skoraj neobčutljive, zato sem dal radijsko postajo Marku, da bi še zadnjič poskusil dobiti zvezo z bazo. Zanesljivo jih je ie zelo skrbelo, kako je Z nama, saj se od predvčerajšnjim zvečer nismo slišali. "Baza, baza javi se, tukaj enka..." Oglasil se je Urban: "Kakšna enka?...A sta na taboru ena?" "Ne, tukaj Gašerbrum ena, na vrhu sva!" Presenečenju je sledilo veliko veselje v našem baznem taboru in nato še v taborih sosednjih odprav. Vsi so vedeli za najine velike načrte. Če bi ne bilo silovitega vetra, ki naju je hitro ohlajal in hromil, bi še ostala, vezala trenutke v polnost doiivetja na meji med nebom in zemljo, med takšnim in drugačnim bivanjem... tako pa sva po slabi uri na vrhu oba začutila, da morava navzdol. Z zmrzujočimi rokami sva pripravila smuči in sneino desko. Z najinim vzponom na vrh se je iztekla velika pustolovščina obleganja Gašerbruma 1, Skrite gore. Že to je bil odličen doseiek in predvsem izpolnitev brezmejne ielje priplezati na eno od najvišjih in najteije dostopnih gora na svetu. Toda 8068 metrov visoko se je začenjala nova, še bolj negotova in vznemirljiva pustolovščina -prvo smučanje in deskanje z vrha gore po severni steni. KOMENTAR PREJELI SMO 3 Dvojna življenja Jože TVovafc Berlinski zid in z njim komunizem sta razpadla leta 1989, toda miti, ki so povezani s komunizmom, livijo še naprej. V zadnjih letih so se odprli tudi ruski arhivi in iz kupov dokumentov se počasi oblikuje nova podoba naše preteklosti, ki se v mnogo-čem razlikuje od "večnih resnic". Ameriški pisatelj in zgodovinar Stephen Koch je na osnovi dokumentov in pričevanj napisal knjigo z naslovom Dvojna iivljenja, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Knjiga ima skromen podnaslov: vohuni in pisatelji v sovjetski vojni idej proti Zahodu. Vendar pa gre za veliko več, kajti Koch je prek analize usod vohunov, pisateljev in politikov pravzaprav briljantno analiziral odnos med komunizmom in fašizmom in prepričljivo dokazal, da sta Stalin in Hitler ie od leta 1933 tesno sodelovala, začelo se je ie s Hitlerjevim prihodom na oblast v začetku leta 1933. Takrat se Hitler ni najbolj bal komunistov, kot so napačno verjeli mnogi, ampak Ernesa Roeh-ma in njegovih zloglasnih rjavosrajčnikov (SA). Po po-iigu stavbe nemškega parlamenta, reichstaga, sta Hitler in Stalin skovala prebrisano zaroto, ki je Hitlerju kasneje omogočila, da je likvidiral Ernesta Roehma in celotoo vodstvo S A. Za poiig reichstaga so nacisti obtožili duševno neuravnovešenega Nizozemca Marinusa van der Lubbeja in znanega bolgarskega komunista Georgija Dimitrova in njegove prijatelje. Stalin je poskrbel, da se je v Franciji in Angliji vsa "napredna" javnost dvignila v bran Dimitrova in njegovih prijateljev, in da je za poiig reichstaga obtoiila Ernesta Roehma in njegove rjavoš-rajčnike. Komunistični pro-pagatorji so izdali več brošur o poiigu reichstaga in na vse načine so obtoievali Roehma, ki je bil med drugim tudi homoseksualec. Kasneje se je zgodilo veliko presenečenje, ker je bil na procesu v Leipzigu, za poiig obsojen samo van der Lubbe, medtem ko so bili Dimitrov in njegovi prijatelji enostavno "oproščeni". Dimitrov je pozneje odšel v Moskvo in postal vodja komunistične Interna-cionale. Do takrat so stalinisti trdili, da so vsi, ki so proti Hitlerju, le "socialfašisti", skratka, da so enaki nacistom. Na sedmem kongresu Internacionale v Moskvi leta 1935 so sprejeli politiko ljudskih front, v katere naj bi se zdruievali vsi, ki so proti nacizmu. Toda dejansko je Stalin izrabil ljudske fronte in "antifašizem" kot dimno zaveso, ki naj bi zakrila čistke v Sovjetski zvezi. 1. decembra 1934 je dal Stalin likvidirati leningrajskega partijskega sekretarja Kirova, ker je bil izredno priljubljen. Do takrat sta Lenin in Stalin pobijala le "burioazne elemente", to se pravi vse tiste, ki niso bili člani boljševiške partije, po umoru Kirova pa je Stalin začel pobijati tudi boljševike. Kasneje je izbruhnila državljanska vojna v Španiji in spet Stalin ni podprl republikanske strani, ampak je predvsem poskrbel, da so likvidirali anarhiste in trock-iste, skratka vse tiste, ki bi bili lahko nevarni stalinistom. Stalin je tudi poskrbel, da so španske zlate zaloge prepeljali v Rusijo. Kasneje sta Hitler in Stalin spet sodelovala pri likvidaciji maršala Tuhačevs-kega. Gestapo je ponaredil dokumente, s katerimi so latno obtoievali maršala Tu-hačevskega in jih spravil v roke češkega predsednika BeneŠa, ki jih je posredoval naprej Stalinu. Za mnoge je bil kasneje leta 1939 sporazum med Hitlerjem in Stalinom popolno presenečenje, toda če upoštevamo Locho-vo analizo, potem je šlo za logično nadaljevanje dobrega sodelovanja med Hitlerjem in Stalinom, ki se je začelo leta 1933. Stephen Koch analizira usode ruskih agentov v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki in prepričljivo dokazuje, da so Sovjeti povsod uspeli razpresti svoje mreie. V Angliji so imeli v Cambridgu znano skupino vohunov, ki so kasneje zasedli pomembna mesta v angleški obveščevalni sluibi. Najbolj znan ruski vohun iz te skupine je bil Kim Philby. Glavna osebnost Kochove knjige je nemški komunist vVilli Muenzen-berg, ki je po vsem zahodnem svetu razpredel kominternine vohunske mreie. Leta 1940 ob nemškem napadu na Francijo so Muenzenberga najverjetneje likvidirali agenti Stalinove NKDV Knjiga Stephena Kocha Dvojna iivljenja ie pretresljiv in napet dokument, ki bralcu odpira popolnoma novo razumevanje polpretekle zgodovine, obenem pa je izredno napeto branje. Športna zveza Kranj - županova nočna mora Na zadnji kontaktni oddaji . kranjske TV • iupan z vami, je g. Gros sicer bil veliko vprašan o razmerah v športu, povedal pa je bore malo, pa še tisto je bilo narobe. G. Gros namreč svojim volivcem na ekranu prijazno gleda v oči, glede organiziranosti športa in o odnosih Mesme občine do Športne zveze pa jih zavaja.- Županova poboina Želja je sicer, da Športne zveze sploh ne bi bilo, ker pa ga o njej le sprašujejo, jo javno zanika. Pravi, da Športne zveze ni več! Vendar, g. iupan, če se še tako trudite, da bi jo iz svoje zavesti izbrisali, Športna zveza je, obstaja in deluje. Zanemarimo dejstvo, da g. iupan ne loči med TKS in ZTKO in potem sklepa takole: če je Občina podedovala TKS, je Športna zveza pač tudi last Občine. Kot iupan bi pač moral ločiti med institutom civilne druibe (klubi, društva - ZTKO - Športna zveza), kar šport nedvomno je in državno upravnimi sluz-bami, kar pa Športna zveza ni. In ker ima g. iupan očitoo težave s pomnenjem, povejmo še enkrat: športna zveza se je iz ZTKO preimenovala 15. 4. 1992 ob 18. uri v prostorih SO Kranj, sejna soba št. 14, nato na 1. seji skupščine Športne zveze, dne 23. 7.1992 sprejela svoja Pravila in ugotovila, da nobena izmed 92 telesnokul-turnih oreanizacij ni ielela zapustiti športne zveze, izključila eno in sprejela tri nove članice ter sama postala in ostala članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Od tega dne dalje Športna zveza obstaja in deluje, čeprav v iupanovih sanjah morda le kot nočna mora. Kar pa se Pokritega olimpijskega bazena tiče, je Športna zveza glede reklamacije gradnje in investicijske opreme napačen naslov. V interesu občine, ki os Pokriti olimpijski bazen financirali, upamo tuid mi, da bo iupan prišel "stvari do dna", ker pač ima za to vse moinosti. Da se le kranjski šport ne bi našel na dnu. Predsednik Športne zveze Kranj: Marko Troppan Spoštovani gospod župan! V sredo, 7. februarja 1996, ste v redni oddaji TV Kranj -Župan z vami - odgovarjali tudi na nekatera vprašanja o športu v naši občini. Kljub temu da se z mnogimi Vašimi stališči nikakor ne moremo strinjati, pa v celoti zavračamo provokativen in ialjiv ton gledalca, ki je z Vami skušal polemizirati o nekaterih ukrepih Mestne občine Kranj glede lastništva in upravljanja s športnimi objekti. V strokovni sluibi Športne zveze Kranj zagotavljamo, da so tovrsmi izpadi "ljubiteljev športa" plod iniciative posameznikov in nikakor ne organizirana kampanja uradne šporme zveze. Športna zveza in njena strokovna služba se od takšnega načina komuniciranja javno distancirata in ga v celoti obsojata. Uradni šport si bo še naprej prizadeval za ureditev razmer v korist športa in športnikov, se pri tem posluževal tudi javne polemike in razčiščevanja problemov, vendar na civiliziran, korektne in spoštljiv način, podprt s strokovnimi ali pravnimi argumenti. V.d. vodja strokovne službe: Aleksander Stojanovič, dipl. psih. Obvestilo za javnost Obveščam Vas, da občinski svet občine Žiri ni glasoval o upravičenih predlogih, ki so bili podani na zadnji seji glede Poslovno stanovanjske- fa centra v strogem centru \irov. Občinski svetniki so ponov- no potrdili investitorsko pogodbo, da je dejansko prodajalec PSC samo Biljali; S tem so priznali, da občina ni prodajalec, čeprav je tudi investitor. Razlika v ceni med nabavno in prodajno vrednostjo tako ostane samo Biljaliju. Za občinske svetnike je bil glavni razlog, češ da ne morejo spreminjati sklepov prejšnje seje. Zanimivo pa je, da so lahko spremenili sklep, ki je bil potrjen ie na deseti seji. Na 10 občinski seji je bilo janso sklenjeno, da se napravi pogodba v skladu z predpogodbo o sovlaganju. Ce bi st upoštevalo to predpogodbo oz. sklep, bi bila občina Žiri prvi prodajalec in ne Biljali-Tako Biljali kot ostali soinvestitorji, so se s tem dejstvom strinjali ie pred gradnjo, ko so podpisali in tudi overovili takšno predpogodbo o sovlaganju. Občinskim svetnikom se ]e zamolčalo oz. ni omenilo tudi vseh soinvestitorjev ter kupoprodajnih pogodb, tako d* vseh soinvestitorjev ter kupoprodajnih pogodb s cenami ffl zneski občinski svetniki splo* ne poznajo. Ž znanimi dokazi opozarjam, nasprotujem ter obsoja^ takšen način prodaje PSC, kot ga je z zadnjim sklepo* sprejel obinski svet Žiri. Sem za moralno in pošteno deliti druibene lastnine. Upam, da bo upravičenji opozorila in predloge It obravnaval in upoštevat nadzorni odbor občine Žiri. Žiri, dne 5. 2. 