Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je gospodarsko in finančno krizo zagrabil z močno roko. Njegov prednik se je omejeval na napovedi in obljube, Roosevelt pa je mesto be3ed izbral dejanje. Pooblastilo za to dejanje mu je dal senat, ki je predzadnji dan aprila z dvetretjinsko večino sprejel za to potrebni zakon. V tem zakonu se daje državnemu predsedniku pooblastilo, da zniža zlato vrednost dolarja do polovice sedanje vsebine. Na ta način hočejo Amerikanci, dasi imajo dovolj zlate podlage za svojo valuto — saj vendar imajo med vsemi državami največ zlata — sami razvrednotiti dolar, da bi mogle porasti cene blagu ter se poživiti trgovina. Nadalje je predsednik pooblaščen, da more izdati za 3 milijarde dolarjev nekritih bankovcev, s katerimi bi poplačali vladne obveznosti. Te novčanice se bodo tekom 25 let z letnimi obrestmi 4% vzele iz prometa. Pooblaščen je tudi, da sme neomejeno kovati srebrni denar po vrednosti, ki jo določa sam. Ti ukvepi so v prid vsem slojem ljudstva, ki so začeli vsled težke krize hudo trpeti. V prid so osobito še poljedelcem, ki v Ameriki trpijo na istih gospodarskih ranah iko pri nas, in te so: nizke cene ikmetijskim prideikom, pomanjkanje denarja, visoke dajatve, veliki dolgovi. Roosevelt si je v svesti, da se je treba na poljedelce (farmerje) posebno ozirati, ker tvori ta stan najsolidnejšo (najtrdnejšo) družabno podlago državi in ker vsled krize razmeroma največ trpi. Zato si je dal od senata podeliti posebna pooblastila za pomoč hudo stiskanim poljedelcem. Ker je vprašanje cen eno najvažnejših vprašanj sedanjega gospodarskega stanja poljedelcev, je Roosevelt dobil pooblastilo, da s primernimi sredstvi urejuje cene kmetijskim pridelkom. Kmetijski minister bo moral trg agrar nih pridelkov skrbno kontrolirati, cene nadzirati t"r skrbeti, da ne padejo pod višino, na kateri se kmetsko delo vsaj kolikor toliko izplača. Težka in nevarna rana, na ikateri trpi ameriško poljedelstvo, je prezadolženost kmetskih posestev. V to svrho je Roosevelt dobil pooblastilo za izdajo obligacij državnih bank v najvišjem znesku 2 milijard dolarjev, da se prezadolženim poljedelcem pride na pomoč. Da se povečajo dohodki poljedelcev, je predsednik tudi pooblaščen, da se ustanovi osrednji pool = zveza za bombaževino ter da se farmerji udeležijo dobička pri prodaji svojih izdelkov. Tako sc je Amerika začela resno brigati in truditi, da reši ikmetski stan propada, ki mu prcti.