*t. Ai. V Gorici, v Četrtek dne i. maja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat ¦» teden t iMtlh Udanjth, in sicer: vsak torek, fotrtek In soboto, jutranje la-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre. jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 5 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ....... 8 , 40 . , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. * ¦" •••.-- ,".-.„ Naročnino sprejema npravnStvo v Gosposki ulici J. . ii v Gorici v tGori&ki TJakami* A. Gabr&oek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do It. are. Na nareeila brez doposlane sareeals« se ae ostrano* Oglasi *« poslanic* se računijo po peiit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje 8rke*f©-prostaui. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost - .----- Narofalao in oglas« je plafiatl loco fiarlM. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 3. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m pr.ism«, od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici «.11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rekli spadajo v delo] npravniStvn. in druge reči\ katere ne "va, naj. se pošiljajo le Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrii. »PRIMOREC« leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. «So6a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi in JellerBitz v Nunski ulioi; - v Trstu v tobakami LavrenfiiS na trgu della Caserma m Pipan v ulioi Ponte della labbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večamo lzdanj>.) Prvi dan majnika. Danes jo velik delavski praznik. Delavci v naših primorskih deželah, zlasti v Trstu, kakor drugodi so sklenili proslaviti praznik proletarijata, prvi dan majnika, kar najsijajniše mogoče. In tako je današnji dan slovesna manifestacija delavske moči in eneržije pri nas in drugodi. Kar se tiče delavstva samega kot takega, nimamo nič proti temu, da proslavijo prvi dan majnika kot delavski praznik, da se poradujejo v prelepi naravi prvi dan meseca, kateri štejemo za najlepši v letu, nič nismo protivni delavstvu na to stran, saj vsak Človek in istotako vsak stan potrebuje razvedrila, pa tudi spodbuje in organizacije v dosego svojih ciljev. Delavstvo je velevažen činitelj v našem življenju in te svojo važnosti se zaveda v vedno večji mori. Pojavi v Trstu in v Bruslju nam govorijo jasno v tem pogledu. Glede" »asih dežel ima delavsko gibanje svoje iodro v Trstu, odkoder se jo raz-nosel sodjalni duh po naših deželah. V svojem dnu je to delavsko gibanje zdravo, kar se tiče prav dela in organizacije, ali tisto, kar vlači to gibanje s seboj, tisto nani no ugaja, in tudi ne more igajati nikakemu Slovencu. Kaše dežele štejejo na tisoče slovenskih delavcev, kateri se tudi dele-žijo delavskega gibanja in delavskih organizacij, ali ne kot samostojen činitelj, ki je priklopljen splošni organizaciji delavstva ter ima kot tak važno besedo, marveč vsi ti slovenski delavci so potisneni k tem organizacijam, da pod laško komande stojijo v vrstah delavcev, katere razne laške več ali manj gospodujoče in odločujoče stranke smatrajo za svojo gardo v premnogih slučrjih, ko gre za njihovo moč in veljavo, tudi prepogosto v slučajih, ko gre proti slovenskemu narodu. Slepec je tisti, ki trdi, da delavsko gibanje pri nas je le internacionalno gibanje ter da ima edini le ta namen: zastopati in »Gor. Tiskarnac A. GabrSčck (odgpv. Iv. Mcljavec) tiska in zal? Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) »Kaj, ali mar ona ne razume, koliko stane to?