Zasajevanje plantažnih sadovnjakov
Lani so začele zadruge v vranjakem okraju zasajevati plantažne sadovnjake na okrog 750 hektarih. Sadovnjake zasa-jajo večinoma na zemlji individualnih kmetovalcev (okrog 95 odstotkov), in to predvsem na tistih povr.šinali, ki so izpo-slavljene škodljivemu učinkovanju voda. Plan za leto 1956 in 1957 določa dovršitev plantažnih sadovnjakov na teh površinah.
V ta namen je bilo iz okrajnega in re-publiiskega sklada z.a pospeševanje kme-tijstva odobrenih okrog 14 milijonov di-narjev. Ta sredstva so tiobile zadruge, ki so se s pogodbo zavezale, da jih bodo po-rabile za zasaditev plantažnih sadovnjakov in so tudi v ta namen pravočasno predlo-žile izdelane elahorate. Po pr>godi>i za-druge ne bodo vrnilc dobljenih sredstev, ta ostanejc v zadrnžnih skladih, lahko pa jih tiporabljajo samo v ta namen.
Med zadrujfo in individualnimi kmeto-vslei, na katerih zemlji zasajajo sadov-njake, so bile pravtako sklenjene pogod-be. ki  regulirajo obveznosti  obeli strani.
Zadruga da svojim olan-om individual-nim kmetovalcem 15.000 do 20.000 dinar-jev za vsak hektar planlažjiega sadov-njaka, ti pa uporabijo ta denar za nakup sadik, umetnih gnojil itd. Kraetjc so dolž-ni vrniti ta sredstva, toda šele po osmih lciih od prejema posojila. Sredstva bodo viuili ali v denarju ali v pridelkih z do-kičenimi obrestmi. Zemlja, na katerd je zasajfn   sadovnjak,   je   oproščena   davka.
Individualni kmetovalci sc po svoji strani obvežojo, da zasadij^) sadnvnjak s svojo del-ovno silo, da v osmih lctih. ko so odvezani plačevanja dolga. olxleluje.jo sadovnjak po vseh pravilih agrotehnike, da svoje prideike prodajo prek zadruge po tržnih ccnah itd. Pri obdelovanju sa-dovnjakov so kmetje dolžni mporabljati zadružno mehanizacijo, razumljivo, koli-kor jo zadrujra zagotovi.
Zemlja pa Se naprej osta.fa Iastnina in-dividualnega kmeiovalca.
ZasajeTanje takih sadovnjakov prinaša lforisfi več vrst tako zadnigi kakor indi-vidualnim kmetovalceni. Tako pospešu-jejo proizvodnjf) tudi na individnalnem posestvu. Z zasajcvanjom planfaž prepre-čujejo pr-opadanje rodovitne zemlje za-radi erozije. Zadrupe po drugi strani tako krepijo sxrojp sklade. se tcsncje povezii-jejo z individiialninii kmet<ivalri in ustvarjajo v praksi novc oblike združp-vanja nex>osrpdTiih proizvajalccv na vasi.
MELIORACIJA PAŠNIKOV
Pomembni so rezultati, ki so jih za-druge vranjskega okraja d-osegle lani pri nrejanju in melioraciji pašnirkov. Lotile so se meliariran.ja okrog tisoč hektarov paSnikov, ki so že urejeni.
Gre večinoma za pašnike in senožeti na •splošn-o Ijndski zemlji, Pri m<?^ioracifskih in ureditvenih delih na -teh pašnikih, za katere so dale zadruge utnetna gnofila in stTokovno delovno silo, sd sodelovali tudi individualni  kmptje s svojo delovno silo.
Zadroge so plačale njihovo delo taJco, da so jim prodaje seno z novdh senožeti po nižji ceni.
Ureditev pašnikov je velikega pomena za vramjski okraj, v katerem je živinore-ja že sicer zelo razvita. Tako se ustvar-jajo pogoji za še hitrejši razvoj te gos,po-darskc veje. Zadruge in kmetijska pose-stva imajo možnost, da na novih pašnikih organizirajo farme, vzorne ekonomije itd.
NEZADOVOLJIVI REZULTATI V MERINIZACIJI OVC
Vranjski okraj spada med tiste okraje, ki imajo najvoč ovc v JugoslaTiji. Po ne-katerih ocenah znaša število ovc v tem okraju okrog "^".OOO. Zivali pa niso naj-boljše in je proizvodnja volne ter mleka na ovoo še vedno precej nizka.
Zato bi imela široka akcija m&rinizacije ovc za ta okraj velik pomen. KJjub temu dosJej v tem niso dosegii zadovoljivih re-zultatov. Merinizirali so lc okrog 15.000 ovc, kar ni niti pet odstotkov vsega šte-vila. Kako malo jo to, je razvidn« tudi iz primerjave z nekaterimi drugimi živmo-rejskimi kraji, kakršen je na primer štip-ski okraj v Makedoniji, kjer so merinizi-rali -okrog 118.000 ovc.
Vse to skupaj pomeni, da zadruge iega kraja doslej niso uspelc najti najboljše poti, da bi zainteresirale proizvajalce za to koristno akcijo.
Kje dela tisoč kmetijskih strokovnjakov
Bosne  in  Hercegovine
V Bosni in /lercegovini je Je tfsoč ktne-tijskih slrokovnjakov — 400 inženirjev agronoruifc in 600 kmetijskih tehnikov. To je innogo premalo za rastoče potrebc sodobnoga kmetijstva. Toda tudi od tega majhnega števila jili dela v proizvodnji le 185. Šestinsedemdeset jih je v zadrugah in 109 na kmetijskih posestvih. Drugi so zap-osleni v administraciji in po laborato-rijih ler šolah.
Niso samo zadmge krive, da je sta.nje tako. Res je, številne še vedno niso pri-pravljene sprejeti kmetijskcga strokov-njaka, ker jp njihova osnovna dejavnost trgovina. Toda nekateri so tudi mnenja, da zadnigam kmetijski strokovn jaik: niso potrebni. Fakulteta in mnlošteviinc sred-nje šole pa lahko da jo le omejeno število strokovnih kadrov. Toda tudi to majhno število, ki ga potrpbuje proizvodnja, najde brez težav namestitev izven proizvodnje. Če se ne bo politika v tej smeri bistveno spremeniia. lx> še naprej zaposlovaia ve-čino   kme+i jskih ' strokovniakov.       J. B.