MOLTO LAS MISIONES CATOLICAS J U LI O - AGOSTO 1981 riSHOM! EL PAPA REZA POR LAS MISIONES PLEGARIA ANTE LA TUMBA DE LOS MISIONEROS En Kisangani, martes 6 de mayo 1980 En este comentario, de rodillas ante la tumba de los misioneros que vinieron de lejos, elevemos basta Ti, Senor, nucstra oracion. j Bendito seas, Senor, por el testimonio de tus misioneros! Tu pusiste en su corazon la idea de abandonar para siempre su tierra, su familia, su patria, para venirse a este pais, desconocido hasta entonees para ellos, y proponer el Evangelio a quienes ellos consideraban ya como hermanos. Bendito seas, Senor, por haber sostenido su fe y su esperanza, en el momento de la siembra, y a lo largo de todo su trabajo apostolico; por haber-les dado resistencia y aguante en las fatigas, en las dificultades, las penas y los sufrimientos de toda clase. Bendito seas, Senor, por haber hecho fuerte su amistad y su confianza en los hijos de este pueblo, hasta el punto de considerarles enseguida capaces tambien a ellos de una vida de bautizados y de abrirles el camino a la vida religiosa, a la preparaciön sacerdotal, con la firme voluntad de fundar, con ellos y para ellos, una Iglesia local, cuyos frutos recogemos ahora. Bendito seas, Senor, por todas las gracias que se ban derramado a traves de su palabra, de sus manos, de su ejemplo. Hasta el ultimo momento consagraron su vida a la misiön, y han dejado a esta tierra sus restos mortales; algunos, despues de una vida que el trabajo hizo mäs breve, otros, despues de haber arriesgado y ofrecido su vida como märtires de la fe. Tenia que caer en tierra el grano de tri go y morir para que diera mucho fruto. Senor, baz que la Iglesia regada con su sudor y con su sangre llegue a su plena madurez. Gracias a ellos, otros pueden hoy recoger entre cantares lo que ellos sembraron con lägrimas. Que entre los hijos e hijas de este pais surjan muchos que tomen el relevo, a fin de que sea florificado tu nom-bre en esta tierra africana. No permitas que estos precursores del Evangelio se nos borren de la memoria del corazon y de la plegaria. Esperamos que les hayas acogido en tu paraiso, perdonändoles las debilidades que hayan podido marcar su vida, como humanos que e ran. Concedeles la recompensa de los servidores buenos y fieles. Que entren en la alegria de su Senor. Dales el descanso e terno y que la luz brille sobre ellos por siempre. Amen. Slika na naslovni strani: Papež Janez Pavel II. danes ni tako nasmejan, a vdano prenaša svojo nemoč radi zdravljenja po atentatu. Bog naj nam ga ohrani in poživil GLAS VPIJOČEGA... Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi Poslani! Ko je Jezus to govoril, je vedel, kaj ga čaka. Ni na svoji poti vedel tudi Janez Pave! II. vsaj, kaj ga lahko čaka? A ni se to zgodilo na Irskem, ne v Braziliji, ne na Filipinih, ne v Afriki, kjer so ognjišča socialne napetosti. Doma, prav pred baziliko sv. Petra ga je napadel Turek. Kdo bo našel s'ed do zadnjih vrat? In kdo bo imel pogum odpreti ta zadnja vrata, kjer je bil storjen sklep? Neki ,,sinedrij“ je moral ponoviti: n duhovni vodja MZA, sobrat Karel Wclbang, župnik v bližnjem Scarboroughu, ne njegova sodelavka, glavna tajnica organizacije Sonja Ferjan. Le telefonsko sem kratko govoril z obema. Naslednji dan, v torej 19. maja sem se dopoldne z letalom odpeljal v MONTREAL, kjer me je na letališču pričakal preljubeznivi sobrat Janez Je-retina CM, tamkajšnji dušni pastir slovenskih naseljencev, še isti večer je bilo v dvorani ped misijonsko cerkvijo srečanje s kakimi 40 rojaki, ki so radi vztrajali do konca predavanja, dasi je postalo v dvorani kar mrzlo. Drugi ds n me je sobrat peljal v Quebec, obiskat nekdanjo odlično članico Slovenske misijonske dijaške zveze, univerzitetno profesorico jedrne fizike Bibijano Do-bovišek, por. čujec, ki sva jo našla doma z dvema njenih otrok. Še vedno je zelo zavzeta za misijone, za katere tudi pogosto daruje. Njen mož je pred dvema letoma postal duhovnik vzhodnega obreda in deluje med Ukrajinci v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Vrnivši se v Montreal še isti dan, sem drugo jutro odpotoval čez ocean v Evropo, in sicer najprej v PARIZ, kjer sem naslednjo nedeljo v Slovenskem domu kazal film o obiskovanju slovenskih misijonarjev. Tu pa velik del udeležencev ni vzdržal do konca, kajti že zgodaj popoldne so pripeljali svoje otroke h krščanskemu nauku, bili so pri maši in pridigi, pa morali tudi hiteti domov, saj mnogi žive precej daleč stran od glavnega mesta Pariza. Obiskal sem v Parizu kajpada naše misijonsko poverjenico za Francijo s. Cecilijo Prebil, ki deluje v kapeli prikazovanj Brezmadežne na Rue du Bac, komar prihajajo častit Marijo tudi premnogi