« si je mislil Zolzikievič obupno. Vendar nadeje ni izgubil. »Ko bi le postal enkrat podrevizor U si je mislil, *pa bi se Ex stereore«, ki je bila izdana zoper njo. Na to je z zgovorno besedo in z veliko vnemo svaril svoje ovčice, da kot preprosti in revni, Bogu dopadljivi ljudje nalik pticam nebeškim — ne poslušajo različnih krivih prerokov, ter zlasti ljudij, navdahnenih z zlodjevim napuhom, kateri sejejo ljuliko namesto pšenice, za kar pa bodo tudi želi solze in greh. Tu j« mi- Pozdravljamo naše slovenske delavce za današnji praznik, žeječ, da pre-tresejo gorenje dobrohotne besede, ker mi jim želimo prav odkritosrčno: b ol j š e bodočnosti kot delavcem in zvestim sinovom slovenskega naroda! Interpelacija posl, Spinčiča do njegove eksce-lence gospoda ministra za pravosodje glede rabe našega jezi k a pred tržaško poroto. Dne SI. aprila t. 1. jo bila na c. kr, deželni sodniji v Trstu kakor kazenski sodniji porotna razprava proti znanemu italijanskemu agitatorju d.ru Krsticu radi žaljenja na časti, storjenega po žaljivem Članku proti nekemu nekdanjemu orožniku v listu »Prava NaSa Sloga«, služečem italijanski stranki, in je bil dr. Krslič po izvedeni razpravi obsojen v trimesečni zapor, poojstren z enim postom na teden. Zastopnik privatnega tožltelja, dr. Sta n i c, je začel svoj govor v slovenskem jeziku, izjavil je pa ob enem, da je pripravljen govorili tudi v drugem v deželi navadnem jeziku, uko porotniki ne umejo slovenskega jezika. Na to je predsednik razpravi, deželne sod-nje svetnik Pederzolli, opazil, da je zastopniku privatnega tožitelja pač dovoljeno govoriti slovenski, hrvatski in eventuelno tudi nernSki, ali to le potem, ako je na razpravo pozvan sodni tolmač, kajti razpravni jezik na deželni sodniji v Trstu je izključno italijanski. Ta, predpisom zakonov in naredb in tudi naravnim zahtevam, danim v interesu pravičnega in primernega izvajanja kazenskih razprav, nasprotujoča enuncijacija predsednika, deželnosodnega svetnika Pederzollija, ki se ocevidno ne zna brzdati v službi svoji narodni strasti, je v krogih Slovencev in Hrvatov vsega Primorja provzročila umevno veliko razburjenje, na drugi strani pa je v listih, ki izhajata v Trstu na italijanskem jeziku, «11 Piccolo" in ,L'Indipendente«, dobila komentar, ki kaže povsem opravičenim zaključek, da gre v danem slučaju za čine zavestnega kršenja jezikovnih pravic Slovencev in Hrvatov Primorja in za provokacijo. mogrede" omenil Condillaca, Voltaireja, Rousseaua in Ohoroviča, na da bi delal med temi možmi kak razloček, na to pa je začel podrobno opisovati različne muke, ki čakajo obsojence na onem svetu. Na Repovo so vplivale te besede tako, da jo je prešinil nekako drugi duh; dasi ni niti trohice razumela tega, kar je govoril duhovnik, si je vendar-le mislila, da »gotovo lepo propoveduje, ko tako kriči, da mu kar znoj lije s čela in ljudje pri tem tako vzdišejo, kakor bi hoteli izpustiti poslednjo sapo.« Končno je bila pridiga končana in začela se je maša. Oj, kako vneto je molila bedna Repova, kakor še ni nikdar poprej v svojem življenju, ter čutila, da ji čimdalje lože postaja pri srcu. Končno je napočil slovesni trenutek. Župnik, bel kakor golob, je vzel iz ta-bernakla najsvetejši zakrament, obrnil se k ljudem in držeč v tresočih se rokah monstranco, leskečo se nalik solncu tesno pred licem, je stal tako nekaj časa z zaprtimi očmi in s pobešeno glavo, kakor bi zbiral svoje misli, končno f a je zapel »Pred tem velikim zakramentom!« A narod v cerkvi mu je odgovoril s stoterimi glasovi: Noben zakon, nobena naredba ne določa, da je v Trstu oziroma v Primorju, italijanski jezik edini razpravni jezik na sodnijah. Taka norma bi bila nezmisel, kajti v Primorju tvori slovensko in hrvatsko prebivalstvo večino in spadajo sosebno v območje deželne sodnije v Trstu Štirje čisto slovenski, oziroma hrvatski okraji (Sežana, Komen, Podgrad, Volosko) in trije jezikovno meSani okraji (Trst, Koper, Piran), v katerem poslednjem je prebivalstvo na deželi izključno slovensko, oziroma hrvatsko. Kako naj bi imela torej deželna sodnija, obsezajoča štiri čisto slovenske, oziroma hrvatske okraje in tri jezikovno mešane okraje, italijanski jezik kakor edini razpravni jezik? To bi bilo nezmiselno. Sicer pa obstoji na rečeni deželni sodniji, in sicer v oddelku za civilne pravdne stvari, poseben senat (senat II.), ki v pretežnem številu slučajev razpravlja v slovenskem in hrvatskem jeziku. Tako je tudi na okrajni in trgovski sodniji. To je torej izjava, protivna zakonu in pravici in tudi prepričanju, danemu za vsakogar vsled obstoječih razmer na deželni sodniji v Trstu, če je deželnosodni svetnik PederzoHi enuneiral, da je v Trstu sodni razpravni jezik edino le italijanski! Mi moramo najenergičneje protestirati proti taki izjavi in zahtevamo, naj se dežel-nosodnega svetnika Pederzollia prisili na naj-odloeneji način, da bo spoštoval obstoječe zakone in pravico in da se v izvrševanju svoje službe ne bo kazal narodno nestrpnega. Stavljamo torej do njegove ekscelence vprašanji: 1.) Je-li opisani slučaj znan njegovi ekscelenci ? Ž.) Kaj misli njegova ekscelence skreniti, da se na deželni sodniji v Trstu ne dogodi več tak slučaj ? D O PI SI. is rlhemfierško-brejske občine, dne 17. aprila. — Slavno uredništvo! V više vrhove rado treska; tako je bilo v zadnji cenj. .Soči* več strel spuščenih na župana Pavlico, kateri je vedel svoje zmožnosti sebi v prid in čast rabiti. Toda bodimo na vse strani pravični in pošteni: Naštevaje Pavlici njegove slabosti in grehe, ki se posebno kažejo v samooblastnosti In odločevanju na gospodarskem polju občine ter protežiranju klerikalne ideje med ljudstvom, moramo priznati vendar, da se je tekom let marsikaj koristnega za občino storilo. Koliko je pri tem sodeloval ali drage volje ali primoran župan, tega ne bomo tu preiskavali. Ali pravični hočemo biti. Kar je kdo storil, to pri-poznavamo vsakemu, tudi Pavlici, ali njegovo delovanje je bilo koncem konca vendar le tako, da si moža nikakor ne moremo več želeti na županskem stolu. To morajo uvideti tudi tisti, kateri so mu več ali manj prijatelji. — Zato pa pripravimo se vsi krepko na vzajemno delo, ki naj sloni na pravičnosti, poštenosti in odkritosrčnosti v boljo in srečnejšo prihcdnjost združenih občin »Vsi ponižno počastimo In molimo Jezusa, S srcem roke povzdignimo, Da nam sveti žegen da; Iz cel'ga srca počastimo Svojega Zveličarja...« Pesem je donela, da so se kar šipe tresle, orgije so zahramele, zvončki in zvonovi so zažvenkljali, pred cerkvijo se je oglasi? boben, iz kadilnice se je dvigal sivkast dim, solnce je pokukalo skozi okno ter opazovalo ta oblak dima. Sredi tega trušča, dima, žarkov in glasov se je bliščal časih v monstranci visoko najsvetejši zakrament, katera je duhovnik sedaj dvignil pa zopet ponižal in takrat se ti je dozdeval oni beli starček z monstranco kot nekaka nebeška prikazen, na pol v megli in s solučnih žarkih, razprostirajočih na vse strani nekako nebeško tolažbo in zaupanje, ki se je razlivalo po vseh srcih in po vseh pobožnih dušah. Ta blaženost in notranji mir sta vzeli pod svoje okrilje tudi utrujeno dušo Repove. »Jezus, skrit v najsvetejšem zakramentu U je klicala nesrečna žena, »ne zapusti mene sirote U Iz očij so ji pritekle solze, toda ne takšne, kakoršne je točila pri županu, marveč nekake dobre, sicer velike kakor kal- Rihemberg-Brje. Vsakdo sprevidi in menda tudi Pavlica, da po tej poti ne pojde več dalje. Tudi bi ne bilo častno za občino, da bi delal z njo svoje poskuse župan, kateri mora tudi v tej službi poslušati komando izveslnih sijamskih doktorjev v Gorici. Zanašamo se, da župan ne bo oživljal svoje stranke za svojo osebo ter s tem podžigal strasti in sovražtvo v občini, temveč da prepusti, naj se vsa stvar samostojno razvije ter naj občinarji volijo mirno brez sovraživa in jeze v srcu in brez tuje pomoči po svoji vesti in prepričanju. Resnosti je treba, ker občino čaka veliko dela in nalog, ki so zelo važnega socijal-nega pomena. Združena občina Rihemberg-Brje je po svoji številnosti in moči, po nadarjenosti in gibčnosti ljudstva terpo naravni lepoti mei prvimi na Vipavskem, a je zraven tega tudi odločno napredna in svobodomiselna! Ne vtikajte torej nikdo sem črnih prstov; kajti, dasi tudi klerikalcem damo živeti, ne popustimo svoje zastave naprednosti in svobodoljubja! Iz Bovca. — Nedavno nam je poslala božja previdnost selo pobožnega moža; lazi ti vedno po cerkvah in ker je tako pobožen, je seveda klerikalec. Cel Vel. teden je pel v koru .miserum miserere''. Na dan sv. Marka si ga videl v vrstah pobožnih, prebiraje rožni venec. Ljudstvo občuduje tega pobožnjaka, in sam g. dekan je čutil potrebo, predstaviti drugim grešnikom tega vzor-pobožnjaka, ga v pridigi javno pohvaliti in postaviti ga nekaterim celo v izgled z besedami: .Glejte, celo visoko učeni prihajajo poslušat božjo besedo, akoravno ne razumejo jezika.* Božje besede ne razume, a tudi kmeta ne, s katerim ima vsaki dan opravilo. Nekdo je srečal v naklu mlado lepo ženo; takoj spozna situvacijo: zavarovan od bregov, drug ga ne vidi kot nebeške zvezdice, ne more se premagati, nagovori mlado ženo. Dijaloga se ni slišalo, le zadnje besede zna-čajne žene so se čuii: .Nesramnež, s kamenjem te zalotim*. Da se grožnja ne vres-nici, je brusil pete sin hrabrega naroda. Prt drugem poskusu mu ni bila sreča milejša. Našo bujno gorsko rožo sreča na polji. Poizveduje v polomnjeni hrvaščini »sta )i otac t majka doma , a krepko ga zavrne: ne otac ni majka, pa če prideš, ti tako gorko pripeljem, da je ne izbrišeš iz spomina. — Le tako, vrle, kmalu mu mine pogum. —Ali ga poznate?! — Taki junaki polnijo vrste klerikalcev, zato se nam ni bati, naše napredno, značajno, trdno ženstvo jih že odpravi in nauči pobožnosti. Domače in razne novice. Prvi dan majnika. — Davi še v zgodnjih urah je bilo že žive po ulicah. Po mestu je svirala vojaška godba. Včeraj je izšel oklic na trgovce, naj zaprejo danes pro-dajalnice in res so po večini zaprte. Četudi se dopoludne dela tuintam, bo popoludne nekak splošen praznik. — Delavci so odkorakali takoj po 9. ur«, z godbo v civilni obleki kutski biseri, vsekako pa sladke in pomirljive. Repova se je zgrudila pred božjim veličanstvom na kolena ter sama ni vedela, kaj se je godilo ž njo. Zdelo se ji je, da jo nebeški angelji odnašajo od -al kakor lahek list proti nebu v večno blaženost, kjer ni bilo gospoda Zolzikieviča, niti Župana, niti novačenja, marveč krog in okrog sama zarja, v oni zarji pa prestol božji in okrog njega znovič takšna svetloba, da je morala pred njo zapreti oči, pa celi oblaki an-geljev, podobnih ptičicam z belimi perutnicami. Repova je klečala zelo dolgo v cerkvi. Ko se je znovič dvignila, je bila maša že končana in cerkev prazna; oblaki dima so se povznašali pod obokom; poslednji ljudje so odhajali iz cerkve in cerkovnik je ugašal po cerkvi sveče. Repova je vstala ter šla v farovž posvetovat se z gospodom vikarjem. Gospod Čižek je sedel že pri obedu, toda prikazal se je takoj, ko so mu povedali, da neka objokana Ženska hoče govoriti ž njim. Bil je še mlad duhovnik, bledega toda veselega lica; čelo je imel belo, visoko in na licu mu je igral prijeten smeh. (Datf« pride,) na čelu, okrase*.: z rudečimi trakovi in cvetjem, iz 2'dovske ulice po ulicah, kakor že povedano. Bilo jih je- nad 500. V Gospodski ulici je čakalo obhoda obilo ljudstva, tako da je bila ulica, ko so prikorakali delavci, polna. Predno so odšli, jih je predsednik opominjal, naj gredo lepo mirno ter naj se vzdržijo vseh vsklicev. — 2»vo je bilo občinstva po vseh ulicah, koder se je vil obhod. — V Židovski ulici, kjer je sedež soc. dem. društva, vihra rodeča zastava, katero so razvili pred obhodom. Prodajalnice so bite večinoma zaprte med obhodom v ulicah, koder je šel. Po odhodu so jih večinoma pa zopet odprli. Seveda: tržen dan je! Tega danes ni še mogoče prezirati ob goriški mizeriji. — Obhod po mestu se je izvršil v najlepšem redu. Ni bilo niti najmanjšega znaka kakega nereda. Obhoda so se udeležili po večini: peki, slrojarji, kamnoseki, iz Podgore je bilo malo delavcev, šivilje so korakale po tro-toarju. Reditelji so bili peki. Godba je igrala prvo delavsko himno, potem druge koračnice kakor .si si Trieste". ~ Na čelu delavcev so korakali Codermac, Gan-dutti, Cej, Zekovič, za njimi črkostavci. Na potu se je pridružilo še dosti delavcev, tako da je bil obhod zlasti na korsu impozantem, kjer je narasel na 1000 udeležnikov. — Vsa prireditev ima laški značaj skozi in skozi, o kaki internacijonalnosti ne duha ne sluha. »Pevskemu in glasbenemu društva* v Gorici je poslal gosp. D. Gilčvert, not. koncipijent v Komnu, 5 kron, nabranih v veseli družbi kraških prijateljev petja. Živeli on in posnemovalci! .Trgovski dom". — Klerikalni listi so hiteli izblebetali, da se v Gorici postavi .Trgovski dom", in dostavili zlobno, da bo to le napredna špekulacija. — Vsi dobro vemo, kako težavno je Slovencem v Gorici.... priti do primernega stavbišča ali večjega poslopja, tudi če imamo denarja na razpolago. Klerikalci ga nimajo, a tisti, ki ga imajo, ga tišče" in ne dajo od sebe počenega groša za tak napredek. Naprednjaki imamo sredstva za marsikak korak naprej, kar »kavče* strašno peče. In ko so zaslutili, da bi se utegnilo nekaj posrečiti, so hiteli v javnost s svojo zlobo, da bi le pokvarili, ako je to mogoče. .Naj hudič vse vkup vzame, ako naLa ne velja !* — je že staro klerikalno geslo ! Pa naj bi se postavili v Gorici i deset .trgovskih' in drugačnih .domov*, vse naj hudič pobere, ako bi ne bili v klerikalnih krempljih; ako jih postavijo naprednjaki i z velikimi žrtvami, proč ž njimi, ker bi bili le »napredna špekulacija"! — S tako svojatjo se moramo boriti! Pa se nekaterniki čudijo, ako včasih udarimo take lopove po brezvestnih ustih I Secesljonlstov n! bilo — namreč na koncertu ženske podružnice družbe sv. C, in M. v Čitalnici. Sodeč po razmerah, ki vladajo dandanašnji v Čitalnici, se temu ni čuditi. Arogantnost in grdoglednost odbija vsakega, tudi najbolj ponižnega človeka. In radi tega se tudi ne čudimo, da tudi mnogo drugih ni bilo, kakor stoji v .Gorici*. Ker torej ni bilo ne .secesijonistov" ne drugih, je morala biti prava mizerija, prava praznota, katera je tudi razvidna iz poročila v »Gorici*, in sicer iz besed: »Običajne gnječe ni bilo*... Pisava v poročilu o tem koncertu pa je vendar predrzna in na mestih infamna, kar zopet odbija, tako da utegne odbiti še vse tiste dobre duše v naših vrstah, ki vidijo v takem koncertu le dobrodelnost ter se nič ne ozirajo na to, v čegavih rokah je predstava in pod kakim »varstvom" se vrši. Vse to pa je podružnici le v škodo, zato bi le želeli, da se podružnica otrese klerikalnega jerob-stva ter postavi na neutralna tla, kajti le na neutralnih tleh more vspevatt ter dosegati svoj cilj. Poročilo o gmotnem vspehu govori na to stran dosti jasno. V klerikalnih rokah bo ta podružnica le životarila, dokler ne pade na najnižji nivo splošne veljave med društvi. Mi želimo podružnici le dobro, zalo jej tudi nujno svetujemo, naj se otrese izvestnih čitalniških zdražbarjev! Ponikovski kmetic nam je poslal zopet prav opopran dopis v zavrnitev lažnjivcev okoli ,P- L." — Priobčimo ga prihodnjič. Da bo čitateljem vse jasno, jim povemo to: Naš ponikovski sotrudnik, priprost kmetic, kateremu treba popraviti le kako vejco ali nadpičje, tako dobro piše, je klerikalce hudo ožigosal v .Soči". Osmešil je i posebno tiste pozive dr. Turni. — Lažnjivi I .kavči* so hoteli planiti po tem dopisniku, pa so se hudo zmotili v osebi. Menili so, da je ta dopisnik prav za prav naš dopisnik s Pečin (sosednja vas) — in so pokazali na hišo, kjer biva. To so storili tako, kakor da imajo v rokah dokaz za svojo nesramnost. — No Usoda jih je kaznovala. Hoteli so jahati Petra za Pavla ter po vrhu še smešiti naše uredništvo. No resnica je ta, da je dopisnik res ponikovski kmetic, kakor se podpisuje. Ako treba, se tudi osebno pokaže. — Prosimo torej: Naj dr. Pavlica izjavi, da plača tistih 1000 K — in kmetic jih rad zasluži; polovico da še v dobrodelen namen. — Torej: na dan s 1000 K, gg. doktorja! Neumen Izgovor. — Po .Prismojencu* in po .Norici* se izgovarjajo, da »napadamo* cerkljansko posojilnico radi tega, ker je odpovedala .Gor. Ijud. pos.* vlogoS^KMTk, češ, da ne mara upavati denarja takim ljudem. Preneumno! Da stranke vlagajo in odpovedujejo vloge, to se godi vedno in povsodi pri denarnih zavodih. Radi tega nt bilo nikakega povoda pisati proti cerkljanski posojilnici, pač pa se je pisalo in morda se utegne še pisati o poslovanju te posojilnice, katero je bilo v mnogem oziru tako, kakoršno bi ne bilo smelo biti. Saj vedo gg. čitatelji, kaj vse se je pisalo o tej posojilnici; in vse tisto je ostalo neizpodbitno. Niti pičice niso mogli popraviti. Nekaj pa bi le radi rekli, in sedaj odvračajo od neredov pozor na to, da so odpovedali neko vlogo pri »Gor. Ij. pos." S tem strašijo po tukajšnjih firovških listih in po »Zadrugi*. Kdo se jim more vsesti na take limanice? Razsoden človek ne. V ostalem pa se je tista vloga izplačala v redu. Pripomniti je le šo to, da je bil ta denar varno naložen tisti čas, ko so se šele začeli kopati iz opasnih neredov v Cerknem. Dostave k. šo posebej pridodajemo to-le: Zakaj smo okrcali posojilnico v Cerknem? — Klerikalce je hudo zadel naš članek o »Posojilnici in hranilnici v Cerknem". Verujemo! Verno tudi, da ne morejo nič stvarnega odgovoriti, kajti pisali smo le bridko resnico. — In res, stvarnega odgovora do danes še ni; namesto tega pa so poslali v svet bombo, da je cerkljanska posojilnica odpovedala »Goriški ljudski posojilnici* 50.000 K hranilne vloge — in zaradi tega da p napadamo. Naši čitatelji ved6, da nismo niti črlinili o tistih 50.000 K, pač pa smo razmesarili napačne, da ne rečemo falsilikovane cerkljanske račune. — »Goriška ljudska posojilnica* je že izplačala cerkljanski vse do jed-nega vinarja brez težave in brez škode, in je le vesela, da nima s cerkljanskimi veleumi v posojilništvu prav nič več opraviti. Kdo ve, v kakošne sitnosti še pridejo oni denarni zavodi, katerim pošiljajo iz Cerkna take vrste hranilne vloge. — Smešno je brbljanje, s katerim hočejo prikriti le svojo blamažo, svojo sramoto, češ, mi sme napadli cerkljansko posojilnico zaradi odpovedane hranilne vloge. — Ne, prečastiti lažnjivci, naši »napadi* nimajo z odpovedano hranilno vlogo nikake dotike, kajti »Goriška ljudska posojilnica" je za to tukaj, da sprejema hranilne vloge in jih zopet izplačuje; to je storila povsem pravilno nasproti vsakomur, dasi so jo hoteli spraviti pobožni ,kavči" v zadrege z umetno, zlobno, kazni vredno agitacijo. — Mi smo priobčili članek poln bridkih resnic, ker smo uvideli, da je to potrebno, Saj je res škandal, da so se drznili s takimi računi v javnost! Kje so c. kr. oblasti, ki imajo nadzorovati občni blagor?! Iz RenČ. — Na obrtni nadaljevalni šoli za zidarje v Renčah bode sklep šolskega leta dne 4. maja t. 1. ob 31/, uri popoldne z razstavo izdelkov iz predpisanih predmetov. Prijatelji napredka se uljudno vabijo. -— Vodstvo obrtne šole za zidarje v Renčah. Pošta v farovžu. — Joj, to jih je spekla naša notica o posti v farovžu v Srednjem, in sedaj rohnijo po goriških in ljubljanskih farovških listih! V ospredje svoje dolgobesednosti pehajo trditev, da v Srednjem ni pošte, ampak le nabiralni ca in da je sestra vikarjeva odpraviteljica. N6, to nam zadostuje za potrjenje naše pisave. Seveda ni I nikdo mislil, da napravijo v Srednjem pošlo, kakor je na primer v Gorici, ampak »pošto* imajo, namreč poštno nabiralnico. Tako pravi kmet in tako smo tudi mi poročali. Prav taki pošti v farovžu pa ne zaupamo prav nič, pa naj si bo v Srednjem ali kjerkoli, ker je obče znano in ker se .Prim. List" celo baha s tem« kako zasledujejo po poštah pošiljatve ! na nas list. Takim poštam opravičeno ne zaupamo, in sicer še manj nego v slučaju, da je ondi pravilna pošta, ki je pod večjim nadzorstvom; zato bi bilo prav, da se tudi na Srednjem pošta prenese iz farovža, kajti ista ima služiti nepristransko vsem. V fa-rovžu, v katerem vlada politikujoč duhovnik, pa ni nepristranost doma, V interesu pošte same je, da se ne spravlja v zvezo s fa-rovži! Dopisniku tudi ni všeč, da smo rekli odpraviteljici .gospodična kuharica", češ, da je vikarjeva sestra. N6 s tem so položaj take pošte še poostrili. Kuharice po naših firovžih-so po večini nekake absolutne in resolutne gospodinje, katerih veljava se v gotovem pogledu ne da preceniti; one delajo, kar hočejo, in včasih celo nalašč proti volji gosp. nunca. Ali sestra pa je podložna stvar nuncu, in ako bi mu kaj storila, kar bi mu ne bilo všeč, pa jo pahne stran. Kuharic se gospodje navedno bojijo, sestre pa strahujejo. — Torej umevno, da taka pošta v farovžu, kjer je odpraviteljica sestra nunčeva, ki je tudi kuharica njegova, je pravzaprav edinole v rokah njegovih. Tega pa nismo pri volji trpeti. Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu naj napravi na to stran korake, da se odstrani vsaka nezadovoljnost in vsak dvom nasproti pošti ali postni nabiralnici. Odreiall nogo. Svoj čas smo poročali, da je moral v tukajšnjo bolnišnico 91-letni Ivan Hrovat iz Dobravelj, ker je bil prišel pod voz. Sedaj so morali starčku odrezati levo nogo. — .Goriška ljudska posojilnica" je imela v mesecu aprilu t. I. prometa K 384.04936. ,Quo vadiš!4 t gledalcu v Gorici. — Drevi bo predstavljala laška družba Eenzi Gabbrielli v tukajšnjem gledališču ,Quo vadiš", dramo velikega efekta, posneto po slovetem romanu poljskega pisatelja Sienkiewicza, kateri je izšel pri nas na slovenskem jeziku v »Soči* in v posebni knjigi. Javni ples priredijo fantje iz Crnič v nedeljo dne 4. maja. Zvit tlCek. — V Strancanu pri Tržiču so sedeli v gostilni neki Tuzzi s sinom in 18-letni Frid. Feriat. Kar je temu slednjemu prišlo na misel, odstraniti se. Šel je, rekoč, da se kmalu vrne, na, počakata. Stari Tuzzi, kateremu je bilo pred kratkim zmanjkalo 40 K, pa se ni sprijaznil s tem čakanjem, marveč je šel na svoj dom, kjer je dobil Ferlata, ki je prišel nepovabljen v stanovanje skozi okno. Držat ga je, čeprav mu je hotel s silo uteči. Ko je priSel poljski čuvaj ponj, se je branil še bolj, in slednjič je prišel oče Ferlatuv, ki je občinski redar. Pa tudi temu se je branil ter ga sunil celo v trebut. Slednjič so ga vendar aretirali. Društvene vesti, Novo pevsko društvo v Istri. — V Boljuncu v občini Dolina se je ustanovilo novo slovensko pevsko društvo z imenom .Prešeren". Pravila je namestništvo že potrdilo. N?.'iien društvu: gojiti miloglasno domače petje ter prirejati zabave v svojem rodoijubnem-unijatskem kraju. Predsednik je Anton Zerjal. »Tržaški Sokol* priredi v nedeljo 4. maja na vrtu .Narodnega doma" v Barkov-ljah javne telovadbo. Sodeloval bo popolni vojaški orkester 97. pešpolka in. novi tržaški kvartet. Odbor slov. akad. društva .Slovenija* se je konstituiral sledeče: predsednik: j. u. c. Božidar Ferjančič; podpredsednik: j. u. st. Gregor Žerjav: tajnik: st. ph. Vladimir Pušenjak; blagajnik: j. u. st. Josip Zdclšek; knjižničar: st. ph. Josip Hacin; arhivar: st. ph. Andrej Ipavec; gospodar: j. u. st. Adrijan Zupančič; odborova namestnika: st. ph. Večeslav Kal*«; $t. for. Franjo Pahernik. Razgled po svetu. Držami abor. (Dalje.) Poslanec Bennati in tovariši interpelirajo ministra za trgovino radi vsprejetja kurza za praktično paroplov-slvo v učni načrt navtičnih šol. Poslanec dr. Ferri in tovariši se pritožujejo v interpelaciji . 35 — 8 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Škropilnica proti peronospori najnovejšega sistema kakor tudi poljedelske stroje vsake vrste ima v veliki izberi Sehnabl & C v Trstu Tia Poste vee&tie, na voglu v ulico Vienna. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalrio sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo „Feeolina" »Feeolin« je iz 42. najplenrjmlejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gubo in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboijže čistilno, negovalno in lepialno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je ludi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila. ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Gena komadu K 1.—, 3 komadom K 2*50, 6 komadom K i.—, 12 komadom K 7. —. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. F«Hb, Dunaj. VII.. Mariahilferstrasse 38. i Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr drž. svetnjo N» Ivovski razstavi s prvo ceuo - srebrno svei.iinjo Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice Čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V- ta dokaz je na razpolago mnogo prlporc";u-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadae priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine. prosto. —3 Poprave izvršni« po najnižjih cenah. k .^^_____ V Gorici J\ priporoča ravnokar izišle knjige: OdSOVi I Zoflca sveder. IV. knjiga > Salonske knjižnice«. Cena Slovensko Fuski slovar in slovnica, jL JSs?°k ^.Cena V elth. > lns- | ~i i Podpisani priporoča slavnemu občinstvu i v Gorici in na deželi, svojo 1 prodajalnico jestvln. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovee, lini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril -Metodovo kavo'in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SoinenlSkl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Pfaff-'ovi šivalni stroji jpf" so najbolj!. ^MH To sli& kupec sicer o vsakem izdelku in o,l vsakega agentu, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni slroj, in Se ne ve kako ne upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako inli Siva, toda mi sm» po naši več kot 20-Ietni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali,