ilpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak Naročnina za tnzerastvo: četrtletno t Din, polletno 18 Din/celoletno 3S Din; z« i zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Oi«; Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.7113 ; ln'4 ni. ro št ni na plačaftu v j/otovmtf Štev. 15. TiifLSTVO r tlOriJAR' 7, IV. I932 V LJubljani, dne 7. aprila 1932. Posamazna ttev/. Din Slovesna izjava nove vlade Kakor poročamo na drugem mestu, smo dobili novo vlado z ministrskim predsednikom gospodom dr. Vojo Marinkovičem. Nova vlada se je na včerajšnji seji narodne skupščine predstavila zbornici. Ob tej priliki je prečital ministrski predsednik g. dr. Marinkovič naslednjo izjavo: tCospodje narodni poslanci! Smatrajoč, da je izvršila svojo nalogo, je vlada, ki ji je predsedoval g. Peter živkovič, podala ostavko. Nj. Vel. kralj je blagovolil imenovati novo vlado, ki se s tem predstavlja narodni skupščini. Program te vlade je isti kakor program, na podlagi katerega je bilo izvoljeno sedanje narodno predstavništvo. Kraljevska vlada se iz tega razloga nadeja, da bo v svojem delu imela vso vašo podporo. Sestavila bo vse potrebne zakone, predvidene v ustavi, in jih predlagala narodnemu predstavništvu po vrstnem redu nujnosti v nadaljnje reševanje. Smatrajoča pa, da je jedro tega programa načelo državnega iu narodnega edinstva, bo njena politika usmerjena odločno v pravcu, da se olajša in pospeši zbiranje vseh zdravih narodnih sil na osnovi tega načela. Vlada je globoko prepričana, da ogromna večina naroda stoji neomajno pod zastavo narodnega in državnega edinstva, in smatra, da se mora to izraziti tudi v novem političnem grupiranju. To je neobhodni prvi pogoj vsakega zdravega političnega življenja. Vse dotlej, dokler to načelo ne bo sprejeto od vseh in vsakogar in dvignjeno nad vse druge ozire, politične in strankarske račune, se mi ne moremo pod nobenimi drugimi pogoji opredeliti. To je, gospoda, v prvi vrsti vaš posel kot izvoljenih predstavnikov naroda, a kraljevska vlada bo vodila celotno svojo politiko tako, da se ta neobhodno potrebna naloga za ozdravljenje političnega življenja pospeši in olajša. To je edina pot, ki vodi našo domovino k dokončni ureditvi in ki jamči za napredek. Razen teh političnih nalog bo vlada takoj vzela v oceno tudi reševanje važnih vprašanj, ki jih postavlja pred državo naše prosvetno, gospodarsko in socialno življenje neodvisno od vsake politike in ki zahtevajo rešitev, ne da bi čakali na reševanje političnih vprašanj. Svetovna gospodarska kriza, ki je brez primere v zgodovini, je zavzela tak obseg, da ni mogla ostati brez vpliva tudi na našo državo. Ta vpliv se hudo občuti. Vlada se zaveda vse težine tega položaja in potrebe, da se ukrene vse, kar more omogočiti naši državi, da izide iz težkoč splošne gospodarske krize s čim manjšimi žrtvami in s čim manjšo škodo za naše gospodarstvo. Za gotove ukrepe v tej zvezi bo morala vlada zahtevati odobrenje narodnega predstavništva in priporoča že sedaj vaši pozornosti in oceni vsa ta vprašanja. Kraljevska vlada ne dvomi niti za trenutek, da bo naš narod iz velike gospodarske bitke, ki se danes bije med narodi za obstoj in napredek, izšel zmagoslavno in da bo tudi v tej novi borbi pokazal one vrline požrtvovalnosti, hrabrosti in odločnosti, ki so zagotovile uspeh mnogo večje in hujše borbe za narodno osvobojenje in uedinje-nje. Naposled smatra kraljevska vlada za potrebno, naglasiti, da bo zunanjo politiko vodila po že določenih smernicah, ki so znane in ki so ž« dobile tudi vaše odobrenje.* j Narodna skupščina je sprejela izjavo vlade % dolgotrajnim odobravanjem in vzklilcanjem kralju in Jugoslaviji. Velik pomen zakona o razdolžitvi kmetov Narodni skupščini je predložila vlada te dni zakonski predlog, ki je vzbudil ne le doma, temveč tudi v drugih državah veliko pozornost. Zakon ima namen zaščititi kmeta, da ga upniki ne morejo pognati naravnost k beraški palici, in urediti odplačevanje dolgov tako, da si bo kmet mogel opomoei. Nikogar v naši državi ni tako hudo zadela svetovna gospodarska kriza kakor prav kmeta. Ker sestavlja kmet pri nas ne le po številu, temveč tudi po davčni moči nad tri četrtine države, se obubožanje tega sloja vedno bolj občuti v vsem gospodarstvu. Pomagati kmetu znači v tem primeru pomagati vsemu našemu gospodarstvu iz mrtvila. Vsi vemo, da so zadnja leta stalno padale cene kmetijskih pridelkov, kmet je lezel v dolgove, ki jih sedaj ne more poravnati, saj še za obresti komaj zbere vse leto potrebni denar. To žalostno stanje se je zadnje čase še poslabšalo in je pričel peti boben svojo mrtvaško pesem po vaseh. Te prisilne prodaje so še toliko huje zadele nesrečnega dolžnika, ker se je prodajala kmetska imovina tako rekoč za napitnino. Marsikateri kmet je bil tako pregnan s svoje zemlje in iz svojega doma zaradi malega dolga in je prišel na beraško palico. Ta hudi položaj je bil zadnje čase predmet živahnih razprav naših državnih voditeljev. Glavna njihova prizadevanja gredo za tem, da se z zakonom preprečijo prodaje kmetij za vsako ceno in da se tudi v primeru dražb zagotovi kmetu del njegovega obrata vsaj za skromno življenje. Pri proučevanju položaja zadolženih kmetij se je ugotovilo, da je mnogo teh dolgov že zapadlih, kmet pa jih pri današnjih cenah svojih pridelkov nikakor ne more plačati. Naši državni voditelji stojijo na stališču, da naše gospodarstvo prav tako kakor ves svet preživlja izredne razmere, ki se dado ublažiti le z začasnimi izrednimi ukrepi, ki naj pomagajo kmetu, da se bo laže prevlekel do boljših časov. V zakonskem predlogu o zaščiti kmetov, ki se sedaj pretresa, je jasno zabranjeno prodajanje kmetskih nepremičnin na dražbah po prenizkih' cenah. Vedeti je namreč treba, da današnje cene kmetskih nepremičnin ne ustrezajo resnični vrednosti. Zato določa zakon za podlago cenitve cene nepremičnin iz 1929. leta, ki so najbolj ustrezale pravici. Z novim zakonom bo kmetu zelo pomagano, ker bo onemogočena prodaja njegovega posestva, če bi cena ne dosegla vrednosti iz leta 1929. Če prisilna dražba ne uspe, ne bo treba dolžniku plačati stroškov izvršbe. Važen je zakonski predlog zlasti zavoljo tega, ker ščiti zadolženega kmeta, da mu mora tudi pri izvršljivi dražbi dolžnik pustiti del kmetije in inventarja (živine, orodja, hrane td.), ki je potreben za življenje kmetu in njegovi družini. Ta določba velja tudi za kmete najemnike in zakupnike, ki obdelujejo tujo zemljo. Kakor smo že v enem zadnjih člankov pisali, se je doslej često dogajalo, da so se prodajalo tudi premičnine zadolženih kmetov po prav niz« kili cenah. Novi zakonski predlog dopušča prodajo kmetove živine, kmetijskih pridelkov in orodja ob priliki dražbe le za njihovo resnično vrednost. V zakonu so določene tudi mere v varstvo upnikovih koristi, in sicer tako, da se odplačilo kmetskih dolgov razdeli na več let po višini dolga. Tako bo pomagano obema, dolžniku in upniku. Predvsem se bodo tako preprečili hudi pretresljaji v našem gospodarstvu. Prezadolže-nim kmetom se dovoli poseben način razdolžitve z odpisanjem 20 odstotkov dolga. Kakor je razvidno iz tega, so pripravljeni od voditeljev naše države koristni ukrepi za raz-dolžitev kmetov. Ti ukrepi prihajaio prav v času, ko je sila prikipela do vrhunca. Zato zasluži ta delo kraljeve vlade vso hvalo. Prepričani smo, da bo zakon o zaščiti kmetov, ki ga prav sedaj pretresa narodna skupščina, znatno izboljšal položaj našega kmeta i« poživil vse naše gospodarstvo, da bomo lažo kljubovali današnjim težavam in polagali temelja za boljše čase. Cenam življenskih potrebščin bodo postavljene meje Ministrski svet je nedavno odobril načrt zakona o pobijanju draginje, a 1. t. m. je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj predložil ta zakonski načrt predsedništvu narodne skupščine v svrho nadaljnjega postopanja. Načrt zakona določa v glavnem: Za življenjske potrebščine, na katere se nanaša ta zakon, se smatrajo vse potrebščine za ljudsko prehrano, jedi in pijače, živinska krma, nadalje obleka, obutev, kurivo, razsvetljava, sirovine za izdelavo teh potrebščin in slično. Izvzeti so samo predmeti in potrebščine, ki služijo razkošju, nadalje nronopolski predmeti in zdravila, katerih cene določajo pristojna oblastva. Vsakdo, ki prodaja take življenjske potrebščine, mora označiti cene posameznih predmetov in vrst blaga tako, da lahko vsakdo takoj vidi in spozna, koliko stane blago. Na vidnem in vsakomur dostop- jalcev in posredovalcev v svrho povišanja cen blaga. Preprodajalcem, branjevkam, trgovcem je zabranjeno kupovati blago na trgu in sejmih ob tržnih urah. V svrho kritja svojih zalog pa smejo sklepati' kupoprodajne pogodbe šele v času, ko neha prodaja na drobno. Kršitve teh predpisov se bodo kaznovale z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 50.000 Din. Kdor bi osleparil kupca pri tehtanju ali prodajal manjše kose, kakor so označeni na ceniku, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 10.000 Din. izvršne. Proti večjim kaznim je dopustna pritožba na okrožno sodišče. Zaporna kazen se ne more izpremeniti v denarno globo. Vsaka obsodba ima za posledico zaplembo blaga, zaradi katerega je prišlo do kazenskega postopanja. Izkupiček za zaplenjeno blago kakor tudi vse denarne globe se stekajo v poseben sklad za prehrano siromašnih krajev, ki se osnuje pri Državni hipotekami banki. Lastniki trgovin, podjetij itd. so odgovorni za vse svoje uslužbence. nem mestu mora biti izobešen cenik, ki ga predpiše pristojno policijsko oblastvo. Nihče ne sme prodajati draže kakor po ceni, ki je za dotične življenjske potrebščine določena. Dovoljena pa je prodaja pod temi cenami. To velja tako za trgovce na debelo kakor za trgovce na drobno in tudi za industrijo, obrt in vse druge osebe, ki se bavijo s prodajo življenjskih potrebščin, jih izdelujejo ali posredujejo prodajo. Od teh obveznosti so izvzeti samo kmetje, ki prinašajo svoje pridelke na trg zaradi prodaje. Ta izjema pa ne velja za one kmetske prodajalce, ki prodajajo tuje pridelke. Zakon določa za kršitve teh predpisov zelo stroge kazni, in sicer zapor do treh mesecev in denarno globo do 10.000 Din. V hotelih, kavarnah, restavracijah, gostilnah, javnih kuhinjah in stičnih obratih morajo biti cene označene na jedilnih listih na običajen način; v hotelih in gostilniških obratih, ki oddajajo sobe za tujce, mora biti v vsaki sobi na vidnem mestu nabit cenik, iz katerega mora biti razvidno, od kdaj in do kdaj se računa označena cena in da je v ceni vračunana tudi nagrada za poslugo. To mora biti izrečno navedeno. Prekršitve se bodo kaznovale z zaporom do treh mesecev in denarno globo do 10.000 dinarjev. Vsak prodajalec življenjskih potrebščin je dolžan staviti kupcu na ogled in izbiro vse blago, ki ga prodaja, ki ga je za prodajo nabavil ali ki ga sam izdeluje. Prepovedano je kupičenje blaga, da bi se na ta način odtegnilo prometu in se s tem vplivalo na porast cen. Prestopki te vrste se bodo kaznovali z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 50.000 Din. Prodajalec življenjskih potrebščin ne sme zahtevati večje cene od one, ki vsebuje dovoljeni čisti dobiček. Čisti dobiček ne sme presegati 25 odstotkov. Ta določba se ne nanaša na kmetske prodajalce, ki prinašajo svoje pridelke na trg zaradi prodaje. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom do treh mesecev in denarno globo do 100.000 Din. V svojih nadaljnjih določbah zabranjufe rakon tako zvano verižništvo in nečisto špekulacijo, ki gre za podraženjem blaga; Zakon določa tudi zelo stroge ukrepe proti Širjenju neresničnih vesti in karteliranju proda- Soteščan: Trnjeua pot ljubezni Povest iz starih časov. I. Milena, hči pokojnega graščaka ua Višavju, je sedela črno oblečena na klopici v senčnem gaju. Pravkar je povila šopek, da ga ponese v grobnico na krsto dragega očeta. Potekal je šele drugi mesec po njegovi smrti. Ustala je in hotela oditi. Tedaj se je ozrla v dolino, ki se je valovila v precej širokem pasu okrog Višavja. Po njej se je razlivala milina pomladnega jutra. Zelena polja in pisani travniki si sličili rahlo se gibajočemu morju; tu pa tam se je črnil kak gozdič kakor otok na morski gladini. «AdolJ!» Mladenka je zagledala jezdeca, ki je dirjal po cesti navzgor proti Višavju. Spoznala je njegovega konja. «Adolf prihaja!* je ponovila v nestrpnem pričakovanju, «Danes se ga nisem nadejala.* Jezdec je prispel do vznožja in krenil navzgor proti gradu. Začulo se je peketanje konjskih kopit, zakaj cesta je bila trda in gladka. Zgrajena je bila tako, da ji nalivi niso mogli škodovati. Mladenka je odložila šopek na klopico in zamahnila z belim robcem. Jezdec ji je vrnil pozdrav z desnico. Nato je vzpodbodel konja, ki se je v lahkem teku pognal po strmini. Ustavil se Prodajanje slabega ponarejenega blaga za pristno blago in lažna reklama se bosta kaznovala z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 50.000 dinarjev. Kazensko postopanje po tem zakonu se lahko uvede na prijavo zasebnikov ali pa na prijavo pristojnih oblastev (tržnih organov, policije itd.). Zaporne kazni do 10 dni in denarne globe do 1000 Din so takoj je šele pred klopico na robu gaja. Milena ga je pogladila in mu dala košček sladkorja. S konja je stopil mladenič lepe postave in prikupljivega obraza. Priklonil se je in poljubil mladenki roko, ki mu jo je hotela sramežljivo umakniti. «Pa ne, da bi te motil*, je začel prijazno. «Ka-kor vidim, si bila zaposlena .. .* «Pravkar sem opravila*, mu je pokazala šopek in pripomnila: «Položila ga bom na očetovo gomilo.. .* To je izrekla in pričela tiho ihteti. «Milena!» Mladenič je oddal konja grajskemu oskrbniku in jo prijel za roko. «Prišel sem te tolažit*, ji je ljubeznivo govoril. «Vem, da medliš od žalosti in vzdihuješ v svoji zapuščenosti. Poj-diva in položiva ta šopek na krsto tvojega nepozabnega očeta. Pokropiva jo z najinimi solzami.* «Adolf, tvoja tolažba mi je sladka. Hvala za tvojo veliko skrb in tvoje neumorno prizadevanje.* «Nehaj, Milena!* se je branil zahvale. «Delam, kar mi narekuje dolžnost. Ali veš, kaj sem obljubil pokojnemu očetu?* «Dokaz, da si mož na svojem mestu. Moj oče te je čislal, ker je poznal tvoje srce in tvojo možatost.* «Slava njegovemu spominu!* Položil ji je roko okrog pasu in stopal tesno ob nji čez dvorišče. Vratar je opazil, da gresta proti grobnici, ter jima je hitel odpirat. Pri vsaki občini se ustanovi poseben odbor za določanje cen. Dolžnost tega odbora je, pregledovati cene življenjskih potrebščin in pravočasno določati mejoi cenam, objaviti tozadevni cenik in skrbeti za to, da se blago ne prodaja preko določenih cen. Člani tega odbora, ki ne bi vestno vršili svojih dolžnosti, se kaznujejo z denarno globo do 10.000 dinarjev ter se lahko obsodijo tudi na povračilo škode, ki bi nastala zaradi njihove malomarnosti. Obstala sta pred vdolbino. Nad njima se je razpenjal močan obok, pobeljen, a brez okraskov. Pod njim je ugašala slava Nekdanjih grajskih veljakov. V debele raskave zidove so bile vdelane spominske plošče, izklesane iz črnega marmorja. Na njih so bile označene zvezdice in križci — rojstni in smrtni dnevi. Kar je bilo med njimi, je izginjalo tukaj v pozabljenje. Vratar je odmaknil ploščo z novim napisom. Črke so bile še jasne, dočim so drugod že rjavele. Prižgal je svetiljko, katere motni svit je obsvetil dragoceno kovinsko krsto. «Oče, dragi oče!* je vzdihnila Milena irr odložila šopek. Zbog žalosti ni mogla dalje govoriti. Ko se je pomirila, je nadaljevala: «Oče, šopek sem vam prinesla... Zunaj cveti pomlad ... Polje in travniki so si nadeli pisano obleko... Ptički so se vrnili... Vi pa ste odšli za vedno . ?.»' Adolf jo je tolažil: «Tam za gorami večnosti sije večna pomlad, katere cvetje nikdar ne ovene in pesem nikdar ne utihne. Tam ni nobene solze več, nobene bolečine, nobenega trpljenja.. .>' «Oče, vzemite me s seboj!* si je zaželela smrti. «Tukaj je tako pusto in prazno .. .* «Milena, tako je odločila usoda. Kar je zapi« sano, se mora izvršiti.. .* «Oh! Zakaj je izbrala vprav mene za svoja žrtev?* «Očetovo naročilo mi je sveto*, je izrekla z globokim spoštovanjem. «Prisegla sem, preden je izdihnil... Tako sem mu olajšala poslednje muke... Šele ko je čul, da sem trdna v svojem sklepu, se je njegov duh odtrgal od zemskega L «Tudi jaz sem mu Obljubil, da te bom čuval in branil. Ni je na svetu sile, ki bi razdrla moje sklepe. Samo smrt naju loči.* «Adolf!» Spomnila se je nečesa, kar jo je skrivaj zaskrbelo. S strahom se je ozrla okrog sebe, preden mu je odvrnila: «Ne zameri, ker sem ti pokazala nevarnost.* Mladenka se je kesala, ker mu je to omenita. Vendar je še dodala: odi brez skrbi zaradi mene. Očetova beseda mi je dražja kakar vse bogastvo.* «Tudi jaz naj ponovim prisego. Milena, zrušila me ne bo nobena sovražna sila. Meji sklepi so trdni kakor skala. Ob njih se bo zdrobila vsaka še tako zahrbtna nakana.* ^Verjamem, Adolf, verjamem. Vendar mi ja čedalje bolj tesno pri srcu. Moj Bog! Kaj naj to. pomeni?* it cMitena, naj pride, kar hoče, ne pozabi, da si v mojem varstvu.* r Še bolj bi jo bil utrdil v svojem sklepu, čo bi ne bila prispela Hilda, njena vzgojiteljica/ Iskala je Mileno, svojo varovanko. Po očetovi smrti ji je bila skrbna tolažnica. Mnogo si je prizadevala, da bi jo razvedrila. Pri njeni prisotnosti sta zaročenca izpremenila pogovor. Človeku je menda prirojeno, da nerad razkriva tajnosti srčne globočine. Pogovori so se'sukali okrog vsakdanjosti, dokler se ni Adolf spomnil, da mora oditi. Prijazno se je poslovil in zajezdil konja, Milena in Hilda. la sta odšli v graščino. paziti na to, da ne pride koruza prehitro spet na tisto njivo, kjer jo je močno napadla snetlji-Vost. Na deteljiščih se kažejo lise, prepletene s pre-denico. Napadena mesta moramo pokositi za en meter preko bolnih lis, posuti ves ta prostor s slamnato rezanico za dobro ped na debelo, politi rezanico s petrolejem in zažgati. Prav učinkovito, loda dražje je polivanja napadenih mest z 18od-stotno železno (zeleno) galico (na 10 litrov vode 'vzamemo pičla 2 kg galice). To polivanje je treba večkrat v presledku enega tedna ponoviti. | Vse to bi bilo treba vzeti v resno razmišljanje, fe hočemo kmetovati z večjim pridom in dohiteti napredne kmete v drugih državah. 10. § . F U 15. aprila: živino) slednji aprila: aprila: sem. aprila: aprila: gradu, aprila: Sejmi Tišina, Ribnica na Pohorju (samo za . Kjer je običajno, se vrše sejmi na-delavnik. Vinica. Sevnica, Dolenja vas pri Kočevju, Zu- Ljutomer (samo za živino). Osilnica, Borovnica, St. Janž pri Dravo-Sv. Peter pod Svetimi gorami. Križevci v Prekmurju. Cene tujemu denarji Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1333-06 do 1343-86 Din; |00 italijanskih lir za 290-62 do 293-02 Din; ; 1 ameriški dolar za 56-11 do 56-39 Din; 100 francoskih frankov za 221 82 do 222-94 Din; J00 češkoslovaških kron za 166-65 do 167-51 Din, Vojna škoda se je trgovala po 221 do 224 Din, ivesticijsko posojilo pa po 63 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Prvi pomladni živinski sejem v LJubljani dne 6. t. m. je bil prav živahen po do-feonu in kupčiji. Dogon je znašal 306 konj, 122 "volov, 84 krav, 28 telet in 437 prascev za rejo. fcene se niso izpremenile. Prav živahna je bila kupčija s prasci, ki so se prodajali po 100 do 120 dinarjev za rep. ŽITO. Te dni je na novosadski žitni borzi po dolgem presledku prvikrat prosto notirala naša domača pšenica. Cene, ki so bile tu zabeležene, so precej nižje, kakor pa so bile doslej pod žitnim režimom. Baška pšenica je notira'a 133 do 136 Din za metrski stot, najboljša potiska pšenica pa 138 do 140 Din. Doslej je na licu mesta v Vojvodini stala baška pšenica z doplačilom vred 235 do 245 Din za metrski stot. Za mline se je torej pšenica pocenila za preko 100 Din pri metrskem stotu. Kako se bo cena pšenici nadalje razvijala, se še ne da sklepati. Vpoštevati pa je treba, da so danes zaloge pšenice v mlinih zelo majhne, ker se noben mlin ni hotel zalagati z drago pšenico pred uveljavljenjem novega zakona. Tudi notacija moke je bila z istim dnem občutno znižana. Moka se je pocenila za preko 1 Din pri kilogramu. Na novosadski borzi je notirala baška in banatska moka «0» 2-45 do 2-50 Din za kilogram, dočim je doslej notirala 3-60 do 3-80 Din. Cena moki «5» je padla na 2-05 do 2-15 Din. KROMPIR se prodaja v Ljubljani po 1-50 Din za kilogram. Kratke vesti t= VI. redni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, IV. vinarski kongres in II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom se bodo vršili 7., 8., 9. in 10. maja v Ptuju. 7. maja ob 18. bo seja glavnega odbora in odposlancev podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva v dvorani Narodnega doma v Ptuju z običajnim dnevnim redom. V nedeljo 8. maja ob 8. uri bo IV. vinarski kongres v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Dnevni red: Današnje stanje vinogradništva v dravski banovini (poročal bo predsednik društva in narodni poslanec g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev); trsni sorti-ment (poročal bo g. inž. Ivo Zupanič, poročevalec za vinogradništvo pri banski upravi v Ljubljani); izkušnje glede izvoza vina v inozemstvo (g. Niko Petrič, ravnatelj vinskega oddelka Pooblaščene delniške družbe za izvoz v Beogradu); resolucija Ob 11. uri bo otvoritev II. brnovinske vinske razstave z vinskim sejmom v dvorani Društvenega doma v Ptuju. V ponedeljek 9. maja izleti: čez Ptujsko goro, Janški vrh v Podlehnik; na Vurm-berg; ogled Ptuja in okolice. Izletov se bodo mogli udeležiti samo tisti, ki se bodo do 5. maja zanje prijavili pri vinarski podružnici v Ptuju« Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 8., 9. in 10. maja in bo odprta vsak dan od 8. do 18. = Občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo se bo vršil 10. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu z običajnim dnevnim redom. Glavnemu občnemu zboru bodo smeli pri--sotstvovati vsi društveniki, glasovalno in posvetovalno pravico pa bodo imeli samo odposlanci podružnic. = Nekaj malega savinjskemu hmeljarju v tolažbo. Pravkar je došlo preko Beograda iz Bruslja poročilo, da je belgijska vlada opustila namero, da uvede v bodoče kontingentiranje uvoza hmelja. Zaradi tega bo uvoz našega hmelja v Belgijo in preko Belgije tudi v Anglijo še naprej ostal neoviran, četudi pri zvišanih carinah. Za to važno pridobitev se morajo savinjski hmeljarji v prvi vrsti zahvaliti tvrdki F. C. Petyt, Briissel-London, ki že več let kupuje savinjski hmelj v velikih množinah in ga hoče tudi v bodoče kupovati, "ker ga smatra za najboljšega na svetu. Navedena tvrdka je podala to svojo izjavo tudi na odločilnih mestih v Bruslju. Savinjske hmeljarje pa opozarjamo, naj pridelujejo le prvovrstno blago, da ohranimo našemu hmelju svetovni sloves. Pri vsefti tem pa je nujno potrebno, da še nadalje krčimo svoje nasade in da opustimo predvsem vse stare in vse onef ki rode le slabo blago. BELA CERKEV. Krajevna organizacija JRKD je bila ustanovljena tudi pri nas. Zbora se je udeležilo okrog 80 kmetskih gospodarjev. Po uvodni besedi g. Cvetka Zorka iz Družinske vasi se je sestavil odbor, ki mu predseduje g. Zorko. Istega dne popoldne se je vršil tudi ustanovni občni zbor krajevnega Društva kmetskih fantov in deklet. Pri tej priliki je gospod dr. Josip Trošt iz Novega mesta predaval o pomenu in o potrebi organizacije kmetske mladine. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen g. Zorko. BREGANA. Naš Sokol je prav delaven. Telovadijo redno vse kategorije*po dvakrat na teden. Za telovadbo nič ne zaostaja prosvetno delo. Dramski odsek članov je nastopil 7. januarja z igro «Kakršen gospod, takšen sluga*, dotim je mladinski dramski odsek uprizoril dve igri: «V kraljestvu palčkov* in «Novoletno alegorijo*'. | Adolf je jezdil počasi, dokler ni dospel v dolino. Tu je nategnil vajeti in vzpodbodel konja. tPrav ko je tlesknil z jezikom, je zagledal pred geboj jezdeca, ki mu je hitel nasproti. I «Oton z Aržišča!* Spoznal ga je po visoki fasti. Razdalja je merila le še nekaj korakov, f Napel je vajeti, da bi šinil mimo njega. Spom-fell se je svarila svoje zaročenke, naj se z vitezom pe spušča v razgovor. S preziranjem mu bo pokazal svoje zaničevanje. Oton pa mu je zaklical: «Stoj!* in ustavil njegovega konja. «Pozdravljen Adolf, vitez zlato-gorski!* s Odzdravil mu je dostojno, Čeprav so bile nasprotnikove besede osorne in zasmehljive. «Odkod?* Vitez je bil kratek in razkačen. g? «Z Višavja, ako že hočeš vedeti*, mu plemič Žalašč ni hotel tajiti. T :«Z obiska...* V vitezovih očeh se je zabli-ekalo. | :«Mar naj tebe vprašam za dovoljenje?* Tudi plemičev pogled je bil mračen. \ -cA, tako? Takšen si, kadar koga Izpodrivaš!* \Oton, komu pa to očitaš?* [»Temu, kdor zasluži.. .* "'iDokaži!* je zahteval odločno. >z so speljali sena domov, tako jim je zaleglo delo. Nace se je vse popoldne gnal, da bi ga sam zlodej ne dohajal. Redi za njim so bile kakor dvojne in trojne, tako na široko je jemal pod koso. Vrhu tega je še čvrsto pomagal nakladati in je sproti tako pridno odnašal Zinki izpod grabelj, da je bila prva med grabljicami. Ko je oče Blaž za mizo omenil, da bo treba po večerji še nekaj voz izprazniti, je Nace kar poprijel: Z begom v planine je zelo otežil zasledovanje jlučkim orožnikom, ki so mu bili noč in dan v najslabšem vremenu za petami. Po tridnevnem Ineprestanem zasledovanju se je lučkim orožnikom posrečilo izslediti in prijeti Luko v Mežici na Koroškem. Lučkim orožnikom pod vodstvom •narednika g. Sovinca gre vse priznanje, da so nemarnega zlikovca tako hitro spravili za zapahe. * Vlomilska in potepinska nadloga v Beli Krajini. V zadnjem času je v semiški okolici zopet iha poslu neznana tatinska družba, ki prav pridno .obiskuje ponoči vinske kleti in druge shrambe. jPosebno ob praznikih so bili dolgoprstniki vneto fna poslu. Dne 24. marca so tatovi odnesli posestniku Kopšetu iz vinske kleti na Gradniku 500 li-ftrov vina. Na velikonočno nedeljo so najbrže isti jilikovci vdrli v hišo Matije Kambiča v Prelogih ^ter pobrali mnogo obleke in drugih reči, a naslednjega dne, na velikonočni ponedeljek, so vlomili p- trgovino Josipa Malenška v Rožnem dolu in po-jbrali večjo množino tobačnih izdelkov in storjenih oblek. Za storilci ni sledu. — V Belo Krajino iprihaja zadnje čase izredno mnogo zdravih mladih tujcev, ki se izdajajo za brezposelne z Jesenic ,in od drugod, kar pa je neverjetno. Med njimi so jprav sumljivi možaki, ki iščejo le prilike, kako ■ bi kje kaj izmaknili. Nekateri so prav nasilni in sirovi ter povzročajo velik strah med kmeti, katerim groze s požigi, ako ne dobe takšnih milo-'darov, kakršne zahtevajo. Kmetje jim v strahu Često nudijo vina, ker drugega nimajo, in nepridipravi se tako napijejo, da postajajo ljudem nemarni. Pozivamo oblastva, naj prepovedo dajati jberačem vino. Še bolje pa bi bilo, da se sploh prepove beračenje tujcem v drugih občinah, zakaj tako bi se preprečilo mnogo tatvin in drugih prestopkov. * V Ljutomeru so neznani vlomilci oplenili trgovino s čevlji. Pred meseci je g. Franc Polanec iz Tržiča otvoril v hiši g. Škofa na Starem trgu v Ljutomeru prodajalno čevljev lastnega izdelka. V noči od velikonočne nedelje na ponedeljek pa so neznani zlikovci vdrli v trgovino in odnesli 130 parov čevljev v vrednosti 20.000 Din. Pri tem se jim je primerila nezgoda, da so od kakih 30 parov pokradli samo po en čevelj. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo in zaslišali predvsem nočnega čuvaja Štrakla, ki je izpovedal, da je na svojem predpisanem obhodu okrog ene ure mimogrede poizkusil, ali so edina vrata v trgovino zaprta ali ne. Vrata so bila takrat zaprta, ko pa je prišel nekako ob 2. uri zopet mimo, so bila odprta. Pogledal je v trgovino in videl, da leže po njej razmetano škatle in čevlji. Hitel je v bližnjo gostilno, kjer so se še mudili gostje in tam javil, kaj je našel. Vlomilci so pobrali čevlje iz škatel in jih odnesli. Predzadnji torek so se neki kmetje iz Dokleževja odpeljali k Muri, da bi tam za šolo nakopali gramoza. Eden izmed njih je šel v goščavo, ki je rasla v zapuščeni gramozni jami. Tam je na svoje začudenje naletel na tri velike cule, v katerih so bili sami novi čevlji. Obvestil je o najdbi tovariše, ki so spravili cule do šole in potem k županu. Na večer se je zglasil pri županu neki tujec, ki je nosil desno roko zataknjeno za suknjo, kakor da je invalid, in prosil za prenočišče. Mož pa, ki je bil našel cule v goščavi, je v tujcu spoznal neznanca, ki se je bil poprej klatil okrog najdišča in opazoval početje kmetov. Opozoril je na to župana in ta je neznanca zvabil v drugo sobo, kjer ga je zaprl. Tujec pa je v neopa-ženem trenutku odprl vrata in ušel. Orožniki so takoj sumili, da so storilci cigani in so v vasi Črnelavcih pri Murski Soboti prijeli štiri cigane, ki so jih privedli v Ljutomer. * Osumljen vlomov v L'ubl|ani. Pred dnevi je bilo vlomljeno v stanovanje artilerijskega podporočnika g. Dogana v Ljubljani, kjer je tat ukradel radijski aparat, usnjen kovčeg, pištolo, uro, zlat prstan in še več drugih predmetov. Orožniki iz Moškanjcev so sedaj izsledili v Gorišnici nekega Gašperja, po poklicu elektrotehnika. Pri njem so orožniki našli imenovane predmete, za katere pa aretiranec trdi, da jih ni ukradel, nego da jih je kupil od nekega Ivana Jerihe od Device Marije v Polju pri Ljubljani za 820 Din. Ker je nujno sumljiv, da je izvršil vlom v Ljubljani sam, je bil odveden v sodne zapore okrajnega sodišča v Ptuju. * Zavrnjen zaljubljenec je nevarno obstrelil izvoljenko. V Ptuju je orcžniški kaplar Sakovič nevarno obstrelil natakarico pri «Dravski pro-1 menadi» 201etno Frideriko Knodlovo, ki je zavrnila njegovo ljubezen, ker si je že izbrala fanta in je s tem zaročena. Sakoviča so zaprli. * Sirov napad. Josip Kolednik, viničarjev sin iz Slatene pri Sv. Barbari v Halozah, je bil napaden od neznanih ljudi, ki so ga pretepli tako hudo, da je obležal. Domači so ga v pozni noči našli in ga prepeljali v bolnišnico. * Osleparjen upokojenec. I< železniškemu upokojencu Francetu Oblaku v Zgornij Šiški je prišel pred meseci neki agent, ki mu je prodal obveznico Vojne škode za 720 Din. Obveznico je Oblak plačeval v obrokih. Ko pa so bili ti plačani, se je agent zopet pojavil pri njem in mu izvabil obveznico, češ, da jo mora poslati v Beograd. Oblak je agentu verjel. Ker pa aganta poslej ni bilo več nazaj, se je oškodovanec obrnil na neki bančni zavod v Mariboru, ki ga je agent zastopal. Iz Maribora so mu z dopisom pojasnili, da je sedel na limanice sleparju. Zlikovca sedaj išče policija, ki sodi, da je slepar na enak način oškodoval več strank. * Vlom v župniško kaščo. Odkar je umrl župnik Jurko, je župnišče v Starem trgu popolnoma prazno. Provizor g. Horvat, ki začasno upravlja župnijo, stanuje v kaplaniji, ki je od župnišča malo oddaljena. To priložnost so izrabili neznani vlomilci ter v pozni temni noči s silo odprli lesena vrata, ki vodijo v skedenj. Odtod so jo po hodnikli ubrali do kašče, tam izdrli zamreženo okno in vdrli v kaščo, iz katere so odnesli okrog sedem mernikov žita, potem pa zopet izginili v temno noč. Vlom je bil opažen šele drugega dne in je orožništvo takoj pričelo zasledovati tatove. Splošno se misli, da vlomilci ne morejo biti od daleč. Razmere v župnišču so morale biti tatovom prav dobro znane, sicer bi se jim vlom ne bi bil tako dobro posrečil. * Strašen roparski umor v DražgoJah. Mirno gorsko vas Dražgoše nad Železniki in okolico je v nedeljo razburil grozen roparski umoi, izvršen nad dvema ženskama, 681etno Marijo I.otričevo in njeno 321etno hčerjo Genovefo, ki tta imeli nralo trgovino v hiši na Griču. Ko so se zjutraj ljudje vračali od jutranje maše, so zapazili, da se je kadilo iz Lotričeve hiše, in so začeli sumiti, da nekaj ni pri Lotričevih v redu. Prvi je prišel k hiši sosed Franc Šolar in sunil v vrata, ki so se odprla. Med tem časom so prispeli še drugi, da bi ogenj pogasili. Vsi so sprva mislili, da sta se Lotričevi zadušili v dimu. Ko pa se je dim razredčil, se je pokazal v veži grozen prizor. Hči Genovefa je ležala za vrati v mlaki krvi z razbito glavo, sredi sobe pa mati Marija z veliko rano na glavi. Gorela je v sosedni sobi postelja, zažgana nedvomno od morilca, ki je hotel zabrisati s požigom sled zločina. Zraven postelje so našli prazno denarnico. Morilec je izvršil svoje grozno dejanje najbrže s krampom. Sodi se, da se je zločin izvršil v zgodnjih jutranjih urah. Sosed Primož Habjan, oddaljen kakih sto korakov od Lotričevih, je slišal ob pol štirih zjutraj neki glas: «Odpri, Pavla je tu!> Nato je čul dva zaporedna ženska krika in potem je vse zopet utihnilo. Mislil je, da je prišla k Lotričevim neka so-rodnica, ki je večkrat spala pri njih zaradi tega, ker sta se pokojnici bali raznih potepuhov. Da se je zločin zgodil zjutraj, potrjuje tudi dejstvo, da sta bili obe trupli ob odkritju zločina še topli. Vse kaže, da je moral zločinec zelo dobro poznati razmere pri Lotričevih, odnosno d? sta ga Lotričevi poznali, ker bi sicer ponoči ne vstali in mu ne odprli vrat. Kakor zatrjujejo sosedi, sta se ženski vedno zelo dob-o zapirali in v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah nista od-: pirali nikomur, če ga nista dobro poznali. Ljudstvo je zaradi groznega zločina v vsej okolici zelo razburjeno. Orožništvo išče zločinca z veliko požrtvovalnostjo. * Župnikov avto zgorel. Župnik Vinko Lušin iz Litije je hotel v torek preizkus.ti svoje vozilo, ki je bilo zadnje čase zaprto v garaži. Motor pa mu je nagajal in je moral župnik na Dobravi po konjsko vprego. Ko so bili sredi Dubrave, je nastal v stroju močan pok in v naslednjem hipu je bil avto že ves v plamenih. Voznik je v zadnjem hipu izpregel oba konja, župn k Lušin, ki je sedel v zaprtem avtomobilu, se je tudi naglo rešil. Vozilo je zgorelo. * Strašen '.iboj pred mariborskim velikim senatom. Te dni je sedel na zatožni klopi pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča 251etni posestnikov sin Josip Karbonja iz Lešnice pri Ivanjkovcih, ki se je zagovarjal zaradi uboja. Obtožnica je navajala, da je z nožem oklal posest-nikovega sina Ivana Novaka, kateremu je zadal 14 vbodljajev. Novak je obležal ira mestu in izdihnil. Ozadje tega zločina, tako navaja obtožnica, je nepremišljeno maščevanje. Strašni zločin je bil izvršen na Runču blizu Hinrrisove in Novakove domačije. Posestnik Hinais je bil v dvomih o zvestobi svoje žene, ker se je Karbonja večkrat tam oglašal. Sklenil je zato napraviti konec temu razmerju in prišel je usodnega večera nepričakovano domov, kjer'je našel ženo v družbi Karbonja in svojih dveh sinov pri vinu in kvartanju. Hinais ni stopil v hišo, temveč je šel k sosedu Novaku in povabil sosedova sinova Franca in Ivana v svojo klet. Vsi trije so se pošteno napili, nato pa je šel Hinais v spremstvu Ivana Novaka k svoji ženi in zapodil Karbonjo. Karbonja je res odšel, za njim pa tudi Ivan Novak. Kaj se je med njima nato odigralo na cesti, ni znano. Obtoženec je med razpravo priznal, da je Novaka ubil, češ, da ga je ta grdo ozmerjal. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, s katero je bil Josip Karbonja obsojen na osem let robije, trajno izgubo državljanskih pravic in v plačilo vseh po* grebnih stroškov za pokojnim Novakom. * Pogrešanei iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanei iz svetov* ne vojne: France Miklavčič, rojen v Dolenjem Ka* menju, Jožef Zupančič iz Grmulj, Gregor Kolenc iz Lokev, Franc Luzar z Brezja, France Briu-skelle s Toplega vrha, Jože Gregorčič iz Male Strmice, Martin Galič iz Velikega Cirnika, Franc Hočevar iz Gorenje Radolje, Jožef Fabjan iz Velikega Trna, Janez Smolič iz Mokronoga in Fr. Mirt iz Senuš, Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču. * Skupna smrt učiteljice-vdove in mladega posestnika. Prebivalstvo Zavrča in okolice še vedno razpravlja o žaloigri, ki se je na veliki četrtek odigrala v Križevlanu, dobre pol ure od Zavrča na meji savske banovine. Tu je imela svoj vinograd z zidanico učiteljeva vdova ga. Barica Ban-čičeva, stara okrog 40 let. Gospa je bila znana in čislana po vsej okolici zaradi svoje darežljivosti in ljubeznivosti. Vsakomur so bili znani tudi njeni ljubezenski odnošaji z nekim 251etnim možem iz Varaždina, s katerim se je večkrat sestajala v svojem vinogradu. Tudi v velikem tednu sta se zaljubljenca nastanila v zidanici. Na veliki četrtek proti jutru pa je slišal viničar iz zidanice dva strela in ko je vlomil v sobo, se mu je nudil strašen prizor. Vdova in njen prijatelj sta okrvavljena ležala na postelji, na tleh pred posteljo pa je bila lovska puška. Nesrečna dvojica je zapustila pismo, v katerem pravi, da si je izbrala smrt, ker ji ni usojeno živeti v ljubezni. Prosila sta tudi, da bi bila skupaj pokopana. Na kraj strašne žaloigre je prišla komisija, potem pa so o dogodku obvestili vdovine otroke in ženo nesrečnega moža. Truplo moža so morali ponoči na skrivaj odpeljati v Varaždin, ker je domače prebivalstvo ugovarjalo prevozu mrliča zaradi stare vraže, da pobije toča kraj, iz katerega odpeljejo kakega mrliča proti njegovi volji. * Pri utrujenosti, razdraženosti', tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna «Frauc Jožcfova» grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se cFranc Jožefova» voda pri pojavih, ki izvirajo iz zastrupljenja želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. cFranc Jožefova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Proizvajanje obutve za Orient. Po vrnitvi Tomaža Bat'e iz Indije se je pričelo v njegovem podjetju delati na tem, da se za Orient proizvaja ona obutev, ki bo najbolje ustrezala kulturnim in socijalnim potrebam tamošnjega prebivalstva. Pred tremi tedni so bili v oddelku za izdelavo modelov izgotovljeni specijalni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri tem delu so bili zaposleni čevljarski tehniki in strojni kon-strukterji pod Bat'inim osebnim nadzorstvom. Ze danes posluje v tovarni nekoliko oddelkov, ki izdelajo samo za Indijo 100.000 parov čevljev na teden. Na ta način rešuje Bat'a krizo. Žrtvoval se je dva meseca na poti po Daljnem vzhodu in iskal načina, kako plasirati svoje proizvode, istočasno pa nabavljati tam sirovine. Tudi v tem primeru je ostal Bat'a zvest sebi, češ, da za onega, ki hoče delati, ni krize. IZ POPOTNIKOVE TORBE NESREČA PRI VELIKONOČNEM STRELJANJU. Mala Nedelja, aprila. : Y w Tudi letos se je vstajenje na velikonočno so- '* Doto proslavilo zelo slovesno. Svirala je prav pridno godba sokolske čete. Vkljub mrzlemu vremenu in snegu je bilo videti zvečer precej običajnih itvilzenica po vseh hribčkih Slovenskih ' goric« « ' .'■*' Po stari navadi se je ob tej priliki tudi pridno Streljalo. " ' -- >, "V* «.. 'A nesreča nikoli ne miruje. Pri streljanju se Je ponesrečil kmečki sin Franc Magdič iz Gode-marcev. Z železnim drogom je nabijal možnar In smodnik se je nenadno vžgal. Pri nesreči je dobil Magdič rane na obeh rokah in po obrazu. Naglo poklicani malonedeljski zdravnik je ponesrečencu nudil prvo pomoč in preprečil zastrupljenje. Nesrečni mladenič se zdravi zdaj v ormoški bolnici, a ostal bo, žal, pohabljen vse življenje. Zopet primer, ki naj bo resen opomirr mladini, da opusti nesmiselno streljanje ali pa pri streljanju vsaj vedno skrajno previdno postopa. PROSVETNO PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC Sv. Bolfenk na Kogu, aprila. Kljub hudi krizi in drugim nadlogam je bilo naše prosvetno življenje v tej sezoni dovolj živahno. Poleg dveh posojilnic in podružnice Kmetijske družbe obstaja v kraju še šest društev, ki skrbe za prosvetni napredek domačega kraja. Med vsemi je najstarejše Izobraževalno društvo «Lipa», ustanovljeno pred dobrimi 30 leti na pobudo pokojnega nadučitelja Slanca. To društvo je doslej največ doprineslo k izobrazbi domačinov. Lepe uspehe je dosegla «Lipa» v dramskem in pevskem odseku, zlasti pa v knjižničnem, ki razpolaga s številnimi izbranimi deli slovenskega leposlovja. V dolgih zimskih mesecih sega staro in mlado z vso vnemo po knjigah. Najuspelejša prireditev «Line» je bila na velikonočni ponedeljek z uprizoritvijo znane vojne žaloigre «Stilmondski župan». Prireditev je bila v znamenju proslave spomina v vojni padlih Bolfenčanov in kot taka je uspela nad vse pričakovanje, saj je ganila ljudi do solz. Uvodno besedo v spominsko svečanost je izpregovoril društveni predsednik g. Žerjav. Vsi igralci so dovršeno podali svoje vloge. Sploh je vsa igralska družina «Lipe» tako zanesljiva v podajanju in nastopu na odru, da ji je le čestitati. Pod vodstvom g. Kocbeka so pevci občuteno zapeli «Do-berdob» in ciklus pesmi «Nebo žari». Del čistega dobička bo prvi kamen za spomenik v vojni padlim domačinom. Vsa čast društvu, ki se je prvo zavzelo za to spominsko akcijo v svojem kraju! Kmetijska nadaljevalna šola je v marcu zaključila pouk z uprizoritvijo «Hlapca Jerneja«. Pouka se je udeleževalo povprečno po 30 gojencev, vseh učnih ur pa je bilo 120. Vodstvo kmetijske šole pa želi ostati v stikih z gojenci tudi čez poletje s poučnimi izleti in sestanki. Razen «Lipe» so tudi ostala društva imela čez zimo razne prireditve. Tako so nam pokazali na odru med drugim «Vdovo Rošlinko» in «Revčka Andrejčka». Prihodnjo zimo bo treba uvesti predavanja s pomočjo skioptikona. Žal, se vedno bolj čuti pomanjkanje lastnih društvenih prostorov za javne prireditve, ker tesni šolski prostori ne zadoščajo'. Še nekaj toplih dni, pa bo zazvenela po goricah pesem rezačev in kopačev. Ljudje že komaj čakaja prvega zaslužka po petih mesecih brezplačnega počitka! nika, Janez Strašček in Fran Miklavčič, in še dvj| druga posestnika, ki so jim bila posestva prodana, ker so podpisali nekemu domačemu les-j nemu trgovcu menice v času, ko je bila lesnfl trgovina na vrhuncu. Gospodarske neprilike so trgovca čez noč ugonobile ter njega in poroke spravile v propast. Z bridkim srcem je opazovala okolica jokajoče rodbine, kako so se morale seliti iz lastnih, pred nedavnim neobremenjenih rojst-j nih hiš. Na isti poti je še več drugih posestev. ] Dolžnost občinskih predstojništev bi bila, da; bi se s sedanjimi razmerami temeljito seznanila in na odločilnih mestih zahtevala primerne na-^ sprotne ukrepe. Obrestna mera in davki bi se morali v takih siromašnih krajih znižati na naj«j nižjo mero. Dne 1. t. m. se je preselil v Krško g. Jožka* Stritar, posestnik, gostilničar in starosta tukajš«! njega Sokola. Prevzel je znan Gregoričev hoteL] Na novem me=tu mu želimo ob;io usnehi' GOSPODARSKE TEŽAVE NA DOLENJSKEM. S v. K r i ž p r i K o s t a n j e v i c i, aprila. Mesec marc je sicer navadno vihrav in spremenljiv, letos pa je bil izjemno neprestano mrzel in snežen, tako da je počivalo vse delo, zlasti v vinogradih. Druga leta so bile v takem času trte že obrezane, pognojene, nakoljene, okopane in privezane, tako da je vinogradnik lahko prenesel svoje delo na polje. Letos bo prišlo vse na mah. Nekateri se upravičeno boje, da bo manjkalo delavcev. Vinska kupčija je zaradi hude zime zastala. Zato Je denarna kriza na višku. Mrve manjka povsod in ljudje koljejo doma živino in prodajajo meso po 5 do 6 Din za kilogram. Mnoge družine pa tare tudi skrb za prehrano. Minilo leto je toča pokončala žito in krompir je zmrznil neštetim gospodarjem. Občina je razdelila med siromake nekaj koruze. Kriza je tedaj razpredena na vse strani in ljudje mislijo, da bo srečen tisti, ki ji bo ute-kel brez hujših posledic. V minilem mesecu so morali iz svojih rodnih hiš dva tukajšnja posest- SHODI POSLANCA SPINDLERJA. Šmarje pri Jelšah, aprila. Jne 3. t. m. je bil naš narodni poslanec Spin-dler zopet v našem srezu ter je govoril na dveh shodih: v S 1 i v n i c i zjutraj po maši pri županu g. Lesjaku, v D ob ju popoldne pri županu gosp. Gučku. Oba shoda sta bila dokaz velikega zanimanja našega ljudstva za vprašanja današnje hude dobe in za to, aii zastopniki naroda delajo, kolikor je v njihovih človeških močeh, na to, da bi se razmere ublažile. Na obeh shodih se ie zbralo mnogo ljudstva, v Slivnici so stali številni poslušalci celo zunaj pod okni, ker ie bila soba polna. Z veiikim zanimanjem so poslušali zborn-valci poslančevo poročilo in z zadovoljstvom vzeli na znanje dosedanje delo, zlasti znižanje proračuna in s tem vsaj delno znižanje davčnih bremen, odpravo kuluka, odpravo mlinskega in žitnega režima, odpravo trošarine na vino in žganje. Na obeh shodih so se zborovalci tudi izrekli za združitev v novo močno vsedržavno politično organizacijo ter sta se tako za Slivnico kakor tudi za Dobje ustanovila ta dan krajevna odbora, prvi pod vodstvom uglednega kmeta g. Jakoba Tržana; drugi pa pod predsedstvom prav tako uglednega kmetovalca g. Antona Gračnerja. Na shodu v Dobju je bil prisoten tudi tamošnji župnik g. Vavpotič, ki so ga zborovalci iskreno pozdravili. Shoda v Dobju se je udeležil tudi bivši poslanec g. Josip Drofenik, ki je prišel tja skupno z narodnim poslancem ter je v daljšem govoru s tehtno besedo podprl njegova izvajanja. Vzpodbujal je narod k slogi, vztrajnosti in zaupanju v bodočnost. VINSKA RAZSTAVA IN VINSKI SEJEM V ŠMARJU PRI JELŠAH. Šmarje p r i J e 1 š a h, aprila. _ Dne 1., 2. in 3. maja bosta v Šmarju pri Jelšah velika vinska razstava in vinski sejem, ki ju priredi sreski kmetijski odbor v prostorih5 Habjanovega hotela. Razstavili bodo svojo žlaht no kapljico najboljši.vinogradniki okrajev Kozja, Rogatca in Šmarja pri Jelšah. Zastopana bodo predvsem vina iz Virštanja, Bučke gorce, Rogin ske gorce in Drevenika, ki so že daleč znana po svoji odlični kakovosti. Razen vina vseh vrst bo sta razstavljeni tudi droženka in tropinovka. Raz-, stavljene bodo prav tako škropilnice in druge vinarske in sadjarske potrebščine, med temi naj novejši tip škropilnice, izum tukajšnjega rojaka,' ki ga ima že patentiranega. Za razstavo vlada že povsod veliko zanimanje, zlasti pa med vino« gradniki samimi. Udeležba na razstavi bo zelo velika, ker je tukajšnji srez glede površine vinogradov na šestem mestu v državi. Vabijo se zanimanci, da posetijo to prireditev, na kateri se jim bo nudila najugodnejša prilika za nakup res cenenih dobrih vin vseh vrst, od lahkih namiznih do najfinejših sortnih. Železniške zveze so zelo ugodne. Vsa pojas< nila daje brezplačno sreski kmetiiski DOroČ&valeo v Šmarju pri Jalšah. T SMRT ŽUPNIKA MED PROCESIJO. Š t. V i d n a d V a I d e k o ni, ob koncu marca. Nenadna smrt nam je vzela našega župnika g. Friderika Repoiuska, starega 67 let, ki je žup-nikoval pri nas že nad 35 let. ^ Pokojnik je že dalje časa bolehal in ni mogel opravljati službe božje. Na veliko soboto zvečer, ko smo slavili Kristusovo vstajenje, pa se je udeležil procesije s pomožnim duhovnikom, ker se je čutil nekoliko krepkejšega. [-' Ko sta bila duhovnika v procesiji oddaljena od cerkve kakih deset metrov, se je bolehni župnik g. Repolusk zdajci s kadilnico v roki zgrudil na tla. Prenesli so ga v župnišče, a je bilo zaman vse prizadevanje, c!o hi ga spravili k zavesti. Župnik je bil mrtev. Zadela ga je kap. Pomožni 'duhovnik se je ves prestrašen z Rešnjim telesom takoj vrnil v cerkev, procesija pa se je razšla. Ogromno število vernikov je zbegano sililo v župnišče, da bi videlo, kaj je z njegovim dušnim pastirjem. i Podobnega dogodka ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Pogreb umrlega župnika se je vršil v torek 29. marca dopoldne ob ogromni udeležbi ljudstva domače in sosedne župnije in ob prisotnosti številne duhovščine. Občinski odbor občine Št. Vida nad Valdekom je pokojnemu župniku za .zadnje slovo daroval prekrasen venec z napisom: «Zadnji pozdrav občinskega odbora v Št. Vidu nad Valdekom«. Pokojni župnik je bil pred vojno občinski odbornik in med vojno občinski tajnik. Vestnemu duhovniku blag spomin! VLOM V LASTNO TRGOVIN*, T r e b n j e, aprila. Na veliki petek zjutraj je prihitel v Trebnje neki trgovec s Čateža in prijavil orožniški postaji, da je bilo v noči od četrtka na petek vlomljeno v njegovo trgovino ;n ukradeno za 15.000 Din raznega blaga. Orožniki so na trgovčevo prijavo ne-mudno odšli na poizvedovanje za zlikovci. Ogledali so si trgovino, ki se nahaja sredi vasi tik ob cesti. Vrata so bila vržena iz tečajev, zunaj pa je bila prislonjena velika sekira. Zaslišali so lastnika, ki jim je natanko navedel, kaj so tatovi odnesli. f O storilcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Nihče ni ničesar opazil, dasi je bila noč svetla. Tudi nobenega sledu ni bilo za vlomilci. Trgovec iu njegova žena spita nad trgovino, pa nista ničesar slišala. Žele ljudje, ki so zjutraj šli prvi tam mimo, so ju opozorili na vlom. H Orožniškemu komandirju se je videla zadeva malo čudna. Način, kako je bilo vlomljeno, je ko-mandirjevo oko presojalo tako, da je komandir odredil hišno preiskavo. V prvi sobi nič, v drugi nič, v spalnici pa je bila cela trgovina: kos za kosom, kakor je bilo prijavljeno, so našli tam. V postelji, pod posteljo, v nočni omarici, v predalniku, na polici, pod mizo, za pečjo, povsod je bilo polno blaga, v postelji pod odejo pa je bila čokolada. Manjkalo je baje samo nekaj čaja in jabolk. Le spretnosti orožništva se ima zahvaliti zavarovalnica, da ji ne bo treba šteti novcev, ker je bil trgovec, seveda, proti vlomu zavarovan za Večjo vsoto. Zadnjo besedo o zadevi bo izreklo sodišče. ( PREKMURSKI GLASNIK I?'' Iz Gcrlincev nam pišejo: Naša vas je zelo delavna na gospodarskem in tudi na prosvetnem polju. Na Jožefovo nas je šolska mladina iznena-dila s prav lepo prireditvijo. Na sporedu so bile igrice, petje in telovadba. Vse to je vodil naš šolski upravitelj g. Franc Zupančič. Na velikonočni ponedeljek pa smo zopet imeli priliko videti, kaj premore šola, na kateri deluje /.a blagor in nr.predek ljudstva vnel učitelj. Tokrat pa niso nastopili samo naši mali, ampak tudi odrasli fantje in dekleta, ki so nam podali smeha polno ign> Stražišče pri Kranju št. 80. Prava uteha za živčno obolele je moje pravkar izšlo objasnenje! V njem se objasnjuje večletna izkustva o razlogih, postanku in lečenju živčno obolelih. Ta evangelij zdravja pošiljamo vsakomur, ki ga bo pismeno zahteval od niže navedenega naslova. — Na tisoče zahval dokazuje nepobitni uspeh neumornega in vestnega raziskavanja v blaginjo trpečega človeštva. Oni ki pripadajo veliki četi živčno bolnih, In vsi oni, ki trpe na razstresenosti, tugi, oslab-ljenju spomina, nervoznih bolečinah v glavi, napadih jeze, želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, trganju v členkih, splošni ali delni oslabljenosti in neštetih drugih pojavih bolezni morajo zahtevati mojo knjižico utehe I Oni, ki jo bodo pazljivo prečitali, bodo prišli do radostnega spoznanja, da obstoja enostavna in edina pot do zdravljenja in življenske radosti. — Ne odlašajte in pišite še danes! Ernest Pasteraack, Berlin SO Michaelklrchplatz Nr. 13., Abt. 88. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji, Vlog ima nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občini z vsem svojim premoženjem iu z vso svojo davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kre« ditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine \v daj a domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Postni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. % Razprodaje gramofonov, plošč, šivalnih strojev, koles pri nas ni, le cene smo globoko znižali „APOLQ" - Ljubljana Miklošičeva cesta št. 4 — Palača ,,Grafike". Zahtevajte cenik! Oglejte si zalogo! ' ' ' i , .J«. Kdor oglašuje, ta napredni e. SANATORIJ V MARIBORU Gosposka ulica št. 49 Telefon 2358 astnik In vodja: primarij dr. Cernič specljalist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije In opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična in druga boleča vnetja; .entero-cleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b u i k a r, / Urejuje Filip O m 1 a d i 5. Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.