1996 Občinski svetnik občine 2 kako je v "naši domovini lepo biti mlad ■ Tega pekla, ki sva ga preživljala z ženo, nt bom nikoli pozabil, če bi še nekaj ČasO trajalo, bi se nam razbila družina, lahko pa bi se zgodilo še kaj hujšega. Tisti strah, ki st naseli v duši, je neznosen..." Tilka in Janko sta preživela hudo Pre' izkušnjo. Danes še zmeraj ne živijo brez skrbi in težav, toda ker so se znali pobrati, st tudi lažje z njimi spopadejo. Le nekaj )e drugače: ne zapravljajo več vsega, kot zaslužijo. Če še tako malo ostane, nekaj P* le dajo vsak mesec na stran! Nadaljevanje s 24. strani! podjetja in podjetniki, kulturniki ter mnoge druge skupine v občini potrebujejo neke vrste glasnik, ki bi nas obveščal o delu in namerah, pa da ta "reč" ne bi bila tako "obzorniška" kot bivši občinski Obzornik, je bila brez posebnih analiz ter ugotavljanj sprejeta. Že na naslednji, enajsti seji °bčinsekga sveta, sredi decembra lani, je predsednik sveta g. Zvone Prezelj ponudil osnutek odloka o glasilu občine Radovljica. Zelo se Wu je mudilo uresničiti ideje, *i so močno prerasle začetne Zamisli avtorja in osnovno Potrebo po informativnem glasilu v občini. Predloženi osnutek odloka je obljubljal časopis z lepim imenom, brezplačno za vsa občinska gospodinjstva, z neodvisnim in samostojnim uredništvom, kipa bi tako za časopis kot za honorar oziroma plačo svojim članom sredstva dobilo iz občinskega proračuna. Urednika in njegovega pomočnika ter Člane uredniškega odbora bi imenoval občinski svet. Takšen osnutek ni bil sprejemljiv, poln dilem in zank, celo zakonsko dvomljivih določil kot za marsikateri občinski predlog akta doslej! Kakšni stroški? Naklada? Mnenje odbora za finance? Vpliv sveta? Vpliv politike? Ali priloga v Gorenjskem glasu z lastnim naslovom ne zadostuje? Ali glasilo kot časopis na osmih oziroma šestnajstih straneh občani res potrebujemo? Še mnogo drugih vprašanj se je sprožilo. Preveč je v njem dišalo po politiki, preveč po sredstvu za reklamiranje nekaterih strank. Mladoletniki v vrtcu Kranj, 13. februarja - Prejšnji teden so kriminalci na Gorenjskem v glavnem dopustovali. Razen dveb vlomov v osebna avtomobila, iz katerih sta izginila avtoradia, in kraje Vo*«!a, ki so ga kasneje našli v Ljubljani, se ni zgodilo nič Pretresljivega. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Mladič je na včerajšnji tiskovni konferenci postregel le z razkritjem tatvine iz škofjeloškega vrtca Pedenjped. Zgodilo *e je že pred novim letom, med 25. in 31. decembrom, ko je druščina treh mladoletnikov (eden je gojenec vzgojnega Zavoda v Logatcu) in otroka "obiskala" vrtec ter si nabrala 2* okrog 40 tisočakov hrane, pijač, fotografski aparat ter radio kasete. Policisti so tatičem nakradeno blago zasegli, tožilstvu pa poslali kazensko ovadbo. „ Boštjan Sladic je tudi povedal, da v medijsko razvpiti aferi Brnik" kriminalisti niso našli nič kriminalnega. S Poročilom, ki obsega okrog 30 strani in ga bodo posredovali Ministrstvu za notranje zadeve, bodo seznanili javnost v Prihodnjih dneh. V "zadevi Planika" pa kriminalisti Še zbirajo obvestila, tako glede izdaje uradne tajnosti (zapisnika Agencije za plačilni promet) kot glede same vsebine zapisnika. Sladic je povedal, da je agencija po njegovi informaciji sprejela samo eno od pripomb na zapisnik iz Planike, in to v zvezi z ^P^Čilom odpravnin. • H. J. Idejo, da se za informiranje občanov na vseh področjih dela v občini oblikuje glasilo, smo svetniki skoraj enoglasno sprejeli. Osnutek odloka o glasilu občine Radovljica pa samo z veliko večino glasov umaknil. Predlagatelju smo naložili, da v novem predlogu upošteva pobude in pripombe svetnikov. Na dvanajsto sejo sveta, 24. januarja 1996, je g. Prezelj predložil enak, kopiran osnutek odloka kot decembra lani. Le obrazložite odloka, finančna predvsem, je bila stran daljša. K obrazložitvi je bil na seji tudi predlagan spremenjen naslov: namesto "Radovljiške novice" je bil predsedniku bolj všeč "Deželne novice" (Gre za "Deželo" od Kašarije do Pretrga). Tudi drugi osnutek na tajnem glasovanju ni bil sprejet. Dvom o iskrenosti ciljev občinskega glasila pa se je še poglobil. K temu je pripomoglo tudi nasilno ravnanje predsednika sveta, ki je zaradi želje po javnem glasovanju (da mu ne bi z obkrožanjem na glasovnicah kdo njegovih "pobegnil") hotel kršiti poslovnik in nato, ne glede na posvetovalno (ali tudi glasovalno, če hočete) taktiko opozicije, hotel razglasiti pozitivno glasovanje vladajoče koalicije za odlok kot veljavno. Občina Radovljica, tudi ko je bila še enkrat večja, ni imela svojega časopisa. Vendar "tempora mutantur" in seveda mi z njimi, zato tudi opozicijski svetniki nismo bili proti občinskemu glasilu, ki bi informiralo o programih, nalogah in rezultatih dela v občini. Predstavljali smo si glasilo, ki bi zainteresirane občane (ali družine) ter pravne osebe obveščalo o mSRECE delu sveta, odborov in komisij, objavljalo stališča, sklepe, zahteve, mnenja in akte. Lahko bi obveščalo o prireditvah, otvoritvah, dosežkih ali porazih, športnem, kulturnem ali poslovnem delu, lahko bi objavljali potrebe ali izgube, lahko bi marsikaj. Vendar postopno, po najcenejši varianti, soglasnim nadzorom in Z opredeljenim ciljem, ki naj bi ga informativno glasilo imelo, brez politike in brez skritih tendenc, ki bi lahko občinsko javnost razdvojile. Glasila ne more oblikovati oziroma voditi neodvisno uredništvo, račune zanj pa plačevati občina. Žal je predsednik sveta g. Prezelj kot predlagatelj seme dvoma zasejal že na prvi, žalil pa na drugi obravnavi osntuka odloka. Že v tekstu osnutka so predvidene obveznosti časopisa v času volilne kampanje. Cena časopisa za občinski proračun (po naših izračunih precej večja od uradne obrazložitve) bi bila dokaj visoka. Vendar, ker volilno leto za državne volitve že teče, za uspeh ni nobena cena previsoka zlasti, če jo plačajo davkoplačevalci. V dosedanji praksi delovanja občinskega sveta je vladajoča svetniška koalicija strank SDSS - SKD - SLS brez posebnih težav z glasovanjem postavljala občinske odbore in komisije. S tem tudi občinsko politiko. Tudi uredniški odbor in urednika časopisa bo lahko postavila sama. Gotovo! Tako gre politika brezobzirno in podtalno, kot kaže praksa. Zato je prepričevanje o nevtralnem časopisu in pisanje o "samostojnem in nevtralnem" uredništvu ali uredniku svojevrsten svetniški cinizem. Ob takšni praksi, ki se nam je v svetu že potrdila, je samo korak od informativnega glasila do strankarskega trobila. Janko S. Stusek Občinski svetnik, Radovljica Nevarnost se pelje na sankah Kranj, 13. februarja - Šest hujših prometnih •tesreč je bilo prejšnji teden na gorenjskih ?cstah, od teh po dve na območju radovljiške |n škofjeloške, po ena pa na območju kranjske *n jeseniške policijske postaje. Štirje udele-*enci so bili huje, dva lažje ranjena. Pri treh ^srečah je domnevno botroval alkohol. Nesreča se je konec minulega tedna kar avakrat pripeljala s sankami. V petek dopoldne je desetletni Angelce S. z Jesenic Pnsankal pred mazdo 40-letnega Darka K. na ^otoški poti. Voznik, ki je dečka opazil, je "-stavil, sankaču pa ni uspelo, zaletel se je v avto. Na srečo jo je odnesel brez hujših Posledic. ^ V nedeljo pa se je zgodilo na lokalni cesti od tomaža proti Prapro.nim. Dopoldne je 15-etni Gregor B. s Tomaža legel na trebuh na 'anke, z glavo naprej, in se pognal navzdol. V jasnem ostrem ovinku je nasproti z jugom 45 Popeljal sovaščan, 24-letni Janez K., ki se je "rnaknil skrajno desno in počakal. Gregorja pa {^ed zaviranjem zasukalo, z levim bokom je rcii v prva leva vrata avtomobila. Janez K. ga J odpeljal v zdravstveni dom, od koder so ga Jjapotili v Klinični center. Po prvih podatkih je "Je ranjen, zlomil naj bi stegnenico. nesreči pobegnil Bled - V sredo, 7. februarja, ob pol enajstih n efer je bila na Kolodvorski cesti na Bledu , esreča, po kateri je povzročitelj pobegnil. 22- trn domačin Andrej Č. je s "katrco" vozil od PrKrne Mangart proti železniški postaji. ribjižno po 150 metrih je na skoraj ravni rok domtel tri pešce, ki so hodili ob desnem v isti smeri. Po izjavah pešcev je Andrej Pa P°^as'> ko je pripeljal v njihovo bližini, Sq naJ bi pospešil in zavil močno v desno. Pešci v se umaknili v desno prek rumene črte in šli let SJem rec*u dru8 za drugim- Prvi je hodil 36-k(n' Silvo C. iz Poličan, ki začasno stanuje na 6ge.du, za njim 23-letna Mojca O., zadnja pa j^/'etna Marija B. Voznik je s "katrco" oplazil *arn.o B. po levi roki, nato še Mojco O., čelno J: trčil v Silva C. Tega je odbilo v desno, vc2avesten je obležal 1,35 metra od roba ceste nan- me^- Povzr°čitelj je po nesreči peljal P/eJ> po izjavi Mojce O. je krepko vijugal, rde? cisti so na prizorišču trka našli sledove Do fe8a laka in maske avtomobila. S pomočjo £ siušalcev radia Triglav so prišli do lastnika *atrce". To je 29-letni Srečko R. z Bleda, kije bil tokrat sopotnik. Vozil je Andrej Č., ki nima vozniškega dovoljenja, lastnik avta je policistom priznal, da sta bila oba močno okajena. Avto sta spravila v shrambe sena na farmi Blata. Povzročitelja čaka kazenska ovadba, če bodo zdravniki potrdili, da gre pri Silvu C. za hudo poškodbo, Srečka R. pa predlog sodniku za prekrške. Tako mlad pa... Kranj - V četrtek ob 17.40 je počilo na Smledmški cesti v Kranju. Komaj polnoletni Primož G. iz Ljubljane je brez vozniškega dovoljenja s fiatom tipo peljal proti Planini. Po klancu navzgor je dohitel voznico clia Vero Ž., staro 41 let, iz Kranja in jo začel prehitevati, čeprav se je iz nasprotne smeri z mercedesom 300 D bližal 44-letni Zorko Z. iz Kranja. Ta ie upočasnil in zavil skrajno v desno, hitrost ie zmanjšala tudi voznica clia. Potem ko io je Primož G. prehitel, je sunkovito zavil v desno pred njo. Zaradi tega in zaradi povsem izrabljenih gum na fiatu pa še vpliva alkohola (alkotest je pokazal 1,23 grama) gaje zaneslo v robnik na desni, od tam pa nazaj na levi pas in v mercedesa. Sunek je bil tako močan, da je mercedesa odbilo na pločnik in v betonski zid, v fiata pa je nato trčila še Vera Ž. Škode na vsseh treh avtomobilih je za okrog 800 tisočakov. V nesreči je bila huje ranjena 45-letna sopotnica v mercedesu, medtem ko sta povzročitelj in njegov sopotnik dobila le sled poškodbe. Primož G. je dober znanec policije, saj so ga v dveh letih zaradi pogostih prekrškov (enkrat naj bi že povzročil tudi nesrečo) kar 67-krat poslali k sodnikom za prekrške. Očitno