iz misijonskih dežel. Takoj v ponedeljek po predvajanju v Slovenskem domu sem odletel v LONDON, kjer sta me na letališču čakala dva iz družine Rehberger, ki med v Angliji živečimi rojaki zastopa misijonsko stvar; bila sta oče in hčerka, ki je profesorica na srednji šoli; odpeljala nas je s svojim avtom na njihov dom v kakih 80 km oddaljeni Bedford, kjer sem bil nekaj dni gost v tej misijonsko tako požrtvovalni družini. Naslednji dan sem šel v spremstvu gospoda Rehbergerja v London, kjer sem v Slovenskem domu maševal po dobrotni naklonjenosti oskrbnika Petra, dočim mi je izseljenski duhovnik Ludvik Rot oskrbel rezervacijo za letalski polet v Avstrijo. Še isti večer sem v Londonu obiskal družino mojega sorodnika iz Severne Amerike. V sredo se je k predvajanju filma zbralo lepo število rojakov, tako da je bila sprejemnica pri Rehbergerje vi h prenapolnjena. Drugo' jutro sem se poslovil od družine misijonske so-trudnice Gabrijele Rehberger in njen mož, ki si je bil vzel radi mene teden dni dopusta, me je peljal v London, kjer sem v Slovenskem domu opravil sveto daritev, h kateri je prišla tudi moja sošolka iz ljubljanskih gimnazijskih let dr. Bernarda Rihar, poročena s prof. Sekolcem. Opoldne so me spremili na letališče in zvečer cb 11 uri sem bil že v Gradcu v Avstriji, kjer sem pri moji sestri odložil večji del prtljage, prespal, naslednje jutro ob 6 pa že odpotoval z vsem potrebnim na KOROŠKO. V Celovcu sem se zglasil v Dušncpastirskem uradu v hiši Mohorjeve družbe pri vodju Jožetu Kopeinigu, ki je tudi za misijonsko sodelovanje izredno zavzet. Takoj mi je podal šop vabil na predvajanje misijonskega filma Z misijonskega srečanja v Domu v Tinjah na Koroškem. Od leve na desno: Vodja Dušnopa-strrskega urada v Celovcu in rektor Doma v Tinjah, veliki misijonski delavec Jože Kopeinig, malgaški misijonar France Buh, obiskovalec misijonarjev in zaledja, pa Janko Slabe, misijonar v Matangi na Madagaskarju. S počastitve celovškega škofa Kčstnerja na sestanku slovenskih koroških duhovnikov v Tinjah. V prvi vrsti sede: akad. kipar France Gorše, predsednik duhovniškega društva Sodalitas Česen, škof in zraven njega svetnik Millonig; med obema slednjima zadaj stoji obiskovalec; ob mizi je Jože Kopeinig, nad čepečim desno pa Jože Godina, skupaj s pokojnim Tumpejem prvi urednik ,,Katoliških misijonov". Po raznih krajih slovenske Koroške, po vseh treh dolinah: Rož, Podjuna, Žila... S tajnico Marico Demšar sva pregledala skupne misijonske račune, stopil sem še v upravo Mohorjeve družbe v knjižnih zadevah, nato me je pa prijatelj Kopeinig popeljal v Dom v Tinjah, ki mu je on rektor. Od tam so me vsak večer peljali na misijonsko srečanje: Še isti večer v Libuče, nato v Šmarjeto, potem v Bistrico na Zilji, v Sela, v gospodinjsko šolo v Št. Petru pri Sv. Jakobu in v gospodinjsko šolo v št. Rupertu, še isti večer pa k Vinku Zaletelu v Vogrčah. Ker so bila vsa ta predvajanja v delavnikih in po šmarnicah, pa ob lepem vremenu, ko se je dalo delati na polju še pozno zvečer, udeležba kajpada ni bila obilna, tu in tam celo zelo mala; najštevilnejša je bila pač v obeh gospodinjskih šolah, kjer so gojenke z mladini lastno radoželj-nostjo dojemale nova spoznanja o delu slovenskih misijonarjev v raznih deželah Afrike. Sem pa vsaj za ta koroška predvajanja skrajšal film za eno petino. Zraven sem doživel še to in ono presenečenje: Tako sta na primer prišla iz Slovenije v Tinje in šla nato z nami v šmarjeto oba malgaška misijonarja, ki sta zdaj na dopustu, da sta videla film, v katerem nastopata tudi ona dva. V Št. Rupertu je prisostvoval predvajanju Rožmanov življenjepisec sobrat dr. Jakob Kolarič in tudi sobrat Ciril Demšar, ki deluje gori nad Vrbskim jezerom. V Vogrčah me je pa prijatelj slovenskih misijonarjev župnik Zaletel Vinko presenetil z velikim darilom v sklad KM za vse slovenske misijonarje: 1.000 dolarjev in 10.000 šilingov. V Tinjah mi je rektor Jože Kopeing razkazal veliko dozidavo Doma, ki bo skoraj končana in je znatno večja in modernejša kot prvotni Dom. Tam sem tudi doživel prelepo duhovniško srečanje in slovesnost: Odhajajočemu celovškemu škofu Köstnerju so slovenski koroški duhovniki njegove škofije priredili na svojem sodalitetnem sestanku lepo slovo. Kakih 45 duhovnikov je prisostvovalo škofovi maši v slovenščini, odborniki Sodalitete so z njimi somaševali. Škof je za uvod slovensko govoril in tudi sicer nemško pridigo začel v lepi slovenščini. Pri kosilu so škofu podarili njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akad. kipar France Gorše, tudi tam navzoč. In pred zaključkom kosila me je Jože Kopeinig, ki je vso slovesnost vodil, povabil, da sem zbranim slovenskim duhovnikom spregovoril o