Ptuj, torek, 25. julija 2006 letnik LIX • št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Strelstvo •
Na SP v Zagrebu sta nas razveselila Aleksander Ciglarič in Simon Simonič
Stran 8
t bio do s^íc^a, sister nie,	efg^a 'obiins^i^v^a na ^d^voiiš^č^u mÍnO/Íi^ske|arSa^mos^i^aníVrP^Í^Uju,rt^k~o.a^jjp
i^e y/iljubljane O!Jdaja Ma^íj^n	(y sredinij^, v y/ijei^ni iin-ve^^eli d/už^bi z ^^vi^o/ic^o
■ -v' ■
Foto: Martin Ozmec
^ f37. slovanski festival . < domače zabavne glasbe Ptuj 20p6
TBarBiIïTftnriïtfï

Tednikov pogovor	Po mesini občini	Kuliura
Albin Pišek •	MČ Ljudski vri •	Trsi • Brez
"Ptuj je moj vir moje	Obliž za 5,8 milijona	slovenskega jezika in
energije ..."	tolarjev	zastave
Stran 3	Stran 4	Stran 6
Mlnoritski samostan, 25. avgusta 2006 ob 20.00
Ptuj • Četrta mednarodna likovna kolonija Art Stays
Umetniki vabijo v Revivis
V Mestni hiši na Ptuju sta bila v petek dva dogodka, povezana s 4. mednarodno likovno kolonijo Art Stays, sprejem udeležencev, umetnikov pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu in tiskovna konferenca, kjer so o letošnji koloniji govorili ptujski župan, glavni kurator in udeleženec kolonije Jernej Forbici, vodja projekta Vlado Forbici in pomočnica vodje projekta Stanka Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki vsako leto poskrbi za to, da kolonija, v kateri gre za preplet tradicije s sedanjostjo, ki bo oplemenitila prihodnost, dobi strokovno oceno.
Ptuj s kolonijo Art Stays dobiva možnost in priložnost, da se sredi poletja sreča z najsodobnejšo evropsko in svetovno umetniško produkcijo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je vesel vsake prireditve, ki se je na nek način ustalila na Ptuju, postala tradicionalna, tudi mednarodna likovna kolonija Art Stays ima dober nastavek, da postane tradicionalna. Gre za prireditev, na katero je kot župan zelo ponosen. »Vesel sem, da so se v našem mestu zbrali umetniki z različnih koncev sveta, ki bodo dober glas o mestu ponesli po svetu.«
Jernej Forbici, glavni kura-tor letošnje kolonije in eden od aktivnih ustvarjalcev, je poudaril, da bodo udeleženci v okviru letošnjega projekta Luč prosim opozarjali na položaj umetnosti, pri tem pa se posluževali dveh
Uvodnik
skrajnosti, jo predstavili kot nekaj lepega na eni strani, na drugi pa kot kritični pogled na dogajanja. Umetniki so pripotovali na Ptuj 20. julija, ko so imeli tudi spoznavni večer, ustvarjati so pričeli že dan kasneje. Središče njihovega ustvarjanja je letos postavljeno v Revivis, Ptujčani in vsi ljubitelji umetnosti so s tem dobili priložnost, da se z umetniki in njihovim delom seznanijo že med samim ustvarjanjem umetnin. Srečanj z domačini se umetniki še posebej veselijo, je poudaril Jernej Forbici.
Svečano odprtje razstave z deli letošnjih udeležencev mednarodne likovne kolonije Art Stays bo v petek, 28. julija, ob 12. uri v galeriji Magistrat. Dela bodo razstavili tudi na nekaterih drugih lokacijah, zaključek pa bo v Miheličevi galeriji.
MG
Slovenija jutri - država blaginje
»Če je šel nek tok v napačno smer 50 let in še dodatnih 12 let, je potem seveda težko v dveh letih veliko spremeniti, ker se še vedno srečujemo s kulturnim bojem. Nekaterih zadev očitno nt lahko spremeniti, če ne bo prišlo do sprememb v glavah, «je nedavno izjavil poslanec N. Si Alojz Sok.
Gospod Sok ima vsekakor prav, res nam Slovencem ni lahko spremeniti mišljenja v glavah, na primer tudi o tem, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni. Cela Evropa nam govori, da zavezniške sile (Rusija, Anglija Amerika), v Sloveniji nas prav prijatelji g. Soka učijo drugače. Ko pogledamo odločitve vlade, da namerava za 126 oklepnikov nameniti 63 milijard tolarjev, pa zaradi glavobola, kaj nekdo počne z našim denarjem, sploh več ne moremo razmišljati, kako le, da bi se še v naših glavah kaj spremenilo.
Slovenci smo bili od leta 1858 ponosni na prvo slovensko umetno pripovedko Frana Levstika z naslovom Martin Krpan z Vrha. Zato težko Slovenci v teh vročih dneh sprejemamo novo z naslovom Slovenija jutri - država blaginje pisatelja Janeza Janše. Ko človek začne prebirati to razkošno stiskano knjižico, res dobi občutek, da so se zaradi toplotnega udara nekomu skisali možgani. V tej pravljici namesto Martina K. nastopajo Janez J., Borut P., Andrej B., Janez P., Zmago J., Maria P., Roberto B. in Karl E. Gre pa za sodobno pravljico, v kateri se prepletajo predvolilne obljube, Ivan Cankar in naravne lepote Slovenije, saj je med drugim zapisano, da imamo nebesa pod Triglavom, če so s tem mišljeni omenjeni igralci, vsekakor, nikakor pa ne mi, navadni smrtniki.
Skratka jaz bom namesto novi pravljici Slovenija jutri - država blaginje, ki je plagiat Zgodbe o uspehu, naprej verjel Martinu Krpanu, saj je ta tihotapil angleško sol in kremen, na koncu zgodbe pa celo rešil Dunaj in celotno Avstrijo. Omenjeni igralci, ki nastopajo v pravljici Slovenija jutri - država blaginje, pa so pravo nasprotje od Martina Krpana, saj zaradi pomanjkanja soli ne bodo rešili nikogar.
Zmago Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci letošnje kolonije Art Stays so se srečali tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Ptuj • Sestanek Ptujčanov, ki bodo gostili 15 mladih iz tujine
Mladi lepšajo park
V soboto je na Ptuj na mednarodno izmenjavo prispelo 15 mladih iz Cipra, Nemčije in Slovaške. V našem mestu bodo ostali teden dni, v tem času pa nameravajo narediti tudi nekaj koristnih stvari za Ptuj; s pomočjo petih mladih Ptujčanov, ki pomagajo pri izvedbi projekta, bodo pobarvali 12 košev za smeti v ptujskem parku.
Pobudo za izvedbo projekta sta dali Nuša Topolovec in Lea Kolednik, ki sta ob
pomoči CID svojo idejo tudi realizirali. Kot je povedala Nuša, je osnovna ideja bila narediti kaj koristnega in zanimivega tudi med počitnicami. Projekt bodo izvedli v okviru programa Mladina, ki
ga izvaja nacionalna agencija Movit, spodbuja pa mladinsko mobilnost. Movit tudi financira projekt, ki so ga na Ptuju poimenovali Mladi in mesto. Kot je povedala Ne-venka Gerl, koordinatorka projekta v CID, so imeli prvo mednarodno izmenjavo leta 2003 in že od takrat so žele-
li podobno zadevo ponoviti. Idejo sta Lea in Nuša v CID predstavili lani in jeseni so že začeli navezovati stike z drugimi državami. Po besedah Nuše Topolovec želijo izpostaviti najbolj kritičen del Ptuja, park. »Pokazati želimo, da mladi lahko delamo še kaj drugega v parku, kot
Foto: Dženana Bećirović
Nuša, Dominik in Dušanka so se prejšnji teden dogovarjali še o zadnjih podrobnostih.
le pijemo,« še dodaja. Zraven pobudnic sodelujejo pri projektu še trije mladi iz Ptuja; Dušanka Šekuljica, Dominik Rašl in Matija Puž. 15 mladih iz tujine in 5 Ptujčanov so se barvanja košev lotili v ponedeljek, delo pa bodo zaključili v petek, 28. julija. Takrat bo v Mestnem parku tudi zaključna prireditev z razvedrilnim programom. Sodelujoči bodo pobarvali 12 popolnoma novih košev, od tega bodo osem košev barvali vsi skupaj, štirje pa bodo nacionalne kreacije. Od gostilne Ribič do železniškega mostu bodo vsi koši umetniško obdelani, v celotnem ptujskem Mestnem parku bodo ostali le štirje nepobarvani.
V CID so poskrbeli tudi za to, da mladi, ki pridejo Ptuj obiskat iz Cipra, Nemčije in Slovaške, ne bodo zgolj delali. Dopoldneve imajo rezervirane za barvanje, ob popoldnevih pa bodo imeli pester kulturni, družabni in športni program. Peljali jih bodo na kopico izletov ter jim omogočili kopanje v ptujskih Termah.
Dženana Bećirović
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Albin Pišek, častni občan mestne občine Ptuj v letu 2006
»
Ptuj je moj vir moje energije ...
«
Albin Pišek, letošnji prejemnik najvišjega priznanja MO Ptuj, imenovanja za častnega občana, je pri svojih 76 letih eden tistih Ptujčanov, ki jih imajo nekateri za maskote Ptuja v najširšem pomenu besede. Ni jih veliko, letošnji častni občan, sicer rojen Hajdinčan, pa je zagotovo med njimi.
Nekateri se z letošnjim častnim občanom niso strinjali že ob sprejemu sklepa o podelitvi imenovanja, evidentno so zapustili junijsko sejo mestnega sveta, ko se je glasovalo o tem. Med tistimi, ki pri glasovanju niso neposredno sodelovali, pa je nekaj tistih z jajci, ki so mu odkrito povedali, da se s tem imenovanjem ne strinjajo. Kakorkoli že, Albin Pišek si je takšno ali drugačno priznanje MO Ptuj zaslužil. Marsikateri Ptujčan bi se moral vprašati, ali bi bil tudi sam pripravljen toliko časa in truda vložiti v to, da bi bilo naše mesto urejeno, prijazno do stanovalcev in obiskovalcev, turistov. Če bi bilo Pi-škov več, takšnih, ki imajo svoje mesto nadvse radi, bi tudi Ptuj danes imel veliko manj napak v okolju, v drugačni podobi bi živel Mestni park, Panorama bi že bila arheološki park, mestno jedro bi bilo zaprto za promet, po Ptuju bi turiste vozili v s turističnim vlakcem, v gostinskih lokalih bi tudi natakarji stregli goste z drugačnimi oblačili, meščanskimi, tudi v ponudbi hrane bi se poznala tradicija tega mesta. Na ureditev čakajo tudi obdravske poti, predvsem s smeri proti Termam. Predsednik TD Ptuj Albin Pišek, vodi ga zadnjih 15 let, se zaveda, da bo mesto moralo nekaj narediti tudi s cvetličnimi koriti, letos jih je lepo zasajenih 130, mesto jih je v preteklosti dobilo samo zaradi tega, ker »pomagajo« urejati promet, mesto namreč še ni uspelo spisati projekta, ki bi Ptuj lahko postavil ob bok vseh tistih starih mest, ki so znala urediti tudi promet. Pri odstranitvi kamnitih korit društvo računa na sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Leta 1992 je bilo TD Ptuj tudi pobudnik pleskanja in obnove vrat v starem mestnem jedru kot promocijske in humanitarne dejavnosti, ki jo je organiziralo še leta 2000 in 2002. Na pobudo TD Ptuj so bile obnovljene nekatere fasade in strehe v mestnem jedru, na ureditev pa čakajo še tudi številna dvorišča, ki bi s primerno ureditvijo lahko postala občasni kulturni, gostinski in družabni prostor, mesto srečevanja Ptujčanov in gostov ob takšni ali drugačni ponudbi.
Vitalnost zdajšnjega predsednika TD Ptuj, ki je bil v mladih letih aktiven športnik, največ se je ukvarjal z rokometom, leta 1947 je na Ptuju ustanovil prvi rokometni študentski klub, ki je bil leto kasneje celo drugi v Sloveniji, nekaj tudi z atletiko in odbojko, nedvomno izvira iz tega njegovega športnega obdobja, čeprav sam pravi, da je Ptuj njegov izčrpen vir energije, daje mu moč in ideje za nove projekte, ki morajo Ptuj narediti še bolj prepoznaven, kot je sedaj. Dragocene izkušnje, ki jih je pridobil v obdobju aktivnega dela, pridno izkorišča tudi v bogatem obdobju prostovoljnega dela. Delal je na Slovenskih železnicah, Višjo prometno šolo je končal
v Beogradu, v območni enoti Gozdarske zveze Slovenije, Stanovanjski skupnosti Ptuj, kar 20 let je bil tajnik Krajevnih skupnosti mesta Ptuj, v tem obdobju je do potankosti spoznal mestni utrip, potrebe in želje občanov, zadnje delovno mesto pred odhodom v pokoj pa je bilo v TOZD Vodovod in kanalizacije Komunalnega podjetja Ptuj, kjer je bil prvi mož. Za dolgoletno uspešno prostovoljno delo ga je odlikoval tudi državni svet Republike Slovenije.
Albin Pišek - prvi med turističnimi entuziasti
Albin Pišek ne skriva ponosa ob imenovanju za častnega občana MO Ptuj, prepričan je, da si ga je s svojim dolgoletnim prostovoljnim delom pod sloganom Za Ptuj z ljubeznijo tudi zaslužil. Verjetno tudi ni naključje, da ga sprejema v letu, ko TD Ptuj in z njim tudi mesto praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. Kaj vse so skupaj zmožni spraviti turistični zanesenjaki z njim na čelu, ki so pomagali postavljati na noge tudi največji prireditvi javnega pomena v MO Ptuj, tradicionalno kurentovanje in Dobrote slovenskih kmetij, Albin Pišek je bil zraven tudi pri umeščanju Ptujskih toplic, današnjih Term Ptuj na zdajšnjo lokacijo, je sredi junija v minoritskem samostanu na Ptuju lahko videl vsak, ki je to želel. Prireditve in razstave so dosegle svoj namen, čeprav je potrebno povedati, da so bolj vžgale med okoličani kot Ptujčani. S pomočjo sponzorjev je društvu uspelo, da je Mestni park postal bogatejši za sedem lepih cvetličnih gred, ki bodo tudi v bodoče krasile mestna pljuča, kjer si bo društvo tudi v bodoče prizadevalo, da bi povečalo število teh gred. Ptuj je ob jubileju dobil 13 tisoč cvetlic, ki jih sicer ne bi imel. Zacvetele so v pričakovanju, da mesto ob Dravi ne-
koč postane tudi mesto cvetlic. Vzorčni primer hortikulturne ureditve bi lahko postal tudi grajski hrib in park na Turniš-čah, ki ima vse pogoje, da postane drugi arboretum v Sloveniji. V TD Ptuj so prepričani, da bi mesto tudi to zmoglo, če bi bila mestna oblast sposobna napisati pravi projekt, takšen, ki bo povezoval, ne pa razdiral. V ta namen naj bi bilo pismo o nameri o ocvetličenju parka, ki naj bi ga podpisali vsi, ki so sodelovali že letos, k sodelovanju pa bodo povabili še druge. Za zalivanje skrbi Turistično društvo v okviru projekta javnih del. TD Ptuj aktivno sodeluje tudi v projektih objezerskih mest Slovenije, Ptujsko jezero je največja slovenska akumulacija, aktivno pa se vključuje tudi v vsakoletne prangerjade (leta 2003 je bila tudi na Ptuju), ki jih organizirajo mesta v Sloveniji, ki se ponašajo s sramotilnimi kamni. Leta 2004 je uredilo prodajalno spominkov v Prešernovi ulici, ki je danes zaprta, sočasno pa pridobilo kovnico starih kovancev, z njo pa dva nova spominka Ptuja, kopijo najstarejšega najdenega kovanca cesarja Vespazijana iz leta 69 (srebrnik) in bronasti kovanec Trajana iz leta 103. Iz pozabe je TD Ptuj potegnilo še eno prireditev, tradicionalno žegnanje konjev na praznik sv. Jurija. Leta 2004 pa je ob vstopu Slovenije v EU uredilo Ev-ropark ob ptujskem podvozu, kjer v obliki zastave Evropske unije ter slovenskega in ptujskega grba raste več kot 7000 cvetlic. V ptujskem Evroparku pa je izobešenih tudi 25 zastav članic EU.
Vsak Ptujčan - turistični delavec
Mesto Ptuj bolj kot kadarkoli poprej v svoji zgodovini potrebuje Ptujčane, ki bodo množično delovali v civilnem sektorju, v primeru turizma v turističnem društvu ali društvih, in s svojim delovanjem pomagali ustvarjati ugodno klimo za raz-
»Z organizirano turistično vzgojo bi morali začeti že pri najmlajših, najti vsaj eno uro v okviru učnega programa, ki bi bila namenjena seznanjanju s turizmom.«
voj ptujskega turizma, ki že dolgo čaka na svoje prebujenje. Albin Pišek je prepričan, da je v mestu in okolici še veliko takega, kar bi morali spremeniti oziroma narediti privlačno, dosedanje uspešno delo TD Ptuj pa je porok, da jim bo pri tem uspelo. Napačno pa je, da se Turistično društvo enači s profesionalci v turizmu, ker to ni. Vrata pisarne Turističnega društva Ptuj v Krempljevi ulici 10 so na široko odprta za vse, ki bi se želeli aktivno vključiti v društvene aktivnosti, prav tako so odprta tudi za tiste, ki se čutijo sposobni, da bi lahko nadomestili sedanjo vodstvo; samo da morajo imeti najmanj toliko energije in idej kot zdajšnje. Nekoga tiščati v kot samo zato, da se generacija izmenja, ne bo nikomur prineslo koristi. Nagrada za dobro delo v prostovoljstvu je lahko samo priznanje in nič drugega, ker
Foto: Črtomir Goznik
Albin Pišek, predsednik TD Ptuj: »Ponosen sem na imenovanje za častnega občana MO Ptuj, prepričan sem, da sem si ga s svojim dolgoletnim prostovoljnim delom pod sloganom Za Ptuj z ljubeznijo tudi zaslužil.«
denarja ni. Letni proračun Turističnega društva za tiste, ki tega še ne vedo, je borih 800 in nekaj več tisoč tolarjev. Večino tega denarja gre za vsakoletno ocvetličenje mestnega jedra. Vse drugo za dejavnost društva pa je potrebno zbrati v okviru prostovoljnih prispevkov. Marsikomu je šlo v prejšnjih letih v nos, da se je mesto predstavljalo na mednarodnih tekmovanjih, Narodi v razcvetu in Entente Florale, češ da se zapravlja proračunski denar. Ni se, dajala so ga ptujska podjetja, ki so v teh tekmovanjih tudi videla možnosti in priložnosti, da se Ptuj predstavi tudi v mednarodnem okolju kot mesto, ki ima kaj pokazati in ki lahko konkretno prispeva v izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Z mednarodnimi projekti se je začelo v letu 1999, dosežki so bili lepi in spodbudni, enkrat je bil Ptuj razglašen za najboljše mesto pri varovanju kulturne dediščine, drugič kot najboljše mesto na področju varovanja okolja in odlaganja odpadkov. V tekmovanju ocve-tličenih mest leta 2002 pa je bil Ptuj srebrn.
Idejni vodja vseh teh predstavitev je bil Albin Pišek, Ptuju so se kmalu pridružila tudi druga slovenska mesta, ki so skušala slediti najstarejšemu in za nekatere najlepšemu slovenskemu mestu, ki je za zdaj tudi eno od štirih slovenskih mest, ki se v letu 2012 vidi kot kulturna prestolnica Evrope. Letošnji častni občan MO Ptuj ima brez dvoma veliko zaslug za promocijo mesta doma in v tujini. V okviru slovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je bil Ptuj v samostojni Sloveniji že enajstkrat zmagovalec med turističnimi kraji, eno prvo mesto pa je imel še pred letom 1990, nanj je več-
ina, žal, pozabila. Iz leta 2005 pa je kristalni turistični globus za trikratno zaporedno zmago v konkurenci turističnih krajev med letoma 2003 in 2005.
Prek DeSUS-a tudi v
lokalni politiki
Če Albinu Pišku lahko kaj zamerimo, je to, da se je v obdobju, ko se je delalo na mednarodnih projektih, premalo delalo s člani društva, večini je v teh letih članstvo prenehalo samo od sebe, tudi zato, ker se ni pobirala članarina, ker je društvo za nekaj časa navidezno izgubilo identiteto, ker je izgubilo tudi lastne prostore in je pričelo gostovati na lokacijah Mestnega stolpa in Slovenskega trga 3. Zdaj društvo ponovno išče stik z bazo, lotilo se je aktivnega včlanjevanja, da bi lahko bogate izkušnje in tradicijo delovanja preneslo na širši krog ljudi, da bi lahko rekli s ponosom, da je vsak Ptujčan član TD Ptuj in kot tak član širokega gibanja za turistično afirmacijo tega okolja doma in v tujini. S turistično vzgojo bi morali začeti že pri najmlajših, je prepričan Albin Pišek, najti vsaj eno uro na teden v učnem programu, ko naj bi se govorilo o turizmu. »Skrb za mesto moramo privzgojiti že pri najmlajših, sicer se bodo tudi vandalski napadi nadaljevali, se bo dogajala množica papirčkov, cigaretnih ogorkov in drugega na naših ulicah in trgih, kar sodi v posode za odpadke. Če naše mesto ne bo čisto, tudi turisti ne bodo radi prihajali. Naša želja je tudi, da bi se turisti pri nas zadrževali dlje časa, veliko jim imamo pokazati, primanjkuje pa nam kvalitetnih turističnih postelj. Upamo, da jih bomo z izgradnjo štirizvez-dičnega hotela v Termah Ptuj pridobili že v letu 2007.«
Po zadnjem odmevnem koncertu orkestra Slovenske filharmonije pa je v sodelovanju še z nekaterimi drugimi padla ideja o izdelavi zložljive strehe na minoritskem dvorišču, ki jo podpirajo tudi v minoritskem samostanu. V kratkem se bodo sestali vsi, ki bi tudi v bodoče želeli organizirati prireditve na dvorišču minoritskega samostana, ki je daleč najlepši odprti prireditveni prostor na Ptuju; da bi ta prostor lahko živel tudi ob slabem vremenu.
Albin Pišek ni samo aktiven v Turističnem društvu Ptuj, aktiven je tudi v območnem odboru DeSUS-a, ki tako kot na državni tudi na lokalni ravni pomembno posega v politiko. Moti se, kdor misli, da nima prstov vmes pri kadrovanju za novega ptujskega župana, pri kandidatih za nove mestne svetnike, kjer si v novem mandatu upokojenci obetajo več svetniških mest. Albina je mogoče najti tudi tam, kjer ga ni pričakovati. Pokazati zna tudi manj prijazen obraz, če ni »kaj po njegovem«, a ga ponavadi hitro izgubi.
Majda Goznik
MČ Ljudski vrt • O ureditvi Ljudskega vrta in cestne infrastrukture
Nad luknje in druge cestne probleme
z oblizem v visini 5,8 milijona tolarjev
V največji mestni četrti v MO Ptuj, MČ Ljudski vrt, ki ima po najnovejših podatkih manj kot 6 tisoč prebivalcev, a je kljub temu še vedno največja četrt v MO Ptuj in večja od vseh drugih občin na Ptujskem, razen mestne občine, imajo veliko infrastrukturnih problemov. Največja sta kanalizacija in neurejene ceste, s podobnimi problemi pa se srečujejo tudi v ostalih četrtih MO Ptuj oziroma v samem mestu. Seznam cest, ulic in poti, ki bi jih morali urediti letos, je dolg, na voljo pa je le 5,8 milijona tolarjev. Popis potrebnih del za sanacijo posameznih odsekov cest, ulic in poti je izdelan. Četrt ga je dostavila oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje, je povedala predsednica Darinka Čretnik, ki skupaj s svetom in prebivalci na odsekih, kjer naj bi se končno nekaj naredilo, že čakajo več tednov, da se bo tudi pričelo delati. Prednostno naj bi se sanirala Volkmerjeva od Šolskega centra do strelišča, Vodova ulica v razdalji 93 metrov, kjer ljudje že več kot 50 let sami vzdržujejo cesto. Na tem odseku naj bi se tudi postavili dve luči. V Peršonovi pa naj bi uredili odvodnjavanje z muldo, prav tako naj bi zakrpali vse luknje v asfaltu od Šolskega centra do nekdanjega gostišča Ernest. Z dolgega seznama neurejenih problemov pa so že črtali ureditev prekopa čez cesto in skupni kanalizacijski jašek v Rabelčji vasi.
V MČ Ljudski vrt se v zadnjem času precej ukvarjajo tudi z realizacijo ureditvenega načrta za območje Ljudskega vrta, kjer je bila nekoč priljubljena Švicarija, rekreacijsko območje Ptuj-čanov. Območje Ljudskega vrta meri okrog 5 ha, zajema pa Ljudski vrt, ribnik, varovalni gozd in zemljišče ob njem ter nekdanjo Švica-rijo. Ureditveni načrt, ki so ga v letih 1986/90 naročile krajevne skupnosti mesta Ptuja, leta 1993 ga je z odlokom potrdila tedanja velika občina Ptuj, daje celovito rešitev, ki poleg nekdanjih kvaliet upošteva tudi sodobne potrebe mesta. Z ureditvenim načrtom je bilo določeno, da se območje Ljudskega vrta revitalizira za parkovno-rekreacijske namene. Že v letu 1989 so krajevne skupnosti mesta Ptuja s pomočjo sredstev samoprispevka uredile večnamensko igrišče in očistile Ljudski vrt. Sledila je ureditev ribnika z vodometom, trim steze, glasbenega paviljona, površine na kotalka-nje, zasadila se je določena hortikultura. Še vedno pa tudi ni gostinskega objekta
Ptujski župan o investicijah v MČ Ljudski vrt
V javnosti so se v zadnjem času pojavile govorice o gradnji večnamenske dvorane na prostoru, kjer je želela MČ Ljudski vrt zgraditi svoj stalni prireditveni prostor (tribuno) ob asfaltnih igriščih, za katerega je v letu 2005 tudi naročila izdelavo projekta, do realizacije pa naj bi prišlo v letu 2006. V Projekti inženiring Ptuj so izdelali analizo postavitve take dvorane in tudi logistično preverili njeno morebitno vklopljenost v ta prostor. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je o tem tudi pogovarjal s predstavniki MČ Ljudski vrt. Po sestanku je po-
ogovi IČ Lju
vedal: »VMČ Ljudski vrt so imeli v letnem programu investicij načrtovane posamezne investicije v prostor, kije neposredno povezan z OŠ Ljudski vrt. Ker so jih zanimale podrobnosti o načrtovani izgradnji telovadnice pri osnovni šoli, smo jih seznanili s posameznimi idejnimi rešitvami. Obstajata namreč dve idejni rešitvi. Prva predvideva gradnjo telovadnice na obstoječi lokaciji tik ob šoli, druga pa gradnjo večnamenske dvorane naprostoru ob ribniku, ki bi jo za potrebe telovadnice koristila tudi OŠ Ljudski vrt. Ker za obe rešitvi še vedno obstaja veliko neznank, smo se s predstavniki MČ dogovorili, da bodo letošnje investicije izvajali predvsem na tistih projektih, kjer ne obstajajo ovire za njihovo izgradnjo.«
s sanitarijami. Resnici na ljubo območje še vedno ni takšno, kot se je pričakovalo. Glasbeni paviljon ne služi svojemu namenu, prej je v sramoto kot v ponos, čeprav so ga ob odprtju nekateri kovali v nebo, kaj vse bo prinesel mladim in starejšim, kaj vse lepega in koristnega se bo v njem dogajalo.
Območje Ljudskega vrta je varovano območje
Ker je območje Ljudskega vrta tudi zavarovano območje naravne kulturne dediščine, mora biti za vsak poseg na tem območju pridobljeno soglasje pristojne insti-
tucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnove je že potrebna tudi trim steza, dolga 1433 m, na vseh 14 postojankah, popis potrebnih del je opravljen, prav tako ocenitev, zdaj pa naj ne bi bilo denarja. Še ne tako dolgo se je tej MČ »obljubljalo« dodatna dva milijona tolarjev proračunskega de-
Foto: Črtomir Goznik
Darinka Čretnik, predsednica sveta MČ Ljudski vrt, pričakuje, da se bodo problemi četrti v bodoče hitreje reševali.
Foto: Črtomir Goznil<
Ob asfaltnih igriščih v MČ Ljudski vrt za zdaj ne bodo gradili tribun.
narja, če ne bodo izvedene nadomestne volitve za člane četrtnega sveta, ki so nepreklicno odstopili. Volitev ni bilo, dva milijona tolarjev pa je še vedno vprašljivih, ker naj ne bi bila mogoča pre-kanalizacija iz ene v drugo postavko. V tem trenutku je še vedno tako, da sredstva so in niso, v MČ se sprašujejo o odgovornosti tistih, ki so jim tako vehementno obljubljali denar za reševanje nekaterih nujnih zadev namesto volitev. Iz naslova volitev so v MČ načrtovali ureditev trim steze, ureditev otroškega igrišča v Ljudskem vrtu, nakup dveh rokometnih golov za potrebe asfaltnega igrišča v Ljudskem vrtu, ureditev odcepa Vodove ulice. V MČ so se tudi odločili, da za zdaj ne bodo gradili stalnega prireditvenega prostora ob asfaltnih igriščih.
Predsednica sveta MČ Darinka Čretnik ob vseh nakazanih problemih ugotavlja, da se v Mestni hiši na Ptuju vsega, kar dorečejo v četrtih, ne lotevajo dovolj resno. Na nek način se z občani oziroma njihovo problematiko v
Mestni hiši poigravajo. Primestne in mestne četrti nimajo nobenih pristojnosti, ljudje prihajajo s problemi v Mestno hišo, odkoder pa jih pošiljajo v primestne in mestne četrti, od tam pa »žogico« vračajo. Izgublja se dragocen čas in s tem tudi denar, skupki želja oziroma potreb ljudi s terena pa se samo še kopičijo, namesto da bi jih v razumnem času pričeli reševati. Katastrofalno je sprotno vzdrževanje, komunala je v celoti zatajila, koši so polni smeti, kdo je tisti v mestu, ki bi ga to moralo skrbeti in bi poskrbel za sprotno in kvalitetno čiščenje okolja, se sprašujejo. Kdo je odgovoren za igrala, zato da se poškodovana odstranijo oziroma popravijo, da ne bi prišlo do neželenih poškodb? Tudi infrastrukturno stanje bi moralo biti vselej na dlani, ne pa da se vsako leto na novo sestavljajo (daljšajo) popisi problemov, ki bi morali biti sprotno odpravljeni oziroma sanirani, so prepričani občani v največji mestni četrti v MO Ptuj.
MG
Ormož • S seje občinskega sveta V^BB
ZI	^BB B	B	B	B
dražjimi najemninami za grobove do denarja za obnovo vežice
Na julijski seji občinskega sveta Ormož so svetniki obravnavali osnutek odloka o lokacijskem načrtu za ureditev glinokopa v hardeški šumi. Predlog za razširitev glinokopa je podalo podjetje Wi-enerberger, opekarna Ormož, projekt pa sta predstavila vodja oddelka za okolje in prostor Občine Ormož Boštjan Najžar ter Matjaž Harmel iz podjetja Oikos, kjer so izdelali presojo vpliva na okolje.
Gre za gozdno površino, severno od obstoječega glinokopa, izkoriščanje gline pa bo potekalo v dveh etapah - prva etapa bo po besedah Boštjana Najžarja potekala na območju v velikosti dvanajst hektarjev, celotno območje za izkoriščanje gline pa meri okoli osemnajst hektarjev. Globina odvzema bo do petnajst metrov, po odvzemu gline pa je predvidena sanacija s pogozditvijo. Matjaž Harmel iz podjetja Oikos je predstavil vplive širjenja gli-nokopa na okolje, in sicer je poudaril, da se bosta na tem območju pojavila predvsem hrup in prah, odstranjene pa bodo večje količine gozda, vendar pa noben izmed teh vplivov ni dosegel stopnje bistvenega ali uničujočega vpliva. Kot je dodal, bodo ključnega pomena omilitveni ukrepi, med temi predvsem preprečevanje emisij prašnih delcev ter sprotne sanacije. Predlog širitev je tako iz okoljskih vidikov sprejemljiv, krčenje novih površin pa naj bi potekalo le ob pogoju, da so opuščene površine že sanirane.
Ormoški svetniki so na
seji sprejeli tudi nove cene najemnin za grobove na pokopališčih Hum in Ormož, ki jih je predlagala krajevna skupnost Ormož. Obstoječa najemnina v višini 1.809 tolarjev za kvadratni meter namreč ni bila spremenjena od leta 2001, kot so ugotovili na krajevni skupnosti, pa se s tem zneskom stroški vzdrževanja na Humu več ne pokrivajo. Zato so za pokopališče na Humu predlagali najemnino v višini 2.901,85 SlT/m2,
kar bo zadoščalo za pokritje neposrednih in posrednih stroškov, brez investicijskega vzdrževanja. Za ormoško pokopališče je krajevna skupnost predlagala najemnino v višini 3.805 tolarjev za kvadratni meter, s čimer bodo zagotovili tudi sredstva za rekonstrukcijo mrliške veže. Po predlogu, ki ga je občinskim svetnikom podal predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Šalamon in je bil tudi potrjen, bo občina za obnovo
Od nove cene grobnine - ta na ormoškem pokopališču znaša 3805 tolarjev na kvadratni meter - bo 1.922 tolarjev namenjenih za pokrivanje stroškov investicije.
mrliške veže, ki je ocenjena na dobrih 21 milijonov tolarjev, najela kredit za dobo največ petih let, vračala pa ga bo krajevna skupnost iz dela najemnine za grobove, saj bo od nove cene najemnine 1.922 tolarjev po kvadratnem metru namenjenih za pokrivanje stroškov investicije.
Poleg tega so svetniki na julijski seji dosedanjo vršilko dolžnosti Zdenko Kresnik imenovali za direktorico Muzeja Ormož, Simono Meško pa za ravnateljico Osnovne šole Stanka Vraza Ormož. Zdravstvenemu domu Ormož je občinski svet podal soglasje k nakupu poslovnega prostora za potrebe ambulante v lvanjkovcih ter podal soglasje, da Zdravstveni dom v ta namen najame kredit v višini 26,8 milijona tolarjev. Po zaključeni redni seji pa je potekala še izredna seja, na kateri so zaradi odstopnih izjav dosedanjih članov imenovali Tino Brumen in Franca Krnjaka za nadomestna člana občinske volilne komisije Ormož, Nikolino Gregurec pa za namestnico predsednika občinske volilne komisije Sveti Tomaž.
ns
Lenart • Gostinci prejeli odločbe
Sodu izbilo dno
policijsko poročilo
Med lenarškimi gostinci je završalo, ko so prejeli odločbe, da morajo s 17. julijem gostinske lokale zapreti ob 22. uri. Po odločbi Občinske uprave občine Lenart takšen obratovalni čas velja le za lokale, kjer točijo samo pijačo.
Zakaj takšne odločbe, smo povprašali pomočnika župana občine Lenart, mag. Avgusta Zavrnika, ki je pojasnil: »Dejstvo je, da je v skladu s pravilnikom o obratovalnem času gostinskih lokalov v pristojnosti občin, da urejajo tudi odpiralne čase gostinskih lokalov. Dalj časa smo že opažali, da se dogaja okrog gostinskih lokalov bodisi v neposredni okolici ali tudi širše veliko vandalizma, poško-
dovanj tujih stvari, motenje nočnega miru itd. Sodu dno pa je menda izbilo tudi policijsko poročilo, ki konkretno navaja nekatera dejstva zvezi z motenjem nočnega miru in na podlagi tega se je občinska uprava na čelu z županom odločila, da gostinskim lokalom, ki nudijo samo pijačo, to pomeni barom, omeji obratovalni čas oziroma ga usklajujemo v skladu s pravilnikom. Torej ne dovolimo jim podaljšanja
obratovalnega časa. Še enkrat poudarjam, to velja samo za gostinske lokale, ki ponujajo samo pijačo.«
Mladi in gostinci so proti
V Lenartu so nam gostinci, ki ne želijo biti imenovani, povedali, da gre v tem primeru za odločitev župana in odločb niso prejeli vsi gostinci, saj lahko imajo županovi prijatelji
gostinske lokale odprte dalj časa. Te govorice pa pomočnik župana mag. Avgust Zavernik komentira: »Te govorice moram odločno demantirati, saj župan odločb ni podpisoval, niti jih ni videl, ampak smo župan in občinska uprava skupaj določili samo usmeritev, da se vsem gostinskim lokalom, ki nudijo samo pijačo in pri katerih je opazen nemir in vandali-zem, omeji obratovalni čas do 22. ure oziroma se jim ne dovoli podaljšanje obratovalnega časa. Še enkrat poudarjam, da te navedbe ne držijo.«
Avgust Zavernik nam je še povedal, da so nekaj pritožb že prejeli, saj je na vsako odločbo možna pritožba v 15 dneh. Za-vernik tudi pravi, da bodo vse pritožbe z vso resnostjo proučili, izdane odločbe pa veljajo.
Neuradno smo še izvedeli, da gostinci med seboj preverjajo, kdo je dobil odločbo in kdo ne. Mladi Lenarta pa že zbirajo podpise proti županovi odločitvi, nekateri pa napovedujejo, da je možen tudi referendum. Skratka letos je možno vse, saj je volilno leto.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Zaključek uličnih delavnic
Foto: Črtomir Goznik
V Mestnem parku na Ptuju so se v ponedeljek pričele še zadnje ulične delavnice v organizaciji CID Ptuj v letošnjih počitnicah, ki se bodo končale danes. Otroci, od najmlajših do malo starejših, so se pod vodstvom mentoric ukvarjali z različnimi dejavnostmi. V sredo so se ukvarjali s papirjem in risanjem. Najbolj zabavno pa je bilo vsak dan kegljanje s plastenkami, napolnjenimi s peskom. Vsak dan so imeli tudi turnir. Mestni park, v katerega se je ob koncu devetnajstega stoletja zahajalo že zaradi prestiža, naj bi tudi s takimi in drugačnimi dogajanji postal ponovno mesto druženja Ptujčanov, kamor bodo radi zahajali. Zadnje čase so se nekateri vrnili tudi zaradi cvetličnih gred. Mestnim veljakom polagajo na srce, naj se urejanja Mestnega parka lotijo še v večjem obsegu. Bolj kot bo park polno živel, manj bo možnosti za vandalizem. Vrniti pa mu bo treba tudi svetilke.
MG
Ptuj • Začetek gradnje nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika
Foto: Črtomir Goznik
Eno od igrišč, ki je vsaj v začetku veliko zaposlovalo Ptujčane, lokacijo pa ima tik ob OŠ Mladika, igrišče z umetno travo in nova parkirišča ob njem, bodo svečano predali namenu 3. avgusta ob 18. uri. Druga igrišča, nadomestna igrišča, ki so jih dobili v zameno za izgubljena, ki jih je zasedlo igrišče z umetno travo, pa naj bi bila odprta, vsaj kolesarski poligon in košarkarsko igrišče, ob začetku novega šolskega leta 2006/2007. Rokometno igrišče bodo odprli nekoliko kasneje, saj bo potrebno na območju gradnje porušiti še en objekt, ki je trenutno še naseljen. Gradnja nadomestnih igrišč bo veljala okrog 40 milijonov tolarjev, prispevek ministrstva za šolstvo je nekaj nad 4 milijone tolarjev. Komunalno podjetje je dela pričelo 18. julija, pogodba o gradnji pa je bila podpisana že v začetku julija.
MG
Ljutomer • Poslej udobnejša in varnejša vožnja
Foto: jz
Na področju naložbenih komunalnih investicij v občini Ljutomer so krajani Vogričevcev in Radoslavcev nadvse zadovoljni, da so v teh dneh dobili novo asfaltno prevleko, kajti prejšnje cestišče je bilo dotrajano. Gre za povsem novo asfaltno prevleko, pri čemer bo poslej vožnja udobnejša in varnejša. Položilo se je okoli kilometer nove asfaltne prevleke, pri čemer se je postavila ustrezna prometna signalizacija, izkopali obcestni jarki in kmalu se bodo še utrdile bankine. Naložbeno investicijo je plačala občina Ljutomer.
Jože Žerdin
Foto: NS
Trst • Ptujske Turquerije v Trstu
Na knjižni polici
Brez slovenskega jezika in zastave
Ptujska serija velikih oljnih slik turških velikašev in žena - TUrquerij - je po tem, ko je v lanskem letu gostovala v Carigradu, do začetka septembra na ogled v Trstu. Čast po eni strani, priložnost za razmislek po drugi, še posebej zato, ker priložnost ni bila izkoriščena za promocijo Slovenije, Ptuja in Pokrajinskega muzeja Ptuj.
V Trstu je v okviru obsežne deželne razstave Turki v Evropi do 3. septembra na ogled tudi bogata zbirka portretov iz časa otomanskega cesarstva. Velike atraktivne oljne slike, last Pokrajinskega muzeja Ptuj, so vzbudile pozornost že na lanskoletni razstavi v Carigradu. V dvorani Leonardo tržaške palače Gopčvić, je 34 portretov na ogled v okviru sklopa Turqueries: podobe oto-manskega sveta v Evropi 17. stoletja. Na stenah tržaškega muzeja ob kanalu so tako izobešene podobe sultanov in dam, vseh narodnosti, ki so nekoč sestavljale otomansko cesarstvo. Razstava priča o kulturnih in diplomatsko političnih odnosih tistega časa. Ob tržaški so na ogled tudi razstave v Palmanovi, Vidmu in Pordenonu.
Italijanski tisk je dogodek označil kot dvojni politični trenutek; potrditev sodelovanja s Turčijo, ki si je pred nedavnim izbrala tržaško pristanišče kot osrednja vrata za sodelovanje z Evropo, po drugi strani pa so Italijani tako utrdili tudi povezave s Slovenijo, saj je celotna otvoritev, tudi ob prisotnosti slovenskega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja, potekala dvojezično. Resnici na ljubo pa naj povemo, da sta k dvojezičnosti prispevala direktor ptujskega muzeja Aleš Arih in kustodinja postavitve tržaške razstave dr. Polona Vidmar s svojima otvoritvenima nagovoroma. Italijanski tisk govori tudi o manjšem incidentu, ko je Aleš Arih začudeno ugotovil, da na pročelju palače, ob
Foto: arhiv PMP
Utrinek z razstave ptujskih Turquerij v Trstu
otvoritvi naše ptujske - slovenske razstave, ob italijanski ni izobešena tudi slovenska zastava. Iz člankov, ki so izšli v italijanskem tisku kot odmevi na razstavo, je razvidno, da so novinarji svoje delo korektno opravili. Omenjajo Pokrajinski muzej Ptuj in Slovenijo. Medtem pa so organizatorji razstave na italijanski in naši slovenski oz. ptujski strani tokrat zatajili. Povabilo na razstavo je bilo namreč poslano tudi na slovensko stran, samo v italijanskem jeziku. Pa to še ne bi bilo tako v nebo vpijoče. Na vabilu namreč ni omenjeno, da gre za
razstavo Pokrajinskega muzeja Ptuj iz Slovenije. Logotip Pokrajinskega muzeja Ptuj je skrit med mnogimi na vabilu omenjenimi sponzorji in so-organizatorji. Naj poudarim, da gre za razstavo, na kateri so na ogled izključno naše slike in da je avtorica postavitve razstave dr. Polona Vidmar, kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj. Izgovor, da gre samo za en sklop širšega projekta ni na mestu, saj je razstava v palači Gopčević samostojna celota.
Na Ptuju je svoj protest izrazila Branka Bezeljak Glazer, ki je poudarila, da gre za dvo-
»Razstava je enkraten celostni muzejski proizvod in odličen medij za komuniciranje poslanstva, poslovne vizije in strategije muzeja, muzejskih zbirk, predmetov in informacij. Razstava je odraz strokovne potence in profesionalizma zaposlenih. Z muzejsko razstavo muzej vstopa v nek realen družbeni, kulturni in gospodarski prostor. Veseli me, da Pokrajinski muzej Ptuj vzpostavlja številna kakovostna partnerstva tako v Sloveniji kot v tujini ter s tem na strežaj odpira vrata tako muzejskim obiskovalcem kot poslovnim partnerjem. Orje kakovostno ledino v slovenskem muzejskem prostoru, zato ob tem prihaja tudi do manjših nerodnosti, ki pa jih razumevam v pozitivni luči pridobivanja potrebnih mednarodnih izkušenj in gospodarskih povezovanj. Sicer pa me takšne zgodbe nagovarjajo z vprašanjem, kako oblikovati celostni muzejski proizvod, ki ni le replika muzealije ali knjiga, ampak v prvi vrsti prav muzejska razstava kot tržno in komunikacijsko blago, s katerim si določena institucija krepi svojo javno podobo. V svetu poznamo odlične primere praks, ko večje muzejske institucije (npr. v Kanadi, Ameriki, Angliji) predstavijo v obliki katalogov ponudbo razstav, ki jih lahko pod natančno določenimi pogoji najamete. V njih so zapisane vse vitalne informacije, kot npr. vsebina razstave, za koga je primerna, koliko m2 prostora potrebujete, kakšna je teža razstave (zaradi transportnih stroškov), koliko časa naj nagovarja obiskovalce, zapisani so zavarovalni pogoji in navsezadnje tudi cena najema. S tem v zvezi mislim, da bi glede na veliko in kakovostno produkcijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj morali razmisliti o ponudbi razstav kot muzejskih proizvodov, ki jih muzej lahko ponudi na širšem globalnem trgu, seveda le ob spoštovanju in izpolnjevanju natančno predpisanih pogojev.«
doc. dr. Aleš Gačnik
jezično območje, kjer živijo Slovenci, pozabilo pa se je tudi na promocijo Ptuja in Slovenije. Z njo se je strinjal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Postavlja se vprašanje, kaj pravzaprav prinaša tovrstno gostovanje eksponatov ptujskemu muzeju, Ptuju oz. Sloveniji. Stroške so sicer pokrili organizatorji na italijanski strani v celoti, priložnost za promocijo pa je bila zamujena. Na razstavi bi morala, zares kot je zahteval Aleš Arih, viseti tudi slovenska zastava, vabila bi morala biti poslana v slovenskem jeziku, zloženka na razstavi z osnovnimi informacijami bi morala biti na razpolago tudi v slovenskem jeziku. Predvsem pa tovrstno povabilo na razstavo ne bi smelo biti poslano brez omembe Pokrajinskega muzeja Ptuj. Nekaj pa je ptujski Pokrajinski muzej le pridobil. Ob razstavi je izšel tudi katalog na 64 straneh v italijanskem in angleškem jeziku. Ptujski muzej bo dobil brezplačno 100 izvodov, ki bodo pri nas na voljo vedno številčnejšim italijanskim obiskovalcem. Vsekakor pa so tovrstni pripetljaji dobra priložnost za razmislek, kako zadevo izpeljati v prihodnje.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj se namreč že dogovarjajo o gostovanju razstave Turquerij v Varaždinu v začetku naslednjega leta. To, kar se je zgodilo ob sodelovanju z Italijani, pa se vsekakor več ne bi smelo ponoviti.
Majda Fridl
Karl Shaw
Kraljevske norčije: zgodovina škandalov na evropskih dvorih
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
Pričujoča knjiga je skupek anekdot o zadnjih tristo letih evropskih kraljevih družin, v katerih je mrgolelo ženskarjev, tepcev, so-ciopatov in čustvenih invalidov. Leta 1802 je bil vsak evropski dedni monarh nor.
Pruski vladarji Ho-henzollerni so na svet spravili vrsto psihopatov in megalomanov. Spolni podvigi ruske carice Elizabete I. in Katarine II. so veljali za pravcati čudež tistega časa. V carski rodbini Romanovih so bili norci, pijanci, razuzdanci, Nikolaj II. je bil eden najhudobnejših in najbolj strahopetnih vladarjev. Monarhi so stremeli za večnim zadovoljevanjem osebnih želja in ambicij. Hiter gospodarski zaton Španije je sovpadal z nepretrgano vladavino norih kraljev in kraljic. Friderik Veliki je bil brezzob, proti-nast, smrdljiv, Petru Velikemu so bila pri srcu sadistična mučenja, da o spolnem življenju sploh ne govorimo. Katarina Velika je bila nimfomanka, kar je bilo usodno za desetine mladih in čednih vojakov. Velik del kraljevega življenja so zaznamovala obdobja brezdelja. Na dvorih so kartali, na izobrazbo niso dali nič. Do 19. stoletja so bili pogosto nepismeni. Princesa Marija Terezija, žena Ludvika XIV., je bila pritlikava in grozno debela. Princi so si morali izbrati princese, ne da bi jih prej videli. Najljubša konjička princese Marije Adelaide sta bila žretje in ples. Avgusta, žena Viljema I., je bila živčna in najbolj prepirljiva ženska v Evropi. S cesarjem sta se vse življenje strastno sovražila. V Kremlju so carji izbirali neveste iz šopka najlepših devic v državi, ki je bil mešanica lepotnega nastopa in telesnega pregleda. Peter Veliki je bil 195 centimetrov visoki psihopat. Spolna vzgoja kraljev je bila obvezna, izbirali so dekleta, na katerih so lahko »vadili«. Katarini Veliki so za soproga izbrali priskutnega nemškega najstnika, podobnega opici. Zadah nizozemskega princa Oranskega je bil ogaben. Številni člani britanske kraljeve rodbine so bili bigamisti. Kraljevski stan je poklic, kjer je težko potegniti ločnico med pristno norostjo in čudaškim vedenjem! Francis Willis in njegov sin John sta neprištevne krotila kot konje in postala mazača norih evropskih kronanih glav. Leta 1811 so zdravniki sporočili parlamentu, da je Henrik IV. nor, in da zanj ni pomoči. Menili so, da ima »letečo putiko«, kar je bil izraz za vse, česar niso znali razložiti. Razložiti pa niso znali ničesar. Karla VI. so poskušali ozdraviti s trepenacijo, v lobanjo so mu navrtali luknjice, da bi popustili pritisk na možgane. Čez sedemnajst let je umrl čisto nor. Willisova sta imela med vrhunskimi pripomočki za zdravljenje norosti prisilni jopič, železni primež-nik, stol in vrv.
Nobena članica hanovrske dinastije ni veljala za lepotico. Izbranka Jurija III. pa je bila po pričevanju očividcev grda kot smrtni greh. Množila pa sta se kot zajca. Na poročno noč so si dvorjani ogledovali kraljevski par pri njunem posteljnem početju. Sedem sinov se je balo, da so podedovali duševno bolezen. Danci 42 let niso vedeli, da imajo na prestolu prismuknjenca, Friderika V., ki je umrl zaradi sifilisa in delirium tremensa. Jurij IV. ni bil izbirčen pri ženskah, a seje vseeno onesvestil, koje prvič zagledal priskutno princeso Karolino von Brunswich. Znana je bila prirojena grdota nemških in španskih dvornih žensk. Bile so predvsem debele in pritlikave. Avstrijska kraljeva družina je imela »habsburško čeljust« in predolg jezik, Burboni velike nosove, Hanovrčani mlahava lica in izbuljene modre oči, kar je bila vse genska deformacija zaradi medsebojnih porok. Največja nevarnost so poroke med bratranci in sestričnami, ker podedujejo otroci dvojno količino recesivnih genov. Ferdinand I. je znal samo en stavek: »Sem cesar in hočem cmoke.« Avstrijski cesar Jožef II. je ugotovil na obisku, daje španski kralj »popoln bebec«. Ludvik XIV. je nosil 15 centimetrov visoke rdeče pete in 30 centimetrov visoko lasuljo, ljudi pa je sprejemal, ko je sedel na stranišču.
Leta 1995 je valižanska princesa Diana priznala prešuštvo, hkrati pa podvomila, da je njen mož primeren za kralja. Mediji so označili Diano za neuravnovešeno, čeprav je znano, da je norost družinska tradicija Wind-sorjev. Diana je bila plemkinja, linija Spencerjevih sega prav tako daleč nazaj kot kraljeva! Daleč najbolj priljubljena igra na evropskih dvorih pa je bilo prešuštvo. V18. in 19. stoletju so monarhi namesto na bojišču umirali zaradi sifilisa, ki sije utrl pot tudi zaradi umazanije. Ko je nekdo za mizo opomnil vojvodinjo, da ima svinjske roke, je odvrnila: »Gospod, videti bi morali moje noge.«
Vladimir Kajzovar
Strelstvo
Razveselila sta nas Ciglarič in Simonič
Stran 8
Dejan Zavec
Od nedelje že na Floridi
Stran 8
Atletika
Ptujčanom na DP štiri medalje
Stran 9
Kolesarstvo
Matej Marin prvi v Kostanjevici na Krki
Stran 9
Sodnik Robert Krajnc
Letos že dvakrat na evropski sceni
Stran 10
Strelstvo
Majcenovič nastopil trikrat na SP invalidov Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Drava Ptuj
Po zapletih je novi trener Drave Dražen Besek!
Nogometni klub Drava se je minuli teden znašel v sila neprijetnem položaju, ko je nekoliko nepričakovano odstopil trener Milko Đurovski. Po prihodu nogometašev Drave z mednarodnega turnirja v Bolgariji je še petkov teden opravil Milko Đurovski, za zvečer pa je že bila napovedana seja upravnega odbora NK Drava, edina točka dnevnega reda pa je bila izbira novega trenerja. Člani upravnega odbora so se z veliko večino odločil za nekdanjega slovenskega reprezentanta Primoža Gliho (drugi kandidat je bil Dražen Besek), ki pa s to novico še ni želel seznaniti širše javnosti. Želel si je namreč popolno podporo upravnega odbora, česar pa ni dobil. To je ostalo aktualno še v soboto, nedelja pa je prinesla nove rešitve.
Po nekaterih posvetih se je
Primož Gliha potem res odločil, da ponujenega mesta trenerja Drave ne more sprejeti; v prvi vrsti so nanj leteli očitki, da nima ustrezne trenerske licence, drugo pa so trenerske izkušnje. Svoje so dodali še ljudje iz NZ Slovenije, ki naj bi Primožu Glihi odsvetovali sprejetje trenerskega mesta pri Dravi. Podobno naj bi se zgodilo že v primeru Zlatka Zahovi-ča kot potencialnega stratega Kopra. Primož Gliha se je tako zahvalil Dravi za ponujeno priložnost. Njegovo razmišljanje je verjetno šlo v smeri, da najprej trenerska licenca PRO, nato pa prvoligaški klub.
Po vsem tem je bilo potrebno ukrepati, saj so imeli nogometaši Drave v nedeljo ob 18. uri napovedan trening. Časa ni bilo na pretek in pri Dravi so se odločili za hrvaškega strokovnjaka Dražena Beseka,
ki je nazadnje deloval na Poljskem. Dravo že v soboto čaka »štajerski derbi« na slovenskem Wembleyu, v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer bo zelo vroče, še posebej po uspehu vijolic proti polfinalistu lanskoletne lige prvakov iz Španije. Ve se, da bo stadion dobro napolnjen, saj se je s to odmevno zmago v Mariboru nogometna temperatura dvignila.
Dražen Besek je v nedeljo že vodil trening, ki ga je izkoristil predvsem za spoznavanje z igralci. Če upoštevamo vse tisto, kar je zaznamovalo minuli teden, vključno s »petardo« v četrtkovem srečanju v Sofiji, je pred njim izredno zahtevno delo. Moštvo bo potrebno psihološko dvigniti ter čim prej pozabiti na vse, kar se jim je dogodilo.
Danilo Klajnšek
Dražen Besek, trener nogometašev Drave
»Poskušal se bom
prilagoditi ekipi
a
Po treningu v nedeljo popoldan, ki ga je prvič vodil novi trener Dražen Besek, smo z njim opravili kratek pogovor.
Ekipo Drave ste prevzeli v neugodnem trenutku, tik pred prvenstvom?
D. B.: »Čas res ni najboljši, vendar nogometni trener nikoli ne ve, kdaj bo začel in kdaj končal z delom, tako da smo tega že vajeni. Po končanem prvenstvu na Poljskem sem si
níímřTíivíil	nf'VnliVn ví^ř
Dražen Besek (letnik 1963) je kot igralec začel svojo igralsko pot v dresu Varteksa, v letih 19851990 je igral v moštvu zagrebškega Dinama. Med drugim je igral še v Sloveniji (Olimpija), Franciji, na Danskem in v Avstriji.
V trenerski karieri je doslej vodil že več hrvaških (Varteks Varaždin, Slaven Belupo, Čakovec) in poljskih klubov. Z varaždinskim Varteksom se je dvakrat uvrstil v finale hrvaškega pokala, z njimi je uspešno nastopil tudi v evropskih pokalih, podobno kot tudi s Slave-
nnm Rpli innm
časa za odmor, vendar me je sredi dopusta poklical predsednik Drave Robert Furjan in mi povedal, da je ostal brez trenerja. Nisem veliko razmišljal, ampak sem po nekaj urah (v nedeljo, op. p.) že vodil prvi trening.«
Katere igralce Drave ste poznali pred prihodom na Ptuj?
D. B.: »Že v prejšnji sezoni sem si nekajkrat ogledal tekme slovenske lige, bil sem tudi na finalu pokala Slovenije. Na Ptuju sem v živo spremljal tekmo Drava - Koper, tako da nekatere igralce poznam: Da-banoviča, Trenevskega, Čeha, iz poljskega prvenstva poznam Seada Ziliča.«
Kakšen je občutek po prvem treningu?
D. B.: »V bistvu sem največ opazoval navade igralcev. Opazil sem, da imajo predvsem mladi igralci radi delo z žogo in še nekatere podrobnosti. Najpomembnejše je, da vsi želijo delati. To me zelo veseli, saj lahko samo na tak način napre-
dujejo, najboljši pa si bodo zagotovili tudi mesto v ekipi.«
Že v soboto vas čaka prvenstvena tekma z Mariborom. Kako bo potekalo delo v tem tednu?
D. B.: »Mariborčani si zaslužijo vse čestitke za rezultat v pokalu Intertoto. Vsi vemo, kako težko je osvojiti odmeven rezultat v evropskih tekmovanjih, njim je to uspelo. S tem so dokazali, da so že sedaj na precej visokem nivoju pripravljenosti. Kakšen je trenutno nivo ekipe Drave, težko rečem. Ta teden bomo opravili 6 do 7 treningov, veliko je odvisnega od tega, kako bo ekipa sprejela moj način treninga. V tej fazi se bom jaz poskušal prilagoditi ekipi bolj kot ona meni. Prvenstvo bo dolgo in naporno, na Ptuj pa sem prišel, da bi naredil dober rezultat na daljši rok, tako bom tudi zastavil delo.«
Na treningu se je igralcem predstavil tudi novi pomočnik glavnega trenerja, to bo odslej Nikola Jaruš.
IM
Dražen Besek, novi trener nogometašev Drave
Foto: Gregor 7afošnik. Rnortne novice
Voda v grlu
Ljubiteljem nogometa na Ptujskem te dni zagotovo ni dolgčas, za kar skrbijo predvsem v NK Drava Ptuj. Za zaplet je v prvi vrsti poskrbel Milko Đurovski, ki je s predsednikom Drave Robertom Furjanom doslej tvoril zelo usklajeno dvojico: prvi je skrbel za dobre igre in rezultate na terenu, drugi za primeren igralski kader. Med njima so se doslej (javno) kazala zelo mala trenja, kar pa ni dalo slutiti, da bo prišlo do konca sodelovanja, kar se je potem zgodilo. Predvsem trenerju, pa tudi predsedniku, bi lahko v tem trenutku postavili isto vprašanje, namreč zakaj nista predpričetkom priprav dorekla podrobnosti. Samo to je očitek bivšemu trenerju, ki ga nikakor ne moremo spregledati! Resda so se tudi v Ljubljani (Factor) in Lendavi (Nafta) sredi priprav srečevali s
podobnimi odpovedmi trenerjev, vendar je bilo za zamenjave še vedno precej več časa kot v primeru Drave.
Nadaljevanje zgodbe je opisano v zgornjem sestavku, nikakor pa ni v čast NK Drava. Neuradne izjave, ki so prihajale iz kluba so se spreminjale iz ure v uro, kar bi vsekakor morali preprečiti. Če npr. TV Slovenija in Pop TV poročata o spremembi na trenerski klopi, čez nekaj ur pa je to preklicano, potem tu nekaj ni v redu.
Pa še nekaj o igralcih in navijačih: prvi sicer normalno trenirajo, vendar jim takšna in podobna dogajanja okrog kluba zagotovo niso v pomoč, drugi pa si želijo atraktivnih in dobrih iger svojega moštva. Bo vsem vpletenim uspelo do sobote sestaviti primeren mozaik?
IM
Strelstvo • Po prvem dnevu 49. SP v Zagrebu
Razveselila sta nas Aleksander Ciglarič in Simon Simonič
V Zagrebu se je v nedeljo s prvimi preizkušnjami z zračno pištolo članov in mladincev odprl letošnji vrhunec strelske sezone.
Strelski spektakel na najvišji ravni je začinila še vročina, ki je dodobra premešala karte, vendar se najboljši strelci kljub temu niso pustili zmesti, pokazalo pa se je, da je najbolj ugoden čas streljanja takoj zjutraj, v prvi skupini, ob 9. uri, ko je šotor še primerno ohlajen. V nasprotju s pričakovanji so bili rezultati strelcev nekoliko nižji, za finale pa je bilo treba
doseči 581 krogov z dobrimi zadnjimi serijami 95, 96 in 96 krogov.
Na strelišču tudi šest Slovencev
V boj z vročino in krogi se je podalo tudi šest slovenskih reprezentantov, ki bi ji lahko ocenili s skupno oceno dobro, izstopala pa sta predvsem
Aleksander Ciglarič in Simon Simonič, ki sta se med člani oziroma mladinci uvrstila v želeno prvo polovico kvalificiranih strelcev ter tako že takoj na začetku poskrbela za dobro voljo v slovenski reprezentanci. Med člani se je našemu ormoškemu strelcu Aleksandru Ciglariču s 572 krogi uspelo kvalificirati na 60. mesto ter tako uresničiti svoj cilj, doseči kategorizacijo mednarodnega razreda, ki jo je dosegla prva polovica izmed 134 strelcev. Po tekmi nam je Aleksander povedal, da se je dobro počutil v boju z najboljšimi strelci sveta, pričakoval pa je višje rezultate prvih treh, saj je bilo možno postati svetovni prvak že s 584 krogi in finalom 102,1 kroga.
Dobro se je odrezal tudi kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je rezultatu 568 krogov pripisal 91. mesto. Po streljanju nam je povedal: »Tekma je bila težka, na začetku sem imel smolo z motečim sotekmovalcem, ki mu je zatajilo orožje, svoje je dodala še vročina, in čeprav je bil rezultat nižji od pričakovanj, je bilo to v danih okoliščinah največ, kar sem lahko dosegel.« Njun klubski kolega Peter Tkalec je dosegel 561 krogov in zasedel 116. mesto.
Smola Simona Simoniča na začetku
Med mladinci je svoj nastop odlično izpeljal juršinski strelec Simon Simonič, ki je dosegel 564 krogov in osvojil 39. rezultat prvenstva. Nekaj smole se je tudi njega držalo takoj na začetku tekme, saj mu je rezultat 91 krogov iz prve serije preprečil še višjo uvrstitev. Prav z navdušenjem pa smo lahko opazovali njegovo zadnjo serijo, v kateri je pokazal svoje odlično strelsko znanje in psihično pripravljenost, saj je ustrelil 6 x 10 in 4 x 9, od
Foto: Simeon Gone
Mladinska reprezentanta Simon Simonič in Rok Pučko s svojim najbolj gorečim navijačem, klubskim trenerjem Darkom Pavlinom
katerih pa so bile tri na skrajni meji desetice, kar pomeni najbolj nesrečnih 9,9 kroga. Svoj krst med izbrano elito najboljših svetovnih strelcev je dočakal tudi Rok Pučko, ki je dosegel 545 krogov in osvojil 75. mesto, Klemen Tomaševič je dosegel 555 krogov in osvojil 64. mesto.
Prvenstvo se je nadaljevalo
v ponedeljek, ko so se pomerili člani z zračno puško in mladinci z MK pištolo proste izbire. Danes pa bomo držali pesti še za Ptujčanko Majdo Raušl, ki se bo pomerila med članicami z zračno pištolo. Več o dogajanju na SP pa v naslednji številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
ZAGREB Z006
World Shooting Championships issf
Foto: Simeon Gone
Na podelitvi medalj najboljšim ekipam, kjer so slavili prepričljivi Kitajci pred Rusi in Francozi.
Foto: Simeon Gone
Foto: Simeon Gone
Boštjan Simonič na strelni liniji med tekmo
Boks • Dej'an Zavec
Najboljši nastop dneva je uspel Aleksandru Ciglariču.
Od nedelje že na Floridi
Saga o odhodu našega profesionalnega boksarja Dejana Zavca v Ameriko je (končno!) zaključena. Sredi dopusta na Jadranski obali se je namreč dogovoril še o zadnjih podrobnostih okrog odhoda v Miami. Letalska karta ga je že čakala na Ptuju in v nedeljo zjutraj je preko Brnika in Zu-richa poletel v ZDA, kjer bo na enotedenski preizkušnji poskušal dokazati, da je vreden zaupanja tabora najmočnejšega boksarskega menedžerja na svetu Dona Kinga. Če bosta obe strani zadovoljni s postavljenimi pogoji, bo prišlo tudi do podpisa pogodbe, kar bi bil za Dejana zagotovo velik korak naprej v njegovi profesionalni karieri.
Kljub dopustu je naš šampion treniral vsak dan, izmenično je kombiniral tek in fitnes, zato kondicijskih težav ne bi smel imeti. V Slovenijo se bo Dejan vrnil v soboto.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec med slavjem po zadnjem dvoboju na Ptuju
Nogomet • Aluminij
Pohorje zamenjalo Čukarički
Aluminij - Pohorje 4:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Toplak (14), 2:0 Topolovec (50), 3:0 Veselič (66), 4:0 Veselič (76. z 11 m)
ALUMINIJ: Sagadin, Čeh, Jus, Fruk, Krajcer, Medved, Breg, Kokot, Toplak, Trstenjak, Dončec. Igrali so še; Rozman, Golob, Topolovec, Tišma, Mli-narič, Medved, Firer, Marinič, Veselič. Trener: Edin Osmano-vič.
Nogometaši Aluminija so imeli v četrtek dogovorjeno srečanje z ekipo beograjskega Čukaričkega, ki se v Sloveniji nahaja na pripravah, vendar so jo slednji odpovedali in zadnji čas so vskočili nogometaši tretjeligaša Pohorja iz Ruš. V prvem polčasu so bili domačini podjetnejši nasprotnik, imeli pobudo, vendar si pravih priložnosti za zadetek niso pripravili veliko.
V drugem polčasu so popravili realizacijo in brez večjih težav premagali borbene goste iz Ruš.
Danilo Klajnšek

ivAiii:
Foto: Matija Brodnjal<
Nogometaši Aluminija nadaljujejo serijo odigravanja prijateljskih tekem, tokrat so gostili ekipo Pohorja.
Atletika • Miting za VN AZS v Mariboru
V Mariboru tudi Marlene Ottey
V Mariboru je v sredo potekal sedmi od devetih mitingov mednarodne atletske lige za veliko nagrado AZS. Ker se izteka rok za izpolnitev norm za letošnja velika atletska tekmovanja - člansko evropsko in mladinsko svetovno prvenstvu, je bila dosežena kopica odličnih rezultatov, ki potrjuje razširitev kakovostnega vrha v slovenski atletiki. V središču zanimanja so se znašli: Matic Osovnikar, letos najhitrejši belopolti sprinter na 100 metrov (10,12 sekunde na 100 metrov ob pomoči vetra 2,2 metra na sekundo), Jan Žu-
mer z osmico v skoku v daljino, večno mladostna in hitra Marlene Ottey z veteranskim svetovnim rekordom (11,45 sekunde na 100 metrov) in Helena Javornik z evropskim rekordom na 25000 metrov na atletski stezi (1 ura 28 minut in 22, 60 sekund).
Atletski klub Keor Ptuj se je predstavil s petimi tekmovalci, najbolje pa sta se odrezali Natalija Sbull in Nina Kolarič. Obe sta dosegli tretje mesto, hkrati pa sta nastopili v svojih nestandardnih disciplinah. Sbullova je postavila osebni rekord na 400 metrov, ki sedaj
znaša 58,25 sekunde, Kolari-čeva pa je v višino skočila 167 centimetrov. V močni konkurenci suvanja krogle je Dejan Dokl končal na četrtem mestu z najboljšim sunkom 14,42 metra.
V Mariboru so nastopili tudi trije ptujski mladinci: Matej Krušič je dosegel osebni rekord v metu 1,75 kilograma težkega diska (39,33 metra), Sabina Rajh v teku na 300 metrov in Leon Večerjovič na 800 metrov.
UE
Natalija Sbull je tekla v Mariboru na 400 metrov (58,25 sekunde) In dokazala, da je pripravljena za hitre teke na 800 in 1500 metrov.
Kolesarstvo • 4. kriterij dolenjskih Benetk
Marin prvi v Kostanjevici
V petek so Ptujčani prekinili kratke julijske počitnice in nadaljujejo tekmovanja. Tokrat so nastopili v Sloveniji na 4. kriteriju dolenjskih Benetk. Nočno dirko v Kostanjevici na Krki je v močni konkurenci dobil Matej Marin (Perutnina Ptuj), ki je bil po točkah boljši od dveh »legionarjev«, Jureta Zrimška iz italijanske ekipe Aqua & Sapone ter Roka Jerše-ta, ki letos nosi avstrijski dres
moštva Swiag Teka.
Ptujska ekipa v postavi Kva-sina, Božič, Stare, Ilešič, Mer-var in Gazvoda je tokrat uspešneje nastopila od združenih dolenjskih kolesarjev, članov Pro tour moštev. Na dirki sta namreč nastopila tudi Janez Brajkovič in Uroš Murn, ki sta največ postorila, da bi zmaga z Zrimškom ostala v domačih rokah. Nekoč trojica novomeškega kluba pa se je morala
obrisati pod nosom, saj je bil Marin v petek premočan. V prvem delu dirke je vestno pobiral sprinte in povečeval prednost pred Zrimškom, drugi del pa je zaznamoval pobeg štirih kolesarjev, tako da je stanje na vrhu ostalo nespremenjeno. 26-letni Ptujčan se je ob koncu veselil druge letošnje zmage.
UG
Utrinek z nočne dirke v Kostanjevici na Krki
Foto: Marjan Kelner
Atletika • Člansko DP
Ptujcanom na DP štiri srebrne kolajne
Minuli konec tedna je Novo mesto gostilo najboljše slovenske atlete na državne prvenstvu, ki predstavlja vrhunec domače atletske sezone. Ptuj-čani se vračajo domov s štirimi drugimi mesti, kar je najboljši izkupiček v zadnjih letih. Z dvema osvojenima kolajnama v tekih na srednjih progah se lahko pohvali Natalija Sbull. Gre za njen največji uspeh v članski konkurenci, ki ga je bilo mogoče predvideti na osnovi njenega letošnjega napredka v omenjenih disciplinah. Tokrat ni bil v ospredju lov na osebne rekorde, bolj je bilo potrebno paziti na sotek-movalke in z njimi obračunati v taktičnem teku. V obeh disciplinah je Sbullova zaostala le za reprezentantko Sonjo Roman, 800 metrov je pretekla v času 2 minuti 11,84 sekunde, 1500 metrov pa v času 4 minute 38,84 sekunde. Zelo odmeven pa je bil nastop Nine Kolarič v skoku v daljino, ki je na koncu morala priznati le premoč Marije Šestak. Slednja je dobila slovenski potni list sredi meseca, sicer pa ima sedmi rezultat na svetu v troskoku. Kolaričeva je še enkrat več v letošnji sezoni dosegla osebni rekord - ta zdaj znaša že 637 centimetrov. Od norme za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, ki znaša 650 centimetrov, jo loči le 13 centimetrov. V skoku v višino je Kolaričeva končala s preskočenimi 170 centimetri na nehvaležnem četrtem me-
Tek na Borl
Nina Kolarič je v Novem mestu na dosežek skoka v daljino.
Foto: UE
DP spet izboljšala svoj rekordni
stu. V suvanju krogle pa je po nekajletnem premoru prišel do kolajne tudi Dejan Dokl. Z metom 14,62 metra mu je uspelo premagati konkurenta iz Ljubljane, ki je imel letos boljše rezultate od njega. S tem je dokazal sicer splošno zaznaven trend zadnjih let, da je mogoče odlične rezultate v atletiki dosegati tudi globoko v trideseta leta. Med mlajšimi
člani AK Keor Ptuj, ki jim je nastop služil kot priprava za mladinsko državno prvenstvo, je Mitja Horvat postavil novo najboljšo osebno znamko na 200 metrov (23,08 sekunde). Leon Večerjovič je bil sedmi na 800 metrov (2 minuti in 0,59 sekunde), Laura Pajtler pa deveta pri članicah.
UE
Šalamun tik pred Voglarjem
Športna zveza Gorišnice je izvedla že 11. tradicionalni tek na Borl. Po sončnem, vročem in soparnem vremenu se je teka udeležilo preko sedemdeset nastopajočih, kar pa je manj, kot so organizatorji načrtovali. 5,7 kilometra dolgo progo s startom v Cirkulanah in ciljem na Borlu je najhitreje pretekel Igor Šalamun iz Maribora, za pot je potreboval 17 minut in 12 sekund. Drugo mesto si je pritekel Andrej Vo-glar iz Ptuja, ki je zaostal samo šestnajst sekund, tretji pa je bil Bojan Purgaj iz Gorišnice.
REZULTATI - MOŠKI SKUPNO: 1. Igor Šalamun (Maribor), 2. Andrej Voglar (Ptuj), 3. Bojan Purgaj (Goriš-nica).
SAMO OBČINA GORIŠNICA: 1. Bojan Purgaj (Gorišnica), 2. David Ha-meršak (Cirkulane), 3. Jernej Žohar (Cunkovci).
LETNIK 1991 IN MLAJŠI: 1. Marko Roškar (Mala vas), 2. Luka Pravdič (Gajevci), 3. Simon Ranfl (Moškanjci).
LETNIK 1985-1990: 1. David Ha-meršak (Cirkulane), Aljoša Vajda (Mu-retinci), 3. Miha Rudl (Fram)
LETNIK 1971-1984: 1. Andrej Voglar (Ptuj), 2. Bojan Purgaj (Gorišnica), 3. Jernej Žohar (Ptuj)
LETNIK 1956-1970: 1. Anton Hol-dinar (Maribor), 2. Branko Lehner (Be-nedeikt), 3. Anton Holdinar (Lenart)
LETNIK 1955 in starejši: 1. Ivan Golob (Ormož), 2. Branko Gorenjak (Ruše), 3. Samo Zupančič (Maribor).
ŽENSKE: 1. Špela Zorli (Gorišnica), 2. Urška Koledenik (Cirkulane), 3. Tanja Kociper (Gorišnica).
LETNIK 1991 in mlajše: 1. Tanja Kociper (Gorišnica)
LETNIK 1985-1990: 1. Špela Zorli (Gorišnica), 2. Urška Kolednik (Cirku-lane)
LETNIK 1956-1970: 1. Bernarda Ivančič (Ormož), 2. Marija Črešnik (Borovci)
LETNIK 1971-1984:1. Madenka del Negro (Velika Varnica), 2. Marica Kodrič (Ajdovščina), 3. Nataša Pšajd Hercog (Ptuj).
LETNIK 1955 in starejše: 1. Lojzka Bratuša (Maribor), 2. Matija Hojnik (Polenšak)
Danilo Klajnšek
rj^e v teku na Borl: drugouvrščeni Andrej Voglar, zmagovalec Igor Šalamun in tretjeuvrščeni Bojan Purgaj
Foto: UE
Nogomet • Pogovor s sodnikom Robertom Krajncem
Letos že dvakrat na evropski sceni
Nogometaši na evropskih nogometnih zelenicah ne mirujejo, saj se odigravajo številna pripravljalna srečanja, veliko klubov pa nastopa v evropskih pokalnih tekmovanjih.
Slovenski mednarodni sodnik Ptujčan Robert Krajnc je bil v zadnjih tednih zelo aktiven, saj je sodil dve mednarodni tekmi. O vtisih s teh srečanj pa nam je povedal: »Pričela so se tekmovanja v pokalu Inter-toto in pokalu UEFA in tudi slovenski sodniki smo dobili priložnost za sojenje. Doslej sem sodil dve tekmi, in sicer v poljskem Poznanju med Lec-hom in FC Tirospol, drugo
srečanje pa je bilo na Slovaškem med ekipama Artmedie in VIT iz Gruzije. Na Poljskem je bil stadion poln, saj se je zbralo 12.000 gledalcev, kar je seveda izredno veliko za ta rang tekmovanja. Domačini so veljali za favorita, vendar se jim je zalomilo. Drugo tekmo pa sem sodil lanskoletnemu udeležencu v ligi za prvaka, ki pa niso več tako močni, saj jim je odšlo nekaj kvalitetnih nogometašev. Želijo pa si vsaj do lige UEFA.«
Na teh srečanjih imajo veliko vlogo tudi kontrolorji, ki ocenjujejo delo sodnikov. Dobre ocene izboljšujejo status slo-
venskih delivcev nogometne pravice. »Po vseh komentarjih in analizah so bili zadovoljni in mislim, da bodo tudi ocene temu primerne. Sicer imamo pet skupin na UEFA listah. V lanskem letu sem napredoval iz četrte v tretjo, kar mi odpira nove možnosti. Ta tretja skupina prinaša več tekem na evropskih pokalnih tekmah ter vodenje srečanj v kvalifikacijah za EP, kar je zame novi izziv,« je dejal Robert Krajnc. Zanimalo nas je še, kako dolgo čakaš za napredovanje v višji kakovostni razred in kakšne so možnosti slovenskih sodnikov za prodor v sam sodniški
Robert Krajnc (desno) je letos vodil že dve tekmi v evropskih nogometnih pokalih (na sliki v družbi Damirja Skomine, prav tako slovenskega mednarodnega sodnika).
Strelstvo • SP invalidov v Švici
Majcenovič nastopil trikrat
V švicarskem mestecu Sar-gansu je od 10. do 22. julija potekalo svetovno prvenstvo invalidov z zračnim in ma-
lokalibrskim orožjem, ki se ga je udeležil tudi Srečko Majcenovič, ki je nastopil na treh tekmah v streljanju s
Srečko Majcenovič
standardno zračno puško, in sicer 10 metrov leže in stoje ter v tekmovanju s padajočimi tarčami, ki so enake tistim, ki jih uporabljajo na biatlonskih tekmovanjih.
V disciplini 10 metrov stoje je Srečko nastreljal 594 krogov, kar je na koncu zadostovalo za deseto mesto; do finala ga je ločil le krog! V disciplini 10 metrov leže je dosegel 595 krogov in osvojil 23. mesto. V tekmovanju s padajočimi tarčami pa je izpadel v prvem krogu tekmovanja.
Pred strelci invalidi sta še dve veliki preizkušnji, in sicer na Slovaškem v avgustu in septembra v Munchnu. Ti nastopi Srečka Majcenoviča pa so še pod vprašajem, saj so povezani z velikimi stroški.
Danilo Klajnšek
vrh. »Za napredovanje je potrebno minimalno leto, prej leto in pol. Povezano je z dobrimi ocenami kontrolorjev, ki spremljajo tekme, pa še srečo moraš imeti. Kar pa se tiče uvrstitve v TOP - 10 pa ne verjamem, da je uresničljivo za slovenske nogometne sodnike. Mi moramo dobro delati, imeti dobre ocene, potrebovali bi še veliko sreče, da bi komu lahko uspelo,« je nadaljeval Robert.
Začenja se novo prvenstvo v 1. SNL in ostalih ligah. Sodniki so sestavni del igre in seveda se normalno tudi oni pripravljajo na začetek in dolgo prvenstvo. »Tekmovanje je pred vrati in videli bomo, kako se bo razvijalo dogajanje v naši ligi. Sodniki bomo sodili po svojih najboljših močeh: klubi imajo različne cilje, ki pa nas ne zanimajo, saj moramo samo opraviti svoje delo,« je pogovor zaključil mednarodni nogometni sodnik iz Ptuja Robert Krajnc.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
TRADICIONALNI TURNIR V STOJNCIH
Nogometni klub Stojnci prireja tradicionalni turnir v velikem nogometu v spomin na Zdenka Vajda. Potekal bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. julija, nastopile pa bodo ekipe Drave, Aluminija, Zavrča in Stojncev. SOBOTA, 29. 7. 2006 15.00 - NK STOJNCI - NK DRAVA 17.00 - TEKMA VETERANOV 18.30 - NK ZAVRČ - NK ALUMINIJ NEDELJA, 30. 7. 2006
15.00 - REVIJALNA TEKMA STAREJŠIH DEČKOV 16.00 - tekma za 3. mesto (poraženca sobotnih tekem) 18.00 - tekma za 1. mesto (zmagovalca sobotnih tekem) 20.00 - razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in pokalov
JM
DOBRODELNA KOLESARSKA AKCIJA
OD HODOŠA DO ANKARANA
Zvone Hasemali, sicer znani kolesarski maratonec iz Hajdine, se je odločil, da bo s pomočjo prijateljev v soboto, 29. 7., v najkrajšem možnem času prevozil Slovenijo po diagonali s startom v Hodošu in ciljem v Ankaranu.
Vožnja bo imela tudi dobrodelno noto. Zbirali bodo namreč sredstva za izboljšanje zdravstvenega stanja 15-letne Mojce Sagadin iz Njiverc, ki boleha za mitohondrijskim celičnim obolenjem, katerega posledica je odmiranje mišic in živčnega sistema. Da imajo Sagadi-novi veliko prijateljev, se je pokazalo že večkrat, organizatorji želijo tudi tokrat zbrati čim več sredstev. Za vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati, pa je na voljo tudi transakcijski račun Društva za cerebralno paralizo Sonček Ptuj, ki je odprt pri Novi kreditni banki Maribor: 04202-0000833 070 - s pripisom za Mojco Sagadin.
Danilo Klajnšek
Šolski šport • OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Uspešen konec šolskega leta
Ob zaključku šolskega leta 2005/06 smo se ozrli po naših dosežkih in zadovoljno ugotovili, da je za nami še eno uspešno leto. Učenec Benjamin Muster je postal najboljši športnik osnovnih šol MO Ptuj za l. 2005/06.
10. maja smo v Slovenski Bistrici nastopili na področnih športnih igrah OŠPP. V atletiki smo dosegli tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste medalje. V malem nogometu so dečki osvojili 1. mesto.
Na državnem polfinalu v malem nogometu so dečki 18. maja v Murski Soboti dose-
gli 3. mesto.
V atletiki so na državnem prvenstvu 26. maja v Ljubljani učenci in učenke dosegli ekipno 3. mesto. Benjamin Muster je osvojil 1. mesto v teku na 300 m.
Benjamin je bil 14. junija za svoje tekmovalne dosežke (6. medalj) razglašen za športnika šole, 19. junija pa je bil na proslavi v OŠ Ljudski vrt razglašen za najboljšega športnika osnovnih šol MO Ptuj.
Naši učenci so se udeležili tudi regijskega tekmovanja Specialne olimpiade, ki je
bilo 24. maja v Mariboru. Tam so osvojili tri zlate, šest srebrnih in dve bronasti medalji.
Od 9. do 11. junija smo bili na državnih igrah Specialne olimpiade v Strunjanu. Dosegli smo tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Najuspešnejši tekmovalec je bil Marko Bratušek, ki je prav tako blestel na regijskih igrah.
22. junija so štirje dečki in dve deklici nastopili na prijateljskem srečanju nogometnih ekip ob predaji igrišča z umetno travo osnovnošolcem MO Ptuj.
Silvester Vogrinec
Šolski športni dan na atletskem stadionu Drava
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
Foto: DK
AvtoD^M
Limuzinska honda civic
33 let )e preteklo, odkar je Honda izdelala prvega civica. Sedem generacij najuspešnejšega modela tega proizvajalca je tradicijo tudi nadaljevalo, civic pa se prodaja v 160 državah po svetu. Z povsem novo generacijo ima Honda optimistične načrte tudi v Sloveniji.
Pred približno desetletjem je na naše ceste zapeljalo precej limuzin te znamke. Honda je medtem globalno in lokalno precej zrasla, pestrost ponudbe je tako še večja in med drugim velja za prodajni adut te znamke. Prav tako so se (pogumno) odločili, da bodo Honde prestižnej-še kot doslej, v slogu in zgledu nemških konkurentov. Neizogibna posledica omenjenega je seveda višja cena avtomobilov. In časi izpred desetletja in pol se poslavljajo. Takratni civici so bili tehnično odlični, nizki in športni ter na voljo za sprejemljivo ceno. Ampak bili so tudi sivi in »plastični«.
Honda velja med »japonci« za manjšega proizvajalca vozil, vseeno pa ima pomembno vlogo kot globalni avtomobilski proizvajalec. Vsaka poteza znamke nam ni (takoj) razumljiva. Čeprav nosi limuzinski civic isto ime kot petvratni model, pa gre za povsem drugačen avtomobil. V osnovi je namenjen japonskemu in severnoameriškemu trgu, delno tudi azijskemu, saj »evropski« kupci prisegajo predvsem na kombilimuzine. Če sedete v novega limuzinskega civica, kmalu
ugotovite, da s predhodnikom nima kaj dosti skupnega. Barve, oblika, materiali, vse je drugačno in dodelano. Le še ime na zadku karoserije nam pove, kateri avto vozite. Limuzine ne priporočamo zaradi praktičnosti, ampak prej zaradi oblikovne umirjenosti, kajti trivratni civic oblikovno prehiteva konkurenco vsaj za 5 let! Kot limuzina ima seveda tudi svoje slabosti: dostop do prtljažnika je zaradi majhnega pokrova omejen, sam prtljažnik je nižji, pokrov prtljažnika znotraj ni obdan z oblogami, zato so robovi precej ostri in čeprav je tretjinsko deljiv, je odprtina, ki nastane, majhna in stopničasta.
Hondini navdušenci svojih avtomobilov ne obožujejo le zaradi oblike, ampak tudi zaradi voznih lastnosti. V primerjavi s kombilimuzino ponuja sedan (Hondina oznaka za limuzino) več prostora zadaj, a so sedeži ob tem preveč ploščati, z vidika voznih lastnosti pa je limuzinski civic prava honda, torej avtomobil s športnim pridihom.
Škodin »prostornež«
Škoda že dolgo ni več v oblikovalski ali kakršni koli drugi krizi. Predvsem zaradi sodelovanja z nemškim Volkswagnom. Tudi o kakšni krizi identitete ne moremo govoriti, saj Škoda velja za enega najstarejših avtomobilskih proizvajalcev.
Najboljši dokaz, da znamki ne gre ravno slabo, je roomster; torej četrti Škodin model. Lahko zapišem, da predstavlja povsem svež in drzen pristop pri izdelavi večnamenskega vozila. Tokrat niso le »oskubili« katerega izmed audijev ali volkswagnov ^ S svežimi oblikovalskimi potezami sicer kockast avtomobil ne deluje kot kakšen dostavnik, ampak kot atraktiven in mladostno »razpoložen« avto. Prednja vrata imajo spodnji rob okna zaokrožen in precej višji, kot je rob na zadnjih vratih. Omenjeno si lahko razlagamo nekako takole: roomster
ima dve sobi; prva je voznikova kabina in je namenjena vozniku in sopotniku, druga soba pa predstavlja bivalni prostor z velikimi steklenimi površinami. Ne smemo pa spregledati dejstva, da čez nizki rob oken na zadnjih vratih vidijo tudi otroci, kar je še kako dobrodošlo. Zadnja dvižna vrata imajo veliko zadnje steklo in več kot meter širine in višine za lahko nalaganje velikih »evropsko« odmerjenih in standardiziranih kosov prtljage. Da je počutje v vozilu dobro, skrbi sedežni sistem varioflex. Gre za tri ločene sedeže, ki jih je mogoče ločeno vzdolžno pomikati za 15 centimetrov, jim nastavljati naklon ter jih ločeno zložiti ali odstraniti iz avtomobila. Izbrani materiali v notranjosti so z izjemo tistih na vratih mehki, prijetni na otip in natančno (nemško) obdelani. Sorodnost z modeli iz skupine Volkswagen je torej logična, saj je postavitev stikal in drugih naprav na armaturni plošči prepoznavna. Kar se tiče varnosti, so vsi roomsterji serijsko opremljeni z zavornim dodatkom ABS ter prednjima in bočnima varnostnima zračnima blazinama, ostale »dodatke« pa najdemo v višjih paketih opreme. S skupnih »polic« koncerna Volkswagen je tudi celotna motorna in menjalniška tehnika. Roomsterju so namenili tri bencinske motorje: 1,2-litrski trivaljnik s 65 KM moči, 1,4-litrski štrivaljnik s 87 KM moči in 1,6-litrski motor s 105 KM moči, ki je lahko opremljen tudi s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom. Dizelsko ponudbo zastopajo poznani TDI motorji. Dva sta trivaljna 1,4-litrska in se razlikujeta po količini moči. Osnovni zmore 70 KM, močnejši pa 81 KM. Najmočnejši je 1,9-litrski dizel, ki zmore enako količino moči kot najmočnejši bencinski motor, torej 105 KM.
Škoda roomster ponuja več udobja in prostora, kot bi ga pričakovali od sorazmerno majhnega avtomobila. Napovedujejo se ji precej lepi časi, saj ima kar nekaj lastnosti, ki bi morale kupcem tovrstnih vozil ustrezati. Ob vsem omenjenem pa je seveda pomembna tudi ugodna cena. In novi Škodin prostornež jo ima.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Rak rodil
Rak zunanjega splovila
Rak zunanjega splovila je najpogostejše rak kože, največkrat gre za ploščatocelič-ni rak. Najpogosteje zbolijo ženske po 50. letu starosti, največ pa jih je v skupini po 65. letu. Znaki, ki so značilni za bolezen, se kažejo kot razjeda zunanjega splovila, ki se spontano ne zaceli. Pogosto se tudi pojavijo povečani limfni vozlički, posebej v dimljah. Zdravljenje bolezni je predvsem kirurško. Glede na velikost spremembe je poseg lahko večji ali manjši. Če gre za precej napredovale stadije ali za bolnice, ki jih ni možno uspešno operirati, lahko zdravimo z obsevanjem ali citostatiki
Rak nožnice
Najpogostejši med rakastimi spremembami nožnice je ploš-čatocelični rak. Pogosto zbolijo ženske po 50. letu, največ pa jih je iz skupine po 65. letu. Znaki bolezni se kažejo v občasnih
krvavih izcedkih iz nožnice. Pri tej obliki raka se odločamo navadno za terapijo z obsevanjem, izjemoma, največkrat pri mlajših bolnicah, se odločamo za operacijo.
Rak materničnega vratu
Najpogosteje gre pri tej obliki raka za ploščatocelične spremembe, redkeje pa za žlezne rakaste tvorbe. Rak je v zgodnji fazi izredno lahko ugotovljiv z rednimi PAP-testi, ob rednih letnih ali triletnih pregledih. V zadnjem času se veča število mlajših žensk, ki zbolijo za to obliko raka. Bolezen nastaja več let. Razvija se od blagih, zmernih, hudih predrakastih sprememb, ki prehajajo v invazivne rakaste spremembe. Znaki, ki se kažejo, so pogosto rahle ponavljajoče se krvavitve po spolnem odnosu in izven menstrualnega ciklusa. Pogosto se tudi javljajo ponavljajoča se vnetja nožnice, ki se kljub terapiji ne uredijo.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekologije
Načini zdravljenja so v glavnem operativni, pozneje v kombinaciji z obsevanjem, v zadnjem stadiju pa samo z obsevanjem. Obseg operacije in način obsevanja je odvisen od stadija bolezni.
Rak materničnega telesa
Najpogosteje gre za rakaste spremembe maternične sluznice. Zbolijo navadno starejše ženske, ženske v menopavzi. Znaki bolezni so krvavitve v obdobju po prenehanju perila. Ponovna krvavitev v menopavzi ne pomeni priho-
da perila, temveč je alarm za takojšni obisk ginekologa. Zdravljenje je najpogosteje operativno v kombinaciji z obsevanjem glede na stopnjo razširjenosti sprememb.
Rak jajčnikov in jajcevodov
Rak jajčnikov ni najpogostejši, je pa najtežje ugotovljiva sprememba med rakastimi spremembami rodil. Ima precej netipične znake ob pogosto normalnem ginekološkem izvidu. Znaki, ki govorijo za te spremembe, so nejasne bolečine v trebuhu, predvsem v spodnjem delu. Pogosto pa bolezenski znaki, ki prihajajo v ospredje, nimajo s spremembami jajčnikov nič skupnega. Pri napredovalnem stadiju se pojavijo napetost in povečanje trebuha, slabost, bruhanje, bolečine. Pogosto spremembe niso povezane s starostjo pacientke. Zdravljenje je kirurško, po potrebi v kombinaciji s cistostatiki ali občasno v kombinaciji z obsevanjem.
Milan Lukman,dr. med., spec. ginekologije
Moje cvetje
Vroče, vroče
Kar smo si želeli, to smo dobili, pravo, vroče poletje.
V	tem času moramo rastlinam pomagati z zalivanjem, saj same vode ne morejo več dobiti dovolj. Zelo pomembno je, da poleg enoletnic in seveda balkonskega cvetja zalivamo tudi grmovnice, posebej tiste, ki smo jih sadili spomladi. Te še niso uspele vzpostaviti vodnega režima, zato sedaj, ko je pričelo zmanjkovati vode, le-te še ne najdejo v globinah, kakor tiste, ki že dolgo rastejo na istem mestu. Tudi grmovnice zalivamo vsak tretji dan, takrat pa obilno, tako da namočimo zemljo v globino. Posebej pomembno je to pri mladih rastlinah, da se korenine razvijajo tudi v globino, ne samo na površini. Srednje velik grm, kakršne sedaj sadimo, potrebuje od 5 do 101 vode v enem zalivanju, posebej če je močno olistan. Pri tem te vode ne smemo zliti naenkrat, z zalivalko, ampak jo moramo nalivati počasi.
V	nasprotnem primeru odteče voda po površini stran od korenin. Zato je zalivanje s cevjo in tušem bolj primerno, kakor nošenje vode z zalivalkami. Če pa ne gre drugače, potem z zalivalko zalijemo v treh obrokih z nekajminutnim premorom. Pomembno je tudi, da zalijemo površino okoli grma, ne samo pri deblu, kar nekateri radi počnejo. Korenine se namreč razvijejo pod zemljo v širino enako kot nadzemna krošnja, koreninski laski, kipa najbolj potrebujejo vodo, se razvijejo na obodu krošnje.
Zelišča
Foto: Miša Pušenjak
V času žetve žit si lahko privoščimo tudi nabiranje ovsa. Oves ni samo nujno potrebna krma za živino, lahko ga koristno uporabimo tudi za naše zdravje. Uporabna je tako slama kakor zrnje. Vsi se kot otroci še spominjamo ovsenih kosmičev, vendar si lahko čaj, ki umirja kašelj, zmanjšuje tegobe prehlada, bronhitisa in gripe, skuhamo tudi iz ovsene slame.
Oves blažilno deluje tudi na mnoge težave prebavnega sistema, pomirja želodec, pospešuje cirkulacijo krvi.
Tinktura, ki ji naredimo iz ovsenega zrnja,pomaga pri odvajanju od kajenja ali odvisnosti od tablet.
Za pripravo take tinkture bomo morali nekam v višje kraje ali pa oves še lahko posejemo, saj se tinktura pripravlja iz zelenih listov in stebel ovsa. 100 g zelenih stebel z listi drobno narežemo in prelijemo z 1 dl sadnega žganja. Pokrijemo in pustimo stati 10 dni, občasno posodo pretresemo. Po desetih dneh precedimo, prelijemo v stekleničke in zapremo. Pol čajne žličke tinkture damo v malo vode ali še bolje čaja in popijemo enkrat do dvakrat na dan.
Isto tinkturo lahko uporabimo v kopeli, dodamo ji lahko še nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja ali ka-milični čaj. Takšna kopel deluje pomirjevalno, sprošča napete in utrujene mišice, pomirja bolečine od revme ali išiasa, pomaga proti nespečnosti.
Tinkturo lahko naredimo tudi iz zrnja. Pri tem 100 g zrnja zmeljemo, ampak ne v moko, temveč v debelejšo kašo, prelijemo s pol litra 70 % alkohola in pustimo stati 14 dni. Občasno vse skupaj pretresemo. Po 14 dneh odcedimo in tekočino prelijemo v temne in zaprte steklenice, kijih hranimo v mrzlem in hladnem prostoru. 10 kapljic damo v malo vode in jemljemo trikrat na dan. Če imamo težave s spanjem, vzamemo 25 do 30 kapljic pred spanjem.
Vendar si žal tega ne morete privoščiti tisti, ki imate težave z alergijo na gluten ali gliadin. Tudi vsi, ki morate v prehrani zmanjševati količino natrija, se morate blagodejnim učinkom ovsa odreči.
Zelo pomembno je tudi, da z uživanjem tinkture ne pretiravamo, saj lahko prevelike količine povzročijo glavobol.
Sam oves je zelo nezahtevna žitarica, ki jo lahko posejemo tudi na izpraznjene gredice zelenjave kot rastlino za zeleno gnojenje. Ko nastavi klaske, jo poža-njemo, korenine in preostalo slamo pa podkopljemo. Seme dobite na ekološki tržnici v Mariboru ali pa zaprosite najbližjega kmeta, ki ga ima na njivi.
Miša Pušenjak
Slovenija • Civilno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Solidarnost v zdravstvu se mora ohraniti in še okrepiti!
Pobudniki za ustanovitev Gibanja za ohranitev javnega zdravstva so državljanke in državljani Republike Slovenije, ki zaskrbljeno ugotavljajo, da se spreminjajo temeljne vrednote, načela in cilji zdravstvenega varstva. Gre za civilno gibanje, ki je bilo ustanovljeno 20. junija letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Iniciativni odbor vztraja in od politike zahteva, da se zdravstveni sistem lahko spreminja le z večinskim nacionalnim soglasjem ob upoštevanju strokovnih, finančnih in nacionalnih interesov. Zaradi grožnje o ukinitvi zdravstvenih domov in za ohranitev sistema, ki zgledno deluje, ker še nihče ni dokazal nasprotnega, je potrebno pridobiti čim več somišljenikov. Iniciativni odbor si je zadal cilj, da zbere vsaj sto tisoč podpisnikov, ki soglašajo z njegovimi cilji in s tem prepriča oblast, da državljani zahtevajo ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Civilno gibanje je vzelo zadeve v roke, ker so tako opozicijske stranke kot sindikati in strokovna združenja prešibki, da bi bili lahko uspešni.
»Ideje, da je napočil čas, da ubranimo osnovne človekove pravice, kamor nedvomno sodijo tudi zdravstvene pravice, ki jih želimo ohraniti kot univerzalno dobrino z načeli solidarnosti, pravičnosti, dostopnosti, kakovosti za vse prebivalce Slovenije, so zorele kar nekaj časa. Najprej je manjša skupina zanesenjakinj in zanesenjakov ugotovila, da se temeljne vrednote v družbi vedno bolj spreminjajo, saj se z uveljavitvijo kapitalizma kot družbene ureditve spreminjajo tudi načela in cilji slovenskega zdravstvenega varstva, na katerega smo bili upravičeno ponosni in nam ga celo zavidajo prenekatere države. Prepričani smo, da je potrebno zaščititi vrednote, ki jih večina sprejema, tudi zato, ker Slovenke in Slovenci še vedno na prvo mesto postavljamo zdravje kot največjo vrednoto. Skupina podobno mislečih je vedno številčnejša. Druži nas prepričanje, da je ravno v obdobju, ko se državljanke in državljani vedno bolj delimo na bogate in siromašne, potrebno storiti vse, da se solidarnost v zdravstvu, to je zdravih do bolnih in premožnejših do siromašnejših, ohrani in okrepi. Ali lahko dovolimo, da bi zdravstveni sistem spreminjali tako, da bi imeli različne nivoje dostopnosti in pravic, ki bi temeljile na debelini denarnice posameznika in ne na pravičnosti in solidarnosti,« se v imenu civilnega Gibanja za ohranitev javnega zdravstva sprašuje članica iniciativnega odbora gibanja, v katerem deluje tudi direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek
Uhan, dr. med., spec.
Zagovorniki zdravstvenih reform širijo ideje, da je potrebno zmanjšati obseg ali košarico zdravstvenih pravic in povečati zasebna vplačila v obliki dodatnih in seveda nadstandardnih zavarovanj, čeprav v Sloveniji z različnimi oblikami zavarovanj zberemo že kar 25 % vseh sredstev za zdravstveno varstvo, opozarja Lekšetova. »Na tem mestu lahko celo rečem, da je malo tistih zdravstvenih pravic, ki so v celoti plačane z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zato se je skoraj 95 % državljanov dopolnilno zdravstveno zavarovalo. So pa že resna opozorila, da marsikdo v naši družbi tega finančnega bremena ne zmore več, kar pomeni, da je njegova zdravstvena ogroženost večja. Seveda pa je že slišati namere zavarovalničar-jev, ki jim ob strani stoji tudi aktualna politika, da bi se zavarovalnice privatizirale in da bi se ustanovile še nove. Zasebnemu kapitalu je cilj dobiček in ne javno dobro! Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so v Sloveniji očitno finančno zelo zanimiva, saj so se zavarovalni-čarji ob zadnjih spremembah zdravstvene zakonodaje dobro organizirali in tudi lobirali, da bi zaščitili interes lastnikov in ustvarjali dobiček na račun zavarovancev,« posebej opozarja Nevenka Lekše.
Bodo zdravstvene domove ukinili?
Ustvarjanju javnega mnenja, da je zasebno zdravstvo stro-kovnejše, kvalitetnejše, prijaznejše in cenejše, v Gibanju za
ohranitev javnega zdravstva ostro nasprotujejo, res pa je, da marsikje temu pritrjujejo. Glasnikom teh idej je v interesu bolj profit posameznikov kot pa interes državljank in državljanov. »Zadnje agresivno sporočanje zdravstvene politike slovenski javnosti,
AKCIJA y.fll!!A\J.! pnliPKOK
varstvo, ki ga že desetletja uspešno razvijamo v Sloveniji v okviru zdravstvenih domov, primerjalne prednosti pred zdravstvenim varstvom, ki ga izvaja zdravnik posameznik. Pričakujejo, da bo minister za zdravje spoznal, da je minister za državljanke in državljane, da jih mora zaščititi in jim zagotoviti tak sistem zdravstvenega varstva, ki bo zagotavljal socialno varnost in človekove pravice.
»Ali si želim preveč, če
upravičeno pričakujem, da bo minister za zdravje pred interesi zasebnega kapitala v vladi zagovarjal javni interes in takšna finančna sredstva, ki bodo zagotovili stabilnost slovenskega zdravstvenega sistema, in to vsaj z vztrajnostjo, kot jo ima obrambni minister. Le zdravi, izobraženi in srečni ljudje bomo Slovenijo popeljali v blaginjo in ne tanki in ne oklepniki,« še poudarja Nevenka Lekše.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec.:"Aii lahko dovolimo, da bi zdravstveni sistem spreminjali tako, da bi imeli različne nivoje dostopnosti in pravic, ki bi temeljile na debelini denarnice posameznika in ne na pravičnosti in solidarnosti?!"
Ena od skrinjic v Zdravstvenem ohranitev javnega zdravstva.
Foto: Črtomir Goznik
domu Ptuj, kjer je mogoče oddati izjavo o pristopu h Gibanju za
da je potrebno ukiniti javne zdravstvene domove in jih nadomestili z zasebnimi praksami, v javnosti zbuja strah in zaskrbljenost. Sprašujemo se, kakšna bo prihodnost in razvoj javnega zdravja z vsemi preventivnimi dejavnostmi in posebni skrbi za ranljive skupine, kot so otroci, ženske, brezposelni, brezdomci, varovanjem okolja, propagiranjem zdravega načina življenja in prehranjevanja. To so dejavnosti, ki praviloma za ljudi z dobičkonosno miselnostjo niso zanimive. Z argumenti, številkami finančne narave in kazalci zdravstvenega stanja prebivalcev, ki ga je potrebno izboljšati, zdravstveno ministrstvo vse do danes še ni postreglo. Iniciativni odbor Gibanja za ohranitev javnega zdravstva vztraja in zahteva, da se zdravstveni sistem lahko spreminja le z večinskim nacionalnim soglasjem, ob upoštevanju strokovnih, finančnih in nacionalnih interesov,« je za Štajerski tednik povedala Nevenka Lekše.
V Gibanju za ohranitev javnega zdravstva so prepričani, da ima osnovno zdravstveno
Pa brez zamere
Biti srečen
Enoten cilj, različne ideje o poti
Ljudje smo ^o vseh merilih sila kompleksna bitja. Že osnovnošolski pogled na ustroj našega telesa vsakomur da vedeti, kako kompliciran in zamotan stroj je to. Bojda ga v naravi ni takega, pa tudi vsa moderna tehnologija in možgančki na kupu še niso uspeli ustvariti take mašine, kot je človek. Seveda človek ni samo mašina, ampak tudi tisto, kar nekateri imenujejo zavest, drugi duša, tretji spet kaj drugega. Znotraj te zavesti oziroma duše ali kakor koli že hočete, ima vsak človek tudi svoj karakter, značaj. A hkrati imamo, če nase, na vse nas pogledamo kot na celoto, tudi nek skupen značaj, neke skupne značilnosti, ki nas povezujejo. Res, v tem svetu, kjer so vse bolj v ospredju medsebojne razlike in meje, je to vse prej kot pogosto gledanje, a vseeno je to tako. Obstajajo nekatere značilnosti, ki so nam skupne in so v vsakem od nas. Tudi v nas, ki prebivamo na tem mestu pod soncem, ki mu rečemo Slovenija.
Ena izmed takih skupnih stvari našega karakterja je tudi gon, tendenca k sreči. Vsi bi radi bili srečni. Menda ga ni človeka med nami, ki bi si resnično želel biti nesrečen. So seveda taki, ki verjamejo, da drugače kakor nesrečni niti biti ne morejo, a tudi ti si želijo biti srečni, le da so prepričani, da jim vile sojenice sreče niso položile v rojstno zibelko. Želja po sreči, po biti srečen je menda res najbolj univerzalna želja. Tukaj se pa ta univerzalnost tudi konča. Kajti ideje, kaj to pomeni biti srečen, oziroma, kaj je sreča, se od posameznika do posameznika razlikujejo.
Pa se res? Kdor bi o tem sodil po nedavnem dogajanju v Sloveniji, bi bil skoraj prepričan, da ni tako. Temu bi se zdelo, da imamo Slovenci kar precej enotno idejo o tem, kaj je sreča in kaj nam jo zagotovi. Denar in še več denarja. Pa še to ne tisti denar, ki si ga trdo prigaraš, ampak tisti, ki ti tako rekočpade z neba naravnost v denarnico. Dolge vrste, ki smo jim pred kratkim lahko bili priča pred vplačilnimi mesti za loto, velika večina pa je v njih tudi stala, so to na prvi pogled samo potrjevale. Že za majhno vplačilo, na primer tisoč tolarjev ali celo manj, si dobil listek, vstopnico za nebesa - za več kot 650 milijonov tolarjev. In ko je človek tako šel mimo vrste ali stal v njej ter poslušal komentarje tipa: "Če to zadenem, bom najsrečnejši človek na svetu in ne potrebujem v življenju več ničesar drugega, "jih je sicer razumel, a hkrati si ni mogel kaj, da se ne bi vprašal, ali je to res to. Alije ta gmota denarja res ultimativni cilj in odre-šitelj. Res, marsikaj je lažje, če človek zadene tako bajno vsoto denarja, a v kolikor ima količkaj razčiščene stvari v glavi, si niti v sanjah ne bo delal utvar, da je pa s tem zadel absolutno srečo, odrešitev in nebesa. V današnji družbi, kjer je denar vladar, je denar sicer nadvse koristen, a da bi bil prinašalec absolutne sreče, to pa vsekakor ne. Kdor misli tako, se mi smili v dno srca. Na svetu so namreč še druge stvari, ki so, kar se tiče sreče in človeka kot celote, neskončno pomembnejše od denarja. Hvalabogu.
Gregor Alič
Ptuj • Ohranimo prijateljstvo
Velika prijateljstva ostajajo!
Na OŠ Mladika je potekal celoletni projekt Ohranimo prijateljstvo. V projekt so bili vključeni učenci 3. a-razreda z razredničarko, starši, babice, sodelavke, prijatelji in znanci. Ideja se je porodila na prvem skupnem roditeljskem sestanku, v mesecu septembru, kjer so učenci in starši predlagali, da obiščemo bivšega sošolca Ismaila. Ismail se je namreč po dvoletnem druženju z nami preselil s svojo družino v Sarajevo.
Najprej smo o izvedbi projekta obvestili vodstvo šole. Izdelali smo podroben program dejavnosti, ki smo jih izvajali med letom. Naše najpomembnejše dejavnosti so bile: dopisovanje z Ismailom in ohranjanje stikov na daljavo, spoznati državo Bosno s pomočjo fotografij, knjig, filmov, izdelati obesek prijateljstva, realizirati projekt.
Učenci so celo šolsko leto ohranjali stike z Ismailom in tudi prijateljstvo na daljavo z dopisovanjem. Med letom so ustvarjali v likovnih delavnicah - ustvarjajmo z glino. Izdelovali so novoletne okraske in obeske prijateljstva zase in za Ismailove sošolce. Starši so s pomočjo donatorjev in sponzorjev pridobivali sredstva za izvedbo projekta, vsaka družina pa si je sama financirala potovanje.
Na obisku pri Ismailu
Zaključek projekta smo izpeljali v začetku meseca maja. Podali smo se na dvodnevno družinsko potovanje mednarodnega značaja s turistično agencijo Sonček. Nočno vožnjo je vsak udele-
Utrinek s čudovitega druženja v Sarajevu
ženec potovanja preživel po svoje. Že prvi jutranji žarki in jutranja kava so nas napolnili s toplino. Prvi postanek smo imeli na izviru Bosne, kjer nas je lepota narave in pokrajine očarala. Sledila je panoramska vožnja po Sarajevu in ogled predora pod letališčem. Nestrpno smo čakali prihod družine Du-raković. Sledili so stiski rok, objemi in tudi marsikatera solza je napolnila oko. Skupaj smo nadaljevali pot do centra mesta ob reki Miljac-ki, kjer stoji Ismailova šola Savfet Beg - Bašagič. Toplemu sprejemu, ustvarjanju novih vezi prijateljstva, prisrčnemu programu (zapeli so nam slovensko pesem: Moj očka ima konjička dva) je sledilo druženje v razredu z Ismailovimi sošolci in raz-
redničarko go. Lamijo Pra-sović. Razdelili smo jim promocijski material o Ptuju in povedali marsikaj zanimivega o našem mestu in Sloveniji. Pripravili smo jim tudi bogat kulturni program, v katerem je nastopal tudi Ismail. Ismail pa je nam, bivšim sošolcem, prebral pismo v slovenskem jeziku, potem pa še svojim sedanjim sošolcem v bosanskem jeziku. Podelili smo jim obeske prijateljstva, medene srčke sve-čarstva Puž, glinene izdelke OPTE Ptuj in sladkarije našega najboljšega soseda Mer-catorja. Starši in učiteljice so bili med tem časom gostje v zbornici, kjer jih je sprejela ravnateljica ga. Fahira Kalaj-dicsalihović. Okušali so bosanske sladke specialitete in popili pravo bosansko kavo.
Popoldansko druženje smo nadaljevali z ogledom mesta, Ismailovega stanovanja, ob spoznavanju drugačnih kulturnih znamenitosti, se sproščeno sprehajali na najbolj znani Baščaršiji, veselo barantali in kupovali ter na koncu zavili še v džamijo. Celodnevno potepanje smo končali v pravi bosanski restavraciji z okušanjem bosanskih specialitet, ki jih je naročala Ismailova mama Remza, Ismailov oče Mustafa pa nas je počastil z izbrano pijačo.
Naslednji dan smo s panoramsko vožnjo in ogledom znamenitosti zaključili bivanje v Sarajevu. Potovanje v Sarajevo nam je ostalo v nepozabnem spominu. Spoznavanje drugačnih kulturnih znamenitosti nam je zapolnilo še tako radovednost in odgnalo marsikatero senco.
Prisrčna zahvala družini Duraković in vsem sponzorjem, ki so nam ta nepozabni obisk omogočili. Posebna zahvala pa je namenjena vsem staršem otrok 3. a-razreda, ki so se udeležili potovanja, sodelavkam, prijateljicam, babicam, znankam.
Silva Forštnarič OŠ Mladika
Ormož • Počitnice so se komaj začele
Počitniški kompas
Društvo prijateljev mladine je pripravilo poletne počitniške delavnice. Za to so jim gotovo hvaležni številni starši, ki so svoje otroke ta teden zaposlili z ustvarjanjem. Saj veste, dopust je kratek, počitnice pa dolge ^
Glede na pestro ponudbo počitniških aktivnosti te dni v Ormožu in okolici osnovnošolski otroci ne bi smeli biti prepuščeni sami sebi, saj je dovolj možnosti za vsak okus in žep. Za dolge dneve brezdelja so si v DPM Ormož omislili delavnice, ob katerih zagotovo ne bo tečno in so vredne obiska, kot so zapisali v vabilu. V to se je vsak dan prepričalo okrog 25 otrok. Delavnice so bile namenjene osnovno-
šolcem, udeležili pa so se jih tudi otroci, ki so v Ormožu na počitnicah in so tako popestrili svoje bivanje.
Aleksandra Bratuša, predsednica DPM Ormož, je povedala, da so otrokom poleg zaposlitve nudili tudi malico. Za njih so skrbeli ani-matorji, ki so vsi zaposleni na OS Ormož. Otroci so se ukvarjali s kaširanjem, izdelki iz stiroporja, izdelovali so morske slike, mozaike iz testenin, morske slike iz le-
senih paličic, kolaž papirja, pripravili so si zdrave osvežilne napitke in prigrizke, zadnji dan pa so si privoščili kopanje na ormoškem bazenu.
V tem tednu so kar tri zanimive počitniške zaposlitve. Včeraj se je začel poletni planinski tabor na Pokljuki, 4. mladinski raziskovalni tabor pri RK in LAS ter poletne ustvarjalne delavnice DPM Podgorci.
vki
Rešitev prejšnje križanke. vodoravno: BOLGAR, AVARKA, RIVIER, ARISTO, KA, HIG, MANJA, KORJAMB, STROK, EB, AH, PREKAT, OTTA, RADOST, LAAR, ANALI, ŠČINK, GEN, NEON, GO, UNT, KOLINAR, ET, ENAKOST.
Medtem ko so si počitnikarji ogledovali film, je nekdanja dolgoletna predsednica DPM Angelca Rajh z vnukinjama še enkrat utrdila ogrodje skulpture »boga počitnic«.
Foto: SF
Foto: vki
Avstrija, Litva • Uspešni gostovanji lancovskih folkloristov
Plesali, peli in igrali z Evropejci
Člani FD Lancova vas v juniju niso izpustili 2. evropskega folklornega festivala v Pyhru-Priel v sosednji Avstriji, kjer so nastopili v družbi 23 skupin iz Evrope, pretežno držav EU. V drugi polovici junija, kmalu po državni folklorni reviji v Črnomlju, pa so se podali na enotedensko gostovanje v Litvo, v mesto Jonava, kjer so praznovanje kresne noči prvič združili z mednarodnim folklornim festivalom.
Predsednik FD Lancova vas Franci Gojkošek je zadovoljen z obema gostovanjema, še posebej z zadnjim v Litvi, kjer so nastopili v družbi samih izbranih skupin; 4 domačih, tem pa so se pridružili še Poljaki, Nizozemci, Latvijci in seveda Slovenci. Povabilo na ta festival, ki so ga letos proglasili za mednarodnega, so dobili že lani na nastopu v Avstriji in se nanj tudi z veseljem odzvali, čeprav Gojkošek pravi, da je bilo zelo naporno tako daleč potovati z avtobusom, tam pa imeti še vrsto nastopov. V Litvo so
se vozili okrog 24 ur, gostitelji pa so zanje dobro poskrbeli že ob prihodu, saj so njim in tudi ostalim skupinam pripravili sprejem kar v adrenalinskem parku.
Jonava je sicer zelo zanimivo mesto z okrog 34.000 prebivalci, lahko preberemo v priložnostni knjižici, v kateri so gostitelji dobro predstavili tudi vse nastopajoče skupine, sicer pa so Lancovljani lahko mesto pobliže spoznali tudi skozi mnoge kulturno-zgodo-vinske znamenitosti, ki pa jih v državi, ki je bila nekoč del Sov-
jetske zveze, sploh ne manjka. Le ceste in nasploh infrastruktura je slaba, doda Gojkošek, a to ni bila ovira, da ne bi nastopili v mestu in številnih prireditvenih odrih, kjer pa so bili še kako presenečeni nad izrednim odzivom obiskovalcev.
Folklorni tradiciji dodali še delček
kulinarike
Samo na osrednji festivalski prireditvi naj bi organizatorji našteli okrog 20.000
V Litvi so nastopili pevci, plesalci in muzikantje iz FD Lancova vas, z njimi pa je bila tudi mentorica Nežka Lubej.
Foto: Arhiv FD
Utrinek z nastopa na gostovanju v Litvi, mestu Jonava, kjer so prvič pripravili mednarodni folklorni festival, združen s praznovanjem kresne noči.
ljudi, kar folklorist ne pozabi kar tako, pravi Gojkošek, ki je skupaj s svojimi na gostovanju po Litvi doživel marsikaj zanimivega. Tako so jih domačini vključili v delavnico, kjer so izdelovali vence iz rož, učili so se plesati druge plese in tudi sami so se preizkusili kot vaditelji. Skratka gostovanje, na katerem so se predstavili z različnimi folklornimi spleti, uspešnicami zadnjih let, tudi z zadnjim
Priprava na fašenk, katerega avtorja sta Janko Jerenko in Nežka Lubej, jim bo ostalo v lepem spominu, še posebej pa zaključek festivala folklore z ogromnim in nepozabnim ognjemetom.
Posebnost obeh gostovanj, še posebej pa tega zadnjega, pa je bila še kulinarična predstavitev skupine skozi svoj kraj, kar so Lancovljani vzeli zelo zares. S seboj v Litvo so vzeli veliko domačih krušnih
in mesnih dobrot ter vina.
Po gostovanju v Litvi jih čaka malo oddiha, dodaja Gojkošek, vsaj odraslo folklorno skupino, pevce in muzikante, ki se pripravljajo na septembrsko gostovanje pri prijateljih na Češkem v Velki Bistrici, otroška folklorna skupina pa je letos dobila priložnost, da se predstavi na festivalu Lent in nastop v Mariboru jim je odlično uspel.
TM
Ptuj • Iz doma upokojencev
Predavanje Dušice Kunaver o kruhu
V jedilnici ptujskega Doma upokojencev so stanovalci pred kratkim lahko prisluhnili predavanju o kruhu prof. Dušice Kunaver, ki se je prijazno odzvala na povabilo direktorice ptujskega doma mag. Kristine Dokl.
Najprej so stanovalci doma recitirali pesmi o kruhu, nato pa je profesorica Kunaver v dobro uro trajajočem predavanju predstavila kratko zgodovino slovenstva od poganskih časov pa vse do današnjih dni. Govorila je o šegah, navadah in običajih slovenskega podeželja povezanih s kruhom, kjer so ob vsakem prazniku pekli tudi poseben kruh.. Predvsem pa je Kunaverjeva poudarila spoštovanje do kruha, ki so ga imele generacije, rojene pred drugo
svetovno vojno. »Kultura in odnos do kruha, ki so ju imele starejše generacije, sta neprimerljiva z današnjima. Včasih smo kruha stradali, danes je vsega v izobilju. Zato se o kruhu ne govori več toliko, stari običaji, ki so spremljali pridobivanje žita za kruh in samo peko kruha, izumirajo. Zato je pomembno, da vsaj preko ustnega izročila ohranimo te lepe navade slovenskega ljudstva!"
Okrepčani s kosom domačega kruha pa so stanovalci raz-
krili še svoje spomine in odnos do kruha. »Danes ni nič več tako, kot je bilo včasih. Nam je zdaj veliko bolje. Včasih res nismo imeli za kruh. Danes pa je vsega preveč. Ogromno kruha konča v smeteh. Sama nisem nikoli tako ravnala z njim. Če ga je kaj ostalo, smo ga zamrznili in kasneje porabili,« pravi Katarina Vrabič. Franja Urbančič pa nam je povedala: »Predavanje je bilo odlično. Tudi sama sem Primorka tako kot prof. Dušica, zato sem bila vesela, da sem lahko slišala primorske izraze, kot je nona, tako pri nas pravimo babici. Še več takšnih predavanj si želim, saj ljudje rabimo tudi duhovno hrano.«
Višja delavna terapevtka Nada Fišer je še pojasnila, da je bilo predavanje organizirano v okviru projekta družabnih prireditev, na katere povabijo poleg stanovalcev tudi zunanje obiskovalce, ki pa jih žal na tokratnem zanimivem srečanju ni bilo veliko.
Polona Šemnički
Foto: Arhiv FD
Prireditvenih
Torek, 25. julij
10.00 10.00
17.00 18.00
Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, počitniške urice za otroke in 17.00, Terme Ptuj - delavnice za dijake Poletni BROŽ, društva Timotej, tema: Vzgledi vlečejo z Gorazdom Andrejčem, teologom in prof. filozofije
Zamušanski vrh - postavitev klopotca ob občinskem prazniku Gorišnice Sv. Ana - družabne igre - tekmovanje v ročnem nogometu in pikadu v okrepčevalnici Senk, v gostilni Eder-Kramberger družabne igre - turnir všnopsu
CID Ptuj - projekt mladinske izmenjave - Mladi in mesto Mednarodna Likovna kolonija Art Stays 2006
Sreda, 26. julij
9.00 10.00
10.00
do 12.00 Mladinski center Ormož, Ustvarjalne delavnice
in 17.00 Terme Ptuj - delavnice za dijake Poletni BROŽ, društva Timotej,
tema Z glavo na zabavo z dr. Alešem Friedlom, kliničnim psihologom
Sv. Ana - maša v cerkvi Svete Ane, ob 16.00 streljanje z malokalibrsko
puško na igrišču pod OS Sv. Ana
CID Ptuj - projekt mladinske izmenjave - Mladi in mesto
Mednarodna Likovna kolonija Art Stays 2006
Četrtek, 27. julij
10.00 Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, počitniške urice za otroke 10.00 in 17.00 - Terme Ptuj - delavnice za dijake Poletni BROŽ, društva
Timotej, tema: Skriti zakladi 11.00 Ptujski grad - predstavitev Lojzeta Arka, kandidata za župana mestne občine Ptuj
14.00 srečanje rojakov ob prazniku KS Kebelj
17.00 Sv. Ana, turnir v ulični košarki med zaselki v telovadnici OS Sveta Ana 21.30 Terme Ptuj: 10. balonarski praznik od 27. do 30. julija - svečana otvoritev
-	Križeča vas, prikaz kuhanja oglja
-	CID Ptuj - projekt mladinske izmenjave - Mladi in mesto
-	Mednarodna likovna kolonija Art Stays 2006
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za poselitveno območje
P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici
ki bo v sredo, 2. 8. 2006, ob 13. uri v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
NIZKE GRADNJE, d. d. Puhova ulica 6, 2250 Ptuj
OBJi
rNA
MESTA
1.	KV strojnik lahke in težke gradbene mehanizacije
2.	KV voznik C-, E-kategorije
3.	KV zidar
4.	KV vodovodni instalater
5.	PK gradbeni delavci
Od kandidatov se pričakuje, da imajo ustrezno izobrazbo. Zaželene so delovne izkušnje.
S kandidati bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s predhodnim trimesečnim poskusnim delom. Nudimo stimulativen osebni dohodek.
Kandidati naj vlogo s kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Nizke gradnje, d. d., Puhova ulica 6, 2250 Ptuj. Nizke gradnje, d. d.
Rahla zemljica te krije, nič več se ne prebudiš, listje žalostno šepeče, v srcu z nami ti živiš.
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, praprababica in ta{~a
Terezija Čus
IZ SP. VELOVLEKA 20 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste na{o mamo pospremili na zadnji poti v tako velikem {tevilu, darovali cvetje, sve~e, za svete ma{e ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku, ge. Veri za molitev in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi upokojencem za no{enje prapora - zastave, hvala za odigrano Ti{ino, hvala internemu oddelku Bolni{nice Ptuj ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Mali oglasi
storitve
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
POT DO VITKOSTI IN SAMOZAVESTI, vsak četrtek ob 18. uri. Društvo Feniks - kvaliteta življenja. Mariborska c. 15, Ptuj. Tel. 051 413 354.
ODDAMO pisarne na Ptuju na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkirišči, na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore različnih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02/780 00 20.
kmetijstvo
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 561 893.
PRODAM samo bukova drva ali mešana. Tel. 041 723 957.
PRODAM pajek Spider 350, novejši. Tel. 790 07 01._
PRODAM traktor IMT 542, letnik 1986. Telefon 031 744 944._
UGODNO prodam drva z možnostjo dostave. Tel. 041 610 210 ali 769 15 91.
VEČJO količino pšenice prodam. Tel. 041 758 020._
KUPIM prenosni nerabljen molzni stroj Virovitica. Tel. 755 77 01_
AKCIJSKA prodaja kokoši nesnic za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 50 SIT/kos. Majda Vogrinec, Skorba 56 b, tel. 782 96 71._
TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Tel. 792 00 91.
PRODAM telico v devetem mesecu brejosti, A-klase. Telefon 769 30 81.
PRODAM samonakladalko SIP 15 in pet prašičev, težkih od 50 do 60 kg. Telefon 041 261 676.
nepremičnine
PRODAM gradbeno parcelo, veliko 2000 m2, in njivo, veliko 8000 m2, v enem kosu. Na lokaciji Pobrežje v smeri Turnišče-Tržec. Mob. 031 779 590.
PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Pobrežju - Videm pri Ptuju. Tel. 051 370 625 ali 041 229 189.
motorna vozila
PRODAM osebni avtomobil R 5 five, dobro ohranjen, letnik 94, ugodno. Telefon 031 317 508.
delo
ZAPOSLIMO KV zidarja in gradbenega delavca. Gradbeništvo Roman Bele, s. p., Žetale 29 a. Telefon 041 748 330.
POPRAVEK
Pri objavi zahvale za pokojnega Antona Zagorska iz Rucman-cev 50, Sv. Tomaž
je pri pri{lo do tiskarke napake. Pravilno se glasi:
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, nosilcema križev, zastavono{u, Mariji za besede slovesa, nosilcema gasilskih praporov, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene usluge in njihovemu godbeniku za odigrano Ti{ino, hvala RK Rakovci, Stanku Zagorsku za vso pomo~ in pripravo groba, dr. Ibra{imovi~u in dr. Marti Teti~kovi~ Ranfl iz ZD Ormož. Za napako se prizadetim vljudno opravi~ujemo.
Uredništvo
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine
(Dante)
SPOMIN
25. julija 2006 mineva eno leto, odkar se je za vedno poslovila od nas na{a draga
Eva Letonja
IZ ŽETAL
Z ljubeznijo, tvoji najdražji
... ni poti nazaj. Vendar treba je živeti, ko čez leta spet bo maj, mora se nov cvet odpreti.
(K. Kovic)
SPOMIN
Danes, 25. julija, minevata dve leti, odkar se je od nas poslovila
H	•	HK	W • W
Anica Bracic
23. 7. 1952 - 25. 7. 2004
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in ji prižigate sve~e.
Tvoji najdražji
Srce umre, ostane bolečina, a upanje, bodrina, da v srcih naših večno boš živel. Bil si sonce, ki nam sveti, bil si žarek, ki nas vodi. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da nas je za vedno zapustil nas ljubeči mož, ati, brat, stric, nečak, bratranec in svak
Branko Anželj
IZ PTUJA, DRAVSKA UL. 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. mase in nam na kakršen koli način pomagali v najtežjih trenutkih našega življenja ter nam stali ob strani.
Hvala njegovim sodelavcem Bolnice Ptuj in ETS. Hvala sodelavcem uprave Mercator SVS, d. d., vodstvu in poslovodjem MO I ter kolektivu SP Rogoznica in Prodajnemu centru Ptuj. Iskrena hvala osebju internega oddelka Bolnice Ptuj za vso nego in skrb ter lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. dr. Buncu, g. dr. Strojniku in osebju nevrokirurgije Bolnice Maribor. Hvala g. dr. Smrdelu in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala patronažnim sestram. Iskrena hvala g. dr. Lojzetu Arku za vso požrtvovalnost v času njegove bolezni in pomoč ter lepe besede slovesa. Hvala ge. Ani Onič za poslovilni govor, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir in Pogrebnemu podjetju Ptuj. Hvala vsem duhovnikom za lepo opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Neizmerno ga bomo pogrešali: žena Mira, sin Matej in hči Branka


POP 7 TOP
t
1.	NAVIHANKE- Banjo, flavta, saksofon
2.	Ans. GOLTE - Če je ljubezen greh
3.	Ans. DOR! - Naša dumuvlna
4.	Ans. RUBIN - Deklica Iz spomina
5.	Ans. TOMAŽA PUSTOTNIKA - Labodi
6.	Ans. ŠUM - Vse hitro mine
7.	ŠRANGARJI - Stara vrba
1.	BIČ BOYS - Povej ml že
2.	TANJA ŽAGAR - Mini
3.	SKUTER - Zapojme skupaj
4.	ROGAŠKA SLAVČKA IN ANJA - Edina
5.	MITJA GABROVEC - Morska deklica
6.	DAVID - Prva ljubezen
7.	BABY TWINS - Ljubezen te udari
Sopek POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:_
Ime In priimek: , Tel. številka: _
ti n« naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 13. 2288 Hajdina
Orfejíkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrajenec: Mirko Zupanič Tt-novskl vrh 23a 2254 Tïnovska vas
www.radio-tednik.si
Obrestna mera že od EURIBOR + 1,85 %
•	Polovični stroški odobritve do 31.8.
•	100 % izplačilo sredstev na TRR
•	Družinsko odplačevanje
•	Tudi za nekomitente!
Obiščite nas v poslovalnicah Ptuj, Lackova ulica 5, Novi trg 1, Zagrebška 4a in Ormož, Ptujska cesta 2.
www. nkbm.si -> izračuni
l2î STANOVANJSKI KREDIT
(((.0801750)
I
^^Nova KBMc
Ptuj • Jubilejni 250. Petkov večer z Marjanom
Z glasbo do srca je segalo 25 glasbenih gostov
Čeprav je bilo dvorišče minoritskega samostana na Ptuju tokrat manj polno, kot smo bili tega vajeni na dosedanjih tovrstnih prireditvah na Mestnem trgu, se je jubilejni 250. Petkov večer z Marjanom Nahbergerjem in 25 glasbenimi gosti iz Slovenije in sosednje Hrvaške dogajal v prijetnem vzdušju pozno v noč, tja do pol enih zjutraj.
Organizatorji iz družbe Radio-Tednik Ptuj smo želeli jubilejni 250. glasbeni večer obogatiti s čudovitim in izredno akustičnim prizoriščem, ki ga nudijo srednjeveške arkade minoritskega samostana na Ptuju, pa so neznosna vročina, vrhunec dopustniških dni in verjetno tudi neposredni radijski prenos storili svoje, saj je kljub precejšnjemu zanimanju slaba tretjina sedežev na prizorišču ostala nezasedena. Kljub temu pa bo petek, 21. julija 2006, ostal številnim obiskovalcem od blizu in daleč v prijetnem spominu, saj smo doživeli prijeten večer v družbi več kot 70 všečnih melodij 25 glasbenih gostov iz Slovenije in sosednje Hrvaške.
Za prijetno presenečenje je že na samem začetku jubilejne javne prireditve Petkov večer - z glasbo do srca poskrbel avtor in voditelj te priljubljene oddaje na Radiu Ptuj Marjan Nahberger, ki se je na oder sprehodil med navdušenim občinstvom in vmes prvič tudi sam zapel - skladbo Z glasbo do srca, za katero je besedilo in glasbo napisala pevka Mili, za aranžma je poskrbel Tomi Valenko, posneli pa so jo v studiu Jama v Ptuju. Nekaj najbolj navdušenim obiskovalcem je Marjan mimogrede razdelil tudi svojo prvo glasbeno zgoščenko s to pesmijo.
In potem so dobre štiri ure in pol srca obiskovalcev s po
Foto: M. Ozmec
Prvič je v svoji oddaji javno zapel tudi voditelj Petkovih večerov Marjan Nahberger.
Foto: M. Ozmec
Med navdušenim občinstvom se je sprehodila tudi Brigita Suler, tako da so mnogi njeno petje bolj gledali kot poslušali.
Foto: M. Ozmec
Posebne zahvale je bila deležna pevka Mili, avtorica pesmi Z glasbo do srca, ki jo je napisala nalašč za to petkovo oddajo.
Foto: M. Ozmec
S prisrčnim nastopom in še bolj "prisrčno" pevko je očarala tudi prekmurska skupina Strk.
dvema ali celo tremi skladbami osvajali glasbena skupina Nova legija z Andrejo, Werner, simpatična Brigita Šuler, pa nedavno poročena Nataša Madjar, kar nekajkrat naša pevka Mili, skupina Veter, ki je v 30 letih doživela že števil-
Napoved vremena za Slovenijo
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Danes bo deloma jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne in zvečer bodo spet nastale krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, na Primorskem okoli 23, najvišje dnevne od 28 do 32, na Primorskem okoli 34 stopinj C.
V sredo in četrtek bo večinoma sončno, popoldne se bodo še pojavljale posamezne nevihte. OPOZORILO
Na Primorskem, pa tudi v osrednji in južni Sloveniji, je zaradi suše velika nevarnost požarov v naravi.
ne spremembe, pa simpatična Dalmatinka Maja Blagdan, ki je zapela tudi v slovenščini, dolenjski slavček Jožica Mau-sar, ob klaviaturi je zapel tudi lomilec ženskih src Rok Kosmač, za moška srca in oči je poskrbela v mini krilo odeta Tanja Žagar, prepeval je hrvaški estradnik Mladen Hitrec, prekmurska skupina Štrk, pa Darko Kegl, Natalija Kolšek je na oder pripeljala plesno-pev-sko skupino Šubidu, spomine na stare čase je z venčkom svojih največjih uspešnic obujal Kičo - Krunoslav Slabinac, nastopili sta skupina Harmoni in Duo Amor, pa Gianni Rija-vec s svojo na novo ustanovljena skupina Big band, vse bolj privlačna Špela, kantavtor Rajko Suhodolčan, ki je zapel tudi skupaj z Mili, Duo Bolfenk, Rudi Šantl ter Dolores, ki je zapela tudi z Mili. Po polnoči in po slovesu od radijskih poslušalcev ter direktnega prenosa na Radiu Ptuj pa je še en-
krat zapela Maja Blagdan, nato Stane Vidmar za konec pa ob skandiranju navdušenega občinstva še enkrat Krunoslav - Kičo Slabinac.
Med tistimi, ki so ob jubilejnem 250. Petkovem večeru čestitali avtorju in voditelju Marjanu Nahbergerju in Radiu Ptuj, je bil tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič, ki je obljubil, da si bo osebno prizadeval, da bi bilo na naših radijskih postajah več slovenske glasbe. Prireditev je v celoti posnela tudi ekipa SIP TV z Brankom Veseličem, oddaja pa bo kmalu na sporedu na lokalni kabelski televiziji. Morda le še to, organizatorji so tokrat poskrbeli tudi za to, da so se lahko med skoraj peturno glasbeno prireditvijo obiskovalci po želji tudi odžejali, a so bili mnogi malce razočarani, saj so bile cene pijače za nekatere vendarle previsoke.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Milenka Fras, Vintarovci 68, Destrnik
-	Tilna; Melanija Mesarič, Tekačevo 46, Rogaška Slatina - Frana; Simona Čeh Šmigoc, Kraigherjeva 30, Ptuj - Nejca; Janja Zupanič, Lancova vas 88 a, Videm pri Ptuju - dečka; Nina Otore-pec, Frankovci 7 b, Ormož
-	Gajo; Mojca Masten, Spole-nakova ulica 18, Ptuj - Vita; Natalija Cvetko, Zavrč 9, Zavrč - Klaro; Tadeja Kerže, Cesta zmage 2, Slovenska Bistrica - Krištofa; Ksenija Svenšek, Ribiška pot 14, Ptuj - Nio; Rosvita Bedrač, Hajdoše 91, Hajdina - Vala; Valerija Munda, Gornji Ključarovci 18, Sveti Tomaž
-	Bello; Jožica Ristova, Bel-šakova 28 a, Ptuj - Adrijano; Simona Perša, Zagorci 63 a, Juršinci - Karin; Mihaela Fridauer, Cirkulane 55, Cir-kulane - Zalo; Smiljana Škr-janec, Zamušani 99, Goriš-nica - Miha; Mateja Gajšek, Jadranska 6, Ptuj - deklico in dečka.
Poroke Ptuj: Valter^ Kosta-njevec in Metka Črešnar, Pobrežje 155; Srečko Leto-nja in Anica Kramberger, Spodnji Velovlek 9 a; Martin Tetičkovič in Vlasta Toplak, Destrnik 10; Srečko Vicko in Tamara Anžel, Kicar 19 c. Umrli so: Jožefa Šegula, roj. Trebovc, roj. 1927, Dornava 90 a - umrla 8. 7. 2006; Marija Kolarič, roj. Pukšič, roj. 1968, Spuhlja 100 b - umrla 5. 7. 2006; Jožefa Novak, roj. Koser, roj. 1926, Hajdoše 29 c - umrla 4. 7. 2006; Terezija Čuš, roj. Wohlgemut, roj. 1909, Spodnji Velovlek 20 a
-	umrla 6. 7. 2006; Stanislav Pongračič, roj. 1959, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 19
-	umrl 6. 7.2006; Branko Ze-lenik, roj. 1954, Svetinci 41 -umrl 26. 6.2006; Franc Puk-šič, roj. 20. 10. 1938, Trnovska vas 50 - umrl 13. 7.2006; Rajmund Košič, roj. 1933, Ormož, Ul. dr. Kelemine 4
-	umrl 10. 7. 2006; Vladimir Belšak, roj. 1960, Vareja 28 a - umrl 11. 7. 2006; Smiljan Vajsbaher, roj. 1962, Ptuj, Kraigherjeva ul. 23 - umrl 16. 7.2006.
Črna kronika
Kraje po tekočem traku
V noči na 20. julij je neznani storilec s parkirnega prostora pri gostišču Janez na Ciril-Metodovi ulici v Mariboru odpeljal osebni avtomobil BMW X5, registrskih številk UL TC 903, srebrne barve, vreden okoli 7.000.000,00 tolarjev.
Med 19. in 20. julijem je prav tako neznani storilec s parkirnega prostora na Usnjarski ulici v Mariboru odpeljal osebni avtomobil Renault R5, registrskih številk MB D7-290, bež barve, ki naj bi bil vreden okoli 150.000,00 tolarjev. Isto parkirišče na Usnjarski ulici pa je bilo zvečer 20. julija prizorišče še ene kraje. Tokrat je neznanec odpeljal osebni avtomobil Škoda Felicia, registrskih številk MB H4-07D, rdeče barve, vrednost avtomobila pa je ocenjena na približno 250,000,00 tolarjev.
Kraje te noči pa se s tem še niso zaključile, saj je isto noč neznani storilec vlomil tudi v vikend v Meljskem Dolu pri Mariboru, iz njega pa je odnesel električne aparate in lastnika oškodoval za okoli 600.000,00 tolarjev.