kazen -Če ga je sploh že doletela - ni bila vzgojna. Iskana rdeča škoda Potoki - V soboto, 10. februarja, ob Šestih zvečer je neznani voznik rdeče škode forman ali favorit vozi! po magistralki od Koroške Bele proti ŽirOvnici. V t.i. Soteski je ostri ovinek prepeljal po levi, takrat pa se je nasproti približala 53-letna Magdalena M. iz Radovljice. Vozili sta oplazili. Voznica s cliom je ustavila, voznik škode pa je peljal naprej. Njegov avto je poškodovan po levi strani, brez zunanjega vzvratnega ogledala in kovinskega nosilca, razbit ima tudi smerni kazalec. Vsi, ki bi o neznancu karkoli vedeli, naj se oglase na telefonsko št. 92. • H. J. Varnostnika prepodila tatova Kranj - V soboto ob 23.35 sta varnostnika podjetja Varnost na zunanjem skladišču novih vozil Alpetour Remonta na Laborah v enem od Renaultovih avtomobilov zasačila dva neznanca. Domnevna tatova sta prijela in prek sprejemno operativnega centra Varnosti obvestila kranjske policiste. Deset minut kasneje so policisti vzeli v roke 18-letnega G. K. in leto mlajšega A. H., oba iz Kranja. • H. J. Prodam polavtomatski SADILEC krompirja In molzni STROJ. «77- 334 3930 2 elektromotorja 110 VV z reduktorjem 12 in 210 obratov, prodam. «720-196 3932 Prodam novo 200 I LTH SKRINJO in šivalni STROJ Bagat Višnja. «801- 414 3933 Prodam stoječi BOJLER 80 I, nov , zapakiran. «731-004 3940 Prodamo polindustrijskl ŠIVALNI STROJ - ugodno. Tičar. Milje 63, ViSOkO 3941 Sup. nlntendo igrice: Donkev Kong Countrv in Mario Kart ter Voistick. prodam. «55-272 3944 Prodam barvni TV 55 Gorenje. «801-122 int. 178 3950 RADIO 107.3 l/jjjjV 107.5 I OGNJIŠČE tal. 152-11-26 f«x. 152-13-62 BOJLERJE 2 kom iz nerjaveče pločevine, rostfrei kombinirana 150 in 300 I, prodam. «06091/635-262 2652_ Nudimo vam FURNIRANE in POLIR-IZIRANE OBLOGE za strope in stene ter LAMINATNE TALNE PLOŠČE po ugodnih cenah. LEKERO, d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj, Kokrica, «245-124 ali 245-125 3259 Prodajam vse vrste PLUTE PORTUGALSKE na drobno in debelo. «241-687 3962 Prodam dvižna garažna VRATA LIP BLED dim. 210-240 «421-448 3964 Prodam lesene palete, dobro ohranjene po ugodni ceni. «421-418 4054 Prodam 1 m3 lipovih PLOHOV. «66-314 4126 IZOBRAŽEVANJE Instruiram kemijo in matematiko. «311-266, Petra 3296 Absolventka slovenščine instruira slovenščino za osnovne in srednje šole. ©331-803 3s^c Magistra kemije instruira kemijo ?a vse stoDnje «221-043 3920 NEMŠKE instrukcije, prilagojene popolnoma vašim željam! ŠVICARS-KA ŠOLA Kranj, «312-520 3836 NEMŠČINO - prevodi in instrukcije. «802-103 Irena 4122 Prodam UGANKARSKI SLOVAR na disekti, cca 16000 bosed. «631-009 4160 PIZZA DEL OVni CAS: VSAK DATI OD 8 -M22°° NEDELJA OD 1 t00- 22°° MALI OGLASI @ 223-444 APARATI STROJI PC 486/66, 16 MB RAMA, FLOPY 3.5 CD, HARD DISK 1.1 GB, GRAFIČNE KARTICE 2 MB TIPKOVNICA IN MIŠKA, UGODNO PRODAM, tt 861-654_134 MOBITELYANNI,d.o.o. - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na «0609/612-256, 064/218-317_796 COMMODORE barvni monitor, 148 S, stereo, 250 DEM. « 0609/621- 912 2928 ^cJU V restavraciji PenzIon Kanu smo Vam ze dRuqo Ieto pRipRAvili dNEVE MORsk'h spec'aI'tet. PRidRUŽiTE SE NAM Od 1. dO 1 7. fEDRUARJA ob zvokih dAUtATNskE kUpE VELVET iN mors'h dobROTAH. PRipRAvili pA smo Vam Tlidi RAZSTAVO UMETNlŠkirl plATEN slikARJA KarIa Kuharja. Informacije in rezervacije sprejemamo po tel.:061/ 627-011 Prodam rabljen SAMSUNG REGULATOR vleka za centralno peč. «241-510 3952 Prodam KOSILNICO Gorenje Muta. «725-550 3953 Prodam KOMBAJN za krompir polski Ana. «421-715 3999 Ste ostareli in Vas je težko življenje tako utrudilo, da ne morete več skrbeti sami zase. Ali pa imate morda svojce, ki jih morate sami negovati, kljub temu da ste že tako preobremenjeni. Pokličite Območno organizacijo Rdečega križa Tržič vsak delavnik med 7.30 in 15.00 po tel. 53-147 in pomagali Vam bomo razrešiti Vaš problem. Prodam PIANINO BELARUS. nerabljen. «324-897. zvečer 4115 Prodam diatonično harmoniko "C.F.B" za 2200 DEM. «631-420 4151 GR. MATERIAL ČESTITKE Bratu Valentinu KNE iz Britofa 7, želim ob obletnici praznovanja 14. februarja, vse najboljše! Brat Ivan z družino smo Draga Karmen! Veš, da vedno te bom ljubil, dal ti bom vse. Enkrat le srce zaljubi se noro, enkrat le v življenju ljubiš iz srca! Tvoj Igor Dragi Jote! Ob Valentinovem ti z radostjo v srcu zaljubljeno in zvesto zaivrgolim - LJUBIM TE! Tvoja Anka WMMMHMWHWMW** MARJETA - imam te rad, želim ti. da se ti izpobii tista ena želja. TVOJ ANDREJ »»»»»»»»»» Vsem samim in osamljenim želi VENERA KLUB in ženitna posredovalnica VELIKO VEČ LJUBEZNI v letu 1996. «»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«» Za Valentinovo telim MIRJANI iz Sebenj vse najboljše in najlepše in, da bi mi še naprej stala ob strani. LJUBIM TE. Tvoj Janez «HHH»«H» MAJA - mnogo ljubezni in sreče ti žeii nekdo, ki te naskrivaj ljubi! ***** JANEZ! letim ti veliko sreče in še veliko lepih trenutkov v dvoje. TVOJA PETRA 4»«»«»«»«»«»«»»«»«» GLASBILA zelo ugodne cene - pestra ponudba Otroška trgovina Mojca, Koroška c. 16, telefon: 212-092 in otroški oddelek veleblagovnice Kokra Globus, Koroška c. 4, Vas vabita na nakup spomladanskih otroških jaken Univerzale, jeans hlač ter pestre izbire pustnih oblačil! zelo ugodne cene - pestra ponudba ;ORENJSKI GLAS • 26. STRAN PUST, GLASOV KAŽIPOT GLASOV KAŽIPOT M Pustovanja It Pustovanje v Utiku Sinkov Turn - Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov Turn bo v soboto, 17. februarja, priredita v domu krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov Turn v Utiku pustovanje. Začelo se bo ob 20. uri. Igral bo Srečkov kvartet, za postrežbo pa bodo skrblei gasilci. Najlepše maske bodo nagrajene. Pustni bal Hrušica - Gasilsko društvo Hrušica vabi na gasilski pustni bal, ki bo v soboto, 17. februarja, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Hrušici. Igral bo ansambel Privid. Maske zaželene, ker bodo nagrajene. Naj flancat Cerklje - Na pustno soboto bo dopoldne na cerkljanski tržnici prireditev, na kateri bodo izbirali Naj flancat. Posebna komisija bo ocenjevala širino, višino in dolžino flancata, skratka volumen, višino venčka ter ocvrtost in barvo. V ocenjevanje fiancate iahko oddate na pustno soboto med 9. in 9.30 uro, ocenjevanje pa se bo začelo ob 10. uri. Ob 11. uri bodo razglasili rezultate in podelili pet lepih praktičnih nagrad. Maškare bodo nagrajene, poskrbljeno pa bo tudi za veselo razpoloženje in glasbo. Ples v maskah Lesce - Venera klub in ženitna posredovalnica vabi na ples v maskah, ki bo v soboto, 17. februarja, v restavraciji Center v Lescah. Najboljša maska bo nagrajena. Tel.: 0609/631-868 hotel kri m bled Slovenija VABIMO VAS NA VESELO PUSTOVANJE, ki bo v restavraciji Hotela KRIM na Bledu, v soboto, 17. februarja 1996, ob 20. uri. Za zabavo bo igral ansambel MAJ. Najboljše maske čakajo bogate nagrade: iveekend paket v Ankaranu, izlet v Salzburg in Benetke, večerja za dve osebi... VSTOPNINE NI! Za rezervacije in informacije pokličite 064-79-70. VABLJENI! Vabimo Vas na TRADICIONALNO PUSTOVANJE, ki bo v soboto, 17. februarja, in v torek, 20. februarja. Ponudili Vam bomo posebno pustno večerjo in ostale fedi po jedilniku. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene!!! VABLJENI! BLED ★ ★ ★ * ★ G&P ranom PARK HOTEL BLED Vabimo vas na VESELO PUSTOVANJE v DANCING KAZINA SOBOTA, 17. februarja 1996, od 20. do 02. ure Pustna matineja s Tjašo Grah: NEDELJA, 18. februarja 1996, od 15. do 19. ure Veliki pustni finale: TOREK, 20. februarja 1996, od 20. do 02. ure Najbolj izvirne maske bodo nagrajene!!! Igra ansambel ARROW. Rezervacije sprejemamo po tel. 79-30 VABLJENI! Predavanja Med Andi in Indijanci škofja Loka - Klub škofjeloških študentov organizira vsak petek ob 20. uri v Klubu hotela Transturist predavanja. Ta petek bo Marjan Veber predavanje naslovil "Južna Amerika - med Andi in Indijanci". Prelepa Slovenija škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v petek, 16. februarja, ob 18. uri svoje člane in prijatelje na predavanje z diapozitivi Prelepa Slovenija gospoda Hiršenfelda v sejni dvorani našega društva na Kidričevi cesti 1 (stavba ZB). 0 meditaciji Cerklje - Danes, v torek, organizira Turistično društvo Cerklje izredno zanimivo predavanje Milana Škrjanca 0 Meditaciji. Predavanje bo v prostorih Turističnega društva Cerklje v Hnbarjevi hiši, z začetkom ob 17.30 uri. odseka, PD ali priporočilo Pl. Prijave pošljite najkasneje do 1. marca na Planinsko zvezo Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana. Dodatne informacije dobite na PZS pri Veroniki Susman - Šegatin, te!.: 061/312-553, 315-493. Koncerti Obvestila Jesenice - V dvorani Gladelišča Tone Čufar bo jutri, v sredo, ob 19.30 slavnostni koncert ob jubileju Likovnega kluba Dolik. Nastopili bodo ženski pevski zbor Milko Skoberne, moški pevski zbor Vintgar Blejska Dobrava, ml. mladinski pevski zbor OŠ Prežihov Voranc, mešani vokalni oktet Svoboda France Prešeren Žirovnica, učenci Glasbene šole Jesenice, mezzosopra-nistka Melita Jelen, pianist Primož Kerštanj, prireditev povezujeta Majda Rebernik in Borut Verovšek. V Ragtime Jazz Klubu Kranj - Na pustno soboto, 17. februarja, bo v Ragtime Jazz Klubu v Kranju koncert skupin God Scard (Kranj) in Srečna Mladina (Ljubljana). Začetek bo ob 20.30. Vstop prost. TELE-TV Kranj - TELE-TV, Komunikacijski engi-neering, Televizija Kranj, obvešča, da so po 100 tednih osrednje tedenske informativne oddaje Petkov tedenski pregled uvedli vsakodnevno 15-minutno informativno oddajo. POROČILA Gorenjske televizije TELE-TV Kranj so na sporedu vsak dan med tednom ob 19.10 in ob 21.10 ter ob zaključku dnevnega programa, predvidoma ob 22.45. Veseli bodo vsakega vašega sporočila ali povabila. Napovedi in poročila o dogodkih bodo objavili še isti dan, če bodo prejeli vašo pošto ali fax do 15.30 ure na NOVO številko TELEFAX POROČILA -DESK: 33-12-31. Prvenstvo v veleslalomu Kranj - Smučarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira prvenstvo društva v veleslalomu, ki bo v petek, 16, februarja, ob 10.30 uri na smučišču Črni vrh nad Cerknem. Odhod posebnega avtobusa bo ta dan ob 8. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave z vplačili 1.500 SIT sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure in sicer do srede, 14. februarja, do 12. ure. Tečaj smučanja Cerklje - Tudi letos bo v času zimskih počitnic, od 26. februarja do 1. marca, v popoldanskem času, od 13. do 16. ure šola smučanja na Krvavcu. Vodili jo bodo priznani učitelji ZVUTS iz Kranja, namenjena pa je šoloobveznim otrokom. Prijavite jih lahko po te!.: (064)421-411 do vključno 20. februarja, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Od 12. do 16. februarja pa bo organiziran tečaj za odrasle, prav tako v popoldanskem času. Tečaj REIKI Radovljica - V Knjižnici A. T. Linhart bo v soboto, 17., dopoldne, in v nedeljo, 18. februarja, popoldne tečaj REIKI I. stopnje. Vodila ga bo mojstrica Vlasta M. Tomažič. Prijave po tel.: 738-803 po 20. uri. Tečaj za inštruktorje planinske vzgoje Mladinska komisija in komisija za vzgojo In izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije organizirata Tečaj za inštruktorje planinske vzgoje, ki bo potekal v treh delih. Pogoji za udeležbo so: starost do 21 let, doseženi vodniški kategoriji B In D, absol-virana alpinistična ali dosežena vodniška kategorija C, članstvo v PD, primerno zdravstveno stanje, mnenje matičnega HOTEL JELOVICA BLED Vabimo vas na VESELO PUSTNO RAJANJE v soboto, dne 17. 2. 1996 Bogate nagrade za najizvirnejše maske. NOVO NOVO NOVO JELOVICA 41 ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 22. URE notranji bazen savna, parna kopel whirlpool masažne kopeli Kneippove zeliščne in slane kopeli ročne terapevtske masaže refleksna masaža šolanj vodeni programi aerobike in joge Rezervacije po telefonu: 7960 Prireditve M Potovanje po Islandiji Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje z diapozitivi. Islandijo bosta predstavila Darja Hoenigman in Robert Gartner. GOSTIMA-LIPAN VAS VABI NA PUSTOVANJE V SOBOTO, 1 7.2.1 996 ob 20. um IGRAL BO ANSAMBEL BON « BON MASKE NAGRAJENE1 hfoRMACiJE iN RF7FRVACiJE NA Tri.: 064/681'5 10 »iipri Knjige Mohorjeve družbe škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo knjig Mohorjeve družbe iz Celovca. Predstavili pa bodo tudi knjigo za otroke Oblak, mlinar in pobeglo zdravje avtorja Tomaža Vrabiča in z ilustracijami Petre Vari -Simončič. Muzejski večer Jesenice - V Kosovi graščini bo v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri ob diapozitivih predaval prof. dr. Andrej Ple-terski o verovanjih starih Slovanov. Razstava o soški fronti Ljubljana - Muzej novejše zgodovine in Društvo ljubiteljev Soške fronte so v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) pripravili razstavo o Soški fronti. Odprli jo bodo jutri, v sredo, ob 18. uri. Carmen v tržiškem Kinu Butik Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič že tretje leto v dvorani kina Tržič organizira filmske predstave pod imenom KINO BUTIK. Vsak zadnji torek v mesecu si lahko starejši tržiški kinoobiskovalci ogledajo izbrano filmsko predstavo. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku bo tako na domačem platnu, v torek, 18. februarja, ob 19.30 zaživela CARMEN, filmska zgodba Metoda Pevca z Natašo Barbaro Gračner in Sebastjanom Cavazzo v glavnih vlogah. Gledališče 9t Premiera šaloigre Javornik • Igralci gledališke skupine Aksa pri DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela bodo v četrtek, februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu na Javorniku premierno zaigrali šaloig-o MirK Mahniča "Večer v čitavnici" v režiji Francija TuŠarja. Repriza bo v nedeljo, 18. februar]* ob 19.30. Razstave 3 Razstava v hotelu Kokra Brdo - V hotelu Kokra na Brdu pri Kranj" bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstav slik Eve Gerkman Scagnetti. ., Kranj - V preddverju podjetja Iskra«« bodo v četrtek, 15. februarja, ob 1°. u" odprli razstavo slik akad. slikarja Klaw Tutte. Umetnika bo predstavil dr. Nw" Šumi. V glasbenem programu bosta nastopila Vladimir Čadež, tenor, in Dimitrij Re|c klavir. Peterneljeva pregledna razstava w Žiri - V prenovljeni Galeriji Svobodeiflj bodo v petek, 16. februarja, ob 19. un ooF pregledno razstavo slikarja Konrada Pw nelja -Slovenca - ob njegovi 60-letmc-Razstavo bo odprl dr. Zoran Kržisn«; umetnostni zgodovinar in kritik. Na otvo itvi bo pel Moški pevski zbor Alpina pw vodstvom Andreja Žaklja. Svinjska glava je stara 30 let Jesenice, 12. februarja - Na pustno nedeljo, 18. februarja, bodo neumorni organizatorji tradicionalne pustne prireditve za trofejo Svinjska glava v črnem vrhu pripravili *e 30. tekmovanje pustnih mask, ki privablja številne pustne šeme, a tudi številne gledalce. , . Jubilej je zavidanja vreden, saj prireditev organizira okoli 100 članov amaterskega smučarskega kluba Svinjska glava, ki ne zberejo vseh moči in sredstev le ob tej priložnosti, ampak znajo tudi drugače zavihati rokave, uredili so balinišče, pomagali pri obnovi strehe na smučarskem domu, zdaj pa se zgradili lepo ciljno hišic0 na prireditvenem prostoru. Svinjski glavi je dolga leta dajal humorni ton Franci Košir; na Jesenicah in v okolici ni b»° podjetja, ki te odmevne prireditve ne bi podrlo. Vedno se je zbralo več tisoč gledalcev in nikoli ni oilo manj kot 3J> pustnih mask... Skratka: pust za svinjsko glavo je tak pust. ki ga lahko popolnoma amaterskim organizatorjem zavidata celo obe turistični občini, Bled in Kranjska Gora - slednja je menda prav svinjskoglavske pustne maske ze povabila v goste... • D. S. /NAMA/ ROTOMATIKA ROTOMATIKA, d.o.o. Industrija rotacijskih sistemov 65 281 Spodnja Idrija s Slovenija Tel.: 386-65-1760 NOVA DELOVNA MESTA NA JESENICAH Rotomatika iz Spodnje Idrije in Acroni z Jesenic gradita novo tovarno lamel, ki bo nudila zaposlitev tehničnin" strokovnjakom, še posebej pa Vas vabimo, če ste dipl. ing. metalurgije in če Vas zanima perspektivno delovno mesto z možnostjo strokovnega izobraževanja in napredovanja. Kandidate vabimo, da se oglasijo v kadrovski služb' Rotomatike (tel. 065/176-303). Turistično društvo Besnica in Gorenjski giaS Harmonikarji na kaseti r Besnica, 12. februarja - V petek, 16. februarja, bo v dv0Lv. Gasilskega doma v Spodnji Besnici spet srečanje harmoničan Turistično društvo Besnica bo namreč na prireditvi, na ka t SLOVENSKI TRG 8, KRANJ, TEL: 064/211-724, int. 27 TRGOVINA Z IGRAČAMI v preddverju KINA STORŽIČ v KRANJU MUKA fZBtUA PUHNIH HfiSIC, 03l£lt, KDSHHO\/ m omm pumn mutmi O S1B V ZAD&Gt. M POmilt MŠIM MrVHtAJŠlhf o poiz&ujeie namei kauza igzača jb hajkouša 2A mšbqa oizoka O S\ ŽBU1B VBUK£QA IZZOZA, \JQ0WIH CBN iN POPUŠIM vabijo vse harmonikarje, ki^so se lani srečali in nastopili n.^ tnv I gramu bodo nastopili Gorenjskem prvenstvu Besnici, predstavilo audio i° ■ ro-kaseto s tekmovanja, mc;owA BOMATIC 2A. NAKUP iN IQm NAJzoutA owčm nikarji, ki so bili na laIlStro tekmovanju po izboru s kovne komisije oziroma £ j ka Avsenika mlajšega xf? t$ za kaseto, Otroška folklr!jii skupina Ovsiše pri Podnan duo harmonik Rutar in K? gVj Audio kaseta je pred o%, izšla pri Založbi Obzorja J» ibor Glasbeno založništvo 1 ^ lidon Ljubljana. Na naj harmonikarji Ambrož. & *c$ taj, Andraž Kamnar, KleA»rfj Grašič, Vojko Ukmar, AJ« „ Svetlin, Andrej Pivk, Raj, Borut Hočevar, uM Kočar, Metod Praprot g* Miro Magister, PePca Jnka5) Franc Fabijan, Matjaž K«^, in Franc Lamprecht. ^^jrčj seto pa je pripravil A/1 ^ Žalar. Med sponzorji, *» ^ omogočili izid audiokaset . ^ poleg Turističnega drustv ^ Gorenjski glas Kranj, M^. obnčina Kranj, Eurostar m ka Polana, Glasbena agf1' Knific Kranj, Flexible B'e Helidon Ljubljana. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narotll« x« ob|avo spre|«mamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641221-917 ali osebno na Zoisovi l v Kranju oz. po pošti - doJ230. ure dan »red Izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B «Tel.: 22-55-22 KO SE ODLOČAM ZA NAJBOLJŠE mnmmnmmmmmnmrhmmmm vozniški izpit za TOVORNJAK IN AVTOBUS Nakupovalni izlet "tutto časa" Vato polje 3K, Kranj I šiviljstvo in trgovina I "cvetka" tel.:225-162 p0 nakupih Z I avtobusom lAVTO ŠOLA ŠOFER Fr<*nc Bizjak s.p. NAJ, NAJ AVTOŠOLA Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 19. februarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. AVTOŠOLA BB, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu. Avtošola, kjer se vožnje učim na najsodobnejših, novih vozilih. Tečaj CPP se 19. februarja ob 20. uri začne v Kranju na Begunjski 10, 26. februarja ob 18.00 pa v Radovljici v gasilskem domu. AVTO ŠOLA B in B, telefon 22-55-22. Palmanova 14.2., Trst 27.2., karneval v Benetkah 17.2., Madžarska Lenti 24.2., Rozman, tel.: 064/715-249 Vse za dom in darila z velikim popustom do razprodaje. DOBRODOŠLI GOSTINCI! Del. čas: 8.30 - 12.30 in od 16.00 - 19.00. Tel.: 223-783 Otroške bunde 5.900 do 7.900 - 20 %, ženske tunike 3.390, velika izbira ženskih hlač in špichoz 2.900 do 4.900. VSE IZ LASTNE PROIZVODNJE. Del. čas: od 9.