našem misijonskem delu v Argentini, o KM in o mojem obiskovanju slovenskih misijonarjev, a sem porabil priliko, da sem jim čestital k njihovi akciji vzdrževanja domačega klera v misijonih in k lepim dosežkom pri Akciji Treh Kraljev, katere so tudi slovenski misijonarji v nemajhni meri deležni potom sklada KM za vse slovenske misijonarje, za kar sem se duhovnikom v imenu misijonarjev tudi zahvalil. Lepo duhovniško srečanje, pri katerem je tudi miši jonstvo dobilo svoje mesto! Na sestanek Sodalitete je prišel tudi eden prvih urednikov „Katoliških misijonov“, 82 letni zlatomašnik Jože Godina, ki je še zelo krepak, saj se je sam s svojim avtom pripeljal v Tinje. Koliko lepih spominov sva obudila iz časa, ko je bil on sobrat v Grobljah in vodil Misijonsko tiskarno, jaz pa tedaj v družbenem novicijatu tamkaj! Zahvalil sem se Jožetu Kopeinigu za dragoceno sodelovanje in 6. junija odpotoval v GORICO, kjer sem se nastanil pri sosestrah v sv. Vincenciju, ki so sestre Marije Brezmadežne, katere vzdržujejo tamkaj starostni dom. Naslednje jutro sem poiskal misijonskega dejavnika slovenske Goriške prelata dr. Kazimirja Humarja in njegovo gospodinjo, ki je poverjenica „Katoliških misijonov“. Oba sta me založila z dobrodošlimi vplačili naročnine in misijonskih darov. Popoldne so se pripeljali z Gradu Miren pri Gorici v Jugoslaviji štirje sobratje, da se malo pogovore z menoj. Dr. Stanko Žakelj je tam vodil za sestre duhovne vaje, ravnatelj sester sobrat Devetak je pri tem sodeloval, br. Karel Kerševan, ki je dolga leta deloval v Zairu, pa zdaj uživa zasluženi počitek na tej krasni postojanki, vse pa je pripeljal tamkajšnji su-perior Janez Smolič CM. V soboto zvečer me je prelat Humar peljal na goriški takozvani Ljudski radio, kjer sem v slovenski sobotni oddaji kake četrt ure podajal misli c slovenskih misijonarjih in našem sodelovanju z njimi. V nedeljo mi je bil pa dan kar natrpan z misijonstvom: Dopoldne sem imel mašo z misijonsko pridigo v Dolu, popoldne ob 16 v goriški stolnici sem pri shodu slovenske Marijine družbe pol ure govoril o vlogi ženstva v misijonski akciji Cerkve, takoj nato sem pa v spodnji dvorani Katoliškega doma predvajal misijonski film pred številnim občinstvom, med katerim je bilo tudi več duhovnikov in redovnic, med drugimi tudi urednik „Katoliškega glasa“, duh. Jože Jurak, ki za misijone že iz dijaških let deluje. Naslednje jutro sem se že podal v bližnji TRST, kjer sem se po dobroti dr. Jožeta Prešerna nastanil v Marijinem Domu. V Trstu imajo slovenski katoliški izobraženci kar vsak ponedeljek v Peterlinovi dvorani kulturne večere in na tak večer so povabili tudi mene ter to najavili po radiu. Najprej sem številnim navzočim pripovedoval o mojih obiskovanjih slovenskih misijonarjev. Večji del večera pa je bil posvečen Slovenski kulturni akciji, med navzočimi so bili namreč številni slovenski tržaški kulturniki: urednik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, pisatelj in pesnik Vinko Beličič, radijski funkcionar Maver, časnikar Franc Jeza in drugi, med njimi deželni poslanec dr. Drago Štoka. Kot izredni poslušalec je bil tudi dr. Peter Urbanc iz Kanade, ki se je prav tiste dni poslovno nahajal v Trstu; le-ta mi je poklonil slovenski srebrnik, na katerega eni strani je vdelana podoba škofa Baraga, na drugi strani pa brezjanske Marije. Ker se je pisatelj Rebula zanimal za misijonski film, Pa v nedeljo, ko sem ga nameraval predvajati v Marijinem Domu, ne bi mogel biti zraven, sem film in aparat zanesel na Opčine, kjer on živi, in mu ga tam predvajal. Eno popoldne me je presenetil s svojim obiskom v Marijinem Domu urednik ,,Ognjišča“ Franc Bole, s katerim sva lepo pokramljala o najinih obiskih slovenskih misijonarjev, pa o „Katoliških misijonih“ in kajpada o „Ognjišču“ in njegovi tudi misijonski vsebini. Nekega dne me je prišla obiskat tudi poverjenica „Katoliških misijonov“ za Trst Dora Kosovel, sestra bivše misijonarke Erneste Kosovel, in prinesla lepe darove pred vsem Marijinih družbenic za slovenske misijonarje. V ostalem sem se v tistih dneh srečal tudi z dvema članicama Slovenske misijonske dijaške zveze izpred 35 let, ki zdaj živita v Trstu. To sta Nada Martelanc, učiteljica, in Majda Bartol, poročena Giraldi, katera je povabila v svojo letno hišo zelo prijetno družbo Vinka Beličiča z njegovo ženo Elo, ki je nekdaj sodelovala pri misijonskih prireditvah v Ljubljani, Maksa Jezo in mene. Kajpada sem v Trstu obiskal tudi tam živečega 90 let starega sobrata, Ludvika Šavlja CM. V nedeljo, 14. junija nie je najprej prišel v Marijin Dom iskat z avtom odličen katoličan, trgovec in restavrater Soban iz Jamelj na Goriškem za sodelovanje pri tamkajšnjem „žegnanju“ (farna cerkev ima za patrona sv. Antona Padovanskega), ki ga združijo s praznovanjem bližnjega praznika sv. Rešnjega Telesa. Med pridigo sem vpletel nekaj misijonskih misli. Po maši se je po vasi razvila procesija z Nasvetejšim s štirimi oltarji. Popoldne so me peljali nazaj, kajti ob 18 je bilo na sporedu predvajanje misijonskega filma v Marijinem Domu. A ob 17 je prišel radijski časnikar Ivo Jevnikar in me povabil za misijonski intervju. Kakih 15 m sva snemala razgovor o slovenskem misijonskem delu, in kot so mi povedali, je bil ta misijonski intervju še isti večer podan v okviru večernih novic v slovenskem radiu v Trstu. Udeležba pri misijonskem filmu je bila kar lepa, čeprav je bila tisto popoldne v Trstu birma in so bili mnogi kot botri in botrice zadržani. Takoj naslednji dan, v ponedeljek, sem se odpeljal v GRAZ k moji najstarejši sestri, kamor sta prišli tudi še drugi dve mlajši sestri iz Slovenije. Kajpada sem tudi njim in njihovim domačim predvajal film, ki so ga bili veseli tudi ped družinskim vidikom, saj so v njem videli najnovejši misijonski dosežek svojega brata oziroma sorodnika. V sredo sem pa odrinil preko Frankfurta nazaj v Argentino in sem v Baragovo misijonišče po mesec in tri tedenski odsotnosti spet stopil v nedeljo ob ]1 dopoldne, kamor me je z letališča pripeljal dragi misijonski sodelavec Lojze Rezelj, v spremstvu dveh sinov in najstarejše hčere. Hvala Bogu, prav zadovoljen sem se vrnil, saj sem mogel skoraj stoodstotno izvesti svoj načrt obiskovanja slovenskega misijonskega zaledja v izseljenstvu in zamejstvu in s filmom o obiskovanju slovenskih misijonarjev le-te še bolj približati širokim krogom slovenstva izven državnih meja. Naj se ob zaključku tega poročila iskreno zahvalim vsem, ki so mi organizirali misijonska srečanja, in vsem rojakom po svetu, ki so poleg darov za misijone tudi meni poklonili lepe vsote, da so mi tako z združenimi močmi poravnali stroške mojega ne ravno kratkega potovanja k prijateljem slovenskih misijonarjev. Posebna zahvala vsem tistim, ki so mi nudili gostoljubje, da mi ni bilo treba niti en dan preživeti v hotelu. Veliki misijonar Kristus Gospod bodi vsem bogat plačnik! V Indiji vlada na vse načine pospešuje omejevanje rojstev. Na tej sliki vidimo kup cvetoče mladine z nekaterimi mamicami, v ozadju pa občinsko hišo in na njej narisano propagando omejevanja rojstev. S problemom prevelikega naraščanja prebivalstva se ukvarja tudi Mati Terezija, a na način, ki ni protinaraven, ampak v skladu z božjo stvaritveno voljo. BARAGO NA OLTAR! MISIJONAR IN ŠKOF FRIDERIK BARAGA TER SV. VINCENCIJ PAVELSKI (Ob 400-letnici rojstva sv. Vincencija objavlja dr. Filip Žakelj) Božji služabnik škof Anton Martin Slomšek je pred malo manj kot sto tridesetimi leti poklical k Sv. Jožefu nad Celjem prve slovenske misijonarje Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega. Ni še dolgo, ko so v Ljubljani še pod vodstvom pok. ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Jožefa Pogačnika obhajali stoletnico, odkar so se lazaristi naselili pri Srcu Jezusovem v Ljubljani in od tam odhajali vodit misijone in duhovne Vaje po mest:h in deželi. Koliko dobrega so storili za globoko versko obnovo »ned slovenskim narodom! Njihova velika zasluga je, da so že od prvih letnikov »Katoliških misijonov, pa tudi po Misijonskem koledarju delali za Baragovo oltarsko čast. Morda je zato prav, da iz hvaležnosti za njihovo prizadevanje za Baragovo povišanje na oltar, nekoliko pogledamo, kako je Baraga častil sv. Vincencija Pavelskega, ustanovitelja Misijonske družbe. Njegove kreposti je priporočal zlasti v knjigi Zlate jabelka, ki je od leta 1846 do 1956 doživela v Ljubljani kar tri natise. Na dvanajstih jablanah v tej knjigi bomo nabrali skoraj na vsaki jablani nekaj naukov čednosti in zgledov tega velikega svetnika, ki ga je zvesto posnemalo toliko slovenskih duhovnikov Misijonske družbe. Kako živo so nam v spominu npr. Valentin Eržen, dr. Alojzij Nastran, Alojzij Pohar, Lovro Sedej, dr. Anton Zdešar, zlasti pa božji služabnik škof dr. Janez Frančišek Gnidovec! Prva jablana: PONIŽNOST „Če hočemo hudobnega duha premagati, se moramo ponižnosti poslužiti; Ponižnost je najboljše orožje za premaganje hudobnega sovražnika; zakaj kakor se on ne zna prav nič tega orožja poslužiti, tako se tudi ne zna tistim v bran postaviti, ki s tem orožjem proti njemu pridejo.“ — Tako govori sv. Vincencij. „Ponižnost, katero nam je Jezus tolikanj priporočil z besedo in dejanjem, mora imeti lete tri lastnosti: prvič: misliti moramo, da smo zares vredni zaničevani biti; drugič: veseliti nas mora, kadar ljudje vidijo in spoznajo našo nepopolnost; tretjič: kadar Gospod Bog v naših srcih ali pa po našem prizadevanju v srcu našega bližnjega kaj dobrega stori, si moramo prizadevati leto dobro, kolikor je mogoče, skrivati; in kadar se skriti ne da, moramo vse božji milosti ali pa zasluženju bližnjega pripisati. — Kdor tako ponižnost ima, je zares srečen; in kdor je nima, bo moral veliko trpeti.“ — Tako govori sv. Vincencij. Kavno le-ta sv. Vincencij, ki tako lepo o ponižnosti govori, je to lepo čednost z vsemi njenimi lastnostmi tudi zares imel. Mislil je resnično, da je velik grešnik in zaničljiv človek in da ni vreden biti med svojimi samostanskimi duhovni. Včasi se je k nogam svojih duhovnov vrgel, rekoč: Ko bi vi mojo revščino prav spoznali, bi me gotovo iz samostana izgnali, ker tukaj le škodo delam in pohujšanje dajem. In kakor je sam c sebi mislil, ravno tako je želel, da bi tudi drugi o njem mislili in da bi ga zaničevali. Zato je rad videl, da so drugi njegove nepopolnosti zvedeli; in kadar je priložnost našel, jim jih je tudi sam razodel. Tudi je rad pravil, da je bil njegov oče reven pastir in da je tudi on reven in neveden v vseh rečeh. Svojim duhovnom in tudi vnanjim gospodom, ki so ga obiskat prišli, je rad pokazal revnega mladeniča, ki je bil njegovega brata sin in ki je v samostanu vbogajme živel. Neka revna žena, ki je bila prišla sv. Vincencija vbogajme prosit, mu je vpričo veliko imenitnih gospodov rekla (ker je mislila, da se mu bo s tem prikupila), da je v svoji mladosti pri njegovi materi služila. Ali Vincencij ji je precej odgovoril: Se gotovo motiš, sirota! Moja mati ni nikoli dekle imela, ampak je sama dolgo služila in potem je bila žena revnega pastirja. Ponižnost sv. Vincencija se je tudi v tem lepo pokazala, ker ni nikoli o svojih dobrih delih govoril, dasiravno so bila velika in imenitna. Kadar je pa vendar moral včasi o svojih delih govoriti iz ljubezni do bližnjega in za božjo čast, je sam sebe skromno skrival in je vse to. kar je pri teh delih nepopolno bilo, sam sebi pripisal; kar je pa bilo zraven dobrega, je tako pripovedoval, da je bilo videti, da se je vse to le po prizadevanju drugih storilo in da on za to ni nobene hvale vreden. Tudi ni nikoli rekel: To sem jaz storil; to sem jaz rekel; ampak: Bog mi je milost dal to storiti; Bog mi je dal misel to reči itd. „Zmerom si mislimo, da so vsi drugi naši višji, in podvrzimo se jim, čeravno so nižji kakor mi; in bodimo jim prijazni in potrpežljivi. O kako bi bilo lepo, ko bi nam Bog dal to zmerom v dejanju dopolnjevati!“ pravi sv. Vincencij. Le-ta svetnik je zares tak bil, kakor tukaj govori. Vse ljudi je visoko častil in je mislil, da so boljši kakor on, bolj pametni, bolj popolni, bolj učeni in bolj pripravni za vsako opravilo. In ravno zato je vselej rad svoje misli in svojo voljo drugim podvrgel. „Naš Gospod in Zveličar je rekel, da mora, kdor hoče biti več kakor drugi, postati manjši, kakor so oni. - To resnico vsi kristjani veje in verujejo. Kako je tedaj to, da jih je tako malo, ki jo v dejanju dopolnjujejo ?“ '— Sv. Vincencij. Sv. Vincencij si je vedno prizadeval svoje čednosti in dobra dela pred ljudmi skrivati; ali vsi, ki so ga poznali, so jih videli, le on ni nobene svoje dobre lastnosti videl, ker si je le zmerom svojo nevrednost pred očmi držal, tako da drugega nič ni mogel na sebi videti, kakor kar je bilo nepopolno; in sam sebe je le zmerom ubogega reveža imenoval. „Kadar želimo videni biti in kadar nas to veseli, da ljudje o nas govore ■n naše zadržanje hvalijo in da pravijo, da nam vse dobro od rek gre in da čudeže delamo, kadar nas to veseli, je to hudo za nas, zakaj to stori, da Boga Pozabimo in da so vsa naša najsvetejša dela ognušena. To je grozno nevarno ‘n nas močno zadržuje na poti proti nebesom. Ne morem doumeti, kako More kdo to krščansko resnico: Kdor se povišuje, bo ponižan, verovati in vendar si prizadevati od ljudi čaščen in za dobrega, modrega previdnega in Učenega spoznanja biti.“ — Sv. Vincencij. Mlad, imeniten gospod, katerega je bil sv. Vincencij prijazno posvaril, mu je v jezi rekel, da je star norec. Ko je bil svetnik te besede zaslišal, se je mladeniču k nogam vrgel in ga odpuščanja prosil zavoljo priložnosti, ki mu jo je dal, mu to besedo reči. Neki krivoverec si je dolgo prizadeval svojo krivo vero tudi sv. Vincenciju vsiliti in ni mogel nič opraviti. Ga je začel zaničevati in mu je rekel, da je neumen in neveden in da se le čudi, kako more njegov red to prenašati, da je on višji celega reda. — Ponižni sv. Vincencij mu je odgovoril: Saj se jaz še bolj nad tem čudim; zakaj spoznam, da sem bolj neumen in neveden, kakor ljudje mislijo. „Ko bi dobro premislili vse to, kar je v nas slabega in pomanjkljivega, bi več ko zadosti našli, kar bi nas učilo, da se moramo poniževati pred Bogom in pred ljudmi, tudi pred tistimi, ki so nižji kakor mi.“ — Sv. Vincencij. Sv. Vincencij se ni nikdar izgovarjal in sam sebe opravičeval, kadar je bil opravljan in po krivici kake hudobije obdolžen. Neki nevreden duhoven je bil namenjen za škofa izvoljen biti. Ali sv. Vincencij, ki je njegovo nevrednost poznal, se je trdno nasproti postavil in je leto izvoljenje ubranil. Nato je duhoven iz jeze in sovraštva zoper Vincencija grozno hudobno opravljanje znašel in po celem mestu Parizu raztrosil, tako da je tudi kraljici na znanje prišlo; ali ona, ki je Vincencija dobro poznala, ni uič verjela. Ko ga je potem videla, mu je povedala, kaj je zoper njega slišala. Vincencij pa je ponižno odgovoril: Spoznam, da sem velik grešnik. — Nato Uiu je kraljica rekla, naj se pred ljudmi opraviči in svojo nedolžnost skaže. Ali sv. Vincencij ji je odgovoril: Saj so Jezusa še večjih hudobij obdolžili, pa ni besede spregovoril, da bi svojo nedolžnost skazal. (Sledi.) NADŠKOF V WASHINGTONU OBISKAL BARAGOVO DOMOVINO Dne 27. junija 1980 je prišel v Ljubljano nadškof v Washingtonu James A. bfickey v spremstvu clevelandskega škofijskega knaclerja F. Kosma. V Lju- bijani je bil gost nadškofa Šuštarja. Nadškof Hickey je bil 17. junija 1980 imenovan za nadškofa v Washingtonu. Želel je obiskati kraje, ki spominjajo na misijonskega škofa Friderika Baraga. Obiskal je Dobrnič, Malo vas, Trebnje, župnijo Kranj-šmartin (Stražišče pri Kranju) in Metliko v nedeljo 29. junija, kjer je ob štirih popoldne maševal za župnijsko občestvo. Na Baragov dan v Metliki ni mogel priti zaradi imenovanja za nadškofa v Washingtongu. Zato je prišel teden preje v Metliko, odkoder je Baraga pred 150 leti odšel misijonarit v Ameriko. BARAGOV DAN V METLIKI 13. JULIJA 1980 Baragov dan v Metliki so obhajali v spomin 150-letnice Baragovega odhoda v Ameriko. V nedeljo 13. julija dopoldne je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar maševal pod častitljivo lipo, ki stoji med župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja in proštijo. Slovesnost je organiziral Baragov odbor, ki ga vodi vicepostulator dr. Vilko Fajdiga. Okoli oltarja se je zbralo nad tisoč ljudi, večinoma domačini. Z nadškofom so somaševali: pomožna škofa dr. Josip Lach iz Zagreba in dr. Stanislav Lenič iz Ljubljane in kakih 20 duhovnikov; med njimi so bili člani Baragovega odbora, zastopniki redov in katoličanov vzhodnega obreda, ki živijo v neposredni soseščini. Škofe in udeležence Baragovega dneva je pozdravil predstavnik metliške župnije. Nato je spregovorila zastopnica katoličanov vzhodnega obreda v slikoviti noši. Poudarila je dobre sosedske odnose med katoličani cbeh obredov. Med somaševalci so bili trije duhovniki vzhodnega obreda. Uvodno besedo evharističnega bogoslužja je povzel škof Lenič. Omenil je, da se je Baraga pred 150 leti prav od te cerkve poslovil in odšel v misijone. „Evangeljski naboj v njem je bil tako močan, da je. kakor je zapisal pisatelj Rebula, potreboval silnih prostranstev, da ga je uresničil.“ škof Lenič se je tudi spomnil še nedavno umrlega stolnega prošta Pavla Verder-berja, metliškega župnika, ki se je veliko prizadeval, da so ljudje spoznali svetniško podobo škofa Baraga. V homiliji je nadškof Šuštar povezal zgodbo o usmiljenem Samarijanu iz nedeljskega evangelija z Baragovim telesnim in duhovnim samarijanstvom. „Baraga je bil največji usmiljeni Samarijan med Indijanci v Severni Ameriki... Iskal jih je, vlival v njihove rane olja božje besede, prinašal jim je mir, obvezoval jih je, dvigal na svoje rame, skrbel zanje in se jim do konca razdajal. Tako ni Baraga samo velik glasnik kulture med Indijanci, temveč predvsem oznanjevalec božjega usmiljenja, še bolj kakor z besedo s svojim dejanjem in življenjem... To je bilo za tisti čas nekaj izrednega. Mnogi kristjani so namreč šli mimo teh najrevnejših kakor pravi evangelij, da sta šla mimo tistega, ki je padel med razbojnike, duhovnik in levit...“ Med mašo so peli združeni pevski zbori okoliških župnij. Med pevci kakor med množico so se belile slikovite belokranjske narodne noše. Med udeleženci je bilo veliko mladih. Drugi del slovesnosti je bilo odkritje spominske plošče na pročelju metliške proštije. Plošča spominja, da je od tukaj pred 150 leti Baraga odšel v misijone. Po uvodnih besedah je nadškof Šuštar odkril in blagoslovil ploščo. Starejši metliški rojak je nato prebral zanimiv sestavek o Metliki pred 150 leti, ko je tam kaplanoval Friderik Baraga. Tudi zagrebški škof dr. Josip Lach je spregovoril. Obudil je nekaj spominov na prva povojna leta, ko je hodil birmat po slovenskih župnijah. Povedal je, da je obiskal vse belokranjske župnije in v tistem času birmal nad 25.000 mladih. Rad se je odzval vabilu na slovesnost, posebej še zato, da bi še enkrat videl metliški križev pot, ki ga ie pred dobrimi 150 leti blagoslovil kaplan Baraga, v cerkev pa ga je prineslo 14 fantov, vsako postajo po eden. V Metliki je škof Lach rad pogledal v krstno knjigo in iskal čase, ko je krščeval kaplan Baraga. Prav zanimivo bi bilo, pravi, poiskati potomce tistih metliških faranov, ki jim je svetniški Baraga podelil zakrament sv. krsta. „Duh Friderika Baraga živi v vaši cerkvi,“ je zaključil škof dr. Lach. „Kadar pridete v cerkev, poglejte spovednico, kjer je Baraga spovedoval.“ Baragova spovednica je bila ob glavnem oltarju, „kjer prebiva Kristus, poglejte križev pot, poglejte spovednico. Živite iz tega duha, črpajte moč za življenje tam, kjer jo je črpal Baraga - v cerkvi.“ Udeležence Baragovega dne je pozdravil tudi dr. Lojze Tomc, ki kot zlatomašnik živi v Clevelandu, deloval je pa v Hamiltonu, Ontario, kjer je ustanovil slovensko faro sv. Gregorija. NOVA ŠTEVILKA „BARAGOVEGA VESTNIKA“ Kakor imajo za pobujanje Baragove beatifikacije v Severni Ameriki svojo Baragovo zvezo, ki ne služi le Slovencem, ampak tudi ameriškemu katoliškemu prebivalstvu sploh, tako so pred 21. leti v Buenos Airesu ustanovili takozvano Južnoameriško Baragovo zvezo z istim namenom, samo s to razliko, da JABZ (kot je okrajšava za ustanovo) deluje pred vsem med slovenskimi izseljenci v Južni Ameriki, čeprav stori to in ono za spoznavanje Baraga tudi med ostalim prebivalstvom polkontinenta in med katoličani sveta sploh (če imamo pred očmi zlasti šeststranske večbarvne podobice z osnovnimi podatki o življenju in krepostih Baraga in z molitvijo za Baragovo beatifikacijo, ki jih je izdala in razširila v več jezikih). Že prvo leto svojega obstoja pa je JABZ začela izdajati tudi svoj „Baragov vestnik“, ki ga vsaj od časa do časa še vedno izdaja, v kolikor dopušča zaposlenost sedanjega urednika dr. Filipa Žaklja, pa tudi materialne možnosti. Tako je v Buenos Airesu izšla koncem marca letos 1.-2. števil- ka XXI letnika na 8 straneh dvojnega formata našega lista. Navedemo naj vsaj na kratko vsebino te številke: Med glavnimi članki objavlja ob stopetdesetletnici izida prve izdaje Baragove „Dušne paše“ sestavek dr. Filipa Žaklja: „Dušna paša“ naša, narodna dušna paša. Sledi poročilo o Baragovem dnevu v Metliki 13. VII. 1980, pod naslovom „Pomenek o Baragu“ pa razgovor prelata dr. V. Fajdiga s pisateljem novega Baragovega življenjepisa „Duh Velikih jezer“, Alojzijem Rebulo. Široko besedilo se zaključuje z nadaljevanjem Baragov-ske kronike, ki je dosegla leto 1967. Ob robu je na prvi strani kot običajno objavljena v kasteljanščini (radi obveznosti kakega besedila v tem jeziku) Molitev za Baragovo beatifikacijo. Slede ji sestavki: „Teta Lojzeta Slaka o Frideriku Baragu“ — „Washingtonski nadškof v Ljubljani“ — „Baragoslovec Tone Zrnec CM šestdesetletnik“ in „Baragov dan in obhajanje dvestoletnice ZDA“. Čujemo, da je nova številka Baragovega vestnika v pripravi. MISIJONSKI DAROVI V SKLAD KM ZA VSE MISIJONARJE Argentina (v pesih): Otroška kolonija Zedinjene Slovenije, 205.500; N. N., Ram o s Mejia, 200.000; Jože Vombergar, 110.000; Ivan Mehle, st., Ta-blada, 100.000; Alojzij Šonc, 30.000; Julka Razpet, 30.000; Janez Globokar, 10.000; duh. Stanko Skvarča, 150.000. Avstralijo: Marija Zai, 25 dolarjev. Avstrija (v šilingih). Sestra mons. Jagodica, 7.000; duh. Vinko Zaletel, 10.000 in 1.000 dolarjev; koroški rojaki iz Akcije Treh Kraljev, 258.000 šilingov. Goriška, po mons. Humarju (v lirah): N. N., 135.000; N. N., Števerjan, 30.000; župnija sv. Ivana, 600.000; Žigon M., 10.000; V. J., 75.000; Peric, 10.000; t Cecilija Marcola, 410.000; Ivan Kretič, 50.000; N. N., 30.000; A. L., 25.000; M. K., 15.000; N. N., 100.000; N. N., Števerjan, za gobavce, 30.000; S. N., ha gobavce, 50.000. Tržaška, po Marijini družbi, Via Risorta (v lirah): Žena Marija ob obletnici smrti pokojnega moža Alberta Žerjala, 40.000; N. N., 20.000; iz zapuščine j Šuligoj Gizele, 500.000; N. N., 10.000; Roncelli Emilija, 20.000; Josipina Janežič, 50.000; Šinigoj Antonija, 5.000; t Pelc Tereza, 50.000; za, lačne, Furlani Fani, 15.000; Coceani Ana, 50.000; iz zapuščine t Pelc Tereze, 200.000; Moze-t"č Valerija, 10.000. Združene države Amerike (v dolarjih): Ana Ahačič, 50; Theresa Klemen, 30. Kanada (v kan. dolarjih): Jože Kmetič, 300. Katoliška ženska Liga pri župniji Marije Brezmadežne v Torontu, 50 dolarjev. Francija (v fr. frankih): N. N., Tucquegnieux, 1.000; ista za gobavce, 500. ZA POSAMEZNE Za Štefana Burja v Keniji: Družina Sreča Urbanija, Argent., 50.000 pesov. Za gobavce s. Pctočn, k na Madagaskarju: N. N., Tucquegnieux, 500 fr. frankov. Za o. Jožeta Cukala S J v Bengaliji: Dr. Vladimir Pezdirc, Argentina, 130.000 pesov. Za Petra Opeka CM na Madagaskarju: Župnija Naše Gospe Fatimske, Lomas del Mirador, Argentina, 1.105.000 pesov; Anica Dolenc, Toronto, 30 kanadskih dolarjev. Za Radota Sušnika na Madagaskarju: M. J., Slovenska vas v Argentini, 30.000 pesov. Za Franca Buha CM na Madagaskarju: Ludvik Savelj CM, Trst, 50.000 Lir; dr. Jakob Kolarič CM, Koroška, 1.000 šilingov, njegova sestra Cenka Košir v Torontu, 150 kan. dol. Za s. Elizabeto Pogorelc v Južni Afriki: Tončka Kastelic, Toronto, 100 kan. dolarjev. Za Ivana Štanta CM na Madagaskarju: N. N., Trst, 70.000 Lir. ZA MISIJONE Marija Radin, Avstralija, 5 dol.; Zbirka Vere Perklič, 140.000 pesov (Argentina); za misijone na čast sv. Antonu, sv. Jožefu, v spomin škofa Gnidovca in Baraga ter bi. Mandiča, N. N., Dom sv. Vincencija v Slovenski vasi, 10.000 pesov; prof. Alojzij Rebula, Trst, 20.000 Lir; Jože Repovž, Argentina, 30.000 pesov. ZA TISKOVNI SKLAD KM Združene države ameriške (v dolarjih) Ana Mlinar, 20; družina Petrič, 5; Jožefa Mokorel, 30; družina Stražišar, 30; Angela Čebašek, 40; Gospodarič Angela, 25; Kuhel Frank, 10; Marolt Mary, 8; Mlinar Mary Ann, 5; Opeka Frančiška, 2; Ovsenik John, 15; Smole Marija, 5; Štrancer Mary, 5; Zajc Milan, 1; Ivanka Pretnar, 30; Mary Štrancar, 5; Jože Vrtačnik, 10; Josephina Temine, 10; Anton Nemec, 10; Rudi Knez, 20. Argentina: Tončka Drenik, 10.000 pesov; prof. Alojzij Geržinič, 100.000; ga. Pirc, San Esteban, 20.000. Avstrija: akad. kipar France Gorše, 1.000 Šilingov. Avstralija: J. Šterbenc, 8 dol.; K. Čargo, 21 dol. Anglija (v funtih): Skopar, 1.50; M. Grkman, 1.50; J. Kenk, 1.50; F. Lapa jn a, 10; J. Grčar, 10; A. Žle, 15. Kanada (v kan. dolarjih): Marija Baša, 50; Marijana Dolenc, 80; Šparovec Jože, 10; Tine in Cilka Sušnik, 20. Goriška: Branko Dorčič, 70 dol.; v italijanskih lirah: N. N., Števerjan, 10.000; Žigon Marija, 10.000; Kokalj Lucija, 17.000; Šuligoj Jožef, 20.000; Srebrnič Mira, 10.000; Pavletič Pepca, 28.000; Perat Marija, 10.000; škerlavaj Lojzka (Opčine), 25.000. ZA MISIJONSKI ZAVOD BARAGOVEGA MISIJONIŠČA Ana Jug, 50.000 pesov; N. N., Avstralija, 1.000 DM; Alojzij Šonc, 30.000; Marija Dolenc, 30.000 pesov; Tone in Cilka Sušnik, 20 kanadskih dolarjev. ZA p. TOMAŽINA so potom njegovih domačih darovali: Duh. Stanko Skvarča, 210.000; Micka Žun, 80.000; Marija Pirc, 30.000; N. N., San Justo, 80.000; Jelka Malovrh, 200.000; Zdenka Gornik, 50.000; ga. Drenik, San Justo, 100.000; druž. Bukovec, 100.000; druž. Lah, San Martin, 20.000; vsi v pesih. VSEM ZA VSE TISOČKRAT BOG PLAČAJ! "KATOLIŠKI MISIJONI" so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga “Baragovo misijonišče. Urejuje in upravlia Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, 1826 Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska "Editorial Baraga del Centro Misional Baraga", Coldn 2544, 1826 Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. S cerkvenim dovoljenjem. Naročnina v letu 1981 in vse za nazaj: 20 USA dolarjev oziroma odgovarjajoče v drugih valutah. Letalsko pošiljanje 20 dolarjev večl PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina- Baragovo misijonišče, El Cabezuelo 4029, 1826 Remedios de Escalada, Prov. Buenos Aires. — Dušnopastirska pisarna, Ramdn L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires. — Pisarna Sloge, Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia. ZDA: Rev. Charles A. VVolbang CM, 131 Birchmount Road, SCARBOROUGH, Ont., Canada MIN 3J7 — Mr. Rudi Knez, 17826 Brion Ave., Cleveland, O. 4419 — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. — Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, Chicago, III. 60608 U.S.A. Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 61 1 Mannig Ave, Toronto 4, Ont.; župnija Marije Brezmadežne: rev. Ivan Jan C.M. 739 Brown's line, Toronto, Ont. M8W 3V7; Za Montreal in Quebec: rev. Jeretina Janez C.M., 405 Marie Anne East, Montreal, P.Q.; Za Winnipeg in okolico-: rev. Ivan Plazar C.M., 95 Macdonald Ave, Winnipeg, Man. R3B 0J3. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Mario, 7, 34170 Gorizia. Irst: Oddajati na naslov: Marijina družba, 34133 Trst, Via Risorta 3 Francija: s. Cecilija Prebil, Rue du Bac 140, Paris 75340, Cedex 07 Avstrija: B. Seelsorgeamt, Vikringer Ring 26, Klagenfurl A-9020. Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford, Gran Bretana. Avstralija: Slovenske sestre, 4 Cameron Court, KEW, Vic. 3101. Kamenje tolče na cesti. . . Registre de Prop. Int. No. 68166 Dlrector responsable, Lenček Ladislav Domicilio legal, Cochabamba 1467 Buenos Aires FRANQUEO PAGADO Argentini Suc. 37 Concesiön N’ 3143 TARIFA REDUCIDA Concesiön N* 5612