St. 35.
V Gorici, v
cetvrtek 27. avgusta 1874.
Tecaj IV.
,,S«>ca" izh.-.ja vsak cetvrteli in velja s posto pwjewmci alt v • ;ovi«>i in <lont posiljana:
Vse leto......r. 4.50
Pol leta       .......-'.3r>
Cetvrt Mi        ......1.20
I'ri iv/nanilih in ravnu rale, pri >fj)o Innicah" *•* j>l:u':ijf za ii;»v:;<!ih< trist-oj.ii.. vr?r<>:
8 fir.. Vv so tiska } krat 7 ,. ., .. ., •_' kmr •I   ..   ......     :l krar
SOČA
Posanwsno SteviJke se dobivajo po 10 soMot v Qorid pri Patcmolliju in So harjn; v Trsfcr. v tolmkaniicah „Via del Holvmloro I7fr« in „vja <J«11a cascrma 60"
Saruenina in dopisi naj so blago voljuo posiljaj*. pod naslovom: Urcd-nijgtvo oziroina upravnijstvo v Pator-nollijevi tiskarui v Gorici. — Kokopini tie nc vmaajo; dopisi hrj se Magovoljno ftnnkujejo, ~ Dolalcem in dragira no-piwnoiuint so luuodnbw xnita, ako *e oglas.' pri umlnijfitvn.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravicJ
»MaterijaIizem i slovanstvo."
Xpdavuo j*- izAla pod ipiii iiiicnum neniska knjizi-pa, vfi tudi mnlega obsezka, u t»-m bolje t»«iiipljita. Nio-spod pisatelj, JiMip Soniei*, odvetnisk'i kniididiit, nam lukaj sliku materijali/em ne kot novosegni, idealismu pnpolncm nasprotujoui, ampak kot ink, brez katurogusi du.seynega razvoju niti misliti ne moreiuo. rioveski dull je uainree popolnem Oilvison od inaterijalne zu-naujesti, tako da mornjo nasi; dasevno jiior-e p'isto ono-nioei, ako nase truplo no dobi dosti zunanje zitno bra-no. Kdcr jc bogatstvo, tain je tudi dusev'na moe, in sine so trditi. da s»* dull in niaterija pruv vjcimita in prvi brezi druzega. in drugi brezi prvega nV more ob-rtati. Tttfc materijalizom, kakorsnoga nam pisattdj v ipj knjiziei popisujp, je pa tudi poindsn in zelo koristi. Oii znhteva od eloveka d e 1 a 1 n o s t i in z m o r n o s ti in kakor ranoeelnik vi»s gnoj iz ran odpravlja, bas tako pogublja materijalizcm vsaecga. ki nij do!al»>n i varfmi. |{*»« jf% da toinii pritisku drugi laktor na.spr(»tnjo i to ,j»? Ijuliozen do bli/.ujVga, ki uei, da j»i bolJM dujati, no-go jiMnati. a kolikor vvft s«» kodo trndi in kolikor voe mu je d»do priljiibijeno, toliko manjt« bodo od nohe na .stran dajal. da bi s tt*m lenobo druziii podpcral in nc hot«'« pridr- do sklcpa, da dajanjV bn*/, VNiiki* od.skoduino ¦ j<; —ncumno.st. fn nikd»-r nij urn to nacelo boljsih zastop-0 i.:!*ov, nogo na Angb-zkeni. Anglez jej proti rovpzu i» siromaku par najbolje iicusmiljiMi, kajti on pravi : Ako st revez, to je tvoja krivda. zakaj si len, zakaj no delas? Indobri nasl^dki te iilosotijo s« no dado ovrcvi. Anglez je ikdaion in trezen : ol) ncdeljah zapravijo pri druzih narodib drdalci navadno zasluz^k vspgi prcjsnega tedna po gosiilnab. na Anglozkeni so p;« i'sii dan v-se gostiinp. zaprt»». in zgoij lo taki uwdbi se iuia Angle-ska res svoj proi'vct zabvaliti. A ioiina tudi slabo stran, ki.jti nikder nij tacpga ubostvu, kakor j«j. bas na An-gicskeni. Xeizniprno ^tuvilo druzbin .s'-auuj^ v vclikih prostorih, in koliko jih je brez stanovanja! Sy vi"; da to nij samo tarn, npgo tudi dmgod in posohno ondi kd**r je obrtnijstvo v cvetu. h t»-ga bi iebko kedo sklcpa]. bog v«\ kuko jp inatprijsdizeni ti«varcn. a trp.ba je povsotl /. I a t •• s re d rij ¦• p «»t i iskati: kakor jh fiiostrau-ska idKiHotii'im tv/nja innogo zlo provzrorilo, bas tako jo oni inati-rijaiizont. ki z a n »* in a rj v »• < tl us e v u i r a z-v o j, pogubijiv in tarn na>ta!K* ii;ijhiijsi s p b i c u o s t.
lloim 2* m* 1 :¦* * (Obraz  iz narave).
Ko ozeleni tamo v dolu travoik, kako veselo se pase naSe oko po njpgovi krasni barvi! Kako vese-l> nam bije srcer ko zagledamo po dolgi zimi vso nara-^ * zeleno. katera je poct?ala nekaj masecev pod gorko od Jo ter se sadaj tern lepLe vzbu.lila. Povsodi, ku-mor se obrnerao, povsodi se nam smehlja nasproti zelena barva, katera prina§a nasemu sreu upanje, da bo-demo se kaj sreenega doLiveIi. Zelen i barva jo, ki nas potolazi ter sprijazni z naravo. Ona ima na cloveSko sree jako velik upliv, kakorsnega morda nobena druga barva ne. A lalibog, da nas jeseni zapasti skoraj pri vseh nalih rastlinah, ee jib izvzamemo le malo ste-vilo. Fn mej to Steviliee pristevamo na§ pravi zeleni rotmarin   (fiosmarinus offieionalis.)
Keilo ne pozua te ponizme rastline v pohlevni, pri-prosti obieki? Ked6 nij §e obCudoval njene lepe zele-no barve in kedo je nij §e z veseljem vonjal? Gotovo, da vsakedo izmej Cestitih ditateljev, kajti nahaja se skoraj v vsakem vrtKi. Tamo pod ostarelim sivim zidom pod oknom domaSega dekleta ima rozmarin svoj odmerjem kraj: tamo poganja vsako leto lepse, dokler ga ne osmodi slana. Tamo ga goji mlado de-kle, ga zaliva,. in na zimo §e eelo se slamo pokrije, da bi prihodnjo pomlad zmerom bolje sirii ter razpoSiljal svoj duh v njeno sobico. Zalibog, da ga ve6krat zas-^oiy pokrije, kajti y nasi slov. Sibirji mu pride  raraz
Vsak elovek ima poklie in svrho, da je in da zivi in ker je zivvnJQ brez imetja nemogote, moramo reei, <la koneeni naiiipn vsacega (loveka jo, .si toliko premozenja prwvoji ti, kar mu za Imrmoiupuo, samostojuo zivenje zadostuje, ali kratkeje povedauo: elovuk mora imeti k v o j o 1 a st -n o g o s p o d a r 81 v o da, si za dalji razvoj se dm-go priskrbi. L'osamesni filovek ji pa nepopolna star. Mi ga vidimo, kako si od dno do due vet skusenj pri-dobi in tudi vpp blaga pod svoje varstvo spravi, a po-BiuiMHiii elovek takoj unirje, in I njim pognbe so za bodoei svel — no popoluoin sieer, a vsajdeloma—• vsi njegovi duseviii pridobitki in zgubilo bi so gotovo tudi njegovo gmouio premozenje, ako bi si ga drugi ne pri-lastili. Tudi to ue izda voliko, ker njegovi potomei so druziii mislij, nazorov: splolt je s torn islovokom, fie no vse, na stij  doloma izgubljeno.
Olovoku je vrojuno, da is6e druzbo, in prva njego-va druzba jo zona in oba skupaj sta u/.o popolnojsn osolia. kakor posamezui. In tako druzbe so daljn iiru-zina, nbi'iiia, dizava, drufftvo. To m todaj obliko, v katorili so l.judje k koj popolnejsoinu zdru*>-ujejo. In potri'lm taoih zdruzeiij i sicor gospodarstvoni It dru-stov kaze so posobuo pri ljudeh srodnjoga stann, kajti tukaj je nevarnost, da vse njili premozenje veliki kapital pofcro.
Po takib splosnili opazkah. in ko jo uSse pot po-kazal, kako bi s<* dalo soeijalnemu prafeati|u pomugati* preido gospod pisat(dj k socijalni organizaciji na iztoku, pri Slovonili in posobno pri Rusib.
Na ituskem, pravi, imajo isto srenje in isti roko-deloi skupno delo. Ako morajo kako delo izvrslti, te-diij pokliupjo mej seboj zdruzene zidarjo, mizarje in delijo si po tern plaeilo mej seboj primerno delu. Oni nijmaje, kakor na zahodn, posredovalne osobe, ki (Ujo sprejmo, potem za mali denar dnarje dobi in ves podvzetni dobieuk za so shrani. Taka prikazen je tudi pri ruskih kmetih.
Ne posamesni kmet, ampak srenja je posestnioa zomljo, srenjeani dobe na nekaj let nekatere dole, po tepj bodo ti deli zopet razdeljeni in o prasanji, ali je ta uaprava dobia ali no, ali bi ne bilo bolje. da bi t«*m preje ta j)osi'stva Jastnina postala posamesnili. se vedno se zivo razgovarjajo.
Mislimo si pa ta zemljisea raz.ltdjena in da so lastnina pnsamesnega ruskega kmeta. lako  da je lebko
zapravi in kaj bi se loliko po torn zgodilo ? AngloSko na j nam bode v vzgled. U*o, Adam Smih toStil jo, da se jo na Angleskem stovilo poseetnikov v 80 ietili od dvo sto lisoe na tridoset tisofi znizalo. Pri onacih uzrokib onaki ueinki. Tndi na fiuskom bodo se obrtnost i kupeije razvila, in tudi lam so bodo voliki kapitali samo v roko uokaterib zbirali. In fa je tak kapital na Angletan srodnji stan iigonobil, tedaj bode tudi irnol pri Hlovaiiih moo, kinotu vso vzoti, kar si bogatin ^oli, imel bode tudi moo iz svobodnoga, samoobhwtnoga kmeta in rlolalca napraviti agnirionoga roba in tako zrno, fir-oo in nnjboljsi tomolj vsoga naroda - kmotski stan—po-polneni oslrupiti.        -.-...^^          (Konoo prib.)
premnogo krat do zivega. Oe bi so moreda kaj tako-ga prigodilo, ima ga se posebej presajenega v velikem prevezanem lonei, da ii;' bi bilaspomladi popolnoma bre-zi njega; kajti dekle. katera nij in a rozmarina, nij pravo dekle, ono ne goji gisto ljubezni.
Kedar ga jeseni presaja, ne ve ge, kako ji bode hvalezen, kake sladke upe ji bode budil. - Mrt-valki prt pokrije trudno naravo in dekle prede v dru^bi se staro materjo v tihem hramn. Zvunaj bri-je voter in od mraza vse poka in pojema, a v sobici je gorko. Da, gorko je, a v njenomsrcije §e gorkeje. Ko bi le on vedei, kako gori ona zanj. misli si ona ter gle-da na belo ode jo skozi okno. Na vrtu so .sibi sadno drovje pod tezkini jarmon in stofie. Ona skoraj razume la stok in tiha ialost se ji vleze na drobno srfiieo. Se zmerom gleda skozi okno in mihvje lepa «lrevesa; oko jej leta od rastline do rastline, in ko se upogne malo y stran, da bi videla v drugi konee vrta, tedaj, aj tedaj ji je na potu *ta zeleni roimarin, stojed v lonci na oknu. "tTze hoee ustati ter oditi k oknu, da bi imela prosteji razgled; a nekaj jo podrfci nazaj. Zmerom ie goni da-Ije kolovrat in drobna nit ji teee izpod prstov, a oko se zmerom poeiva na rozmarinu, tern zelenem roLmari-nu. Ta mala rastlina jo je ustavila, da ne bi gledala joka in ialosti narave. Globoito tam doli v srci ji je sedaj nekam tako inirno. Dolgo 5e gleda roimarin, pi-:je iz njpga sladak up,- da bode vsaj vendar o pustu kaj.- nkako lep je rozmarin! Ko bi ga ne bda presa-Idila, gotovo bi pomrl," meni dekle po dolgera molku proti stari materi. „ Saj res!" odvrne ta, kr'sejepro-budila iz spominov in oko pdvzdigmta, proti zeleni rastlinl.    «Tega raora§  lepo  gojiti, da $a bode
Dopisi.
v Qorioi, U, avgusta, (kv dop.) Nafi detain! »bor ima lotos predzudnjo sesijo, So enkrat so snldo drMgo loto, in 1870 bodo spomladi nove volltve. dr» lie nastopl kak noprifiakovan dogodek, katori ga raztane, kakor m je leta 1870 zgodilo. Vsizboii dezelnl ali drzavni imnjo svojo postavno redno dobo za zborovanje, ki traja po 8, o tudi 6 let, in potent se ponovijo, kar je kaj koristno in noobbodno potrebno, da Ijudstvo razsodi. ali j» «^ dovoljno so svojimi posianci 'in z vlado all ne, in saj da poSljo nove, Sile mofei v nje, 6e vidi, da so se stare utrudile. Ve^kratne volitve so tudi v torn obziru do-bre, ker ozivljajo vso Ijudstvo, in ga obvarujejo politic ne zaspanosti. Nam Avstrijancem ne preti taka navar-nost zarad preredkih volitev, ker imamo voliti V obfiine, deLelne zbore, zraven imamo se druge zastopa in mno-go privatnib drufitev. Kolikokrat smo u^e volili od leta 1861 naprej I Vsakako so prav te vefikratne volitve vzbudile avstrijske narode in so hasnile zlasti riftm Sib-vencem, ki smo poproj le zivotarili. PoSasi smo se po-vzdiglili iz poliliene otrpnenosti in nevkretnosti do krep-ke zivahnosti, zeleti bi bilo le, da dospemo v kratkom tudi do politiune preridnosti in zrelosti. Nad^jati se je. da pridemo tudi do tega, kajti v narodu se kulia in vsakdanjo skusnje ga soasoma vendar zmodrijo, da pravo moze izvoli. Prod nektoriini leti se so volibi tu pa tain na vpraSanje, za koga bodo glasovali, nekaj trenut-kov prod volitvijo odgovarjali: Ne vomo go, Xupan pre-cej pride, in nam uze pove, koga da imamo voliti. No,
precojSen grin. Ko bodem konoala, tedaj pa mi bodeS ti spiela veneo iz tega le rozmarina ter ga poloLila v rakev z manoj! Dobro, da svi ga presadili, oni v vrtu je zvenel! " odgovori shira rnati in gleda z polu mer-tvim ocesom na okno na rastlino. Nit se ji utrga, in ona uslavi kolovrat pri zadnjih besedah terse strese. — Kaj te je vznemirilo, stara zena, da si se stresla? Da, gotovo si si mislila, roimarin v vrtu je zvenel, zvenela bodem tudi jaz: utrgala se je vrhu tega fie iz prediva nit, todii meni se bode utrgala nit fcivenja, kakor hHro se uripodiprvanesrojla. . . Kaj se ti pa zopet vedri lice in .jkaj so ti ne trese vec telo? Da, sedaj vem, roimarin, na katerem tvoje oko se zmerom miruje, ti je vdihnil upanje, da bodes Se zivela; ta mala rastlina i-ma torej tako mofi v sebi, da naenkrat spremeni tvoj Sut. Tako si stara, in vendar nijsi se sita zivenja! Pa ziveti je tako lepo, mi odgovarjaS. . . Solza, oj tisfca debela' solza, ki ti tefce po lici, je solza upanja, kaj ne? Koimarin torej, od katerega hoce§, da bi s taboj v grobu trohnol, ta rozmarin ti je zopet razvedri! temno oko. Ti upaS. da bodeta 3e oba zivela nekoliko zim. On ti je vzbudilv tvojem srci zeljo po ziyenji, morda po grenkem! . . Le upaj, ni^esar se ne boj! Saj 61o-vek nijma dnizoga, nogo up, in gorje mu, ako §e tegn no.                                                           .
Roimarin pa nam tu badi samo upanja, nogo on jo tndi rastlina ljubezni. Kedar se poslovi mladenio od ljubioe, ne pozabi vzeti izpod okna vejico zelenega roi-inarina ter jo lepo hraniti, da ne bi prehitro zvenela. ; Kedar jo objame, tedaj sopeoe kakor skrivnostni: vetei*; iz njegov'ih ust: Ti si roiica cvetoca, tisi zelenroimanu."-Rozmarin pa se veseti tam doli pod, oknom,  da nrb
zdaj se je vendar na bo]jsV obrnilo, in vohici saj v veh- | kera IteWu sarin premisljavajo, kaj irnajo stonti.in   se po tem po lastnem preprtfanji pridriizijo   tej ah drugi •nfrftUKi                                                                                                       I
Najbolj izurjeni so <3ehi, ki imajo volitve vsako le-to in zdaj ee!6 po dvakrat, to je v dezelni in drzavm zbor. Cuditi se je, da se ne ntrndijo, kar dokazuje njih izvanredno stalnost in domoljnbje. Volitve so jim vesefoe, podobni so v tem obziru Amerikaneem, katerim je vo-lilrii dan drzavni praznik, in Svicarjem, koji pripe\|ejo na volisce tudi Bene in svoje fantiSe, da se jim zpdaj vcepi vaznost volitve, ta dan dobivajo otroei todi ko- | la5e in druga darila,kakor pri naspri birmi'. To je nam s nij davno povodal neki Svajcar, ki je sem pnseliz kan-tonn GraubOnden.
Pa ptistimo volitve in vrnirao se k nascmu de-zelnerau zboru, kateri bi irael zdaj skupaj biti, pa nij, ker nyma mu pripravljenega gradiva za delovanje, kakor smo uze zadnjic omenili. — Zdaj ima postavodajen odsek vsak dan sejo, da se posveiuje o vladnem pred-logu zarad zemljiScnih knjig.-Ta predlog, kateri nij se prevoctfen v oba dezelna jezika, je menda podoben vsem drugim enakim postavam za druge kronovine, iz eesar se vidi, da vlada tndi v takih materijalnih zadevah ho-5e eentralizovati.—V predlogu je, kakor se sli&i, marsi-katera doloeba, ki nij za na§o dezelo praktifcua, ker pre-okonia in predraga: za naSo dezelo je bil g. svetova-lee in Lai. odbornik Gorjnp izdelal kaj praktieno in razumljivo postavo o zemljilcnih knjigah. G. Gorjup je svoje delo naslanjal na mnogoletne svoje izfcu§nje in na popolno poznanje razmer na Goriskem; uobeden ve<\ nogo on ne pozna tabularne zadeve v nasi dezeli.-—Nas del. zbor je tedaj njegovo delo predlozi' ministerstva: pa ono se na vse to nij oziralo in nam poslje eez dol-go let popolnoma novo sablousko postavo.— V obee in | v glavnih potezah tudi ta naert nij slab, le nekatere ; manjSe prenaredbe bi bile zcleti, ko bi jih ministerstvo dovolilo. Oe pa ne, menijo nasi poslanei, da je boljse sprejeti tndi postavo, kakorSna jo, samo da so en- j krat zaune, kajti kar sa bo v prakticni vpeljavi postave j nemogoce ali nekoristno pokazalo, morala bo vlada pri-voliti,  da so kosneje gpremcni in popravi.                     |
Boljye je na vsak natfn, da imamo enkrat postavo, po kateri smo uze toliko let zivo hrepeneli, ee tudi nij popolnoma nam primerna, kakor pa da se So nekatere lota praskamo z ministerstvom, katero si je na svojo zastavo zapisalo preziranje dezolnih pravie in ponemce-valno centralizaeija. Sicer pa je mogoce, da se uze odsek, z ministerstvom po najkraGem potn dogovon o ne-katerih spremembah in to po nalasfc za to postavo ime-novanem viadnem konussarjt, Hpci<vaijskein svetovaicu g. Defaeis-n. Kesneje bomo meritorieno o postavi govo-rili, denes zadostuje. Y oeigled sedanji via li in strasne-mn polo^aju, v kateremsenahajajovsi poslanei nenem-Skih narodov, v oeigled zasmehvalni brezobzirnosti, s ka-tero vlada zanikuje vsako se tako postavno tirjatev na-sega dezelnega zbora, nij euda, da so skoro vsi poslanei v goriskem zboru straino nejevoljni skoro do aoatije. —Vendar pa naj ne nehajo svofega glasa povzdigovati in vedno protestovati profci nepostavnosti; 6e nze koristiti ne morejo; naj pa svetu pokazejo, da stoje zvesti na braniko in da ne pripozmjo krivice, ampak jo hoeejo postavno odstraniti pri prvi podajofii se priliki.—Ko to piSemo, menimo posebno protestor proti ponemcevanju nafiih srednjib Sol in pa rnnogih peticij za narodne sole, posebno pa one, katero je dez. zbor lansko leto od-
merja njo z njim samim in tem bolje razsirja svoj dah tija gori pod nebo, obsejano z svitliini luciearni. Veseli me, da more poslusati Ijubezeuske besede in sanje. — In kedar pride toiiko zazeleni 6as, da jo polje pred svoti oltar, tedaj jo tudi vse v rozmarinu. Ona dva sta kar oblozena znjim: svatovi ga irnajo za klobukom zraven drugih evetic, godee na pisealn ali za uhora. Koder bodijo, povsod jih spremlja aromaticen dull rozmarinov.
Toda, kedar zapusti neposteni zapeljivec dekle. katero goji rozmarinov grm, tedaj zaene rastlina veneti in zdi se, da umeje deklieo, katen tozi v globokoeutwi narodni pesni svoje j.;.je. Bozmarin zaluje z'njo, ker se boji, da ga ne poaese v-Ippih crnih laseh prod bozji o)^ar, nego v grob. Sedaj ga ona ne zallva vec z vodo, nego z grenkimi solzami, dokler popolnoma ne zvene ^njo, doklerje ne spremlja v tibi, temni grob.
Ketlar kedo umrje, tedaj mora rozmarin opravljati sluzbo. Z njim opletajo mrtveca ter ga Skrope. Kedar vrze ma§nik lopato zemlje v grob, za6no metati pa rozmarinove vejice tako dolgo, da pokrije rakev, Sade ga tudi na grobove. In ko se vcasih prigodi. da se nabajajo tu pa tarn po grobeh rozmarinovi grmi, pravi Ijudstvo, da so vzrasli globoko iz zemlje, iz teranega prostora, kamor se aekedaj polozili nedolzno dete. ople-teno z rozmarinovimi vejieami. To je poslalo eno voji-co zemlji na povrsje, da bi pogledala, ^e je tu se kaj lepo. Xer pa veekrat vsahne, baje, je hotela zopet tija, od koder jo je dete poslalo, v sveta nebesa, ker nij moglavg!edati hufobij sveta.
Carobno gla^&fie se ime rozmarin pretrese vsakemu , sree, kedar je sli§i. Kako se je rozmarin prikupii pri yseb narodm, se izpozna naj bolje iz pesnij. Na tisoee^ ^..Msoce globoko^utecih liri^nih pesnijpojo narodi njemu n%pest. In mi mu tudi iz vsega srea voSeimo: Le rasti. mti  rozmarin!          ____
poslal na Dnnaj.—Kak odgovor je dala  vlada na pra- j vieno zabtevanje *?   Odstranila je nas   aittonomni  dez. j golski svet in osnovala je mestjansko solo za   zenske z j nemskim uSnim jeaikom. Par Nemuev na   Primorskem bode imelo kakih 1 srednjih Sol; Italijani samo 2 mmi Slovenei—ogrorana ve&na prebivalstva—pa eisto nobe- | ne. To je tedaj  njnstitia regnorum  fnndampntnra*, ka- | kor si jo ustavoverei mislijo..—Mi tirej prieaknjemo  od I dezelnega zbora,  da   bode   siovesno   protestoval proti ) novim solskim naredbam, posebno pa proti tenia, da mi-nisterstvo meni nic tebi ni6 kar Sez noe dez. antouomne organe odstranjuje ali oreiistroja.
Od nasih slovenskfli poslaneev pa se posebaj priea-knjemo, da vlado interpellnjejo glede porotnih sodnij in da zahtevajo za slovensko ogromno vecino prebivalstva slovenske porotne sodnfe.—Drnge v»zne reci Iwdo tez-ko imeli priRko obraviiivati goriski dez. poslanei, k ve-cemu ce zopet kedo sproii lanski predlog g. Ooljaka, da se v nasem dez. odboni kaj prenarerti. da bode delo in vse dezelno oskrbnijstvo kaj bolje od rok slo. — To vse dezolnim poslancem na srre govorimo in jih prosimo v imenu Ijmlstva, da se po vsej sili bruniju preil popolno apatijo in tako vladi pripoznajo, da jiJi .\f navf-lnv;ila t»>r vgnala v kozji rog vso oppozieijo.
Iz Ren6 18. St. 33 nGks-a4 je priobrita •topis iz Rene, v kojeni napada ren.sk^i zupana in ob(>in?»ki za-stop sploh. Ker vein, da dopinnik teg*i fakinskega dopisa nij nolxm drugi kakor nas nezmotljivi Mirk.i Villus, vulgo renska b.iba-uli zaba. naj mi \>>* do vol j eno. da naznanim svotu, kako na§ mogoeni jezuit svojo strast pase, mesto da bi „pobozne dusiee" v krotkosti vadil.
Omenjeni dopis spodbtija renSke kineto in vrle zi-darje, ivy v prihodnje ne volijo vec takili zupanov, koji zupanijo eno leto za obfino, dve leti pa zase; dalje kveka'ta regnlja: wposebno ne voltte odvisniU kivinar-jevu ! Gospoii kaplan, povejte mi, zakaj in komti so krt-marji odvisni? Seve da Vara nij po volji, da bi bil kif-mar za zupana, ker pri kremarji se ne pijo bn^plaeno: Vam bi bilo bolj po volji, da bi bil za zupana kateri drugi, koji da polieek vina in nij trefca v zap z roko. To vam je po volji, kaj no ? Pisali ste ttnlir da bi bilo treba na renskem trgu vodnjak napraviti. Se ve da bi do-bro bilo, da bi si vi vase vroce fielo z hialno vodo hladi-li, kedar ga policok prevec popijote—-na „skrok.u t'a saj je, kedar nie ne stano. Tudi kaplauija vam je v t;t-kih treutitkih premajhna. Mislirn, za vuse mogoene iantazije vam tuii za 45 p.>lonikov tursice, katero vam nbogi kmetje podarijo—nie mar nij; za to majhno ree se vam no zdi se vredno zahvaliti. A to se vse nie nij, nekaj druzega je, kar vam je dalo povod, da mtme v „Qltiauu napadito in Avekate, kakor zelena /aba, kedar slisi dez. Vein, da vas v srei grize, ker vam nijsem hotel p. 1. potrditi prosnje, katero ste pisali na titkajSuo zupanstvo, da bi van dovolili tirjati po 4 g>)ll. za vu-dro vina od tistili kmetov, ki vam vina nipo raoglida-ti, kor vam .jjsrao dovolili kakor 2. gold, kar je ze stara navada, naj si bo eena od vina kakorsna koii hove: zaradi tega tedaj napa-li na mojo osebo.
Gospod kaplan! jaz bi  vam svetoval,   rajr   kakor ) mene in druge postene Ijudi po   casnikih   n-.tpadati, da j Vase duhorske opravko v eerkvi in zuna{ zvesto oprav-Xjato, da dajete lep vzgled in ne so  prepirate z g. znpni-kom, enkrat v  eerkvi   in 14. t. m. pa v hisi   g. zup-nika, da vas je moral z silo iz hiso pehati,  ker ste tako j kvekali, da so vse vaso vrtniee   (babe)   posltisat liitele, zakaj se zupnik in kaplan prepirata, in   da od   tistega dnu v:iJi«jo renske babe-tupi po nemski preklinjati. Kaj je to lepo? se pravi to ljudi na pravo pot voditi?  Po-tem naj mi so kdo reco, da niso farji uzrok,   da   vera pesa.   V: .   so  ne   zdi zadosti,    da   po easnikih   ljudi napadate, '/;vv;eli ste tudi v eerkvi na priznici   prav  po jozuitsko ljudi obirati in nekatore osobo z vasim ivglja-joc-m giasom napadati.
Svetujem pa Vam, da za naprej to opustit<», ako nocete da s«im VamS^ kaj lepsega in boljega tie pripeti. To v opomin!________  J. Pah or, zupan.*)
Iz Sela 16. avgusta ((zv. dop.) Ked> bi si bil mi-slil, da moj prvi dopis iz crniske zupanije, v katerem Sem nektere misli napredka izrazil, da bode toliko na-sprotja imel. Pa saj je uze navadno, de vsaka se tako blagodejna misol ali pot'etje avose, uasprotnike ima;zi tega delj ne morem mojega nasprotnika kar obso liti, to tem manje, ker sem preprican, da mi nij iz lastnega nagiba boja napovedal, ampak nekdo drugi gii v t> sili; da jo terau tako, nam prica on sam. ker se je /. opra-viceno zeljo glede razdeiitve pasnikov vsoh selskih po-sestnikov razen svetovalea Muzin.i popolnama ujemal. Malo poznej ko je stvar z nasimi svetovalei vrod zaspa-la, spodbujal sem jih k izvrSibi oinenjeue .idejo, na kar so mi odgovorili: da jim po nikakem noea tega dovoliti, da tega dezelna postava ne dopusia, da dez. zbor bi tak sklep zavrgel i. t. d. Uprasal bi g. zupana, zakaj pa nij zavrgel sklepa uze veekrat v mojih poslanieah oinenjenih obein in skoro eelega Krasa. Pravi uzrok tiei menda kde drugod.
Obzalovati pa moram nase zastopnike, da se tako dajo voditi od enega samega eloveka, naj ne mislijo, da sme kedo z nasim promozenjen po svoji volji gospo-i dariti; Se on zabrede, mari bodo vsi zanjim? Sle.lnjie naj oraenjam Se, da vso neslane psovk* in nasluvi se moji  osobi  no  prilegajo.
* Zs ta dopis nredtijtftvo no sptejmo odgovornr>sti. I                                                                                                           UBED,
Moj prijatelj je posten libaralee, kakor posteu klerikalec, pa vendar moramo mi kmetje le pri liberalcili takih lepi'h veselie uzivati, kakor zadnjifi pri Rebku, kder je bil dull svobode in naravnega radovanja.— Lep:i veseliea nij privabila samo liberalee,ampak tu.li celi trop klerikalcev sem tarn zapazil in prav dobro so se imeli v druzbi liberaleev. Le tako naprej, se uze zedinimo, prava moia obveljati.
Kmet.
Iz Vipave 24. avg. 1874. (Izv. dop.) Nas g. dekan Ga-brijan nam v Novieah priporoea za prihodnjega <\eM-nega poslanea uekega gos. Lavreneie-a, -Narorl4 pan-am nav«eln svojega list-.i nasrMuje g. Antona Piosaar-jtt   iz Ornegavrha. —
0 sposobnosti prvega ne morcmo govoriti, g. dekan mora uze vedeti, da je bistra glava in tak tnoz, kakorAnega si on sain at-sli. — (\i bi torej g. dekan imel voliti aw-rfe enega poslanea, po tem mu radi verujemo, da boljsi'ga, bolj postrezljivega in njemu mlauega nij mosel'stakniti. A volikn morajo paziti na obeno ko-rist, oni se uq smjjo ukljanjati inierosNOin posam'zuili osol» ail posiinieznega stanu. — Mi obcinarji mor.uun -•jospode" plai-evati in jih [)latMii»'m > za to, da oprav-Ijajo svojo sluzbo, p> nikikem pi zi to, dt uis bodo kouian.iirali in siwr t'iko komandirali, kakor je basiji-vo edino le njihovinij interessom. •— Zatorej pa s^ ho-roino sjnni posvetovati gl»-,le nasih poslaneev in tak> kandilatc postavljati, ki so ne sarin metenjahio, ampak tudi dusevno noo Ivisni, in ki se iipojo krivieo o* tro v oko pogledati, naj pride od koder hore. —
Glede druzega kandidata mi nicer noeomo na-sprotovati, ker bi radi zcljam Idrlj<'anov| ustregli. Mi smo prepri&ini, da gosp. I'lesnar bi dobro zastopal na-s^ intfresse, ven lar pa ne t dim >, da bi so s postav-Ijenjom kanlidata pranagbli. —• Na Vipavskrtm imamo tudi tnoSii. ki bi bil prav zuio/.en z.tstopati nas v dez. zboru, mi zatorej obrafamo pozornost volilcev na Pr.in-«'-'-ta KalMr-a iz S.»mvida. — On je posten rodoljub, ki se uze mnogd l^t tudi za blagor domovine in to prav brez vsega hrnpa; on je zveden v p djudolj.stvu in j)r-vi, ki jo 7.»cel vvazati mnuo vinorejo: on jo tudi do-sti pripomogel, da smo dobili vinorejsko Solo in uziva kot nd cenilne koinissije nase polno zaupanje. — Kot eden najizobrazenih vsoh rnoz na Vipavskem in elovek ki neglede ha strauko v prvi vrsti z Viisi-ljeai del»i|e le za povzdigo naso dezele, bi bil pat** pokliean nas zisr.o-pati v dez. zboru. —
Mi ne reeemo, da prav g. Kaleic mora biti in tudi ne vorao, ee bi g. K. prerzel, to jr» le zjlja n-ikate-rih volilcev na Vipavskem in kot tiko jo denes pri-javljamo. Ker pa je potrebno, da size.liuimo v os^bi, bi mi nasvetovali, da bi se idrijski in vipavski voliiei prav prijazno dogovorili, na shodu naj se nasvetujejo kandidatje in za katerega se pokazu veeina, ta naj bode nas poslanee.
Volilni mozje so poprejsnji, naj jih kedo natanj-eno pozve in jih pov.ibi k shodu v Vipavo.
Tako postopanje je ustavno, korektno in zabrani rfizkropljenje glasov ter o>.e volitve in druge neprilik«.—• Vsi neodvisni in mo/.ki voliiei bodo radi prisli k tako vaznemu posvotovanji in zatorej so enkrat pov.larjamo sbo I volilcev.
Trijp voliiei vipavske doline.
V Ljubljane 15. avgusta. (Izv. dop.; (S t o I n i   k a-p 1 a n— m ox n e s 1 a n.)
Ljubljan-dti farovski list (in za njim tudi duuajski nVaterland-) j«< za Inje dui veekrat govoril o prein»m-bah, katere se bodo baje ta mes.H* vrsile pri glavnem urednistvu »Slo ve n a keg a Xaroda." Ta zaniini-va noviea je bila tako izvrstno izmisljt»na in tako po/.i-tivno porocana. da jo je res mtrsikedo verjpl. A kedor je vedel, ad kod jo prisla na btdi dun in kedo jo jo bozjemu svetu pripovedoval, ta je tudi takoj znal, ko-liko je ura bila. Oca jej je mozfki je napol Ribiiicau, na pol Ko&var, obleksi cni) kuto odloz.il vso pleme-nite ter si prljranil vsii dvomljivo lobre lastnosti, katere imajo prebivalei ribai.;ko-kiejvske doline. wSploh giv o tem kaplanu p> vsohboljsih bisah njegove fare taka sodba, dajormoz neslan u(kakor pravi Preiiren ); zaprt ma je torej vbod v vse aristokraticne in veljavnejso la-miltje. Pa tudi priprosto mescanstvo in pobozno ku-halnttarstvo kar visto nie ne in ira vee zanj. Ker tedaj nij imel upanja. da bi mu bil kak platrun „ kramir :* kanonikat kupil(kar smo v t":ulni Ljubljani uze dozive-li). ali da bi bile sde koketn:>pob >/.ne dame skofa nrosit, ka naj ga v rude«!-j nogoviee oblecj (tuli o takih do-godbah nam pripoveduje ljubljanska kronika): zaCel se je nas neslan — stolni kaplan —aeiti pjluiune modrosti, ki se je prdS par leti od prvaske mize v ljubljanski eitalniei kar eedila, tako da je je bil vsak poln, kdor je o pravem easu dvakrat trikrat dobro za/jjal. In bo-gme, to je storil nas stolni kaplan! Bilje k^uilu grmeea trobenhi, ki je v dunajskem „ Vaterlanduu ra&glasala rim-skokatoliskoslovenskih politikov hvalo in slave. Pela je tako dobro, da sera se mocno Cudil, kako je to, da Blei-i weiss takrat, ko je v svojih „Xovicah" namalal tistoga slove^ega angeljca, da je dunajskemu ministerstvn tro-bil, ka so kranjski Slovenei zopet pri volitvah zmagalis nij rtijsi nasega stclnega kaplana z njegovo troborito v nXovieah" kontrofiral, posebno ker nij nie n^anj okfo-| glo-in rad«jeeliLen nego so riabeski angleljei okro^ Mari-
8
jinega trona na Srnarni gori ali v kateri koli si bodi roraarski cerkri. Samo enkrat je nekaj hripav glas do* bila. Sodnik tfncek jej jo ni'kaj lukenj zamaSil, da }e pre? neprijetno piskala.
Xaravno. da je bil ta "moz neslan" kakor nalase ustvarjen za j-lavnega urednika novemu farovSkemu listu. Pridejali so mu so hudomusnega oeanea Jar ana, ki je moral strogo paziti, da sta se vnovem listu cerkov in bog Tselej z veliko crko pisala;; irnel je poleg tega tudi dolznost pustreliti vse giamatikalne kozle, ki so se po kaplanovih rokopisih pasli, kakor je ta krvolocni po-sol svoje dni kot bogoslovec tudi pri Bleiwelssovih ma-noskriptih opravljal. Drug svet moL je kakor sionski straznik na prezi stal, da noben ljubljansk profesor nij nikoli nobene neutnne ali paraetne bleknil. ki bi bila stolnemu kaplanu skrita ostala.
Zdaj pa na§ kaplan nij hil samo „moz neslair, ampak tudi moz na konji Za<v-el jesvojvrli posel. ^Cain m n i a re amlacter, semper a 1 i q u i d hae-r ebi t!—" to je bila nlegova parola, zdaj ocita, zdaj skrita, kakor je kazalo, po polnem ognil se je pa nikoli nij. Kakor rud<>ea nit se vlece po vsetn farovSkem listu, po Tseh njegovih spisili, tako da se lehko trdi, ka nasega kaplana v perfiduih denuneijacijah in v nesram-nem sumniconji noben jezuit ne prekosi. Zdaj se je use-<!d na to. zdaj nn ono osbo tor jo jezdaril in jezdilial, dokler se nij upeljal. 8 posebno tenkim nosom je iskai ..Narodovih" sodelavcev, a ker ta Xa-pnl-koL.evar slo-venskega jezikn, posobno raznih slovenskih pisateljev in lijth stila ne pozua, kilo se mu bode i-udil, i\$ je n. pr. enkrat neki ciklus „Xarodovih" feljtonov, katerega jo vsak v slovenski pisavi nekoliko izvedeu elovek lehko videl, da so ga morali trije razltfni pisatelj spi-sati, med temi „Slov. Xaroda" urednik sem, kakor gla-vo sta vim, s posebno odloznostjo eneinu — se ve da napciiemu — pisnteljn lastil ter krifatl: Anathema! Sploh se pri vsaki polemiki drzi pravila, da vpra-sa: „i} n i s ?•*-—a malokedaj: „Q u i d?-« Po tern se vr-ze na osobo, orrni jo. denuwira. os::.ini&i ter misli, da s tern uniei tudi stvar,, o kateri jo razgovor. la ker se mnogim ljudein nialoeastno zdi, da bi so * njim prepi-rali, mora o n vedno zadnjo in pravo iim To se ve! Posebno karakt^ristiena pa je na njeiu velika spret-nost, s katero iz kotnarjev slone dela: potem pa tudi za duhovnika ne preeastna, a njemu menda prirojena na-vada, da si veekrat kako debelo, ki njemu v prilog na bodi, kar na eelem i z m i s 1 i ter jo toliko cusa v svo-jem vrlem listu trdovmtno ponavlja, da jo na posled res sam menda verjame. Ko je enkrat tako na celem izmisljena noviea dobro zvarjena in pogreta—hajdo!—pa z njo v «Vuterland"!
Kamo etida, ce ima beseda „klunitiu v Ljubljani nek poseben pomen, in j« v piegovur zaisla. In tako rpoklunjenau je tudi v farovskem listu zadnje dni uze veckroi ponavljana zanimiva noviea, da bodo dali mla-dosloveuski voditelj 14. t.m. „strastnemu prenapetezu", sedanjemu glavnemu ureduiku "Siov-'iskega Naroda"— ^odpust na vekeu ter da dr. Razlag brezjdaeno prev-zame. urednistvo omenjenega lista,
Kako velikansk slon iz neznatnega komarja! G. J n r c i 6 je res prosii, da ga 14 dnij orlpuste za poct-tek. In kedor ve, da g. Jurcic raej 300. vodilnimi clanki. (kajti blizu toliko jih wSlov. Xarod v enom le-tu prinese) bajmanjo 90 % teh clankov sam spisati mora, kdor v«. da on vse rokopise. dostikratod slovenskih samoukov preslabo pisane, predno gredo v tiskar-ntco sain prerita, popravi, okrozi, dopolni; kdor ve, da mora *sn sam za -domaeV" in ^razne stvari- skr-beti in veekrat tudi dvakratno korekturo sam opra-vtti in vse to dan na dan: to se pu* ne bode cudil. te .>i ieli v I'-pem poletuem easu nekt»lik«» dnij oddahniti/ Zator«»j ga je vodstvo „N*arohi«» tiskarneu rado en me->ee od dela oprostilo. Ulavno ureluistvo je dr. Ifazlag ubljubil za ta Cms pr«ivzeti: podpiral bi ga pa ne bil rsteber goriske .Sotrt"—kakor je „Sloven3e* klunil, iiego kdor bi bil zmozen izmej njegovega znanja. Ko je bil rials stolni kaplan to ngodno novieo nekoliko iz-vedel, je svoje gibeue noge vvelikansk skok povzdignil. Sploh je liilo veliko veselje mej naSim popovstvom. Kajti poleg dr. Vosnjaka nij eloveka na vsem lepein Kranjskem, katerega bi nasi popje tako sovrazili kakor r. Jorciea, dobro vedoe, da on je pri >SIov. Xarodu" i nrecenljivi. delavna moe. In ti ljudje so bili tako lui'o political, da svojega veselja nijso znali, nijso mo-V!\ skriti! r Daniea- .Novice"1 in farovski list—vsi so v nepremisljeno poroeali. da zdaj bode „Slov. Xarod" svojo fcpisavo* spremenil. Ba, sli so celo da^je! Tisti znani platnenokramarski kanonik se je baje na nasega stolnega kaplana povelje zaeel celo okrog dr. Razlaga sukati, sraukati kakor Mefisto okolo Favsta, da bi ga v svojo mrezo zapredcl. Xamera je bila popom, ki mehkega dr. Kazlaga poznajo, „S!ov. Xarodu v kako nedosleduost pripraviti in potem osmesitiin uni-fiti. Nas stohii kaplan je pa spet zgrabil za tisto svojo veliko trobento ter je trobii po svojem listu in po „Vaterlanduu, da bodo dali g. Jurcieu odpust na veke" — XB! 0 tern je bil pa sam tako malo pre-pri5an, kakor jaz ali kdor si bodi drugi. Se ve, da tako srborito vedenje je moralo upravnemu odboru „Na-rodne tiskarne" oci odpreti. G. Jureicu so enoglasno preklicali uzedovoljen odpust. To je „odpnst na veke". Sicer nag stolni kaplan vse to prav dobro ve, a ker stvar nij n,jemu po godu, jo bode najmanje pol leta Le po svojo zavljal in „kluniK kajti to mu je uze pri-rojeno, da se jasne rosniee ogiba in tudi ko bi jo mo-
ral srefiati in vanjo butiti, bi raji Srez plot sko^il ali z glavo se v zid zaletel, samo dabi.se 5c njo iie seSel. Privo?:eimo mu to! Saj bi tak ne bilo do] go fiasatra-jalo.
Moz jo bil namrefi pozabil, da ve.s njegov list samo ob kosteh zivi, katere mu dobroduSni g. Juretc v „S!ov. Narodu" pred noge mece, da jih obira. Odpra-vite g. Jur6i6a od „81ov. Naroda". za boga, saj mora po tern farovSki list dusne lakote poginiti ali -pa z ri-bniskimi sme§nicami svoje predale polniti. Kako ne-spametno je tedaj, 6e se farovSki list poleg druzih du-hovitihvstvarij tudi nail Jurfiifievo plafio i/.podtika. Hu-dirja! He vi bi ga morali dobro plaeati, kerbreznjega bi niti ziveti ne mogli!
Kratki nauk iz mojega denasnjega dopisa pa je, da bi iarovSki list svoje ime najbolje pogodil, ko bi se „Kljunja6l{ imenoval. „Kaj je to, ime poveK—pra-vi PreSiren.                 ____
Iz l^jubljane, 25. avgusta. (Iz. dop.) („Rimski r o in ar."—V o 1 i t v e. — dr. C o s t a.-—
Sleparstvo prve vrsto ja uganjal neki 61ov«k v sve-tohlinshi obieki. Anton Petovar—tako se zove to clo-vece—,katerega so ljudje tudi „rimskega romarja,, ime-novali, jo oni spridenee, kateri jo znal zalostue pojme nusih kmetov v verskih receli tako nesramno zlorabiti, da jih je za vise od 2000 gld. osleparil, Minoli teden je bila obravnava zoper onega sleparja, kateri je predsedo-vnl svetovalec Tomsie. Anton Petovar, ki je 2<Het star, iz Dola domii, in kateri je poproj pri mnogih ljudeh na Brdu sluzil, tor priduo vsa znameuita bozja pota obisko-val, zadnji eas v Velesoveni in v Dobu eerkovnik bil, je sleparil ljudi v Laskem in v ribnt.ski okolici leta 1872 do spomladi 1873 se zvitim slenljenjem in pregovarjan-jem, da ima od papeza dovoljenje kloster zidati, da bodo tisti, kaleri bodo k zidanju ve» denarja darovali, v kloster sprejeti, katerega bode on takoj zacul zidati in kateri se bode ,.Murijiua hisa" imenoval, kdor bodo samo* stansko ziveli in za ves H* svojega zivenja priskrb-Ijeni. 8 takim hiiiavskim pregovorjanjem je premotil ve* liko lehkovernezev v in jim 2581 gl. izvabil, katero vsoto je deloma za svoje osebne potrebe, deloma za zidanje navadne hise v Gorjufiah poleg Doba porabil.
Toda to nij so vse. ,,Sveti Toneek', kateri se je tudi veckrat „zamakriil" iu v neraziunljivem jeziku z bogom in malerjo bozjo razgovarjal, se mora tudi za-rad tatvine zagovarjati, katero je na Skodo Janeza Lav-r:iia iz Jurjovice doprinesel. Ko staviiamre6 Lavsin in Petovar 23, maja 1873 iz Brda v Hkocijan sla in na neki travnik vlegla, kder je Lavsin zadre.nal. jo „sveti Tontiek,, zaeel 2ep v lajbolci Lavsinovom rezati in mu je listnico s zneskom 230 gl. vzel. Ali ko jo LivSin to zapazil, je odloCno denar od TonGka zahteval, kateri mu je listnico po nekolikim izgovarjanji pri nekem gr-inu pokazal, iz katere je pa 20 gl. manjkalo. Lavsinu so se oei odprls in je Toneka zentlarmariji ovadil. Tone-kovo hiso so prodali za okoli 550 gld., katere je Lav-sir) dobil, katerega jo bil Petovar uze poprej za 665 gl. goljufal. Vsi drugi revezi, delavke in dekle, ki so Tonc-ku'po 100, 200 do 380 gl. izroeile, bodo cakali, dokler „sveti TonCek," k a t er e ga j e s o d n i j a n a dve 1 e t i t e z k e j e e e o b , o d i 1 a, zopet na svitlo pride, da mu bodo se darovali, ce se kaj imajo,
V pcndeljek 24. avgusta se je vrsila volitev post ancavv dezelni zbor v Brezieah, kder je izvoljen nem-skutar Znider.sic (sam so pis}: Snidersehitseh) proti na* rodnemu kandidatu Lencku. Da so Slovenci tu pro-pali, je nekoliko kriva klerikalna zagrizenost, ki se je deloma volitve izdrfcevala deloma direkno za nemskutar ja glasovala, nekoliko pa tudi birokratje in broz zna-eajni odpadniki. Co se pomisli, da vlada v take kraje malokedaj posteuega narodnega uradnika temufr, le nem-skutarje in trde Xemce posilja, e:) si dalje pomisli, da nij nemSkutarjem nobeno sreilstvo preslabo, da bi javno mncnje kalili in nase pjstene moze ogrdili, si vsak elovek lehko mlsli, kako v<djavo ima taka volitev.— Gle-de na volitev v Ljubljani je bil shod narodnih volilcev ljubljanskega mesta v saboto 'I'L t. m. pri knterem je bilo skleneno. da se skliiie volilni shod prihodnjo nede-ljo. Vee o tej toeki prihodniu. — V Vipavi bole najbr-ie huda borba mej priver^enci Gabrijana, ki je svojo vlogo v dezelnem zboru tako neizrefceno n raiserab«l " igral, in narodno - liberalnim kandidatom, katerega bode gotovo svobodomiselna narodna stranka postavila. Xadejati se jo, da se bodo Vipavci hranno obnafiali in da bode zdrava pamet nad neumnostijo in lazjo zmaga-la.
Hrup je ucinil tukaj neki cianek duna,'sk«»ga lista „ Wiener - Kandelspresse ", kateri dolzi dr. Costo, da je s kapitalom banke r Slovenije u od 300.000 gl. skandalo-zno ravnal.                 -««--------«
Politicni pregled,
VeSina de^elskili nafelnikov je poklicana na Dunaj v pogovore z ministerstvom gled^ vladnih predlogov y deMnih zborih in Lleu> postopanja nasproti zborom v raznih slufiajih.
Kakor nais gori§ki sesel se je u2e tudi istrski deL. zbor; tr^aSki pa se zafiue se le 29. t. in.: obema tema zboroma bode vlada, kakor nasemu, predlo?iila ppstavo o zemlji§(5nih knjigah.
V Pragi delajo velikanske pripra-ve za spre* jem cesarja,; kateri pride tija 7 t. m. popoladno, Se tisti vecerbode ohiskal Cesko gledaliSCe iuse po tern vozil po razsvitljenem mestu. Drugi dan bode sprejemal vse korporaeije, visoko aristokracjjo in vi-§o duhovggino ter po tern 'dajal avdijencije; 9. pa odide k voja^kim vajam v Vmor. Ce^ka mesta in vasi bodo cesarju po&ljale deputaeije in adresse s pro-§njo,naj se vrne mir CeSkemu kraljestvu in naj se ponove stauodavne zveze mej diuastijo in 6eskim na-rodom.                                                  _       ,  i
Ustavoverni listi so Cez te namere Cehov strafino raztofieni in pravijo Cehom, da jim vs6 to ne l)o prav niC pomagalo. A ? federalist^ Jkrp-gih se hoce vedeti, da bo cesar v Pragi naatopil pot pomirjeuja z narodi. *.' Basiravna je to rmi^ verjetno, mora vondar nelcaj na tern biti, kajti »Neti0 freie Vtem" ovaja pod sarkazmom prav VeHkp 1>W jaznost. —
Kakor so si Mi, hofie ministorstvo predlo^iti &M. zboru tudi postavo o civilnem zakonu, katero. inw baje uze izdelano. —                                            .:.:
Mej ministroin Stremajerjem in Skofiso nekda 'Mo neko priblizunje in resuifino je zadnjifi v St, Poltenu ministerstvo Skofa podpiralo, ko je odstavil nekega zupnika. — Vse kaze tedaj, da liberahiost nafiega ministerstva nij ravno tako huda iu da je kaj resnicuega ua oni vesti, po kateri se klerikalci in fovdalci priblizujejo dvorui stranki.
Pripozuaiije spanjske republiko so jo zgodilo od vsoh velovlastij, le rnska nokda fa nij storila zadn,jega konika v toj zadevi; naSa vladn jn pri Spanjski republiki poverlla grofa Ludolt-a, ki jo uflo odSel v Madrid.—
Bepublikaii^ki spanjski geuorali delajo vojsko So po prav starem kopttu, oni namrofi so razkro-pljeni so svojimi mo5mi in so kiualu tu kmalu tarn spu^,ajo v male bitke, uamesto, da bi moft kou-centrirali in odloCno bitke bilfy pri vsem tern pa Don Karlos in njegovi. brigantje no pridejo v Madrid, ceravno lehko Se muogo casa pozigajo in ro« pajo.—Predsodnik francoske republiko zdaj jjotujo po Francoskem, a provaril se je, ker jo mislil da b# stem kaj zarfohil; ekoro povsod ga nacolniki raznih ljudskih zastopov nagovarjajo povdarjaje, da ljudfitvo j^eli definitivne vladne forme, da je sito provizori-c?no sedauje vlade.—
Skof Ketteler iz Mctinca, je izdal pastirsk list, v katerem propoveduje svojim ovfiitiam udelezbo pri slovesnostih, ki bodo na ¦ Nemskcm v spomin zma-ge pri Sedanu, 6e§, da ta zmaga je bila zmaga sovrainikov cerkve.
Na Italijauskem vlada se zmerom zapira ljudi, ki so na sumu komunizma; v Siciliji pa so brigantje tako dr/,ui, da v mestu Palermu javno ro-pajo, vsled T'psar ho6e vlada poslati v Sicilijo v*^-liko vojaSko moi; in energtfno postopati, da iztroUL dezelo nevamili potepnikov.—
Razne vesti.
(tabiio)k prvemu obenemu zboru ,. Ufiiteljskega drustvaza slovenski Stajer.
Dull casa in ljubezen do solskega napredka iu do movine klice tudi siovensko-stajerske uciteOe k skupne-me, zajemnemu delovanju*vabi je k drusSabuemu in bratovskemu posvetovanju o vaznih zadevah svojega ime-nitnega pokliea, V ta nam^n se oni na klic" Ufiitelj-skega drustva za slovenski stajer" zbero 21 in22sep-tembra v Mariboru k M prvi skupS^ini slo vensko-§tajors kill ueiteljev, ki bode obrav-navala sledece refii:                                            b
1.) Pitanja graske dezclne ueiteljske skupscine.
1.) Imenovanjo uciteljev.                                  ,
3.) Zadeve „ Uftiteljskega drustva za slovenski Stajer."                                                   ¦       .     .    "   ; '•¦
Zborovalo se bode v W lest hale r j evi dvo-r a n i ( Hotel zur Stadt VVien): zacetek vsikdar ob 9. uri dopoldne. Z zborom bode zdruzen maii koncerj u6i-teljski ter izleti vmariborsko okolico, mej drugim k „ sadje- in vinorejskiw Mi;
Vabirao k temu zboru ne samo gtajerske uciteljo. marve.6 vse slovenske ufiitelje, ter druo;e svoje slovanske sobrate, kakor tudi vse slovenske solske prijatelje. ,,Po-hodite v obilneoi Stevilu nag ' 1. zbor, dana s tent ne samo podpirate v nasem lezavnem poivzetju, da v nas marvec veselje in sercnost k daljnemu delovanju bbudi-te, ker bas vztrajnosti nam je treba v vseh uaM slovenskih zadevah, zlasti pa na solskera polji. ' Vte za blagor nase ozc in sirja doiuoviue!.............
Yodstvo jitfne zeleznico je dovoMo za udelezeval-,,* znizano wno (za V.) ˇ *- *n *• vazreJl f!a *$-** eertah: Gradee - Terst, Beljak-Maribnr, Kaniza - Pra--ersko, Zagreb -Zidanmost insiccrza voznjo v Maribor fn nazaj. Ta znizana cena velja od 19-24. (mel.) septembra. "Pristojnice" k zboru kot logitimacije se do-biva-o pri odboro v Ljutomeru do 15. septembra po 30 kr. za druStvene drnzabnike, za droge po dO kr.
Zacasni odbor „ucitelj3kega drufitva za slovensfci Stajer* v Ljutomeru 20. avg. 1874.
Predsednik:                                 Tajnik:
J. Lapajne.                              -J^iko Zirovnik.
' (ix Solkniia).senam piSe: Kakor:.druga leta.smo tudi zadnjo nedeljo imeli narodni pies: lepo je bilo vi-deti povsod slove'nske zastave, ftinte v lepi optmvi z na-rodnimi zavratnieami, najlepSa pa so bila dekleta v belih krilib, visnjeVim prednikom in rndeco rnto; narodno to obleko si znajo solkanska dekleta tako lepo napraviii, da nikder drugo'd Se nijsera videl kaj tako okusnega.— favela vrfa solkanska dekleta. —
(Ik ifcaaaia) se nam piSo 31. m. SinoLi po noei jo amanjkaia krava tiikajsnje mu cerkovniku. Ko je Sla dekla kot obicajno zjutraj moist, in ne najdekrave, hitt k gospodarjn. On, ne bodi len, vzame takoj voz in Se «nega inoza soboj in liajdi v Oiorico za tatovom. Su-jnili so takoj na slaboglasnega brata, ker je uze nekaj duijpo vasi'pohajkoval. Proprasnjeta po eesti, je-li so videli gnati tako in tako kravo, in posreci se jima, da sta tatii v bliznji Pevmi dosla,— brata okradenca. Si-loina sta ga primorala kravo prod njinui v Oorieo gna-ti. Ljubeznjivega brata jo sodnija zaprla, mej ioni ko je diiigi kravo nazaj v Knnnl gnal.
(K^iinM> |s'a mejnarodnem zitnein sejmn na Du-naji se je tudi poroealo o zitni letint v raznih.drzavah. V naSem cosar&tvu se jo pridelalo 68 inUijonor va-ganov pSenice, za 5 urilijauov vee, kafcov n&vadna ieta; moke se lehko 12 milijonov eentov izvaza. Refci in zmesi se je pridelalo SO railj. vaganov, pa se samo % miljone cftiitov lehko izvaia, jefimena tudi S miljona eentw. Oves slabo kaze, ga bode premalo. 0 kornzi se Se no more reci, koliko jo bode. —• Na Pruskem je letina malo boQSa od navadne srednje. Iz Bavarskega bode mogoee 7 jnilijuiiov eentov moke izvazati. Na Hanoveranskem je za Setrti del manj nil kakor navadno. — Praneosko ima dobro letino ter samo pokrba, kolikor zlta potrebuje; mogoSa eelo, da bode pSemeo izvasialo, kar se malokdaj zgodi, ker navadno se dosti pseniee na Francosko vvaza, sdocti ix Avstrijft in Kiisijn. — Na Ruskom je zitna le-tiria v vsakem obziro dobra. Be^ fe 77 do 8i fnntov te^ka; pleniee je obiluo r inzoi in sradnji Busiji, tudi na Poljskain je dobro. V Odesi in Nikolajevu so §e \*e-like zaloge lanskega zita. JeLmen in oves pa ne ka^eta dobro.                                                    (Narod)
(5p.»pr»vek) p0 neYseSni pomoti izostal jo v za-dnjem listu pri pt»slaniei, v podkatero je Ml dr. Anton Zigon podpisan, naslov gospoda A n t o n a 6 i b i 6 a, vikarja v Koza ni. kateremu je bilo omenjeno pi-smo namenjeno. —
^^^^^^     U r e d n i § t v o.
POSLANIOE*)
Cast gosp. Tolilei cenilne komisije za gorisko glavarstvo! Pray srfino se vain zaiivaljujem za to mi dano zaypanje, katero ste na dan volitve dne 17. t. in. do mane pokazali: zagotovljam vas, da se bodeni tega v mene stavljenega zavpanja, kar bode z mojimi slabi-mi ino&mi mogoee, vrednega skazal. Moj programm o tern sem v listu rSoca~ v dopisih iz goriske okolieo od 17. marci-ja in 17. majav st. 12. 2i. in 22. razvil.
Priporoeam se pa, naj bi t*ast. gosp. obcinski predstojniki blagovoliii, me v tern te^avnem poslovanju se svoiimi vedami, in v ta namen potrebnimi pojasnili ob svojera casu podpirati.
Josip Faganel, dezelni  posianee.
V §t. SBlista^Soce^ meg. JV1. Doliak-predsednik solkanske citalniee-, kar naravnost koi. neomikanca objovlja in mene kat v zgled surovosti v oeitnem pisanju zasramuje-6es-!tda jest kot ud ondajsne eitalniee nijsem ne mesecnine placal, in na posiani predsednikov list tudi ne opravi&l se." — Na tak strastni napad odgo-varjam: Bes je, da sem se dal po prijatlu vpisati za uda solkanske citalniee, pa tudi res je, da sem od pr-vega zacetka vsakokrat na prinesene pobotniee mesee-nmo odrajtoval, kar more g. J. V. denarniear potrditi. — \ zacetka ietosnje zime sem pa g. I. V. denarnicarju-ko sva se sluSajno na poti srecala ~ rekel. da sem se ypisal za uda v gori§ko citalnieo, kder mi je bolj pri-loino vdelezevati se besed in fcisnike eibiti, kar mi nij bilo mogoee v Solkanu, kder sem le passiven ud bil. —
Ravno tako sem odgovoril drugi osebi, ki mi ie bila prinesla n Vabilo « k besedi (ali k plesu nevem). lo se pravi po dopisnikovein: n surovo postreci*1 (.??) Bes je tudi, da -em od g.predsednikaprejellist — sfu-Cajno v Gonci po osebi A. T. ~ v kterern me on pozivija
zastano mes-ocuino placati, koliko? in za katere ineseee? to nij bilo v listu naznanjeno. — To jest factum.—
Se verjamem, da obstanek solknuske citalniee bi bil odvisen od mojih pielih soldoir, hi z kterili bi bili hoteli propad opraviciti z ovajanjem moje osebe v „ Soeia! - Morda bil jo „crimen lesae a le, da nijsem na posiani predsednikov list nobenega o%orora dal. Ce bi bil res dolfcan, zakaj pa nij prisel denarniear — kot vsakikrat popred — potirjat z pobotnieami zastano raesecnino ? ,kajti v Solkan ne hodim, ce iss ne vezejo dolznosti. ^koda, da podpisani nij k Vara v solo hodil in po Vasih klopeh Mace trgal, saj tako lepega na-slova  bi si ne bil prisluzil! —'
Kdo ovaja pa vet surovosti in neomikauosti kot Vi g. dopisnik in predsednik solkanske^ttalnict, da tako malen-kosti z tako etiketo iti p& tako dolgi poti — iz Solkan a *e gre cez ooJro v Kronberg —v javnost spravljate? To nij SIo menda za stvar, marivec zato, da bi zanSnieo pri-tisnili vsiun tistim, ki h.* rift strinjajo z Tnsiini misli-iii i.—
J.  B a j«i-.  v i k a r
Kamnje L&. avg. Ker je mad nami Se mnogo krat-kovitliiih knieticov. kojt lie vedo, koliko si a pruzgodnjo trgatvijo «kodujejo, gorko Himo postav»% da se l»ode hendimska doba varovala.
Torej se g. U. v Bihenbergn lepo zahvaljiijemo. da je v 38. listu Sofe t. I. naznanil sceljo m potrebno p«-stavo
i\li zelimo i prosimo, da bi se starasinstva vseh obcin ajdovskega okraja pogovorila o tej raznej zadevi. Prosimo, ila bi vsaka srenja enega zastop»»ika dne 8. sept. t. I. v Martinovo gostilnico h Reliku poslalu, da bi se ondi pogovorili i potem koj praviia ditzelnemn zboru predlozili.
Vodopivec, zupan v K.unnjah.
*) ITreilnisfevo   nij oilgovonto no za obliko. no za xa'lrmj.
Listnica obbinstva-
Shcfl   (lospodimti M. ___  S.....
Danes me v zadnje luniea bleda Spremlja od doma h Ijiibici v vas; Gle} ki ne spava  Se, z okna ven gleda. Dolg ji do jutra je  skoraj ze cas. Glej o nezvesta  mi, ljubica drags, Slednic ti pridem jaz   jemat   slovo, Zgiibljena  tudi   vsa   moja je zmnga. Sreco si vzela  tud mojo vso.
Oh da b' Se enkrat  te moral objeti. Slednic pritisnit Te  tud' na sree, Zelel potem bi kar, naglo vmreti Saj bi potem vec  ne mislil  na te. Braga mi Iji'bca na okna sloneea, Al mar no sliSiS  zaraolkli moj gins. Kaj pa te ir.isel   tvoja goreca gili. ze vedet  prihodnji tvoj cas.
Oh saj ozri se, prosim te milo. Name, ki v zadnje tukaj  stojim, SluSaj besede, ki'zrecem jih'z silo. Slusaj „sIovo' ki ti zdaj  podelim, Z bogom mi ljubka, zdrava ostani Srefio v Xivenji mi v5ii7aj vso, Zgubljen pa spomin  naj bode jned nami Ljubezni, ki v sreu   Se etitim gorko.
I.... II....
Osebe, ki zamorejo lepo in pravilno napisatt mnogo adress iz domacega kraja in okoliee protidobreaiu honoraru, naj sepreeej obrnejo na rP. P. 900 poste restante Hamburg.
r
OKMAWKIiO
Naznanja se s tem, da l)of^ Fi.!»adnji somenj
v Nabre^ini kyatrni cetrtek septembra
(i ta dan vsako leto naprejt) letos 17. due* imenovanega meseca, h kateremu somnju, keV je po navadi prav zivahen, slavno obcinstvo Tljddno vaM podpisaao. ^upanstvo \ Nabrezini due 26. jnlija JjM Graden
]
MLINARJI POZOR!
Kedor ima na p r o d a *j d V a para ni 1 i n 8 k i h *c»i*ieMLfliv za koruzo mleti z vso zraven potrebuo m 1 i n-s k o p r i p r a v o, vse v najb ol j-s e m. stann, naj se hitro o^hsi pri ifaseni  npraTiiiStvu, "katero  mu najinaTit
kupca za tako orodje.
Iskrenn se zaiivaljujem cestui &,€***"   j K»«»«l S  h «or*M-e in AjdovWiiw /* l»i>   ( jazni rtbisk 15. t. m. in izrekam  svojo  hva-leznost za  skazano   mi  east.   — Trudil se   , bodom,   da  svoje   goat*   znwoin   po  naj-   | boljfii raofii dobro postrezem in v vsakem ob-zini zadovolim; zatorej pa Mtew bodoenost prav prijazno priporocam.
Martin   Lenap5i5,
gostilnicar pri Rebkn.
Podpisani sh   po^asti   p.   n.  obfinstvu naznaniti,  da je odprl                                  ^y-
)(----------—------— x
v ulici roestnega vrta v Tabai-evi
delalnieo m pozlaceiija. On bo vsakovrstna dela sprejemai in obljubuje, da vsaeega na-tancno, hitro iu po nizki eeni postrez*.   Ob
(" eneni garantira   dobroto dela. —                    \j
ilLloJmlJ 1»m«.«iL».^i*.«     )\
V isti Stat'uni se nahaja bog&ta zaloga \f oljnatih slik in z oljnatimi barvami tiskanih V II podob (oleogralij) v mesevnih obrokih; kedor j i pa precej plaea, dobode 12 °f„ ceneje.-
Vsled smrti l«st«ika  barvarije   na Ko-renji gospoda
Jane^a Marusica,
je ta baivarija uehala. Ker ima mnogo, po-sebno sloveohkib strank v tej barvariji intio-go uze pobarvanih  &*rw*4BMm. in   drnge robe, si» s tem povabljeni   vsi  lastniki,    da H prulejo v   obroku «enm.^g^mm,   a«B.«5i sw«-€L»a*-  pa   svojo  lasttniio. ktr   pozimje II bodo niorali placati ^ii.i^J«^Jflftm^*^?JI.- H n.o   od shrambe in  olii?<ei»*i B od barvanine. — Roba se dobiva v omeoje- j di bacvavtji  tifcooia  palace   grofa  At terns a ob p«>Rclrljkih m cetrtkih.—
l)edi rancega Jozefa MaruSiea.
Lastnik: VIKTOE BOLENEU.   Izdavatelj in za uredaijstvo od^ovoren:  ALOJZU TALENTINOlC   -« Tiskar: PATEBNOLW v  Qm%