-12. in od 15. -19. ure, sobota od 9. -12. ure Lenti 24.2. Drinovec, tel.: 064/731-050 prireja tečaj CPR Prijave sprejemamo do zasedbe tečaja. Vožnje v Kranju I in Jesenicah. Informacije vsak dan od 8. do 18. ure. Tel.: 733-584 DOMAČIJA vas vabi, da jo obiščete. Posebnosti so domače jedi, ki smo se jih ^LATOROG (TEXAS) naučili od naših babic. Do srede februarja Vas vabimo na dneve |v Lescah ob glavni cesti Štajerske kuhinje. Odprto vsak dan od 10. ure zjutraj do 6. ure zjutraj. Pti vstopu za Bled ttAFI d.o.0. Kapucinski trg 8 64220 Škofja Loka Gorenje maloprodaja ASCOM, d. o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 Računovodski servis FITNESS na kopališču v Radovljici tečaj KNJIGOVODSTVA W RADOVLJICA ORGANIZIRA Telefon: 064/718-472 Strokovno in ažurno vodimo poslovne knjige (enostavno in dvostavno : knjigovodstvo), izdelamo medletna in letna poročila ter obračune. Opravimo vse računovodske storitve po želji stranke. Svetujemo in pomagamo do najboljših rešitev na računovodskem in davčnem področju. Če potrebujete našo pomoč, nas pokličite po tel. 064 624 371. Pralni stoj PS 608 57.546 SIT za got. Pralno sušilna garnitura PSG 96.077 SIT za got. BTV 51 cm TTX vojager 46.415 SIT za got. Ugodni plačilni pogoji: gotovinski popust 13 %; prodaja na 5 čekov; prodaja na kredit -10 obrokov brez obresti Dober podjetnik potrebuje tudi dobro računovodstvo. Pravi naslov j za leto 1996 je MONETA KRANJ. Informacije 0609/641-277. odprt vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure, razen sobote in nedelje. ZA MAJHNA PODJETJA (začetni in nadaljevalni) Organizira LU Radovljica. Pokličite na tel.: 715-265 stopenjske tečaje nemškega in italjanskega jezika. Pokličite po tel.: 715-265 fiOŠTILNA MATJAŽ NOVO V KRANJU! r centru Krania **aze 'a ^ne P*®1 kalamari na žaru, florentin steaki, špageti, morski sadeži, skampi, -tel' ?ti a Tin sestavljene solate, gratiniranc palačinke.. Vabljeni na prigrizek, kosilo ali večerjo. I ZZZ-43U Del. čas: od pon. do čet.: 10. - 23. ure, pet., sob.: 10. - 24. ure, ned.: 16. - 23. ure Rekreacijsko "ksanje v kranju, Y*a bledu, pšenicah in v tržiču Rekreacijsko plavanje •ybazenih Na gorenjskem Klursocius j'5- februarja Zežtrade Tel.: 332-062 KRANJ: urnik: sobote od 15. -16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. • 19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,000 SIT BLED: urnik: sobote, nedelje od 18. -19.30 ure; cene: odrasli 400 SIT; otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenje drsalk 200 SIT JESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14. -15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci, TRŽIČ odprto drsališče: urnik: vsak dan od 18. - 20. ure, pet. - sob.: 16. -18. ure, 19. - 21. KRANJ: pon. - pet.: 8.-18. in od 20. - 22. ure, sob., ned.: 8. -22. ure, BLED: hotel Toplice: vsak dan: od 7. - 20. uri, hotel Golf: vsak dan od 7.-19. ure (ob menjavi vode pol dneva zaprt; inf. tel.: 79-20), hotel Park: vsak dan od 12. -18. ure, hotel'Jelovica: vsak dan od 10. - 22. ure, ŽELEZNIKI: pon., sred., pet.: 15. - 21. ure, tor., čet.: 15. - 22. ure, sob., ned.: 10. - 20. ure. o vlogi in pomenu strokovnih kadrov pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij bo sDreaovoril Franc Sladic. Mira Puc in Igor Kušar bosta spregovorila o tem, kaj so družbe pooblaščenke, kakšna naj bi bila njihova vloga in kako se organizirajo - na 19. KLUBU SOCIUS, 15. februarja ob 13. uri v WTC, Dunajska 156/XV, Ljubljana. Ugoden nakup žameta, flanele, platna in druge metraže. S> HALO - HALO GORENJSKI GLAS ® TEL.: 223 111 JjLAVNl TRG 6, KRANJ QW?aJa Vst°Pnic: w!lška blagajna je odprta in «k delavnik od 10. do 12. ure Dr*H°.pred začetkom vsake Rastave, tel.: 064/222-681 trebnrVlrane vstopnice je po-*a Prodam jedilni kot 200x150 z rniza tremi stroll - hrastov. 0422-336^ ŠPORT DRSALKE moške, črne, cena j* dogovoru. LUKA, 0631-095__ Rabljene drsalke, pancerje, srnu£ dobite v Rubinu na Kokrici. 151__ V komisijsko prodajo vzamej*0, drsalke, smuči, pancarje... Kokrica, ©225-151 RUBIN STORITVE PRALNI, POMIVALNI STROJ, DILNIK popravimo hitro in strokov^ O 33-14-50____35 Rolete, žaluzije, lamelne pHse ese, harmonika vrata, izdeluje""; montiramo in popravljamo. O * 218 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKjj' Popravilo pralnih, pomivalnih stroj < štedilnikov, sesalcev...0242-037^, SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPj* vseh proizvajalcev na 0324-630 ? 2*0* PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah in za pustovanje. 0731- 015 4015 V GOZDU - gostinstvo, d.o.o., Čirče - vabimo vse cenjene goste na § VESEIO PUSTOVANJE* v soboto, 17.2/96. ^ Tri najboljše maske w bodo nagrajene! V bela tehnika na 331 -301, od 9. ure RTV SERVIS in trgovina GORENJE'J SAMSUNG aparatov! Popravila ' domu. ORBITER.d.o.o., JwersK,57i 22, 0241-493____ TESNENJE OKEN IN VRAT u^jj tesnila, 10 let garancije, 307a£, ji ranka pri kurjavi. Prepiha, P^f/ hrupa nI več! 0061/813-553, w 814-913___> Dobavimo in montiramo R0*1 ALU ŽALUZIJE, LAMELNE ' PLISSE ZAVESE. LEKERO.d."'8 Cesta na Rupo 45, Kranj - Kc*'^ 0245-124 aH 245-125 LEDO SERVIS - hladilna #"SrV na tehnika, pralni stroji, »te^ Je HITRO - poceni. 0242-766^^j FRIZERSKI SALON ZORKA- -čas - vsak dan razen nedelje o" ( 12. 0 421-040 ____W PRALNI, POMIVALNI STROJ. DILNIK popravimo hitro In stroK° 0331-450 ___I VODOVODNO NAPELJAVO V^ ali HLEVU vam naredimo kva"' jff in poceni. 0218-427 17.2. PUSTOVANJE "POD ROVNI-KOM" v Besnici, igral bo Peppl, rezervacije 0403-632,403-196 4osi •STARŠEM INVALIDNIH IN \ DRUGIH OTROK $ TEŽAVAMI J -ALTERNATIVNA MEDICINA ; PROČ 5 KILOGRAMI iN Ak\ OSAMLJENOSTJO A tft™ \ 8-21 ure 090 Izvajanje sanacij, vzdrževanja jja CA 7^ 909TXŠtK Retnje 40 vabi na VESELO PUSTOVANJE OB ŽIVI GLASBI v soboto, 17. 2., in torek, 20. 2. 1996 NAJBOLJŠE MASKE BODO NAGRAJENE (izlet v MUNCHEN..) Rezervacije OF 064/58-458 vrst ELEKTRO 359 INSTALACIJ- Montaža oljnih gorilcev -- servis meritve Esa" 327-31^^ Računalniško tipkanje, obiik%(«f in lasersko izpisovanje diplon"!* m seminarskih nalog. O 323-0^^ VODOVODNE INSTALACIJE Si kvalitetno. KOŠNIK,s.p., &33i I 3965 --- Unikat - ročno poslikane Izdelujem, cena ugodna. &il m 4020 ^"^'f BIRO K., vodimo poslovne s.p. družbe, izdelamo poslovim ji raz' M svetujemo, opravimo tržišča. O 862-885 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV^/ tomatika, montaža, meritve RAZNO PRODAM Boljše kot AMC, veliki 23 delni set Cosode za kuhanje brez maščob, rez vode Švicarske izdelave, pozlačeni ročaji in termostati, nov, zapakiran, 1000 DEM ceneje kot v redni prodaji. 0 0609/621-912 2926 Prodam 50 I BOJLER, bide, pomivalno korito 100x55 ter stikalno uro. 0422-152 3963 Ugodno prodam suha žagana BUKOVA DRVA 45 DEM/m2. 053-922 4016_ Prodm teleskopski viličar za nakladanje silaznih bal in 150 kg težko TELICO A kontrola. 0 47-761 4073 S.d.o.o., fax IN O874-059____■ Nudim usluge na lesni druaa manjša popravila. Oj<: Izdelava podstrešnih starjtfjrf izolacijo ter polaganje leseni" j 0422-193_ KERAMIKO polagam ceni. 0061/812-721. zvečer po log.a715-267 4153 Nudimo prolationslnt računovodska knjigovođu« storitve Hitro in »urno poskrbimo za vate saldakotte. Jlavno knjigo obračun otebnlk dohodkov in davkov 064/422-462 STANOVANJA deln^arno dvosobno in trosobno l yp opremljeno stanovanje v Kran-!^ANDATta-22-44-77 2639 s»andarno dvosobno opremljeno 'kovanje na Planini 2. MANDAT C^44-77 2640 Va^3™0 4 sobno komfortno stanove 2 atrijem na Planini 3. MANDAT 5*^4-77_2641 VAKn!?nska družina išče STANO-3350 JE v oko"ci Kranja. O 736-327 Q2a'ern v najem ženski starejši, C^snjero. ©224-508 3619 OsnoMEM GARSONJERO ali EN-(s t 11 « stanovanje na Gorenjskem L^iefonom). Navedite ceno. Šifra: «S?EN PLAČNIK 3701 RADOVLJICA: center garsonjera 31 m2, pritličje, CK, takoj vseljivo 56000 DEM, center 1 ss, 40 m2, novo, komfortno, takoj vseljivo 68.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 (9- 13)(16-18)_3853 ŠKOFJA LOKA: Frankovo nas. 2 ss 57.35 m2. CK, tel. 75000 DEM, Podlubnik 2 ss, 2. nad., komfortno 82.000 DEM. POSING, d.0.0., ©224-210 (9-13)(16-18)_3854 BLED: oddamo 2 ss pri jezeru, opremljeno 400 DEM mesečno brez predplačila. POSING.d.o.o., ©224-210 (9-13) (16-18)_3855 Kranj-Planina kupimo dvosobno stanovanje do 70 m2. POSING.d.o.o, 222-076 (9-13)(16-18) 3856 Kranj - severni del kupimo trosobno stanovanje, lahko brez CK za gotovino. POSING.d.o.o., 222-076 (9- 13)(16-18)_3857 Radovljica, Lesce, Bled kupimo garsonjero, eno-dvosobno stanovanje. POSING.d.o.o., 222-076 (9- 13)(16-13)_385B_ Škofja Loka kupimo garsonjero in enosobno stanovanje. POSING.d.o.o., 222-076 (9-13)(16-18) 3859 Kamnik, Domžale, Mengeš kupimo garsonjero, eno-dvosobno stanovanje. POSING d.0.0., 222-076 (9- 13)(1 6-18)__3860 PRODAMO: Škofja Loka 2ss 61,50 m2, CK, IV. nad. za 80.000 DEM, Kranj starejše, 2,5 s, 63m2, I. nad., etažna CK za 53000 DEM. MIKE & Comp.d.o.o., 216-544_mm KUPIMO stanovanje 2+2 In manjše 1 sobno ali garsonjero ter 2 sobno stanov, s CK do 65000 DEM. Mike & Comp.d.o.o., 216-544_3901 Prodamo Kranj 3 sobno, 84 m2, I. nad., CK, 2 balkona za 95000 DEM. MIKE & Comp.,d.o.o., ©216-544 3902 Oddam neopremljeno garsonjero v najem - 300 DEM. © 718-136 3945 Prodamo 2 ss in 3 ss v Kranju, 1 ss in 2 ss Lesce, 1,5 ss, 2ss, 3 ss na Bledu. KOŠNIK.s.p. 332-061 4004 Za kratek čas najamem 1 ss Lesce In bližnia okolica. ©061/127-35-984032 $ANj: ziato polje 1 ss 37 m2, atrij, 60.000 DEM, Planina 1 ss 45 m2, p tel., 66000 DEM. KRANJ: Planina fJi? 634 m2. komfortno, takoj tabfcS^OOO DEMPIanina 2 ss + 2 'l^fa 88.67 m2. dva balkona, CK & o DEM. POSING, ■ «4-210 9-13) (16-18) d.0.0. 3852 KOjHOSKAC.a Tal. 064/52-233 POSREDUJEMO PRI PRODAJI. NAKUPU. MEN JAVI. ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. IV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO iN PRODAJAJ fiD PIONOER Shenvood HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH RECEIVER, CD ? IN KASETOFON ZA NEVERJETNIH OBILO GLASBE ZA MALO DENARJA IN SE PRAKTIČNA DARILA OB NAKUPU CANKARJEVA 5, KRA TJEL.:064/222-055 V škofji Loki, Frankovo nas. pordam 2 ss 57 m2 v I. nad. s tel., CK, STV. Prepis takoj! ©634-690_405B V KRANJU - PL. II, prodamo 2,5 ss 73 m2 in 66 m2, v mestu klasično 76 m2; v RADOVLJICI 3-ss, 81 m2 in na BLEDU 61 m2; na JESENICAH 1-ss 41 m2 in 49 m2 ter klasično 3 ss 63 m2. APRON 331-292_40M NAJAMEMO IN KUPIMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V KRANJU, ŠK. LOKI. RADOVLJICI. BLEDU IN JESENICAH Z OKOLICO. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 331- 292 '_4065 Kupim garsonjero ali 1 sobno STANOVANJE. ©221-763, po 20. uri 4093___ ODDAMO 1 sobno STANOVANJE. ©41-843_<123 Kranj Zlato polje ali Vodovodni stolp 2 ss takoj kupimo z gotovino, Planina kupimo GARSONJERO. Mike & Comp., ©216-544 4145 škofja Loka oddamo enosobno stanovanje, delno opremljeno, tel., CK, za 300 DEM na mesec + 6 mesečno predplačilo zaželjeno starejši prijetni gospe. AGENT Kranj, 223-485 * is« Škofja Loka - prodamo pritlično trosobno stanovanje + lokal, 120 m2, vse skupaj za 1100 DEM/m2. AGENT Kranj, 223-485 4161 Škofja Loka oddamo dvosobno stanovanje popolnoma opremljeno, CK, telefon za 500 DEM na mesec + 6 mesečno predplačilo. AGENT Kranj, ©223-485 4182 Kranj enosobno atrijsko stanovanje prodamo za 65000 DEM. AGENT Krani, 223-485 4163 KRANJ okolica vzamemo v najem 4 ss za znanega najemnika. AGENT Kranj, ©223-485 4167 Več dvosobnih stanovanj v okolici Kranja kupimo ali prodmao. AGENT Kranj, 223-485_4i89 LJ-dvosobno stanovanje delno opremljeno ddamo za 600 DEM na mesec + 3 mesečno predplačilo. AGENT Kranj, ©223-485 4in Prodamo Kranj - stanovanje 85 m2 v 2. nad. v mestnem jedru, cena 65000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., ©221353 4172 Prodamo Kranj 4 sobno 72 m2 na Planini 1, cena 95000 DEM, možnost nakupa garaže v bližini. K3 KERN.d.o.o. 221-353_4173 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 45 m2 v 4. nad. in 2 sobno 60 m2 v 1. nad. 3 sobno polkletno. K 3 KERN. 221-353_4174 Prodamo Kranj 3 sobno 72 m2 za Zoisovi, 3 sobno 75 m2 na Valjavčevi. K 3 KERN, 221-353 4175 NEPREMIČNINE posing 1^ POSLOVNI^ INŽENIRING d.o.o. Kran^tna 3, tel.:224 210 Prodamo Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nad., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221- 353 4176 PRODAMO: Kranj Planina II 1 s, 45 m2/l., 65000 DEM; 2 ss 48/II m2, 65000 DEM, 2 ss 68 m2A/ll, 100000 DEM, 2 ss, 76 m2A/., 100.000 DEM. Planina I: 1 ss 37 m2, novo, 60.000 DEM, 3ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM7m2, 3 ss/lll, 77 m2, tel., 1200 DEM/m2, Preddvor 1 ss 45 m2/pritl., 70.000 DEM, Bled 3 ss, obnovi eno, 60 m2/l.. 135000 DEM; Škofja Loka novo garsonjero 27,7 m2/ll, 2100 DEM/m2, Jesenice, 1 ss 46 m2, 50.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, ©22-33-00 4198 KUPIMO manjša stanovanja v Kranju, Škofji Loki , Šenčurju, Radovljici. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 4199 NAJAMEMO opremljeno ali delno opremljeno garsonjero za poslovneža. DOM NEPREMIČNIDE, Koroška C. 16, Kranj, ©22-33-00 4200 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 3546 TERME LEMDM& ZA ZDRAVE ZIMSKE POČITNICE Program za vso družino In vsakega člana posebej! Ogtas izrežite in sodelujte v nagradni igri! V nagradni igri bodo sodelovali vsi, ki bodo do 31.3.'96 bivali v Hotelu Lipa vsaj tri dni. Informacije: Hotel Upa, 69220 Lendava __Tel.:069/75-720, 75-721 VLEČNE KLJUKE - Eurokljuke izdelava in montaža. O 633-506 ali 0609/639-308_3816 Prodam snežne VERIGE dim. 15x750. ©802-080_3934 Ugodno prodam novo, prednjo steno za Zastavo 101. ©802-040 Prodam VERIGE in PLASTIČNA KORITA za Jugota. ©222-833 4007 Prodam aluminijasta PLATIŠČA 7 x 15 za FORD ali AUDI. ©736-742 4012 Original OPEL PRTLJAŽNIK in avtoradio panasonic prodam. ©620-692 4050 Prodam OPEL KADETT TIP D. po delih. Colnarič, Podbrezje 41 4096 § Vas zanima SEDANJOST, I PRIHODNOST? 7-23 ure i SOM 42-23pokličite I VOZILA ODKUP - PRODAJA in PREPIS vozil ADRIA AVTO škofja Loka, ©634-148, 0609/632-577 439 HONDO CONCERTO 1,6 16 V, 130 KS, letnik 92/11, 66000 km, z dodatno opremo, prodam. ©064/ 241 -879 3042 Največja izbira avtomobilov iz uvoza na Gorenjskem, Provoz Hrušica, možen kredit, leasing ali menjava.© 064/871-272,0609/635-550 3124 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, lepo ohranjeno. ©47- 303 3361 Prodam NISSAN MICRA 1.0 GL, letnik 1988. ©216-592_3447 Prodam osebni avto TAVRIA,letnik 10792, 33000 km. ©53-066 3691 Prodam R 19 RT 1.7, I. 93, bordo metalne barve, elek. drsno okno, spojler, 51000 km, 18000 DEM. ©78-774, po 18. url 3748 OPEL CORSA 1,2 S/3v, letnik okt./ 89, rdeče barve, prevoženih 100.200 km, dobro ohranjen, garažiran, zaščiten proti rji, drugi lastnik pri 5000 km, cena DEM 9600. «061/621-519, po 16. uri 3eso Prodam dobro ohranjen JUGO 45 AX, cena je ugodna, letnik 1988. Q 328-292 3822 co > >c/> CD CO 3 k. XJ O O UJ c o ,3 >n o a o. _ c M- >-£ O O) "O o * E ° © a E C0 ca ca P "O (D CD 00 ta > o. CD CO I* ji S |-|| co i i= n N to c co E CD C "D 2 3 > co 2 o w c co TJ C ._ J9> c Ss CO co C0 > cd c >o ra O < Z S Lil CO > K >N UJ Z O tn o D Z D OC oc£ a. 9> 25 O Orl co CM >N < Z >o CQ O O 7fi lil -> cc 111 o < z >o QQ O ti li E c Sl.2. 3 5 »N 00 Oo Št = o co_ rr co ^ o. .9% »o o> JD T- o . 2 co o o C C C0 TJ (£ •■=. o w CO ^ Z V) H* w c co — >o c C UJ ■o 0-3 fo UJ > o O 2 cuj E °g coO c ?o J J= X. > C0 C0 CA —CD a5-Q o. -CD Oi c?r^o^ ID CO cel r3 co8 z s = o X a> c »o JQ O 3 C 3 >o S a o O tn ..j Ul -> -I O o a S CD O 3 Z 3 »O < OC o oc s o fl 2 iS o w S n co o O C •o 5g> C co c -> ® 9 ■E co >o .t jO O o č : ca o E^.a o ^ §a C0 « (O n n 03 C >o CM CD f • TJ £ co ca ci3 > c ^ CO co .g O) T- CO N O co w u O 52. . CD m !*P lil CD C CD >0 CO XJ O O 0 S~ E o C 3 ^ >0 C > o 1- f °-2 o C/5 Q_ D. ■M c.c ._ ca jk: ^: .E XJ o XI 2 o* € °to aE'§. č 0 - Jo gj2 O CO *3 r-N . O it I S « c « g CD O - „ ca o. 3 S, o--5 ca 3* 3 c > C »- •- « s vi — C0 T3 ._ 5 ca .— _ w o.S ro co - > CL-o - o 3 J= «=|| 6S co ca co 2 N "O « TJ 88888 "J co 2 cocootor co h«.' cd T~ co CM co co o S, f S O co C -b O C 3 n 3 ■X O to E '"i 3 tj co co —• o. ca c -J TJ £ ii a® o co are '3 CD ca1 n CD n E 3^ C CO 3 N »O ._ co eE C-C w i o S CD >o o> T- co o CD C C bb* COC/3 o o o o 00 o o o o ss CM CM č "č ico > '> > > cd a> EE -C -C HE »b CD CO £ •5 s s ZO N .. co lil £ E 49 c x:>N 8-.M9 cd y E ■— =» C0 TJ >0 'C > c o >.<» o 2 « o > O jz C «ci to ca 9 > -D XI c 2 2 S >g"ci2 > o j«; E x: •c a JZ C CD TJ "> ?>• 3? CD 2 to J= O TJ C O Nx: C c CD CD ca o C 0) _ a a- -S O. to > s E j= E '8 PcS C JC CD 5 E CO TJ C 3 *- JZ > F j= E f! ll I i i! ^ 9 II CD TJ S> g S CD .t ar o O co O. c 02 r tn 2 a o c 0_ to CD TJ to 5 Ej gl a5 > E.?= 9 > U SE -C E c o°- «| 0) TJ »N CD CD C w C O . TJ ^5 O -j tO 10 o 5 S >E CD co - tO > S o 451§ "S TJ »r CO o o a a ca co 3 N c >o cd ll 3 3 2 2 e e o_ o. CD E * co-^ '8 g n a. o > č! o «0 S 2? c. ca o co C 3 co >o o 2 -I 5| CD 9 HE °^ > a GANTAR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam FORD ORION 16 V 1993/2, 18700 km, komplet oprema, bordo barve, 20200 DEM In R TRAFIC diesel, 1991/6 rdeče barve, odlično ohranjen, 125000 km, 16500 DEM. 0801-009 3024 JUGO 45, letnik 1989, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0731-086 3928 Prodam Z 128, letnik 1986, registriran do 4/96. O806-235 3931 SPAČEK, letnik 1976, registriran do 6 2.97, prodam. 066-650 3936 Prodam avto ZASTAVA 101 B, letnik 1979. O 77-659_3939 Prodam JUGO 55, letnik 90, cena 4200 DEM. Papler, Begunjska 54, TrŽiČ 3942 MAZDA 323 F, 1.61, letnik 8/1990, 58000 km, črne barve, prodam. 059-018 3943 Prodam R 5 CLIO, 19, Nissan Micra, Ctroen AX, ALFA 75. 0861-570 3948 Prodam Z 101, letnik 1984, cena po dogovoru. O 718-399 3957 Z 850, letnik 1984, registriran do 4/ 96, prevoženih 70.000 km, cena po dogovoru. O po 15. uri 064/67-021 3958_ Prodam SUZUKI SVVIFT, 1.3 GTI, 16 V, letnik 1992. O 633-850 3960 Prodam R 4, letnik 1987. 041-557 3968_ Prodam OPEL KADETT, letnik 1976. 0332-410_3970 Prodam JUGO 45, letnik 90, 50.000 km, druga lastnica. 043-438, po 20. uri 3973 OPEL VECTRA 1.8 I CD rdeča 5 vrat, ohranjena naprodaj. 0217-580 3975 Prodam R 4, letnik 1991, reg. do 19.3.96. 083-502_3977 GOLF, letnik 1979, reg. 14.12.96, generalka, dobro ohranjen, prodam. 0731-086 3979 AUDI 100 2.3 E, letnik 1992, Bradam. 045-755. ali 0609/624-521 181_ Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, reg. do 5/96. 0 328-033_3984 Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg. do 12/96, cena po dogovoru. Voklo 47, Šenčur 3990 Rabljena vozila različnih znamk. Možen nakup na kredit ali menjava. Avtoservis Lušina Škofja Loka, telefon: 064/632-286 OPEL REKORD 2.0 karavan, letnik 1982. O 733-665_3Wi Prodam R CLIO, letnik 1991,1.4, 5 v. rdeče barve. O403-176, med 16 in 18. UrO_3995 Prodam osebni avto ŠKODA FAVORIT GLX, letnik 7)3, dodatna oprema, garažiran, prvi lastnik. O 725-537_4002 FIAT TIPO 1.6 IE SX, 4/93, kovinsko rdeč, dodatna oprema, cena 15000 DEM. 057-231_40M Prodam Z 750 LE, letnik 1985, reg. do 11/96. 0327-382_4021 Prodam CITROEN AX 92 za 10.500 DEM, 17416 km, na kredit. O 861- 571 4023 JUGO 45 po delih prodam. 379 146- 4024 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1987 za 3500 DEM. laho kredit. O 83-852 4026 Prodam R 4 TU, letnik 12/83, ugodno. O861-306, zvečer 4027 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, reg. do 6/96, rdeče barve, 105000 km, 7500 DEM. 0715-623 4029 za popolno nego vašega avtomobila ROČNA AVTOPRALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.š.) „ telefon; 064 217 529_ PEUGETO 205 XL, letnik 1986, lepo ohranjen, metalik moder za 6200 DEM. 0624-354_ 4cor Prodam RENAULT FUEGO 1,4 TL nujno, dobro ohranjen, cena 4200 DEM. 052-205_4044 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1989, cena 3200 DEM. 0691-642 Prodam JUGO 45, letnik 1966, cena 1700 DEM. O53-782_4059 Prodam KADETT 1.3 S, letnik 1987, bele barve. Prebačevo 20. 4069 Prodam Z 750, dobro ohranjen, 60.000 km. O 621-926 4078 Prodam ALFO 33 1,5 letnik 1990. 0421-576 4083 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1988, rdeče barve, 3 vrata. 0312-255 4obs NISSAN MICRA 1.2 , črna kov. barva, prva lastnica, lepo ohranjena, prodam. 0312-255 408e Prodam GOLF JXD,letnik 1989, rdeče barve, 5 vrat, 80.000 km, ugodno. 0312-255 4087 AVJO-avdio-alarm-mobitel-SVSmS Stružnikova T 9, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/41 016 AVTO A KU STIKA m AVTO ALARM mobitel pooDiaičenl tarvtt z« prodajo in montalo -xsrt QTJ % c C 3 Ui S E£g£ i! CD _ ~: O & || O (D J* ti Ugodno prodam FIAT UNO DS 87, bel, temna stekla, reg. 7/96. 0312-468 4090 Ugodno prodam ASCONO 1.9 letnik 1975, Z 128. I. 85. Sp. Gorje 66 4098 FIAT, ALFA ROMEO, LANCIA zelo ugodno, nova vozila. Akcijska prodaja na kredit. O 633-956 4100 GOLF 1,6 B, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. 0327-440 4ioi TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA i PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) GOLF 1,6 B. letnik 1987, prodam, možen kredit. AVTOGARANT 633-956 4^02 RENAULT 19 GT, I. 1989, 76000 km, odlično ohranjen, možna menjava ali kredit. 433-956. 0609/639-206 Avto-garant _ 4103 CHRYSLER NEON 2.0 16 V, 135 KM, novo vozilo izredno ugodno. Možnost menjave kredita. O633-9564i04 FIAT TIPO 1.4 IE, letnik 1993, ugodno prodamo, možen kredit. AVTOGARANT 633-956_4105 ALFA 33 1,5 letnik 1990, prodamo, možen kredit. AVTOGARANT 633-956 4106 BMW 316 I, letnik 1992, 70.000 km, odlično ohranjen, zelo ugodno prodamo. Možen kredit. 0633-956, 0609/639-206_4i07 AVTOGARANT ODKUP, PRODAJ/* IN PREPIS VOZIL. UGODNI KREDITI. AVTOGARANT O 633-956 4iot ZASTAVA 128 CL 1100, letnik 1987, ugodno prodamo, možen kredit AVTOGARANT 633-956 4iot R 5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 1990, ugodno prodam. 0718-227 4nc Prodam AUDI 80 GLS, letnik 1979, možna menjava. O 310-537 411 i Prodam VW 1303, letnik 75, zelo dobro ohranjen. 0061/841-285 4H< FORD ESCORD 16 V 1.8, letnik 92, ugodno prodamo. RUBIN KOKRICA, 225-151_4117 GOLF JXD, letnik 1989, lepo ohranjen, prodamo. RUBIN KOKRICA. 0225-151 4118 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1987, 57000 km, garažirano. 0241-568 4121 Prodam NISSAN, letnik 1991. 0 621-062 4125 R 4 letnik 1989, reg. do 8/96, cena po dogovoru. 081-819 4130 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1976, registriran do 12.5. 96. 047- 295 4134 Prodam HONDO CIVIC 16 V, letnik 1989, reg. celo leto, avtoradio, šibedah, cena 9000 DEM. 0860-053 4142 UNO 60 S, letnik 1984, cena 6000 DEM. 0632-327_4144 JUGO 45 letnik 1989, rdeče barve, prvi lastnik. 0327-040 4147 Odkup, prodaja, prepis, ugodni krediti za vaša vozila, ugodno. AV-TOGARANT 633-956_4148 ODKUPUJEMO JUGO 55, letnik 1988, 89. 90, plačilo takoj. AVTOGARANT, O 633-956 4149 V gostiini "Mlakar" na Črnivcu honorarno zaposlimo mlajšo upokojenko za vzdrževanje perila, osebni prevoz. Redno pa zaposlimo kuhinjsko pomočnico, stanovanje v hiši. O 738-834 3360 TEBOJ SE POGOVDRI/V.; IZBEREM TI DARIIGIN k!Ztn,..REC, PEC HA HA {24 ur) TUDI JAZ sm ZA HfcC D****** Iščemo dekle za strežbo, zaželjene izkušnje. 041-125___g ŠIVILJA sprejme delo na dom. 608 *2 Nujno iščem zaposlitev za nedoločen čas. Akviziterstvo odpade. J<** 719-532___J^- V gostilni v Gorenji vasi iščemo NATAKARJA za strežbo hrane(" pijače. O 681-424___J* Delo na domu. Zagotovite si 200 DEM dnevno s telnet marketnigor"' 0061/1252-199 *®1 POLEPŽAJVA SI DAN IN NOĆ Nudim delo na dom. Šifra: PISANJ NA 090 42 98 S5Sod Zaposlim KV MIZARJA. 0241-339 .........................SlttflT 4034 Iščem prijazno in pošteno dekle # Salon vozil DAEVVOO In SUZUKI Kranj, C. talcev 69 STARO ZA riOVO, KREDIT, ODKUP STARIH VOZIL ZAPOSLITVE če ste brez zaposlitve in imate voljo do dela z ljudmi, vam nudimo možnost dobrega zasiužka ter redne zaposlitve. 053-415, sredca 9-16. ure 3347 Iščemo natakarico za redno zaposlitev. Oglasite se osebno v Pizzeriji Atila, Begunjska 2, Lesce 3363 Takoj zaposlim KV zidarja za nedoločen čas, OD po dogovoru. Jezerska c. 78/a, 0242-674, po 16. uri 3434 Takoj redno zaposlimo 5 ljudi, ki jim delo ni odveč. Delo je dolgoročno, zato prosimo samo resne ponudbe na: 0634-521, od 8-13. ure 3937 Gostilna v Tržiču išče dekle za delo v šanku. 053-609, po 21. uri 3956 HOBI - modelarji, kiparji - LATEKS za modele prodam. 0242-331 3953 Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.D.O.O, 0222-014 3967 Zatopajte prodajno uspešnico -video nadzor - trgovine, lokali, hiše. BOTON.d.o.o., 0222-014 3968 Zastopajte proizvode ROADSTAR-TV, video HI-FI, AVTORADIJI, itd. BOTON.D.O.O., 0222-014 3969 Zastopnika za prodajo TURISTIČNEGA VODNIKA iščemo. Nudimo dobro provizijo, strokovno uvajanje in možnost napredovanja. O064/ 212-357_3972 Zaposlim NATAKARICO. Gostilna BIZJAK, 045-017 3980 delo v strežbi. O 331-419 M* AJK, d.0.0., KRANJ Računovodski servis Kokrškega odreda 42 Tel./fax: 222-754 Nudimo kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. Delovni čas: 6.00 - 20.00 od ponedeljka do petka Honorarno zaposlimo pridno dej* za delo (strežba) v kavarni. O 4fn,4 341____Z> Sprejmem delo na dom - sa^. resne ponudbe! O332-097, P°P^ dan Vso sezono pomagam v Plan'n?0|i! domovih - okrepčevalnicah kjer*m Šifra: POKLJUKA __J> in RADIO Jjg* %1 'L-s^ IH m 0O8M 6UKBEH! Dijakinja išče delo med soboto nedeljo. 0621-814 _ ld Posebna direktna prodajna en°',a'za se ukvarja z zbiranjem naročn dodatni šolski prodam, nudi reo zaposlitev. 0634-064, 56-1°= 0609/637-492____,£5 KUHARICO in kuhinjsko pomoči^ iSčemo. C 324-674___-J> Iščem mlado dekle za delo v sV*^' 046-878___> Iščemo fanta za peko pic. 046-1 £TJ N N<0 3 o 3 B o ili-a o. Oi X" 2 o° ll 65 II o i 7T -n 3 Q< 0) -: © TJ < & o < •o 3 S o C 3 Oi ro p CD 3 w fsk3 »cz Iftili o.<"c i*- O flj "D 3" o N« 5" Q tj Q. Sj 3 3 a 2" O o N< p< < cr o^i a o 5 3 3 O 3 ____TJ C 3 3 3. 3 š'3 TJ 0) lil IH ?32* 2. (n 3 0) O- ^ CD W CQ TJ TJ 3 lil! 2 < « © o. CD CXV 3& III ¥ 11 .o. o; I U If I CD ?.Q =:ffi Č \j* m — I f i ŽIVALI LABRADORCE - rumene mladiče kovnih staršev, kvalitetno leglo, ijg°jno prodma. 0692-761 3022 PSIČKE mladiče pasme ČRNI : RINASALEC z rodovniki in cepila prodam. 0242-242_3396 Kupim bikca simentalca 1 teden starega. ©401-532 4062 prodam polovico KRAVE krmljena s senom. 0061/612-054 3949 Ugodno prodam več teden dni starih ^nobelih BIKCOV. Basaj, Suha 40 Prodam 6 mesecev starega BIKCA. gftOtkac. 1 Bled, 1876-371 4011 Prodam KRAVO steletom in fižol v Sp. Brnik 37, Cerklje 4025 Prodam PRAŠIČA in teleta simen-W|ca 150 kq za rejo. 0685-360 4039 POUŠICA PRI PODNARTU TEL: (064) 731-615 ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE IN CELULOZNEGA LESA PREVZAMEMO LES NA PANJU. OPRA VMJAJMO PREVOZE, POSEK IN SPRAVILO LESA Prodam zaklane in očiščene PIŠ-ČANCE. 064-364_4wi Prodam TELICO brejo 7 mesecev težko 600 kg simentalko. 0688-523 4045_ Kupim brejo KOBILO ali KONJA za zakol. O730-073 4055 Prodam TELIČKO simentalko 150 kg in bikca ČB 100 kg. 0401-532 4063 Prodam JAHALNEGA KONJA. O 242-552 4076 Prodam mlade papige AGAPOR-NISE in NIMFE lepih barv. Tržič O 52-231 4081 črno-belo TELIČKO, staro 14 dni, prodam. 0733-316 40bb Ljubiteljem živali oddamo približno leto dni starega PSA mešanca bok-ser-nemški ovčar. Pes je Ipo sociali-ziran, primeren za v stanovanje ali hišo in ga oddamo lastniku, ki bo lepo skrbel zanj in ga redno vodil na spremohe. 0218-119 4091 Prodam 2 TELIČKA bikca simentalca, stara 10 dni. 0622-146 4092 ROTVVEILERJE, stare 8 tednov z rodovnikom, ugodno prodam. O401-364 4143 ZAHVALA Ob nenadni smrti LJUBA KUZMANOVIČA iz Trstcnika 7 Se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, za nesebično Pornoč, darovano cvetje in sveče, dr. Nevenki Perčič - Milakovič in njeni dežurni ekipi, g. ^Pniku za lepo opravljen pogreb. Javnemu podjetju KOMUNALA Kranj in pogrebniku NAVCEK, Moškemu pevskemu zboru, g. Mateji Rogelj in otroškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, sodelavcem iz OOS Gorenjskih oblačil Kranj, dijakom I. B letnika V'mnazije Kranj, domačim in drugim gasilcem za spremstvo ob pogrebu, g. Edu Bečanu ,n g. Jožetu Štefetu za lepe besede slovesa ob grobu in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Trstcnik, dne 7. februarja 1996 ZAHVALA V 59. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama MARIJA MIHELIČ iz Zg. Bitenj 232 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Golnik, pogrebnemu zavodu, g. župniku za opravljen obred, pevcem in vsem pogrebnikom. Žalujoči: mož Marjan, sin Marjan, hči Darka in vnuki Domen, Mateja, Aleš ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica JANEZA LINDAVA se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem, sostanovalcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali vence, vetje in sveče. Zahvaljujemo se govornikom za sočutne poslovilne besede, duhovniku za Pravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste se v velikem številu poslovili in ga spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA RANTA s Stirpnika 2gSjreno zahvaljujem sosedom, sorodnikom, lovcem, vaščanom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki ste ob težkih trenutkih bodrili rnarno Ivano. Iskrena hvala tudi župniku za opravljen obred ter predstavnikoma borcev in lovcev za lep poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerka Marinka z družino iz Kanade V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči in iivljenje ni, kar druii nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) 13. februarja mineva 15 let, odkar nas je zaradi poškodb, ki jih je dobila v prometni nesreči, mnogo prezgodaj zapustila naša nepozabna MAJDA REMIC roj. Platiša Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, poklanjate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI, Kokrica, 13. februarja 1996 ZAHVALA V 88. letu starosti je šel od nas tiho, kot je živel, dragi mož, očka, dedek, pradedek in stric ALOJZ KAJZER Gašper, borec Škofjeloškega odreda Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Iskra TEL, sostanovalcem za podarjeno lepo cvetje, sveče, denarno pomoč in izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala gospe Drinovc za tople besede pri odprtem grobu. Hvala tov. Pavletu Lužanu za lep govor ob slovesu in praporščaku ZB Žabnica. Hvala kranjski godbi za igrane žalostinke. Hvala društvu upokojencev Kranj za lepo zapete pesmi in za prapor. Hvala pogrebni službi Kranj. Hvala zdravniškemu osebju ZD Kranj, dr. Bavdku, dr. Pavlinovi in med. sestram za dolgoletno zdravljenje. Hvala zdravniškemu osebju intenzivnega oddelka Jesenice. Hvala Milanu Poženelju, ki je vseskozi bil nam v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste našega očka imeli radi, ga spoštovali in v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 1. februarja 1996 ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, kje si ti, sedla na zelena tla in jokala, ker te ni. Naj ti bo lahka zemlja domača! Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice FRANČIŠKE BERIŠA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Stojanovič, Petrač in Tobias, oddelku CIT Jesenice, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, gospodu Jeriču, gospodu Martinu za lepe poslovilne besede ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Golnik, 6. februarja 1996 ZAHVALA Bom gledal, al' spolnile želje so se mi v tem, al' mirno v dnu gomile naprej počivat' smem? (S. Jenko) mM s*? »Hi Ob boleči izgubi naše drage mame mit • .^■t MBIsfrpi ANGELCE PELCL roj. Gornik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so jo razumeli, obiskovali in se ob slovesu v žalosti poslovili od nje. ŽALUJOČI VSI, KI SO JO IMELI RADI Primskovo, 7. februarja 1996 OSMRTNICA Iztekla se je življenjska pot naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, tašče in svakinje TONČKE SIMONČIČ roj. Bogataj, iz Železnikov, Otoki 1 Žara s posmrtnimi ostanki bo od danes, torka dalje v mrliški vežici v Železnikih. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 14. februarja, ob 16. uri na pokopališču Železniki. ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenjski glas, Toplice Dobrna, Pivovarna Union, Mesarija Arvaj in Rozman Bus vabimo V Dobrno za cel dan Februar ima letos resda 24 ur več kot lani, a kljub temu ostaja najkrajši mesec v letu in mimogrede bo ie marec. Tudi v mesecu, ko se začne koledarska pomlad, bomo pripravili kakšen lep Glasov izlet. Že prvo marčevsko soboto, to bo 2. marca, Vas ponovno prisrčno vabimo v prelepo Dobrno, kjer bo priletno in zabavno hkrati. Poleg kopanja v termalni vodi v hotelu Dobrna bo po večerji nekaj časa za dobro zabavo v hotelski kavarni. Vse dosedanje Glasove izlete v Toplice Dobrna smo vselej preživeli imenitno in tudi 2. marca bo zanesljivo tako, zato Vas vabimo, da se nam pridružite! Program Glasovega izleta ie pripravljen tako, da bomo rajžali cel dan: zjutraj bo odhod iz Radovljice, Kranja preko Škofje Loke; iz Dobrne se bomo zvečer vrnili na Gorenjsko (že?) okrog polnoči. Za udeležence izleta bodo izletniška presenečenja pripravili: PIVOVARNA UNION Ljubljana; MESARIJA ARVAJ Kranj, Tovarna nogavic POLZELA iz Polzele (in še kdo!). Cena izleta: 3.450 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 2.950 tolarjev, za otroke do 15 let zgolj 2.100 tolarjev. Za naročnike, ki ste se odločili letos plačati celoletno naročnino Gorenjskega glasa v dveh obrokih, plačljivo do konca februarja oziroma do 2. aprila, omogočamo sobotni avtobusni izlet prvo marčevsko soboto, 2. 3., v Dobrno za 2.600 tolarjev. Dodatne informacije in prijave za Glasov izlet 2. marca v Toplice Dobrna: po telefonu 064/ 223 -111 ali 0641223 - 444, Gorenjski glas - mali oglasi. Za izlet bomo organizirali le en avtobus prevoznika ROZMAN BUS Radovljica, zato priporočamo pravočasno prijavo in rezervacijo sedeža! Konec tega tedna, na Pustno soboto, bo 106 Gorenjk in Gorenjcev z Gorenjskim glasom, Pivovarno Union, Mesarijo Arvaj in INTEGRALOM TRŽIČ pustovalo pozno v noč v TERMAH LAŠKO. Prihodnjo soboto, 24. februarja, pa se bo 50 Gorenjk in Gorenjcev z INTEGRALOM JESENICE (in seveda Gorenjskim glasom) povzpelo na Zreško Pohorje do Term Zreče na celodnevni izlet. Za oba izleta prijav ne sprejemamo več, vse prijavljene pa bomo o podrobnostih pravočasno obvestili s posebnim pisemcem. PIVOVARNA UNION Na obisku pri letalski policijski enoti na Brniku Policijska krila nadzorovala cestni promet Po slovenskem nebu že trideset let letijo helikopterji s policijskimi oznakami. Policijska helikopterska flota se je v teh letih z enega lahkega povečala na pet sodobnih helikopterji Petek, 9. februarja. Ura 14.30. Helikopterjev rotor se je počasi začel vrteti. Piskanje je počasi preraslo v hrup, helikopter se je pričel tresti, in zdelo se je, da modro beli leteči stroj le stežka ostaja na trdnih tleh brniškega letališča. Po nekajminutnem ogrevanju je helikopter vzletel. Naloga tokratnega leta: koordinirani nadzor cestnega prometa iz zraka. Poleg inšpektorja Uprave za notranje zadeve Ivana Demšarja in pilota Miloša Kokotoviča sem bil v helikopterju tudi jaz. S fotoaparatom in odprtimi očmi ter zatisnje-nimi ušesi. Zaradi hrupa, seveda. Policijski helikopterji so pri nas postali tako rekoč stalni spremljevalec našega vsakdana. Policija si danes brez njih učinkovitega dela ne more več Eredstavljati, letalska policijs-a enota lahko pomaga pri skorajda vseh policijskih operacijah, v določenih situacijah pa le nadzor in spremljanje dogajanja iz zraka skupaj s patruljami na tleh obrodi sadove. Slovenske ceste so vse prej kot namenjene dirkanji in noremu preganjanju s policijskimi avtomobili, pa naj gre tako za zasledovanje kot tudi za nujni prevoz poškodovanca in bolnika. Ena rednih dejavnosti, ki jih letalska policijska enota opravlja skupaj o območnimi upravami za notranje zadeve, je koordiniran nadzor cestnega prometa iz zraka. V helikopterju poleg pilota sedi tudi prometni policist, ki iz zraka opazuje dogajanje na cesti, o vseh morebitnih prekrških in Pomagamo družinama Treven in Velikome Tolar na tolar za družini v stiski Doslej je za družini Treven iz Laniš in Velikonja iz Hobovš denarne prispevke darovalo 146 darovalcev. Škofja Loka, 13. februarja Veseli nas, da se je akciji Gorenjskega glasa in Rdečega kriza Škofja Loka odzvalo tako veliko število ljudi. Njihovo sočustvovanje z družinama, ki sta pred koncem minulega leta v požaru izgubili domova, se kaze na konkreten način. Doslej smo skupaj zbrali že 1.783.000 tolarjev. Ljudje pa poleg denarja dajejo tudi material, ki bo pomagal pri gradnji in opremi obeh Odkar smo zadnjič objavili imena darovalcev, so denar prispevali: Ivan Blemšak, Po-dreča (10.000), Društvo upokojencev Predoslje (20.000), Rdeči križ Predoslje (20.000), Frančiška Globočnik, Cerklje (5000), Andrej Krč, Tupaliče (10.000), Ziherl, Škofja Loka (5000), Mrak, Podlubnik (5000), Marija Malovrh, Tržič (5000), Nataša Bobnar, Gode-šič (5000), Potočnik, Dolenja vas (10.000), Milka in Tončka, Selo v Žireh (5000), Marija Rozman, Radovljica (10.000), Občina Naklo (120.000), Gimnazija Škofja Loka (5000), Frančiška Tonjec, Ljubljana (30.000), Pavel Vrhovnik, Kamnik (5000), Drago Debeljak, Kranj (10.000), Zvonko Debeljak, Kranj (10.000), Martin Dolžan, Golnik (10.000), Marija Zupan, Pangeršica (4000), Milan Dežman, La-hovče (5000), Janja Šubic, Sv. Duh (10.000), Stanka Eržen, Strmica (4000), PIN B. Pleško, Škofja Loka (10.000), Eržen, Trebija (5000), družina Škrab, Radovljica (10.000), dr. A. M. Bled (60.000), SDSS, občinski odbor Škofja Loka (25.000). • D.Ž. Denar za Velikonjeve in Trevnove lahko nakažete na žiro račun Rdečega križa Škofja Loka 51510-678-80807 (s pripisom "za Laniše" ali "za Hobovše"). Če želite k obnovi obeh pogorelih domov prispevati v materialu, to sporočite Rdečemu križu v Škofji Loki (621-462) ali našemu uredništvu (223-111). Vsem, ki so doslej darovali, v imenu Trevnovih in Velikonjevih iskrena hvala. zastojih pa obvešča patrulje ob cesti. Tokrat je bila 'na vrsti' gorenjska magistralka, vlogo opazovalca in koordinatorja pa je prevzel Ivan Demšar, inšpektor za varnost prometa pri kranjski upravi za notranje zadeve. Med letom smo videli kar nekaj daljših kolon, ki so jih povz-rečili utrujeni tovornjaki ter nekaj pogumnežev, ki so neus- trašno prehitevali čez polno črto, pa v škarje... Nadzor cestnega prometa iz zraka je le ena izmed mnogih dejavnosti, ki jih opravlja letalska policijska enota. Zasledovanja, nadzor državne meje, prevoz ponesrečencev iz gora, iz bolnišnice v drugo bolnišnico, komercialni leti. Vse to opravi dvanajst pilotov in osem mehanikov s petimi različno velikimi helikopter Lanska bera 52 helikoptersl^ reševalnih akcij je takale: * težko poškodovanih pravog no prepeljanih do ustrezj1 zdravstvene oskrbe, sedfl"? poškodovancem pa žal tuo„ intervencija helikopterja , ohranila življenja. Včasih*? tudi intervencija policij5'" kril ne prepreči tistega najt šega. • U. Špehar Humano dejanje: žepnina za Katjo Otroci se v prid Katji odrekajo žepnini Zahvaljujoč številnim darovalcem bo Katja Štefančič iz Kranj* kmalu prišla do scalamobila, ki bo njenemu invalidskemu vo/JČM1 omogočal tudi vožnjo po stopnicah. tolarjev (žepnine) sta prispevali Patr'cJj* Mandelc, Bled in Doris Bremec, NakJ?- * 3000 tolarjev so darovali: Mirjana ^l0VtJ Ljubljana, družina Križaj, Visoko. ? VQ Gortnar, Kranj, Dragica Lapanja, Viso* ' Jasmina Dedinovič, Kranj, Marija Zup^fjj Pangeršica, Marija Zalokar, Cerklje. Po 2°^ tolarjev pa so dali:Tina Primožič, Kranj, ' Murkom, Kranj, Tanja, Kranj (žepnin*/' Emil Polajnac, Cerklje (žepnina), Lucija g Živa Puc, Mojstrana (žepnina). Tisoča* žepnine pa so Katji namenili: Marko Boflc ' Šenčur, Nejc Bečan, Tržič, Julka Paplel* Besnica in Matic Pelcel, Kranj. Kranj, 13. februarja - Doslej so za Katjin pripomoček prispevali denar 104 darovalci. Na računu Zavoda za humanitarno dejavnost Vid se je zbralo 508.500 tolarjev, več kot polovica potrebnega denarja, tako da zavod Vid že lahko naroči pripomoček. Za uvod najprej opravičili: podjetje Rešet, d.o.o., Huje je darovalo 50.000 tolarjev in ne 30.000, kot je bilo prejšnjič pomotoma napisano. Oglasil se je še eden od darovalcev, kjer smo se zmotili pri imenu. Gre za Servis Lotrič Stihi, ki je daroval 5000 tolarjev. Novi darovalci pa so bili v minulem tednu naslednji: Knjižni servis Ciglič Kranj (6000), Knjižni servis Tršan Kranj (6000), Tele- TV Kranj (5000), Condy d.o.o. Kranj (5000), R&B d.o.o. Črnivec (5000), RZ RAFF Preddvor (1000), gospa Jožica, Kranj (10.000), Mojca Odar, Kranj (7500), družina Holy, Kranj (6000). Po 5000 tolarjev so darovali: Ani Boncelj, Kranj, družina Urban-ček, Preddvor, Majda Nastran, Voklo, družina Jekovec, Kranj, družina Matijaševič, Tenetiše, Tone Markič, Podbrezje, Marija Nograšek. Predoslje, Špela Vbršič, Kranj, Marija Čebulj, Cerklje, Francka Pucelj, Kranj, Andrej Bratuša, Bled. Po 4000 Akcija Humano dejanje (Žepnina la Katjo) poteka v sodelovanju Gorenjske; ga glasa, Radia Kranj in Tele-TV Kranj ter Zavoda za humanitarne dejavnost1 Vid. Slednji je lani prejel laskavo priznanje donator leta 1995. Na njeg0' vem žiro računu se tudi zbirajo sredstvj* za Katjin scalamobil. Denarne prispe^ lahko nakažete na račun: 51500-603' 33738 (s pripisom "za Katjo", otroci P* naj dodajo "žepnina za Katjo"). AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KAMERA PRESENEČENJA KUPON: Presenetiti želim: ime in priimek:.................................................................. Naslov:......................................................................................................... Predlagatelj: ime in priimek:.......................................................................... Naslov:..........................................................Kontaktni telefon:.................. Opis presenečenja:....................................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj a1'C* GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj, s pripisom "KAMERA PRESENECNJ^, <=unj 91.3 F/7 STEREO OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI