AKTUALNO VPRAŠANJE Lani Je delalo na Gorenjskem v 11 mladinskih delovnih brigadah okoli 739 mladink in mladincev, ki so s svojim delom ustvarili nad 7 milijonov din vrednosti. Mladina se je v brigadah na splošno dobro počutila, motilo pa jo jc, ker prav do zadnjega ni vedela, pri gradnji katerih objektov bo sodelovala. Povprašali smo na Okrajnem komiteju LMS v Kranju, kaj bodo letos gradili mladinci in mladinke in kdaj bodo odšle na delo prve brigade. 1. aprila letos bo odšla prva brigada kmečke mladine na <>-tok Stenjak. Mladina bo skušala urediti otok že do šolskih počitnic, tako da bodo otroci lahko že letos letovali na otoku. Dalje bo mladina, verjetno s sodelovanjem vojske, gradila 14 km dolgo cesto čez Petrovo brdo. S to cesto bo Gorenjska po najkrajši poti povezana s Primorsko. Okoli 250 mladincev bo gradilo športno igrišče v Kranju, v kolikor bodo na razpolago denarna sredstva. Druga ■kupina bo pomagala graditi okoli 6 km dolgo cesto pri Sk. Loki, nekaj mladine bo delalo tudi v Preddvoru, razen tega pa bo še nekaj manjših delovnih akcij, kjer bo sodelovala mladina z Gorenjske. Doslej se je v brigade prijavilo okoli 300 mladincev in mladink. Lj. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto x. — št. 21 — cena din 10 — kranj, 15. marca 1957 KAKO SE BOMO PRIPRAVILI na kongres in volitve delavskih svetov Pred proizvajalci in upravljavci sta letos dv» pomembna dogodka: kongres delavskih svetov * volitve v delavske svete. V dneh od 25. do 27. junija letos, ko bo zasedal kongres delavskih svetov Jugoslavije, bo poteklo favno 7 let, odkar je Zvezna skupščina sprejela *akon o delavskem samoupravljanju. Delavsko •arnoupravljanje je postalo matica socialistični odnosov. Samoupravljanju v gospodarstvu je sledila uvedba družbenega upravljanja še na drugih Področjih: v socialnem zavarovanju, zdravstvu, •°l*tvu, kulturi, na področju stanovanj, trgovine l* tafco dalje. * .^^ernletna praksa delavskih svetov nam je * °°ilico izkušenj. Razvojni proces samouprav-p .J* pa je odkril tudi vrsto novih pojavov in itr' . °v' ki zakonodajalec še ni rnogel regi-te. lra^' vprašanja naj bi proučil kongres in s ^ opravil svojo poglavitno nalogo, ker bi s tem Popravil tla za nadaljnjo, Še izdatnejšo sprostitev ^tvarjalnih sil. Hkrati bo kongres delavskih sve-°v seveda tudi zelo pomemben mednarodno poii-"eni dogodek. Uspeh kongresa je razumljivo odvisen od pri-Pr®v» Posebno v podjetjih, zlasti še zato, ker do-eJ skoraj ni bilo organa, ki bi sistematično, vse-ti£anSk°' Predvsem z družbeno ekonomske in poli-ne plati proučeval delavsko samoupravljanje, •k^ sveti> organizacije SZDL, sindikati, ljud- 1 odbori, gospodarske zbornice in združenja naj 1 v predkongresni dobi proučili izkušnje na pod-CJU delavskega samoupravljanja in analizirali Probleme tako, da bi hkrati odkrivali perspektive *a razvoj. Med problemi, ki jih kaže temeljito Proučiti, so, denimo, materialna osnova delavskega arnoupi a vijanja, metode dela organov samoupravlja- odnos podjetja do komune, odnos podjetja o državne uprave, odnos organov samoupravljanja o uprave podjetja, samoupravljanje in izpopolnje-anje organizacije dela v proizvodnji, specifični Problemi samoupravljanja v posameznih gospodarjih vejah (gradbeništvo, gostinstvo, trgovina, obrt d. itd.), kranjskega ekraia. kjer je delavsko soupravljanje spričo industrijske razvitosti Go- renjske razmeroma dokaj močno, smo še zlasti dolžni posredovati izkušnje drugim, zato problematiko tudi skrbno proučimo,' da jo bodo naši delegati lahko posredovali kongresu. Ugotovitve bomo koristno uporabljali ne le za kongres, ampak tudi po njem, ko bomo uresničevali napotke kongresa. V našem okraju bomo izvolili 30 delegatov za kongres (22 iz industrije, — od tega 3 iz jeseniške Železarne in 2 iz »Iskre« — po enega iz gozdarstva, gradbeništva, prometa, obrti in ostalih strok, 3 pa iz trgovine in gostinstva). Kolektivi, ki štejejo več kot tisoč članov, bodo delegate sami izvolili, sicer pa bomo volili delegate na občinskih oziroma okrajnih konferencah. V tem času se pripravljamo hkrati na kongres delavskih svetov in na volitve novih delavskih svetov. Vsebinske priprave na oba ta dva dogodka lahko združimo, saj bomo s tem, ko bomo temeljiteje proučili problematiko samoupravljanja, hkrati ugotavljali, kakšne ljudi naj izvolimo v nove delavske svete, da bodo kos nalogam. Kvalitetna izbira novih članov delavskih svetov pa nam bo omogočila, da bomo iz njihovih vrst lahko izvolili najboljše kot delegate za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Ni jim bil mar ne potrošnik ne zaslužek Svet za turizem in gostinstvo OLO je ostro obsodil slabo delo gostinskih in trgovskih podjetij v »Planiškem tednu« Svet za turizem in gostinstvo OLO je v sredo popoldne kritično ocenil turistično gostinsko delo v »Planiškem tednu«. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik OLO Miran Košmelj in predsednik Komiteta za turizem LRS dr. Danilo Dougan. (Nadaljevanje na 3. strani) Sem in tja •m* vi« po Trzicu Prva in druga slika zgoraj — novi Tržič. Spodaj levo: v starem Tržiču med starimi hišami voda drvi. Spodaj desno: prizor iz dalmatinskega mesteca? Ne — to je tudi v Tržiču. Na-iemu fotoreporter-ju so povedali, da otroci otroškega vrtca sami skrbijo za oslička, .loško pa že tri leta vozi z njim po cestah 1. Torta (Kuljič, Tržič) in steklenica vina (Vino, Kranj): Ferlan Franc, Dol. Dobrava 1, Gorenja vas — 2. steklenica likerja (Društvo upokojencev, Kranj): Per-ne Matevž, Dobravska 4, Javornik — 3. torta (Slaščičarna, Kamnik) in 6 čajnih skodelic (Keramična ind. Kamnik): Bolka Marija, Zalog 3, Komenda — 4. parna on-dulacija (Teran, Naklo): Pogačar Franc, Rečica' 143, Bled — 5. damska bareta (Šešir, Skofja Loka) in 10 kavnih skodelic (Keram. ind. Kamnik): Humer Jurij, Vin-carji 8, Skofja Loka — 6. hladna ondula-cija (Mestna brivnica, Kranj): Grkman Janez, Poženk 25, Cerklje — 7. hladna on-dulacija (Mestna brivnica, Kranj): Rozman Jože, Moše 19 p. Smlednik — 8. steklenica žganja (Vino, Jesenice) in steklenica vina (Vino, Kranj): Mulej Ivana, Laški Rovt 35, p. Boh. Bistrica — 9. steklenica žganja (Vino, Jesenice) in steklenica vina (Vino, Kranj): Zakotnik Franc, Dorfarje 32, Zabnica — 10. steklenica žganja (Vino, Jesenice) Ln steklenica vina (Vino, Kranj): Lužnik Ivo, Selo 19, Žirovnica — 11. torta (Mestna slaščičarna, Kranj): Polajnar Janez, Cerklje 77 — 12. steklenica jajčnega likerja (»Krona«, Sk. Loka): Komar Pavla, Gosposvetska 30, Jesenice — 13. steklenica jajčnega likerja (»Krona«, Skofja Loka): Žagar Alojz, Ilov-ka 9, Kranj — 14. topolska salama (Meso, Kamnik): Grilc Peter, Klane 32, Kranj — 15. steklenica likerja in steklenica vina (»Planinka«, Kamnik): Kovačič Stane, Sv. Duh 19, Skofja Loka — 16. kartoa žepnih robcev (»Inteks«, Kranj): Šuštar Marija, Podbrezje 4 p. Duplje — 17. steklenica likerja (Restavracija Kranj): Ajdovec Leopold, Britof 114 p. Kranj — 18. par napenjačev (Usnje, Kranj) in steklenica vina (Vino, Kranj): Rogelj Ivan, Primskovo 181, Kranj — 19. steklenica likerja »»Pri Jerci«, Gorenja Sava): Bernard Julka, Hosta 2, Skofja Loka — 20. otroški stol in deska za rezanje mesa (Roleta, Kranj): Cof Franc, Dorfarje. 24, Zabnica — 21. usnjeni podplati (Standard, Kranj): Naglic Miha, Zg. Bela 7 Preddvor — 22. ogledalo (Steklarstvo, Kranj) in steklenica vina (Vino, Kranj): Koritnik Ciril, Klane 28 Komenda — 23. 1,5 1 sadjevca (Markelj, Otoče): Simunac Heda, Koroška 18, Kranj — 24. steklenica likerja (»Pri pošti«, Tržič): Zaplotnik Pavel, Luže 40, Šenčur — 25. steklenica Likerja (Prehrana, Tržič) in steklenica vina (Vino, Kranj): Rajgelj Alojz, Sutna 6 p. Zabnica — 26. termofor (Sava, Kranj): Mi-klavčič Ivan, Cerklje 90 — 27. vinski servis (Zeleznina, Radovljica): Kopač Marija, Zg. Brniki 84 p. Cerklje — 28. steklenica likerja (Evropa, Kranj): Burgar Ana, Britof 62, Kranj — 29. liter žganja (Potočnik, Bistrica) in steklenica vina (Vino, Kranj): Potočnik Marija, Podgora 12, Gorenja vas — 30. liter žganja (Potočnik, Bistrica) in steklenica vina (Vino, Kranj); Kokalj Anton, Sr. Bitnje 19, Zabnica — 31. dve buteljki vina (Kraj. gostilna Kamna gorica) in 10 kavnih skodelic (Keramična ind., Kamnik): Krek Janez, Davča 76, Železniki — 32. steklenica slivovke (Vino, Bled) in steklenica vina (Vino, Kranj): Brolih Jože, Hotemože 31, Šenčur — 33. steklenica slivovke (Vino, Bled) in buteljka vina (Triglav, Radov-jica); Kovač Anton, Koprivnik 33 p. Boh. Bistrica 34. steklenica slivovke (Vino Bled) in buteljka vina (Triglav, Radovljica): Bogataj Alojz, Kopačnica 15 p. Gorenja vas — 35. moška srajca (»Pri Kranjcu«, Kranj): Markelj Alojz. Boh. Bela 46 — ?6. blazina za stol (Tapetništvo, Kranj): Perne Janez, Sebenje 7 p. Križe — 37. 6obni stol (Mirko Ješe, Podnart): Jenko Franc, Mavčiče 53 p. Smlednik — 38. gnjat (Mesarsko podjetje OZZ, Skofja Loka): Ješe Ignac, Koroška cesta 7 Tržič — 39. moška srajca (Manufaktura pri mostu, Skofja Loka): Por Janez, Dvorje 45 p. Cerklje — 40. 2,70 kg sira (Mlekarna, Cirče): Hrastar Zvonko, Mojstrana 46 — 41. garnitura gumbov (Tovarna gumbov, Kamnik): Bukovnik Anton, Jezersko 77 -- 42. gnjat (Mestna klavnica, Kranj): Subic Anton, Železniki 2C — 43. 2 vreči cementa (»Gorenje« Radovljica): Rozman Janez, C. Cirila Tavčarja 3, Jesenice — 44. 2 vreči cementa »Gorenje«, Radovljica): Teran Jože, Praprotna polica 30, Cerklje — 45. 2 vreči cementa (»Gorenje«, Radovljica): Ferdin Janez, Gorenja vas 100 — 46. gnjat (Mesarija, Bled): Eniko Matilda, Jarčja dolina 11, Ziri — 47. 2 buteljki vina (Triglav, Radovljica) in 10 kavnih skodelic (Ker. ind. Kamnik): Osretkar Antonija, Kalvarija 6, Kranj — 48. flanelasta rjuha (Tkalnica, Otoče): Rangus Blaž, Reginče-va 13, Kranj — 49. flanelasta rjuha (Tkalnica, Otoče): Potrata Milena, Lesce 76 — 50. flanelasta rjuha (Tkalnica, Otoče)-Mencinger Frančiška, Boh. Bistrica 8 — 51. flanelasta rjuha (Tkalnica, Otoče): Pe-ternel Leon, Podgora 10, Gorenja vas — 52. flanelasta rjuha (Tkalnica, Otoče) in lt kavnih skodelic (Ker. ind. Kamnik): Štele Anton, Tunjiška c. 13, Kamnik — 53. flanelasta rjuha (Tkalnica, Otoče) in 10 kavnih skodelic (Ker. ind. Kamnik): Le-bar Stanko, Britof 92, Kranj — 54. garnitura ročnega orodja (Tovarna kos in srpov, Tržič): Zorman Janez, Šenčur 252 — 55. garnitura poljedelskega orodja (Tovarna kos in srpov, Tržič): Baloh Franc, Moste 37, Žirovnica — 56. garnitura poljedelskega orodja (Tovarna kos in tr-pov, Tržič): Krajnik Francka, Godešič 7, Skofja Loka — 57. kilogram volne (Predilnica, Begunje): Varel Jože, Kamna gorica 50 — 58. kilogram volne (Predilnica. Begunje): Kraus Angel, Bistrica 33, Tržič 59. ? metre popelina za moško srajco (Inteks, Kranj): Keršič Jože, Vodice 51 — 60. mesorezdiica (Oprema, Kranj): Cvirn Lovrenc, Adergas 7, Cerklje — 61. kilogram čokolade (Tovarna čokolade, Lesce): Slibar Jakob, Mošnje 4, Radovljica — 62. kilogram čokolade (Tovarna čokolade, Lesce): Bučan Alojz, Britof 104, Kranj — 63. moški klobuk (Sešir, Skofja Loka): Frelih Brigita, Martinj vrh 38, Železniki — 64. stol (Stol, Kamnik): Vi-dic Štefan, Podgorje 106, Kamnik — 65. stol (Stol, Kamnik): Sparovec Jožefa, Zvirče 23, Križe — 66. univerzalna dro-ibilka (Zeleznina, Skofja Loka): Frelih Marija, Primskovo 74, Kranj — 67. ženski pulover in dva prtička (Elita, Kranj); Koželj Ana, Primskovo 76, Kranj — 63. suh« meso (Mesarsko podjetje, Naklo) in dve vazi (Keramična ind. Kamnik); Kotnik Marija, Tomšičeva 24, Kranj — 69. 500 kg premoga (Kurivo, Kranj); Uršič Franc, Primskovo 24, Kranj — 70. 500 kg premoga (Kurivo, Kranj); Dovič Marta, Pod gozdom 1, Jesenice — 71. ležalni stol (Izbira, Lesce); Tišler Janez, Vodiče 3, Brezje — 72. ležalni stol (Roleta, Kranj); Hribar Martin, Podkoren 27, Kranjska gora — 73. moška srajca (Pletenina, Kranj); Timpič Florjan, Jelendol 99, Tržič — 74. okovje za smuči (Plamen, Kropa); Ažman Franc, Suha 6, Kranj — 75. sobni stol (Ciril Markelj, Otoče); Svetelj Franc, Podgorje 45, Kamnik — 76. kuhinjski stol (Ramšak, Otoče); Vidmar Ignac, Primskovo 14, Kranj — 77. okvir za otomane (Sivic, Brezje); Kos Jaka, Savsko nabrežje 22, Jesenice — 78. blago za žensko obleko (Preskrba, Tržič); Vovk Jože, Jezersko 101 — 79. pohištveno okovje (Tovarna gumbov, Kamnik); Žagar Vinko, Hotemaže 38, Šenčur — 80. namizni prt (Induplati, Jarše); Grilc Anton, Stefanja gora 3, Cerklje — 81. vetrni jopič (Induplati, Jarše); Medvešček Lado, Titov trg 6, Kranj — 82. dinamo za kolo (Iskra, Kranj); Kepic Marinka, Šenčur 261 — 83. garnitura okovja (Okovje, Kamna gorica); Pintar Anton, Globoko 6, Radov-lijca — 84. pleskanje garniture pohištva (Soboplesk, Kranj); Debevec Franja, Kamnik - mesto 10 — 85. pleskanje garniture pohištva (Pleskarstvo, Kranj); Uršič Jože, Vrhpolje 21, Kamnik — 86. por moških čevljev (Planika, Kranj); Smolej Miha, Dobravska vas 14, Javornik — 87 ženska svilena bluza (Gorenjska oblačil-nica, Kranj); Stefe Vinko, Tenetiše p. Golnik — 88. otoma-n (Tapetništvo, Radovljica); Drakslar Amalija, Drulovka 29, Kranj — 89. radioaparat znamske »Vesna M 56«: Sink Jože, Moše 5 p. Smlednik — 90. moško kolo znamske »Rog«: Brezar Mici, Zabukovje 8, p. Besnica. Izžrebanci lahko dvignejo dobitke oziroma nakazila v naši upravi v Kranju, Koroška 6, cd 15. t. m. naprej od 7. do 14. ure. Dobitke hranimo deloma v upravi, deloma pa so še pri darovalcih, kjer jih izžrebanci lahko dobijo s potrdilom. nai ramgovor V 10 LETIH SMO IZŠOLALI 300 PADALCEV IN JADRALNIH PILOTOV Ob 10-letnici kranjskega Aero-kiuba »Stane Žagar« smo obiskali tovariša Baldomirja Bizjaka, ki so mu letos člani že tretjič zaupali predsedniško mesto. »Naša organizacija ima v primerjavi z drugimi zelo malo članov,« je dejal tovariš Bizjak. »Njihovo število se giblje približno med 60 in 100. Zaradi tega nam marsikdo očita, da nismo množični. To pa je krivično, kajti če bi šteli vse tovariše, ki smo jih v tem času izšolali, bi ta številka narasla na 400. »Koliko jadralnih pilotov in koliko padalcev ste torej že vzgojili?« Okoli 150 padalcev in prav iko jadralnih pilotov. Po pet jih vsako leto odide v JLA k letalcem na odsluženje vojaškega roka.« »Kakšne so naloge kluba?« »Svojim Manom mora nuditi solidno teoretično znanje za šolanje v letalskem centru v Lescah. Vsako leto organiziramo dva tečaja. Približno 20 jih obiskuje tečaj za jadralce, 20 pa padalski tečaj.« »Se člani udeležujejo tekmovanj in kakšne rezultate so do sedaj dosegli?« »Sodelujemo na vseh tekmovanjih. Padalec Rudi Skolic si je priboril zlato C značko in je prvi v Sloveniji ter osmi v Jugoslaviji. Lani se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Moskvi. Med državnimi repre-zentanti je tudi padalka Ivanka Dolenc, ki je osvojila srebrno c značko.« »Povejte še nekaj o načrtih vašega kluba in o težavah, ki jih morate premagovati!« »Letos nameravamo organizirati spominsko tekmovanje za prehodni pokal »Staneta Žagarja mlajšega. Končno nam je le uspelo, da smo dobili svoje prostore, čeprav skromne. V prizadevanjih za afirmacijo kluba pri ljudeh nismo našli dovolj razumevanja. Le malo se jih zaveda, da naša naloga ni samo športna dejavnost, temveč predvsem tehnična vzgoja širšega kroga mladine za vojno in civilno letalstvo.« J. til H SVETU A Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki sc pod vodstvom predsednika Zvezne skupščine Moše Pijada te dni mudi v Veliki Britaniji, je bila v torek gost na kosilu, ki ga je njej na čast priredilo društvo tujega tiska v Londonu. Povabljenih je bilo nad 200 ljudi, ki so našo delegacijo toplo pozdravili. Moša Pijade je v obširnejšem govoru pojasnil načela jugoslovanske notranje in zunanje politike, potem pa je odgovarjal na številna vprašanja novinarjev. Moša Pijađe je med drugim dejal: »Mi v Jugoslaviji bomo ostali zvesti politiki dejavne miroljubne koeksistence in zato dosledno izven blokov ln menimo, da tudi tista mednarodna dejanja, ki so v zadnjem času zadala največ udarcev taki ko-eksistenci, niso pokopala te važne manifestacije sodobnega mednarodnega življenja, pač pa so nasprotno še bolj potrdila njeno vrednost, in sicer prav s tem, da so poslabšala mednarodne odnošaje.« A Ameriška vlada je predložila kongresu štiri zakone, s katerimi bi se lahko občutno izboljšal položaj ameriških črncev. V dobro poučenih krogih prevladuje mnenje, da bo v kratkem sprejeta zakonodaja o zaščiti državljanskih pravic, s čimer bi bil zlomljen 70-Ietni odpor zagovornikov plemenskega razlikovanja. A Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je odpotoval v Kairo, kjer bo razpravljal o položaju v zvezi z Gazo. Pravijo, da bo v Egiptu ostal tako dolgo, dokler bo to potrebno. Hammarskjoldov pomočnik Bunch se je sestal s predsednikom egiptovske republike Naserjem in po sestanku izjavil, da bo Egipt kmalu prevzel upravo Gaze in da bodo čete OZN v celoti sodelovale z egiptovsko upravo. A Jordanska vlada je odpovedala pogodbo z Veliko Britanijo iz leta 1948. Britanske čete, ki so bile razmeščene v Jordaniji na podlagi te pogodbe, se bodo umaknile iz dežele najpozneje v šestih mesecih. Ko je predsednik jordanske vlade SulcjmAn Nabulsi objavil novinarjem odpoved pogodbe, je dejal: »To je najsrečnejši trenutek v mojem življenju.« Britanci se bodo morali torej umakniti tudi iz Jordanije. A V Franciji stavkajo poštarji, uslužbenci civilnega letalskega prometa, rudarji nekaterih rudnikov in železničarji. Stavka nad pol milijona delavcev, združenih v štirih velikih sindikalnih organizacijah. Stavkajoči terjajo povišanje plač. A V Bostonu je v 68. letu starosti umrl ameriški admiral Richard Byrd, znameniti polarni raziskovalec. Bil je prvi človek, ki je preletel Severni in Južni tečaj. A Podpredsednik ZDA Nixon, ki je prisostvoval proglasitvi neodvisnosti črnske države Gane, bivše angleške kolonije Zlata obala, je za tem odpotoval v Abesinijo, kjer se je razgovarjal z etiopskim cesarjem, predsednikom vlade ter zunanjim ln obrambnim ministrom. Poročajo, da so ZDA zahtevale od Etiopije, naj ustanovi vojaška oporišča na Rdečem morju južno od Egipta. Iz Addis Abcbe je podpredsednik Nixon odpotoval v Sudan. V su-danskem glavnem mestu Khartumu so uveljavili posebne ukrepe, da bi ohranili red za časa njegovega obiska. A V Berlinu so podpisali sporazum o razporeditvi sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. Sporazum sta s sovjetske strani podpisala zunanji minister Gro-miko in obrambni minister 2ukoV, z vzhodnonem-ške strani pa ministra Bolz in Stoff. Po podpisu je maršal Zukov izjavil, da bodo zaradi varnosti socialističnega tabora sovjetske oborožene sile ie nadalje ostale v Vzhodni Nemčiji. izdaja časopisno založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek J telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-z-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev Izraelske čete so se umaknile iz Gaze in področja Akabe, s zadnjih delov egipt. ozemlja, ki so ga še držale v svojih rokah. Resolucijam Generalne skupščine je tako zadoščeno, ni pa še s tem rešeno zamotano stanje na Bližnjem vzhodu. Bilo bi preveč preprosto, če bi pričakovali, da bo zdaj zavladal mir v tem delu sveta in da se bodo VSI, ki jim je kaj do Bližnjega vzhoda, ISKRENO lotili reševanja trdega oreha. Prej je treba računati, da tisti, ki so tvegali celo vojni požar, da bi obrnili sueško pravdo sebi v korist, tudi zdaj še niso vrgli puške v koruzo in se odrekli svojim koristim na Bližnjem vzhodu. Tako ne bo nič čudnega, če bo namesto mirnega In sporazumnega urejanja sporov prišlo še večkrat do zastojev, zapletov in morda tudi kriz na tem področju, saj je položaj na Bližnjem vzhodu še vse preveč prepleten s nasprotji, da bi ga lahko mahoma razvozlali. Tako je treba gledati tudi na trenutni nesporazum glede Gaze. Izrael je ob umiku iz Gaze LJUDJE IN DOGODKI NAPETOST V GAZI postavljal pogoje, naj bi egiptovske čete ne zasedle tega področja. Izraelske zahteve so naletele na podporo tudi pri nekaterih zahodnih državah, od katerih se je večina ogrela za kanadski predlog, naj bi Gazo internacionalizirall. Izrael trdi, da bi tako preprečili vpade arabskih »komandosov smrti« na izraelsko ozemlje ln s tem tudi izraelske »maščevalne« pohode na egiptovsko ozemlje. Toda ali to ne velja prav tako za vso ostalo egiptovsko-lzraelsko mejo in ne samo za ozek mejni pas ob Gazi? In končno, ali je res treba s silo odgovoriti na morebitne egiptovske izpade? Za arabske »vpade«, če že res pride spet do njih, so tudi druge poti (n. pr. prek OZN in njene komisije za nadzorovanje premirja), ne samo »maščevalne« akcije, ki lahko zanetijo nov plamen na občutljivem področju Bližnjega vzhoda. „ Res je sicer, da je bila Gaza nekdaj del Palestine ln je bila torej namenjena novi izraelski državi. V vojni med Arabci in 2idl leta 1948 pa so jo zasedle egiptovske čete in po sklepu premirja iz leta 1949 je uprava Gaze pripadla Egiptu. Tam je zdaj tudi 200.000 palestinskih beguncev in ti pomenijo nevarno vnetljiv material v medsebojnih napetih odnosih. Komu torej Gaza — je vsekakor sporno vprašanje, toda NE ZDAJ. NI naloga ZN in njihovih mednarodnih oddelkov, da bi se spuščali v vse te stare spore med Izraelom in Egiptom; njihov cilj je le vzpostaviti mir in red, ki ga je prekršil Izrael z napadom na Egipt. Zato so vsi poskusi, da bi prek mednarodnih sil dosegli kakršnokoli rešitev teh vprašanj, v očitnem nasprotju s sklepi ZN in nalogami njihovih oboroženih oddelkov. Vse take nakane so račun brez krčmarja. Mednarodne sile niso prišle na področje Gaze in Akabskejra zaliva, da bi ju okupirale, ampak so sauio ločile dve strani v vojnem spopadu in posredovale pri vzpostavljanju miru. Njihova naloga — tako narekujejo resoluciji* Generalne skupščine — je vzpostaviti stanje, kot ga določa sporazum o premirju iz 1 1949. Mednarodne čete imajo le nalogo, da PREVZAMEJO zasedeno ozemlje od izraelskih enol in ga pozneje IZROČE egiptovski vojski. Kot je to veljalo doslej za sueški prekop in Sinajski polotok, velja PRAV TAKO tudi za področje Gaze. Egipt je zato povsem upravičeno zahteval, da mu oborožene sile ZN izročijo upravo nad Gazo. Vsaka druga rešitev bi v sedanjem trenutku 8e vedno pomenila spremembo 6tanja, kakršno je bilo pred napadom na Egipt, ln nagrado napadalcu za njegovo nasilje. Izrael bi v tem primeru iztržil izkupiček iz svojega sumljivega investiranja v agresijo. Tega pa ZN ne smejo ln ne morejo dopustiti. MARTIN TOMAZlC kratko, vendar zanimivo V 2ELEZARNI JESENICE SO SPREJELI TARIFNI PRAVILNIK Delavski svet v Železarni Jesenice je razpravljal o tarifnem pravilniku. V razpravi je komisija prejela precejšnje število pritožb in predlogov. Osvojili so nekatere spremembe, ki bodo koristile celotnemu kolektivu. Razen tega, da je delavski svet sprejel tarifni pravilnik, je na zasedanju tudi kritično ocenil analitično oceno delovnih mest uslužbencev. U. PREDAVANJE SVOBODE JESENICE Medtem ko je bila v prejšnjih sezonah skoraj senzacija, če je bilo predavanje Ljudske univerze polno zasedeno, je to v letošnji sezoni vsakdanja stvar. To dokazuje tudi zadnje predavanje, ki ga je imel v ponedeljek zvečer šolski inšpektor tov. Kokalj. Pred nabito polno dvorano delavskega doma je govoril staršem, prosvetnim delavcem in članom šolskih odborov o šolski reformi. U. KOLIKO MOTORNIH VOZIL JE BILO V NEDELJO V PLANICI Za smučarske skoke na mamutski skakalnici v Planici je bilo letos izredno zanimanje. Domala vsa cesta od Podkorena do Rateč in krožna cesta v Ratečah je bila zasedena, ker so na njej parkirala voeila. Skozi Jesenice je vozilo v nedeljo 98 avtobusov, 391 osebnih avtomobilov, 141 motorjev, 6 motorjev s prikolico, 19 rollerjev, 6 mopedov, 10 nepokritih in 81 pokritih kamionov, to je skupaj 747 motornih vozil. Promet v obe smeri je potekal skoraj brezhibno. Cesto i. reda med Jesenicami in Ratečami je torej v enem dnevu prevozilo 1494 motornih vozil. U. SREDIŠČE JESENIC BO DOBILO LEPŠO PODOBO Na prostoru vzhodno od poslopja Narodne banke na Jesenicah bodo gradili poslovno-fitanovanjsko zgradbo, severno od poslopja Narodne banke pa tržnico. V poslovno stanovanjski zgradbi bo lokal za lekarno ln trgovino Slovenija-šport, v I. nadstropju 4 poslovni prostori za lekarno ter 12 pisarniških prostorov za razne koristnike, v ostalih nadstropjih pa bo 6 trosobnih, 9 dvosobnih in ? eno-sobna stanovanja. Tržnica bo Imela 4 prostore za . prodajo sadja in zelenjave, 1 za prodajo rib, 2 za prodajo mesa, 1 za prodajo mleka, 1 za prodajo kruha, prostor za mlečno restavracijo ter potrebne upravne in druge prostore. U. s SMETlSNICO ga je ubil. V Potoku v Tuhinjski dolini je bila v soboto v gostilni vesela družba. Iz nje sta se od-dvojila dva fanta iz Lok. Po krajšem prepiru je eden udaril drugega s smetišnico po glavi, da se je nezavesten zgrud l. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je poškodbi podlegel. Nesrečna žrtev je 24-letni delavec Marijan Strajhar. Pokopali so ga v torek v Lokah. NA KRIZU JE GORELO V ponedeljek zvečer je nastal ogenj na Križu pri Kamniku. Sredi vasi sta bila nenadoma v plamenih svinjak in gospodarsko poslopje. Ogenj je bil viden daleč naokrog, zato je prihitelo kar 6 požarnih društev, ki so ogenj c>mejila, da se ni razširil na sosednja poslopja. Vzrok požara še ni znan. V KAMNIKU NIMAJO AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA V Kamniku ne moreš nikjer najti voznega reda avtobusov. Včasih je visel v kaki izložbi življenju beguncev v inozemstvu 14. oktobra lani so šli čez mejo trije Kranjčani, ki so se 17. januarja letos spet vrnili v domovino. Med drugim so povedali tudi tole: ANTON PERŠIC: »Verjel sem lepim besedam svojih kolegov in drugih ter si predstavljal, da bom lahko v Avstriji manj delal in več zaslužil. Po prihodu v Avstrijo smo bili 14 dni v zaporu, nato so na>s poslali h kmetom. Spoznal sem, da ni res, kar so doma ljudje govorili. Iskal sem si dela drugod, da bi kaj več zaslužil, vendar tamkajšnje vodstvo ni privolilo v to zaposlitev. Pri kmetu sem delal za plačo, s katero se ne da živeti. R;tzen tega gledajo tam na naše ljudi zviška in nas zapostavljajo. ..« ŠTEFAN JAKOPANEC, prav tako iz Kranja, med drugim pravi takole: »Po polurnem bivanju v Avstriji so nas odpeljali v zapor, kjer smo bili 14 dni. Potem so nas poslali na delo h kmetom. Ze v zaporu smo sklenili, da se takoj, ko bo mogoče, vrnemo domov...« DRAGO DOMITROVlC iz Gorenje Save v Kranju pa pripoveduje: »Ko so prišli po nas kmetje, sem imel občutek, da sem v suženjski dobi. Kmet- je so nas ogledovali in izbirali kot kupci izbirajo na sejmih živino. Mene je vzel kmet, ki je bil oddaljen 2 do 4km od mesta. Ko sva prišla na njegov dom, mi je pokazal sobo v podstrešju, v kateri je bila postelja s slamarico, eno »deko«, eno prešito zamaščeno odejo in zakrpanimi rjuhami. Bilo je tako mraz, da nisem mogel niti spali. Popolnoma sem obupal. Edina tolažba mi je bila, da se čimpreje vrnem v Jugoslavijo. Iz pisem, ki smo jih pisali drug drugemu, sem videl, da so razočarani tudi ostali. Delati sem moral najtežja in naj-grša dela. Ko je minil mesec, so mi plačali 370 šilingov. Delovni čevlji pa stanejo 400 šilingov. Težko je bilo vzdržati. Moral sem vstajati ob 3. uri zjutraj in delati v hlevu, kjer je bilo nad 40 glav živine. Utrujen sem bil že, ko je bila ura 7.v zjutraj, pred menoj pa je bil še ves dan. Minilo je 3 mesece sužnosti in v tem času sem si prihranil denar, da sem se lahko odpeljal domov. Sedaj ne verjamem nobeni propagandi več. Lahko pa vsakemu povem resnico, ki sem jo doživel. Boril se bom proti vsakomur, ki bi širil lažnivo propagando, ker ne želi, da bi bil naš pošten delavec razočaran. ..« popoln vozni red za vse smeri, zdaj pa je na glavnem trgu samo oglasna deska avtobusa, ki vozi na progi Ljubljana—Gornji grad. Potrebno bi bilo, da se na trgu na kaki hiši ali pa v prazni oglasni omarici na bančnemu poslopju namesti popoln vozni red avtobusov v vse smeri tudi pred izhodom iz žel. postaje mora viseti popoln vozni red avtobusov, zlasti pa še vozni red proti Kamniški Bistrici. z. prebivalci olsevka in hotemaz ze prejemajo poŠto vsak dan Vasi Olševek in Hotemaže sta upadali pod šenčurski poštni okoliš. Ker pa je tej pošti primanjkovalo uslužbencev, so va-ščani prejemali požto le vsak drugi dan. Pred dnevi pa so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bosta vasi prišli pod preddvorski poštni okoliš. Pismonoša jih zdaj obišče vsak dan. Cr trčenje zaradi nepravilnega prehitevanja Dne 10. marca ob 16. uri je prišlo do prometne nezgode na cesti i. reda na sektorju Dovje —Hrušica med voznikom osebnega avtomobila S-2900, Francem Cerarjem ie Lukovice pri Domžalah in voznikom rešilnega avtomobila Jesenice Francem Kožarjem. Nesreča se je zgodila, ko je Cerar preniteval tovorni avtomobil, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal rešilni avtomobil. Škode na o-sebnem avtomobilu je bilo okoli 40.000, na rešilnem pa približno 50.000 dinarjev. Tri osebe so bile- laže telesno poškodovane. Odpeljali so jih v bolnišnico na Jesenice. Nesrečo je zagrešil voznik Cerar, ker je nepravilno prehiteval. otroci zanetili požar 10. marca ob 15.30. uri so otroci na pašniku pri vasi Ribno zanetili ogenj. Pogorelo je okoli 1,5 ha pašnika. Ker je bil požar pravočasno opažen, so na kraj prihiteli gasilci in ga pogasili. Skoda ni velika. Naša naročnika sta prejela zavarovalnino Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, nas je v dopisu z dne 9. t. m. obvestil, da je nakazal zavarovalnino, ki ustreza odstotku zdravniško ugotovljene trajne nesposobnosti za delo, naročnikoma »Glasu Gorenjske«: Antonu Erženu, Dol 9 p. Medvode (7680 din za 19% trajno nesposobnost za delo) ln Manci Zor, Moše 9, p. Smlednik (6000 din za 15% trajno nesposobnost). Vsi naši naročniki, ki imajo vplačano vsaj enomesečno naročnino 5© dinarjev, so namreč zavarovani za primer smrtne nezgode in nezgode, ki ima za posledico trajno nesposobnost za delo. Rešili to za 12 milijonov ljudskega premoženja Na občnem zboru kamniške občinske gasilske zveze smo zabeležili sledeče: © Predsednik Janez Pregled: Dobra povezava med društvom in zvezo j» temelj uspešnega dela. Požarno varnost moramo povečati z gradnjo požarnih vodnjakov. Na Gozdu bom* letos zgradili shrambo za gasilsko orodje. © Poveljnik Jože Berlec: v preteklem letu je bilo v občini 9 požarov. Gasilci so r&šili za 12 in pol milijona ljudskega premoženja. Društva 30 skrbela za vsestranski strokovni napredek. Bilo je 384 vaj s 6406 udeleženci, po industrijskih obratih pa večje vaje s sodelovanjem poklicnih gasilcev iz Ljubljane. Začeli smo tečaj za strojnike. Alarmna služba se j* Izboljšala. 4) Tajnik Anton Vivoda: v 19 društvih je včlanjenih 1114 članov, med njimi je aktivnih 684 članov in 101 članica. v gasilskih vrstah dela 595 delavcev, 263 kmetov, 89 obrtnikov itd. Nekatera društva razvijajo tudi živahno prosvetno dejavnost: Q Blagajnik Franc Kern: Dotacijo v znesku 1 in pol milijona dinarjev smo koristno porabili. Kupili smo gasilsko opremo in jo razdelili društvom-tako da društva niso mogla sama razpolagati z denarjem in ga porabiti v druge namene. (g)- Zastopnik okrajne gasilske zveze: Tako lepo pripravljenega občnega zbora še nisem videl. Z. JAVORNISKA »SVOBODA« GOSTOVALA NA JESENICAH V nedeljo zvečer je dramska' družina »Svobode France Mencinger« gostovala v Mestnem gledališču na Jesenicah z igro »Kam iz zadreg«. Jeseničani žal niso pokazali do gostovanja takega razumevanja, kakršnega gledališki igralci javorniške Svobode prav gotovo zaslužijo. U. JESENIŠKI GLEDALISCNIKI V NOVI GORICI V soboto in nedeljo so jeseniški gledališčniki vrnili obisk tovarišem iz Nove Gorice, ki so gostovali na Jesenicah 3. februarja. V Novi Gorici so se predstavili z delom »Otroci prihajajo«. z medsebojnimi obiski bogatijo repertoarje ter skušajo pritegniti v gledališke dvorane čimveč občinstva. U. r OBISK V MG NA JESENICAH Zene iz Zgornjesavske doline so si 7. marca ogledale predstavo Capkove »Matere« v Mestnem gle-dališču na Jesenicah. Obisk je bil dobro organiziran in mnoge izmed obiskovalk so prvič videle kvali-tetno gledališko predstavo v večjem gledališču. MEDVODRKE ZENE ZA 8. MAREC Občinski odbor SZDL je za t» pomembni praznik organiziral dostojne proslave v Medvodah i" Pirničah. V obeh krajih so pripravili tudi pester kulturni spored, k* je udeležencem zelo ugajal. XM K ran i 15. marca 1957 Glan Gorenjske 3 il- kootiteji ms Tovariš Mirko Zlatnar odhaja na novo delovno mesto v Ljubljano V ponedeljek, 11. marca, se je sestal v Kranju Okrajni komite ZKS in razpravljal o kadrovskih vprašanjih v zvezi z odhodom dosedanjega sekretarja MIRKA ZLATNARJA na novo službeno mesto v Ljubljano. Člani komiteja so soglasno izvolili za novega sekretarja tovariša FRANCETA POPJTA. Tovarišu Mirku Zlatnarju, ki je skoraj pet let uspešno delal na Gorenjskem, se ob odhodu za njegov trud iskreno zahvaljujemo in mu hkrati želimo mnogo uspehov na novem delovnem področju. Prav tako pa želimo tovarišu Popitu, da bi bilo njegovo delo čim plodnejše in da bi se ob povratku med nami dobro počutil. Levo France Popit, desno Mirko Zlatnar Organizacije SZDL se usmerjajo predvsem v obravnavanje ekonomskih vprašanj RAZGOVOR Z MARTINOM KOŠIRJEM, PREDSEDNIKOM ObO SZDL V KRANJU V zadnjem času so bili občni zbori organizacij SZDL. Prosili smo predsednika Občinskega odbora SZDL Kranj tov. Martina Koširja, naj nam pove nekaj glavnih misli * delu, problemih in uspehih te organizacije. Kako organizacija SZDL v občini Kranj Pomaga pri uresničevanju ekonomske polivke, ki je usmerjena na krepitev standarda? »Zadnji zbori članstva SZDL v kranjski občini so jasno pokazali prizadevnost te organizacije, da bi uresničila sklepe IV. plenuma SZDL Jugoslavije. Odbori Socizlislič-n* zveze v kranjski občini se, po mojem mnenju, v celoti zavedajo nalog pri uresničevanju te politike, ki si prizadeva, da bi Izboljšala življenjske pogoje delovnih ljudi. Prizadevanja SZDL za povečanje proizvodnosti dela so prav gotovo uspešna. Pozitivno je to, da so si vsi odbori SZDL postavili za osnovno nalogo čimbolj približati svojemu članstvu našo ekonomsko politiko. Ljudje si večkrat, ker nc poznajo dovolj objektivnega stanja pri nas, razlagajo nekatere gospodarske ukrepe napačno. Mislim Pa, da je prav tu uspelo odborom SZDL, s Pomočjo sindikata ter organov samoupravljanja, usmeriti svoje delo na pravilno pot. hočemo govoriti o zboljšanju življenjskih pogojev, moramo najprej povečati pro-Zv°dnost dela, ki je odvisna v mnogočem *v Pravilne organizacije delovnega procesa, * smotrnega izkoriščanja kapacitet, od stimulativne plačne politike itd. Glede proizvodnosti v kmetijstvu je vsekakor storjen korak naprej. Organizacije SZDL so se pri ^azlaganju kmetijske politike oslanjale na "^etijske zadruge. Prav v zadnjem času lahko rečemo, da ljudje na vasi vedno bolj EPoznavajo, da je edina pravilna pot razvoja našega kmetijstva v povečevanju kmetijske Proizvodnje. Večkrat pa delo odborov SZDL hi upravnih odborov kmetijskih zadrug ni *notno. Pravi uspehi so se pokazali le tam, kjer si je aktiv SZDL skupno z upravnimi odbori kmetijskih zadrug prizadeval rešiti Probleme na vasi.« Kako organizacije SZDL sodelujejo pri •^zvijanju delavskega in družbenega upravljanja? »Na področju delavskega ln družbenega upravljanja v občini Kranj je opaziti znaten razmah, saj je v te organe vključenih več kot 3000 državljanov. Menim, da so organizacije SZDL za krepitev organov delavskega 'n družbenega upravljanja že mnogo storile, seveda pa še ne vsega. Na pobudo Občinskega odbora SZDL j.n Občinskega sindikalnega sveta je bilo organizirano stalno posvetovanje predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov v občini iz vseh gospodarskih panog. Takih posvetovanj je bilo več in so prav dobro uspela. Doslej so bili sicer ti posveti sklicani bolj ali manj zaradi trenutnih problemov, v bodoče pa naj bi postali stalna oblika dela, da bi se organi delavskega samoupravljanja čimbolj okrepili. Na teh posvetovanjih smo razpravljali tudi o volitvah v nove delavske svete in pripravah na kongres delavskih svetov Jugoslavije. Odbori SZDL tudi stalno spremljajo delo organov družbenega upravljanja in jim v ▼ečini primerov nudijo pomoč. Nekateri odbori SZDL so samoiniciativno sklicevali posvete z organi družbenega samoupravljanja — hišnimi sveti, potrošniškimi sveti šolskimi odbori itd. Razpravljali so predvsem o konkretnih nalogah organov samoupravljanja in zboljševanju njihovega dela. Nekateri odbori SZDL so s hišnimi sveti razpravljali tudi o ustanavljanju storitvenih obrtnih obratov itd. Seveda odbori SZDL in tudi organi družbenega samoupravljanja ne bodo kos tem nalogam, če se ne bodo za njihovo delo zanimali tudi ljudski odbori oziroma sveti pri ljudskih odborih. Napačno bi bilo, da bi sveti ljudskih odborov reševali probleme ločeno od organov družbenega samoupravljanja. Menim, da so sveti pri ljudskih odborih prav tako odgovorni za delo organov samo- upravljanja. Sveti si sicer prizadevajo, da bi dejansko postali družbeni organi, vendar so včasih premalo samoiniciativni. Vse težnje zadnjih zborov članstva SZDL in tudi celotno delo organizacij SZDL je bilo v glavnem usmerjeno na krepitev organov samoupravljanja. Iz poročil in razprave na zborih lahko sklepamo, da se je organizacija SZDL v svojem javnem političnem delu dobro uveljavila. Na koncu b: povedal še to, da se vse pogosteje pojavlja misel o stalnih posvetih organov upravljanja, ki naj bi prispevali k izmenjavi izkušenj. Te misli ne bi kazalo zavreči, ampak temeljito proučiti. Za sedaj naj bi to vlogo organizacije posvetovanja prevzeli sveti pri ljudskih odborih, v nekaterih primerih pa tudi organizaciie SZDL.« V Cešnjevku je v desetih letih zrastla VELIKA OPEKARNA LETOS BODO GRADILI KROŽNO PEC IN DVE SUŠILNICI Opekarna v Cešnjevku je edino tovrstno podjetje, ki je po osvoboditvi zraslo na Gorenjskem. Na tem kraju je bila pred desetimi leti mala poljska opekarna, v kateri so ročno izdelovali opeko. Lastnik Jože Stempihar iiZ Praprotne police jo je tedaj z zemljiščem vred prodal Okrajnemu ljudskemu odboru Kranj. Podjetje je sprejelo v službo 17 delavcev, ki so delali le poleti. Sprva je šlo zelo težko. Nato pa so zastarelo opekarno porušili ter zgradili večjo :n modernejšo. Toda delovni kolektiv s tem še ni zadovoljen. Opekarna namreč še vedno obratuje le 6 mesecev v letu, ko so vremenske razmere ugodne. Določeno število delavcev morajo v zimskih mesecih odpustiti. Ope- ko sušijo kar na zraku, to pa zahteva mnogo časa in prostora. Surove opeke nimajo kam vskladiščiti. Tudi žgalna peč ima zelo majhno zmogljivost. Letošnjo pomlad bodo pričeli graditi krožno peč in dve umetni sušilnici. Tako bodo lahko povečali letno proizvodnjo od 1,300.000 opek na 4,000.000. STARI OBRATI Število delavcev pa bodo povečali le za pet. Podjetje bo lahko obratovalo 10 mesecev, 2 meseca v letu pa bodo delavci opravljali notranja dela. Delovne sile tako ne bo treba odpuščati. Krožna peč in umetne sušilnice so podjetju neobhodno potrebne, če hoče preusmeriti svojo proizvodnjo in razširiti asortiman. Odslej bodo izdelovali vse vrste o-peko. Do sedaj so izdelovali večinoma le zidake, ker zlasti na podeželju votle opeke in stropnikov skoraj niso uporabljali. Krožna peč in sušilnici bosta predvidoma stali 32 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo bo podjetje deloma krilo iz svojih skladov, najelo pa bo tudi nekaj posojila. C. KRANJ POTREBUJE NOVO PEKARNO Ze več let so premajhne in neustrezno Urejene pekarne v Kranju hud problem, sanitarna in tržna inšpekcija sta že večkrat Ugotovili, da bi bilo treba marsikateri pekarski obrat zapreti, ker ne ustreza niti delovnim niti higienskim predpisom. Vendar 1* to za sedaj neuresničljivo, ker bi sicer ostal del prebivalstva v občini brez kruha, Ko je imel Kranj na pr. šele 7000 prebivalcev, je bilo v mestu 13 pekarskih obra-°v- Sedaj, ko je prebivalcev več kot 20.000, v' )* v Kranju pet pekarskih obratov manj, j 1 irnajo mnogo manjšo zmogljivost kot pred *■*» razen tega pa oskrbujejo s kruhom še o«oli 4000 okoličanov. Peči so iz dneva v dan 'labSem stanju. Ponekod lahko vsak čas Popolnoma odpovedo. Ker delajo pekarne že m«kaj l#t v treh Izmenah, lahko cevi v par- nih pečeh eksplodirajo ali pa se peči zaradi neprestane vročine podro. Maksimalno dopustno izkoriščanje pekarne je peka v dveh izmenah, nikakor pa ne v treh. Tudi delovni pogoji v teh pekarnah so izredno slabi. Medtem ko so preje delali v istih prostorih največ trije ljudje, jih dela tedaj štirikrat toliko. Kljub prizadevanju pa ne morejo ob lakih pogojih pekarne napeči dovolj kruha. Upoštevati moramo tudi to, da v Kranj prihaja iz dneva v dan več tujcev in turistov, razen tega pa so pogoste tudi razne prireditve. Toda, če pustimo tudi to vnemar in računamo samo 24.000 potrošnikov, ki vsakdo izmed njih porabi dnevno povprečno 400 g kruha, morajo kranjske pekarne speči dnevno okoli £000 kg kruha. Sedanja kapaciteta pekarn, če pečejo v treh izmenah, pa je največ 4000 do 5000 kg kruha dnevno. Ce upoštevamo vedno večje potrebe in če nočemo, da bi prišlo do zastojev v preskrbi, je treba takoj misliti na to, da bi pričeli v Kranju graditi novo pekarno. V ta namen je Pekarna Kranj zbrala iz sredstev za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov, v katere priteka po en oziroma dva dinarja od kilograma moke, okoli 1,600.000 dinarjev. Z Okrajnega ljudskega odbora je sicer preneseno nekaj sredstev iz tega sklada na občine, vendar letos ni še nobenih izgledov za gradnjo. Povečano zmogljivost pekarn pa nujno terja tudi razvoj turizma, saj zdaj še domačinom komaj ustrelijo. Lj. ObLO TRŽIČ JE RAZPRAVLJAL O OKRAJNEM DRUŽBENEM PLANU Razprava občinskega ljudskega odbora Tržič pretekli četrtek, je bila stvarna in odborniki so brez posebnih pripomb sprejeli poročilo o okrajnem družbenem planu. Za občinski ljudski odbor Tržič bodo letos na razpolago sledeča sredstva: 83,500.000 dinarjev za občinski proračun, 60,571.000 dinarjev za stanovanjski sklad, 24,921.000 za investicijski sklad, 743.000 za druge sklade, to je vsega 169 milijonov 735 tisoč dinarjev. Gozdni sklad za dr/javni *ektor bo razpolagal z 18 milijoni dinarjev, \ nedržavnem sektorju pa s 3,870.000 dinarjev. Iz vodnega sklada bodo krili 3 milijone dinarjev predvsem za obnovo jezu na Loki pri Pogačniku. DEJAVNOST ZABNICANOV NA GOSPODARSKEM PODROČJU V kmetijsko zadrugo v Zabnici je vključenih 379 članov. V njenem sklopu delujejo naslednji odseki: živinorejski, strojni, poljedelsko-semenski, sadjarski, trgovski, čebelarski, hranilno-posojilni, gozdarski, obrtni ter odkupni odsek. Med odseki komercialnega značaja sta najbolj delavna trgovski in lesni, od pospeševalnih pa živinorejski in sadjarski. KZ namerava letos kupiti prepotrebno veliko mlatilnico. Člani zadruge so osvojili tudi sklep, da bodo s pomočjo množičnih organizacij ustanovili sekcijo mladih zadružnikov, ki se drugod že z uspehom uveljavljajo. KZ je napravila v letu 1956 za okoli 62,000.000 din prometa. Dobiček iz rednega poslovanja znaša 1,210.000 dinarjev, dobiček iz deviznega obračuna gozdnih sadežev 1 milijon 900.000 dinarjev, skupaj torej nekaj več kot 3 milijone dinarjev. KZ je v letu 1956 odkupila 1,540.000 kg krompirja, 304.230 litrov mleka itd. Za svoje člane je med drugim nabavila 84.000 kg umetnih gnojil in 53.000 kilogramov otrobov itd. Resen konkurent kmetovalcem v Zabnici pa je Kmetijsko posestvo Sorsko polje, kjer zelo dobro gospodarijo. Imajo tudi močan strojni park. Vrednost pridelkov je v letu 1956 znašala 9 milijonov 795.000 din. Kmetijsko posestvo ima svoj delovni načrt. Letos nameravajo pomnožiti živino in znižati cene pridelkom. Prodajali jih bodo direktno potrošnikom. ALI BO OSTAL PROSVETNI DOM V PREDOS-LJAII LE NA POL DOGRAJEN? Vse organizacije v bivši občini Predoslje zadnje čase veliko razpravljajo o šoli in prosvetnem domu. Zgornje prostore zdaj obnavljajo, za kar je dal sredstva Občinski ljudski odbor Kranj. Ti prostori so namenjeni šoli. Prebivalci Predoselj in bližnjih vasi pa bi radi, da bi dogradili tudi spodnje prostore, v katerih bi se lahko sestajale in delale razne organizacije in društva. V nekdanji občini PredorJje, ki je pričela adaptirati prosvetni dom, je bila to edina gradnja in na zborih volivcev je slišati vrsto očitkov, češ da se vleče v nedogled. Menda je le malo krajev na Gorenjskem, kjer v teh letih niso ničesar zgradili. Prebivalci Predoselj želijo, da bi prostore, namenjene prosveti in organizacijam, čimprej dokončali, ker jih za uspešno delo nujno potrebujejo. Cr. delavci na mrazu in dežju, Čakalnica pa prazna Tako je na železniški postaji v Mojstrani. Čakalnica II. razreda, ki je dolga leta služila kot garderoba, zdaj že več kot leto dni sameva lepo zaklenjena. Garderobo so premestili v novo zgrajeno poslopje, v katerem so tudi stranišča. Čakalnica III. razreda sprejme največ 100 ljudi, če se pošteno natlačijo vanjo. Vsak dan pa se vozi iz Mojstrane na Jesenice vsaj 600 ljudi, od tega 400 z jutranjim vlakom, 300 jih mora stati na dežju in na mrazu ali pa morajo uravnati svoj prihod na vlak tako, da jim ni treba čakati. Kljub temu: zdaj postajo prenavljajo. Čeprav so dela začasno ustavili, je le vredno razmisliti: ali ne bi kazalo odstraniti steno med obema čakalnicama in tako razširiti prostor, v katerega bi šlo potem zlahka 200 ljudi? Potniki pričakujejo, da bo železniška uprava njihov predlog upoštevala. -ak NI JIM BIL MAR NE POTROŠNIK NE ZASLUŽEK — SVET ZA TURIZEM EN GOSTINSTVO OLO JE OSTRO OBSODIL SLABO DELO GOSTINSKIH IN TRGOVSKIH PODJETIJ V »PLANIŠKEM TEDNU« (Nadaljevanje s 1. strani) »Planiški teden« je bila letošnja najbolj množična turistična prireditev na Gorenjskem, ki jo je v treh dneh obiskalo okrog 30.000 ljudi. Odnos gostinske in trgovske mreže do te prireditve pa je biljtak, kakršen se ne sme nikdar več ponoviti, če hočemo količkaj izkoristiti turistične možnosti na Gorenjskem. Gostinska in trgovska mreža, ki je v tem primeru pokazala svojo negibčnost, bi lahko dosegla neprimerno večji promet, saj mnogo ljudi sploh ni moglo kupiti jedi in pijače in celo cigaret ne. Nekatera gostinska (n. pr. hotel Razor) in trgovska podjetja sploh niso pokazala interesa, da bi na kraju ali v bližini prireditve postavila stojnice; nasprotno pa so bili celo primeri navijanja cen (n. pr. kruha, ki ga je v nedeljo zmanjkalo). Svet za turizem in gostinstvo OLO bo o tem problemu še temeljitejše razpravljal na prihodnji seji. V razpravi je bilo izrečeno mnenje, naj bi o tem razpravljali tudi upravni odbori Gostinske. Trgovinske in Obrtne zbornice ter ObLO Jesenice. 30 0336 N$9 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta. V torkih, sredah in četrtkih uradujemo do_15. ure. Prodam čevljarski levoročnl stroj »Singer«. Naslov v upravi lista. Prodam krmsko peso. — Matij ovc, Podbrezje 86, Duplje. Prodam takoj vseljivo dvosta-novanjsko hišo na zelo lepem kraju. — Klane pri Kranju 113. Okopalnik nov ugodno prodam. Flajšman Anton, Mengeš «7. Skoraj zastonj prodam v okolici Kranja parcelo primerno za obdelavo. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam večjo količino repe. — Tomažič Janez, Visoko 47, Šenčur. Prodam 1.65 ha njive med Vo-klom in Trbojami. Naslov v upravi lista. Prodam zazidljivo parcelo 1135 kvadrat, metrov, ograjeno, na najlepši točki predmestja Kranja. Elektrika, voda na mestu. — Klane 121. Prodam hrastove stebre za kozolec in diatonično harmoniko. Zalokar Vinko, Sp. Brniki 21, Cerklje. Hišo — enodružinsko, novejšo, s 6000 kvadrat, metrov vrta v bližini Kranja prodam. Vse-Ijiva konec maja. Naslov v upravi lista. Prodam plemenskega, kozla 1 leto starega — švicarske pasme. Cena jo ugodna. Naslov: Stra-žišče 303. Prodam korenje in repo. — Velesovo 24. Prodam motorno kolo »Puch« 200 ccm. — Ambrožič Francka, Ljubno. Prodam kravo, dobro mle-karico, 4 mesece brejo, teško 450 kilogramov. Zaje, Ziri. Prodam otroško dvokolo v dobrem stanju. — Spodnji Brniki 23. Lepo parcelo 930 kvadrat, metrov, zazidljivo, na Klancu, prodam. Voda ln elektrika že na parceli. — Kranj, Poljska pot 4. Zazidljivo parcelo v Kranju na lepem kraju prodam. Ponudbe oddati na upravo pod »do 600 m*«. Nosilko i, profil P 47 St. 37.12, dolžine 7.?0m in troje vrat prodamo. Vprašati v Kranju, Prešernova ulica 10/11«. HONORARNE DELAVKE za odpravo časopisa v nočnem času (2-krat tedensko) sprejme »Gorenjski tisk«, Kranj. renjskem. Plačam takoj, Naslov v upravi lista. V Kranju zamenjam lepo 2-sobno stanovanje z posebnim vhodom za približno enakega. — Rehberger, Jezerska c. 27, Kranj. Proglašam za neveljavno izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico za mesec marec na ime Mali Marija, Golnik. Svarim vsakogar pred nakupom mojega premoženja, ki bi ga prodajal moj mož Pavlin Janez, Sp. Duplje 85. — 2ena Pavlin Rezka, Sp. Duplje 85. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest o tragični smrti naše ljubljene hčerke - sestre MARIJE DOLINSEK Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: oče, mati, brat Lojze, sestre Pavla in Angelca ter Jerebovi in Ferjanovi. qoren jiL b Gradbenega delovodjo sprej-t memo v stalno službo. — Nastop službe je možen takoj ali kasneje. Delo stalno v Ljubljani. — Gradb. podjetje »Graditelj«, Ljubljana, Smartinska c. 64/b (zadnja tramvajska postaja proti Žalam). Pomivalko za popoldan in žensko za nekaj dni za pletje na vrtu se sprejme. Poizve se: »Prešernov hram«, Kranj, Titov trg 13. Sprejmemo pisarniško moč za administrativna dela z znanjem strojepisja. — Trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič. Službo dobi priden in pošten delavec vajen skladiščnih kakor ostalih pomožnih del v trgovini. »Mineral«, Jesenice — bencinski servis. Kupim eno aH dvostanovanj-sko hišo z vrtom nekje na Go- Industrija pletenin, rokavic in konfekcije, Kranj razpisuje delovno mesto Nabavnega referenta Pogoji: srednja ekonomska šola z nekaj let prakse na tem delovnem mestu — trgovski pomočnik in nad 5 let prakse z znanjem nemščine. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU TR2IČ raz pisu je na osnovi 97. člena Statuta občine Tržič sledeča delovna mesta v upravi ObLO Tržič: 1. Referenta za imovinsko pravne zadeve v Oddelku za finance. Pogoj: pravna fakulteta, 5 let upravne prakse. 2. Računovodja(kinjo) v Oddelku za finance. Pogoj: srednja strokovna izobrazba, dve leti prakse v finančni službi. 3. Gradbeni referent v Oddelku za gospodarstvo. Pogoj: višja strokovna izobrazba, tri leta gradbene prakse ali srednja strokovna izobrazba in 5 let gradbene prakse. 4. Referent za šolstvo, prosveto in kulturo v Oddelku za splošne zadeve. Pogoj: srednja strokovna izobrazba, tri leta prakse v upravnih poslih. 5. Administrativna moč v Oddelku za splošne zadeve. Pogoj: dve leti administrativne šole ali administrativni tečaj in dve leti pisarniške službe. 6. Administrativna moč v Posredovalnici za delo. Pogoj: dve leti administrativne šole ali administrativni tečaj in dve leti pisarniške službe. Plača po uredbi in dopolnilna plača za delovna mesta pod 1., 3. in 4. po odloku o dopolnilnih plačah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje, s kratkimi podatki o dosedanjih službah in o strokovni izobrazbi, sprejema Občinski ljudski odbor Tržič do 31. marca 1957. _ KINO »STORZIC« KRANJ 15. marca, ameriški barv. film »ONA JE VEDELA KAJ HOČE«, ob 16., 18. in 20. uri. 16. marca, ameriški barvni film »ONA JE VEDELA KAJ HOČE«, ob 16., 18. in 20. uri ter angleški barvni film »SVEN-GALI« ob 22. uri. 17. marca, cib 9.30 in 14. uri angleško ital. barv. film »ROMEO IN JULIJA« ter ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »ONA JE VEDELA KAJ HOČE« — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 16. in 17. marca, ameriški film »VIKEND V LADORFU«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAZišCE 16. in 17. marca, angl. barvni film »SVENGALI«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. KINO NAKLO 16. in 17. marca, angleško-ita-lijanski barvni film »ROMEO IN JULIJA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 15. marca, amer. film »PRELOMNICA«, ob 1«. in 20. uri. 16. in 17. marca, mehiški film »MEHIKA V PESMI«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 15. marca, francoski film »OTROCI LJUBEZNI«, ob 18. in 20. uri. 16. in 17. marca, amer. film »PRELOMNICA«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO 2IROVNICA 16. in 17. marca, amer. barvni film »TROBENTE OPOLDNE«. KINO DOVJE MOJSTRANA 16. in 17. marca, francoski film »OTROCI LJUBEZNI«. KINO RADOVLJICA Od 16. do 18. marca, ameriški glasbeni film »BELI JORGO-VAN«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. KINO LJUBNO 16. in 17. marca, ameriški film »DEKLE Z DEŽELE«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 15. do 17. marca, ameriški barvni film »GOG«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 16. in 17. marca, nemški film »TROMBA«. V soboto ob 19.3d uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. GLECALlSCE. TRANSTURIST — SK. LOKA uvaja dne 11. marca 1957 novo avtobusno progo Besnica — Kranj — Mavčiče — Medvode — Ljubljana km 6.35 odhod ■ Zg. Besnica ' prihod 13.25 7 7.00 odhod KRANJ odhod 13.10 15 7.19 odhod Mavčiče odhod 12.53 21 7.31 odhod Medvode odhod 12.41 33 7.50 prihod y LJUBLJANA | 1 odhod 12.20 Avtobus vozi ob delavnikih. 0 Naneslo je tako, da sem prejšnji teden pribrenčal na Suho pri Kranju. Ze kotj spočetka sem naletel na nekega kmeta, ki je na zadnji konec votza pribijal rdečo cunjo. Začuden sem ga vprašal, čemu mu bo tista cunja, pa mi je možakar takole pojasnil: »Česa si še ne bodo izmislili! Zdaj pravijo, da morajo biti vozovi opremljeni z rdečimi lučmi. No, če ni človek preveč natančen, je namesto rdečega stekla tudi rdeča cunja dobra.« »Jaz nimam nič proti, vi tudi ne, kaj bodo pa prometni miličniki rekli, boste pa že ob priliki slišali,« sem se poslovil od »domiselnega« kmeta, ki varčuje z denarjem, da bo lahko plačal kazen. © Ko sem zadnjič hodil po Komendi, sem opazil, da amibulanta, od katero sem se svoj čas obregnil, kar dobro opravlja svoje poslanstvo. Do sem je vse v redu, ni mi pa všeč tisto, čemur bi rekb' red in čisteča v tej hiši. — Pod to streho se namreč stiskajo: prosvetna dvorana, pošta, krajevni urad in gostilna. Kaiko bi bilo, če bi se v bližnji bodočnosti sestali odgovorni ljudje in pregledali, kje tiče napake, ki jih očitam, čas bi bil, da bi sklenili tudi najemne pogodbe s strankami, ki stanujejo v tej hiši. Menda tudi najemnin ne plačujejo, ker ne vedo, komu gredo te dajatve. Prav nič narobe bi ne bilo, če bi si v tem poslopju omislili tudi hišnika. © V živi meji okrog tega poslopja sem ta dan naletel na pravi «odpad«. Vse najdeš tam: od konzervnih ška- tel do steklenic, skratka vse, kar je stanovalcem v napoto. — Kako bi bilo, če bi se stanovalci doma domenili za o-grajeno smetišče, kamor bi odlagali odpadke l 0 Prejšnji teden zvečer sem na kranjskem placu srečal znanca. Tako je hitel, da mu je zadnji konec kar spodnašalo, ko je divjal okrog ogla. (Tako nekako kakor motorju na dirkah). »Hej ti, kam pa bezljaS?« sem zavpil za njim. Dedec je prestrašen zasukal glavo in zažlajfal, da ma Je v nog»h kar zaškripalo. »O Matiček, glej ga, v teater grem!« je sopihal in si brisal potno čelo. »Saj še nI osem,« sem ga miril. »Ja ves, Imam še delo v teatru.« Pogled mi Je obtičal na kanglicl, ki jo Je znanec krčevito stiskal v pesti. »Kaj pa bo s to kanglo v teatru? Menda ne neseš s teboj večerje?« »Kje neki.« je zamahnil možakan »Veš, tu notri imam olje. Tista vrata na balkonu moram še prej namazati, da ne bodo tako škripala kot duše v vicah.« »Kaj te pa brigajo tista vrata. Naj škripljejo! Med dejanjem jih nihče ne odpira, če pa škripljejo med odmorom, pa tudi ni nobena škode,« sem ga tolažil. »Ti pa res ničesar ne veš"! Pa tudi tega ne veš, da se Obiskovalci Prešernovega gledališča še vedno niso spri-jaiznlll z mislijo, da nI, dostojno vstopati v dvorano med dejanjem. Vidiš, ko vstopajo na balkon, tista vrata s škripanjem požro ves tekst.« 0 V naravi človeka je, da se, kadaT je sam, počuti šibkega in neodločnega. Ta pojav je zlasti občuten tedaj, kadar človeka pesti usoda * najrazličnejšimi tegobami. To je bil menda tudi vzrok, da so ondan »prekaljeni« zakonci v eni izmed kranjskih štarij staknili glave. Videti je bilo, kakor bi kovali zaroto. Na moč tajin-rtveni so bili. Pomenek se je sprva sukal okrog vsakdanjih malenkosti, pozneje «o se spravili nad Dan žena. »Glejte, danes je 8. marec — Dan žena,« se je oglasil eden izmed mož. »Sem res firbčen, kdaj se bodo spomnili na nas može?« »Kdo pravi, da se ni le nihče spomnil,« je povzdignil svoj glas plešasti moia-kar na nasprotnem koncu mize. Njegov obraz, dria, gibi in celo glas so pričali, da je v letih zakonskega življenja divjalo čezenj nič koliko družinskih viharjev. »Kdo pravi, da se ni le nihče spomnil,« je ponoviL »Naš god — praznik mož je že tako star, da smo nanj že pozabili.« »O kakšnem prazniku pa klobasaš?« se je oglasil prvi. »Potrpi! Vse lepo in prav, da imajo žene svoj dan, saj ga zaslužijo. Glejte bratje v nesreči, tudi mi imamo tvoj praznik, žal, se tega ne zavedamo! Res, v nedeljo ga imamo. 10. marca je 40 m-u-čenikov. . .« Vzdihi olajšanja so se pobožno dvignili pod gostilniški strop in kozarci so trčili. — Mučeniki so našli svoj praznik in pravico. .. Vas pozdravlja Vaš BođIBar! »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Petek 15, marca ob 17. uri za- mmmgff^m^mm ključna predstava za gimnazi- JP^TT^^Jj jo Kranj. Armand Salacrou: ■■■■■■■■I »NO CI JEZE«. Nedelja 17. marca gostovanje v Skofji Loki ob 16. uri izven ln za podeželje ter ob 20. uri za abonma in izvenč Alojz Remec: »MAGDA«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 16. in nedeljo 17. marca ob 19 30 uri Karel Capek »MATI«. TRŽNI PREGLED V KAMNIKU Zaradi semanjega dne je bil v torek živilski trg v Kamniku zelo živahen. Trg je bil založen z vsakovrstnim blagom, ker ob taki priliki pridejo prodajalci tudi iz oddaljenejših krajev. Veliko je bilo naprodaj jajčk po 13 in 14 Idin »Za delo pa tudi nekoga potrebujem.« Sodniku je bilo. tedaj vse jasno. Očeta je nameraval že oprostiti kazni, zdaj pa je moral vseeno plačati 1800 dinarjev. Cez dva meseca se je prizor pred njim ponovil. Le zaradi denarja je oče skušal vplivati na fanta, da bi le hodil v šolo, a bilo je zaman. Lastne krivde se pri tem ni zavedel, morda pa se je bo zavedel tedaj, ko bo sin spoznal, da je tudi kmetovalcu potrebno znanje, če hoče dohitevati čas. J. tudi razne modele pomladanskih in letnih obuval ter modnih galanterijskih dopolnil. Predvsem bo pomladanski sejem populariziral našo proizvodnjo konfekcijskih oblačil. Tuje modne pridobitve bomo kritično pregledali in analizirali ter osvojili le tisto, kar je primerno in uporabno za naše potrebe. Postopoma bomo skušali ustvariti sodobnejši način oblačenja tudi za najširše delovne množice. Nove modele oblek, obuval in raznih galanterijskih okraskov bedo manekeni tudi vsak dan prikazovali številnim obiskovalcem. Temeljni smoter ietošnjega pomladan- Mladostna dvodelna obleka za popoldanske sprehode v toplih dneh skega sejma je vzbuditi pri naših ljudeh več zanimanja za sodobnejše, lepše in okusnejše oblačenje s pomočjo konfekcijske proizvodnje. KOZMETIKA NEGA NOHTOV Nohte si večkrat na dan umijemo s toplo vodo, z milom in z ne preostro krtačko za nohte. Umazanijo spravimo izza nohtov s čistilcem, ki naj bo iz lesa, iz celuloida ali pa koščen. Ce hočemo pri umazanem delu o-hraniti čiste nohte, jih prej zasadimo v milo. Kožico ob korenu nohta redno pravilno potiskajmo nazaj in je ne obrezujemo, da je ne bomo ranili in da ne bo neljubega vnetja. Nohte na ro kah lahko okroglo pristrižemo, tako da sežejo 1 do 2 mm čez prstne jagode in da ohranimo občutljivost prstnih konic. Cc strižemo nohte ovalno, jih ne smemo v kotih obrezati. Nohte na nogah pristrižemo ravno, tako da segajo čez kote in ne morejo rasti v meso. Razne spremembe na nohtih lahko nastopijo kot samostojne bolezni, največkrat pa jih spremljajo kožne ali notranje bolezni. Vzroki mnogih obolenj na nohtih pa še niso pojasnjeni. Prav gotovo pa imajo spremembe na nohtih, kot je lomljivost in krhkost nohtov, delno vzrok v živčnih motnjah, v slabem prekrvljenju in tudi v slabi prehrani. Za izboljšanje obolelih nohtov svetujejo zdravniki uživanje tablet z vitamini A in D. Ce so ti bolezenski pojavi na nohtih tako hudi, da oboleli nohti ovirajo bolnika pri delu, svetujejo zdravniki, da naj gre ta pregled k specialistu za kožne bolezni. RECEPTI JEDI, KI SO HITRO GOTOVE RIZ S SIROM Prebran in opran riž kuhamo v večji količin! slanega kropa 20 minut. Nato prilijemo 1 do 2 skodelici mrzle vode. Riž poberemo iz vode s pe-novko in ga debro odcedimo in naložimo v obliki hribčka v gorko iskledo. Zgoraj naredimo vdoloi-nico v riž in denemo vanjo 5 do lOdikg surovega masla in nekaj žlic naribanega sira. Riž narahlo zmešamo z vilicami, da se maščoba in sir enakomerno porazdelita. ŠPAGETI PO ITALIJANSKO Špagete kuhamo v dovolj veliki količini osolje-nega kropa. Nekaj minut, preden so kuhani, jih denemo na cedilo. V kozici prepražimo na masti ali na surovem maslu 10 do 20dkg suhe, na koščke zrezane slanine, dodamo še 1 do 2 razžvnkljani jajci in 2 žlici naribanega sira. Okus izboljšamo' z eno jušno' kocko in po želji Iše z malo popra. Na vse to denemo kuhane špagete, narahlo premešamo in pustimo nekaj minut. REZANCI S SKUTO Rezance skuhamo v slanem kropu, odcedimo in polijemo z mrzlo vodo. V kozici razpustimo maščobo in vanjo zmešamo rezance, ki jih nato zložimo v skledo, stoječo' nad soparo. Najprej denemo plasl. rezancev, nato skuto itd. Potresemo vse s sirom, pregrejemo nad soparo. TELEČJI ZREZEK V KAPRINI OMAKI 3/4 kg telečjega stegna, 4 dkg moke, sol, 5 dkg masti, malo vode; eno šestnajstlnko smetane, 1 dkg kaper. Teletino zrežemo na zrezke, jih posolimo, povaljamo v moiki in hitro spečemo ter malo zalijemo 7 vodo. Ko omaka zavre, ji dodamo sesekljane kapre, prilijemo smetano in takoj serviramo. PRAKTIČNI NASVETI Linolej. — Linoleja ne umivamo z vročo vodo, ne s sodo. Soda ga razje, da postane hrapav :n kosmat. Po potrebi ga umijemo z mlačno milnico in izperemo s čisto vodo. Po vsakem čiščenju ga namažemo s parketno pasto. Ce so se napravile razpoke, ga namažemo na spodnji strani z mizarskim klejem, kri smo mu dodali malo glicerina. Na razpokline prilepimo koščke tkanine. Izbokline poravnamo najhitreje, če linolej najprej dobro navlažimo, nato pa obtežimo in pustimo, da se posuši. Dežne plašče iz polivinila moramo večkrat namazati z glicerinom. To najlaže storimo s kosmom vate, ki smo ga ovlažili z njim. Prej moramo odstraniti blatne in vse druge madeže. *I«JK1C d 13-4 <4?n^ ZGODBA, o *AUAV 7^ 7 BICKV »Kaj pa tri tukaj, mali?« Bil je Strah, prijazni očkov tovariš. »Kje je očka?« je planilo iz Jožka. »Očka straži, mali. Ti je dolgčas?« »Nemci gredo. Veliko Nemcev. Od drevesa do drevesa ses krivajo. Kje je očka? Da ga ne bodo našli!« »Si jih ti videl?« Strah se je zazrl v Jožka. Ta je samo prikimal. »Hitro se vrni! Vrni se na rovt k svojim ovcam! Pazi, da se boš Nemcem ognil! Ne smeš se srečati « njimi, si razumel?« »In — očka?* »Za očka se nič ne boj! Toda na Nemce pazi. In da si ti ne bo Bicek oglašal med potjo! Ovce kar ženi domov!« »Bom,« je prikimal Jožek. »Še nekaj, Jožek!« Strah se je sklonil čisto k njemu. »Zelo pogumen si, čeprav si še majhen. Očka bo ponosen nate, ko mu bom vse povedal. Res, cel majhen junak!« Čez dve uri je Nemce sprejel pod vrhom planine ogenj iz strojnic. Nikamor niso mogli, samo nazaj. To so tudi storili, toda s seboj so vlekli — ne partizane na vrvi, kakor so mislili, da se bo zgodilo, temveč svoje mrtve in ranjene. Malo pred povratkom v dolino se je nemški zaščitnici zazdelo, da je zagledala partizana z ovčjakom, popolnoma črnim ovčjakom. Nekam čudno je tekel tisti »pes« skozi grmovje, človek pa je bil čisto majhen, kakor da bi bil še deček. Po gozdu se je razlegel oster rafal. Jožek je zakrilil z rokami, nato pa je padel na obraz. Na nemško zaščitnico je zalajala partizanska strojnica. Nemški mitraljezec je spustil orožje in negibno obležal; iz luknjice na čelu je pricurljala -kri. Njegovi tovariši so se v naglici umaknili. Za trenutek je v gozdu zavladala tišina. Prekinilo jo je otožno blejanje. Kakor jok se je razlegalo med smrekami: »Beeeee! Beeeee! Beeeee!« Trije partizani, ki so se pokazali na poti, so sledili temu glasu. Na robu jase so se ustavili. Tam je pred njimi ležal Jožek, ves okrvavljen, mrtev. Ob njem je zvesti Bicek žalostno pel jvojo posmrtno pesem edinemu prijatelju v slovo. Nad mrtvim sinom je prisegel oče ubijalcem strašno maščevanje. KONEC Miha Klinar Hi, konjiček, hi! Kaj bi s tem konjičkom? Zaman opletaš z bičkom! Konjiček ne zdrvi. Prav imaš, moj striček! Konj moj prida ni. Zato pa bodi ti Borisov konjiček! »Jli, konjiček, hi!« žene me fantiček in vihti svoj biček. »Hi, konjiček, hi!« za SMEH TEŽKA NALOGA Učitelj: »Šest mož je pokosilo travnik v petih urah; v kolikem času bo opravilo isto delo osem koscev? Tomaž: »Tovariš učitelj, če je šest mož-koscev že opravilo delo, potem gre lahko ostalih osem v senco počivat. USLUŽEN VRATAR Vratar nekega hotela je potrkal zjutraj ob treh na vrata sobe št. 45. Oglasil se je tujec s čemernim glasom: »Kdo pa je?« »Vratar, hotel sem Vas samo vprašati, ali naj vas pokličem ob petih, ali ob sedmih?« pionirji, presodite sami, Ce je prav... Po treh dneh hrupnega zanimanja je zdaj okrog skakalnic v dolini pod Poncami mir — pa samo za tri leta.. . Na sliki: naš skakalec Jože Zidar V starodavnem mestu PeKingu stoji Veliki Zvon. Vlili so ga v dobi vladanja velikega cesarja Yung-loja. O tem čudovitem zvonu je nastala tale pripovedka: Ko je veliki cesar Yung-lo končal z gradbo najlepšega mesta vse Azije Pekinga, je dejal: Vlili bomo zvon, čigar sladki glas naj plava prek modrikastih gričev sto lijev proti severu, sto lijev proti jugu, sto lijev proti zahodu in sto lijev proti vzhodu. In ukazal je, naj pokličejo strokovnjaka, ki bo opravil to imenitno delo. Poklicali so samega Kwan-Yua. Cesar mu je ODVOZLANE ZANKE IZ PREŠNJE ŠTEVILKE Rešitev rebusa: POLENOVKA KRIŽANKA »GOBA« ... ri razrede, pa bedo imeli v prihodnje samo po tri. O odločitvah razpravljajo zdaj šolski odbori, pa tudi zbori volivcev. -■k - DELOVNA MLADINA V PODKORENU Za Dan žena je mladinska organizacija pripravila v četrtek, 7. marca prijetno proslavo, ki se je je udeležilo veliko število va&čanov. Na sporedu je bila tudi kratka igrica. Mladinska organizacija v tem kraju je stara šele mesec dni, toda zelo delavna. Mladinci se udej-stvoijejo na vseh področjih kulturnega življenja. Prav bi bilo. če bi jim KUD pri tem pomagal. Tožijo namreč, da nimajo človeka, ki bi jim z veseljem priskočil na pomoč. Tako ostajajo v vseh svojih prizadevanjih bolj ali manj prepuščeni sami sebi. S. ODMEVI IZPOD P0NC Helmuth Recknagel — neposredno PO rekordnem letu 124 m Ko smo v nedeljo odhajali iz Planica, je nekdo pripomnil: »Sedaj bo pa v Planici zopet dolgočasno in mrtvo.« To merda resnično drži. Ne bo več tistega živ-žava in nemega pričakovanja navdušenih gledalcev in tudi vodstva jugoslovanske reprezentance v smuških poletih, ki bi pričakovali od naših skakalcev nekaj »nemogočega«, se pravi, da bi se naši tekmovalci uvrstili med letošnjo skakalno elito. Toda kljub temu, ko urejamo vtise s štiridnevnega bivanja v Planici, ne moremo mimo tega, da nas naši skakalci niso razočarali. Predvsem velja to za Jožeta Langusa in Jožeta Zidarja. V končni oceni sta zasedla kastno osmo in deveto mesto. Cast.no zaradi tega, ker pomeni tudi ta uvrstitev za naše skakalce v tako hudi mednarodni konkurenci, kot je bila letos v Planici, kar lep uspeh. Od naših skakalcev je največ pokazal Franko, čeprav so se zanj najbolj bali. V r.-^deljo je v tretji seriji skokov dosegel celo znamko 97,5 m. Morda je nekoliko zatajil Gorišek, dvakratni študentski svetovni, prvak v skokih. Drugim pa očitno še manjka rutine na tako velikih skakalnicah kot je pla-niška. Organizacija tekmovanja je bila odličn'i v tehničnem cziru, saj so bili gledalci in tekmovalci sproti obveščeni o dolžinah skokov in ocenah posameznega skoka. Po slogu so se najbolj odlikovali vzhodno ter zahodnonemški ter finski skakalci. Mno- go niso zaostajali tudi Poljaki. Za edinega francoskega tekmovalca Rabassa (drugi francoski skakalec Thioliere se je že prvi dan poškodoval) pa je prevladovalo mnenje, da njegov slog ne vliva zaupanja za siguren Pogled na 15.000-glavo množico z mosta skakalnice - velikanke v Planici doskok. Vsi so se namreč bali — vsakokrat ko je skočil — da bo tudi padel. Toda Rv-bassa je vedno bolj ali manj sigurno pristal na doskočišču. Sama prireditev je morda nekoliko izgubila na mikavnosti zaradi Reeknagela. Večina je dejala: »Priznajte mu prvo mesto, Baj ga že tako ima in ne pustite ga več ska- kati! Drugi pa naj se bore za drugo mesto!« Prav zares. Proti koncu poletov so ljudje gledali samo še Reeknagela. V nedeljo je prišlo v Planico vse, kar leze in gre. Nekdo je menda štel motorna vozila in jih je naštel nič manj kot 699. Ta številka seveda ni preverjena, je pa po svoje zanimiva . . . Planica 1957 bo ostala vsem brez dvoma v lepem spominu . . . DOKONČNI REZULTATI: 1. Recknagel — 460.9 ; 2. Kirjonen — 442.6; 3. Tirkkonen — 433.6; 4. Glass — 424.4; 5. Bleier — 423.4; 6. Lesser — 420.8; 7. Tajner — 412.1; 8. Lan^us 410.5; 9. Zidar — 406,4; 10. Egger 404.0; 11. Steinegger — 403.8; 12. Leodolter 399.7; 13. A. Gasienica — 397.7; 14 Habersatter — 390.0; 15. Bolkart — 39?.3; 16. Miiller — 392.5; 17. Anwander — 389.2; 18. Kallakorpi — 389.2; 19. R. Gasienica — 376.1; 20. Brunner — 375.3; 21. Zapf — 361.5; 22. Jebavy — 357.0; 23. Rogelj — 352.5; 24. Franko — 349.0; 25. Gorišek — 318.9; 26. Oman — 311.9; 27. Stuchlik — 340.4; 28. Korenčan — 338.9; 29, Rabass;- - ?37.9; 30. Kojina — 324.3. • iVOriAlM SLIKANICA zmimosv Nalahno se je dotaknila fantove široke, lopataste dlani. Pod prsti je začutila obrunke, ki so jih bile njegove roke polne, kožo je imel suho in hrapavo kot svinjsko usnje. Nasmehnila se mu je: „Torej si le prišel?" "2e včeraj," je rekel in sedel nazaj k peči. Urša je prinesla večerjo in Ana je sedla k skledi, ne da bi se ji prav ljubilo jesti. Zajela je nekajkrat, odložila žlico in razmotala zavoj. Dala je dekli kupljeno blago in starka ga je obračala od vseh strani, všeč ji je bilo. Ana je spet sedla k skledi, mislila, da bi morala začeti pogovor z bratrancem in ji je bilo nerodno, ker ni prav vedela, kaj naj reče. Ali naj mu pove o namenih strica Filipa in o Globoč-niku? No, časa še dovolj! Iz zadrege jo je rešil sam, ko je začel govoriti: „AH v Železnikih delajo?" „Ne vem, zdi se mi, da ne veliko. .. Stiska je vsepovsod V fužini delajo kar naprej, to sem videla." „Borgelnovi in Košmeljevi najbrž tudi?" „Da, skoro gotovo." Beseda jima je potekla. V hiši je vladal prisiljen molk Spet je bil Dominik tisti, ki ga je skušal pretrgati. „Kako si pa vozila?" „0, kar dobro. Kobila je tako pametna. Spotoma sem pobrala Sonca, ki je nesel mazilo Brunčarjevemu Tončku." „Tonček je že umrl," je povedala Urša. „Zvečer mu je zvonilo." Ana je stresla z glavo, Brunčarica se ji je smilila. V enem letu izgubiti tri otroke, to je vendar preveč! „Jutri jim boš nesla lonec mleka," je ukazala dekli. „In ko bomo pekli, bomo pripekli zanjo hlebec kruha." »Usmiljenja so vredni," je sočutno zamrmrala dekla. „Ona je tako jokala, da je niso mogli odtrgati od otroka." V hiši je bilo čudno prazno in puščobno, Ani se je zdelo, da še nikoli tako. Iz hleva je bilo čuti škripanje vrat, hlapec Joža je šel spat. Ana je opazila, da nikjer ni strica Miklavža in je vprašala po njem. „Doma je," je povedala dekla, „drži se pa kot huda ura." Dominik se je zasmejal. »Potemtakem je stric še zmeraj \ stari?" „Kdo je še naučil starega vola voziti?" je zamrmrala dekla. „Ko bi imel denar, bi ga ne držalo doma, ker pa nima prebitega v žepu, se ne ve kam dejati." „Dober delavec pa je," je menila Ana proti Dominiku. „Moj oče tudi tako pravi," je dejal Dominik. „Pravza- 'i prav — škoda zanj." „Bog pomagaj..." Urša je odšla spat, Ana in Dominik sta sama ostala v hiši. Ana si je skrivaj ogledovala bratranca, ki ga je poznala komaj po imenu. Sicer ga je videla med kropilci in tudi na pogrebu je bil, toda takrat se ni utegnila meniti zanj. ,? Fant se ji je zdel moški in zrel, starejši, kot je bil v resnici. Obraz je imel širokoličen, koščen, bolj je bil podoben očetu kot materi in ko je govoril, so se mu ob ustih premikali mišični vozli, kakor bi nekaj žvečil. Zaman je iskala na njem znanih, Gašperinovih potez, ves je bil Zgončev, celo brke je nosil kot oče. Tudi črne oči, žive in prodirne, so bile Zgon-čeve. Sicer pa je bil nizek in čokat, Ana, ki se je vrgla po Gašperinovih, ga je gotovo preraščala za celo glavo. Levo nogo je imel nekoliko ukrivljeno, kakor vsi kovači. Ne, ta bratranec ji ni bil všeč. IZ DEŽELE MOŽNOSTI Nekateri pravijo, da so Združene države ameriške dežela neomejenih možnosti. Res je, da se tam najde marsikaj nenavadnega, kot je moderna avtomobilska cesta, ki se konča sredi njive (levo spodaj): cesto so zgradili do meje ene izmed zveznih držav* medtem ko je v drugi državi še niso zgradili in farmar mirno orje svoja polja. Ali pa preizkuša- nje avtomobilov: v posebnih ogromnih hladilnikih jih ohladijo do najnižjih možnih temperatur (slika levo) ali pa jih preizkušajo na nalašč za to narejenih skakalnicah (zgoraj levo). Res pa je tudi, da v »deželi neomejenih možnosti« vidimo tudi take slike: ČAKALNICA ZA TEMNOPOLTE... (desno zgoraj). Si Gorenjske ANEKDOTE NOVINARSKA Svetovnega novinarskega smučarskega prvenstva v Kranjski gori se je udeležil tudi karikaturist zagrebškega »Vjesnika« Oto Reisinger. Potem ko je privozil skozi cilj, ga je vprašal novinar Radia Ljubljane: »Koliko si vozil?« »Eno minuto . . .« »Nikdar ne pretiravaj,« se je uprl tisti od Radia. »Tako dobrega časa ni še nihče dosegel.« »Res . .. res — eno minulo sem vozil, ostalo sem se valjal,« ga je šegavo zavrnil karikaturist. ZGOLJ IZ NAVADE V Planici je bil vse štiri dni tekmovanj tudi naš znani planinec Jože Cop. Vzdušje je bilo pač tako, da je morda malce preveč pogledal v kozarček. Ko smo ga vprašali, zakaj je tako dobre volje, je odgovoril: »Veste, danes sem se pa čisto zamazal« (mišljeno je mazanje smuči). »Ali samo danes, Joža?« »Saj jaz ga drugače ne pijem«, je dejal »ampak samo iz navade ...« Po polurni hoji po državni cesti proti zahodu pridemo iz Kranjske gore do vasi Podkoren, ki leži stisnjena v dolini malega potoka Krotnjaka, kateri priteče izpod Korenskega sedla. Vas, z lepimi, zidanimi hišami, je raztegnjena ob državni cesti, ki pelje čez Korensko sedlo v Beljak. Podkoren je znano gorsko letovišče s krasnimi smuškimi tereni in lepimi izletnimi točkami. Vas je starejša naselbina od Kranjske gore, ker je že od nekdaj vodila čez Koren proonetna pot na Koroško. Zanimiva je na hiši št. 52 vzidana spominska plošča Sira Humphrya Davyja (1778—1329), znamenitega angleškega kemika in naravoslovca ter oznanjeval-ca naših gorskih krasot. V Podkorenu je bil rojen Jurij Vole (1805—1885), glavni prevajalec Wolfove izdaje Sv. pisma. V Podkorenu se odcepi cesta proti Ratečam-Planici. Je to zadnja, najvišja ležeča vas Savske doline in leži med potokoma Travnjakom in Trebižo. Zaradi dolgotrajnih zim in hladnih poletij pravijo Ratečam tudi Kranjska Sibirija. Kljub temu ne preveč prijaznemu pridevku pa spada med najlepše gorenjske pokrajine. Rateška planota je štiri kilometre dolga in en kilometer široka. Ob severni strani jo ščitijo Karavanke, ob južni pa Julijske Alpe. Čeprav sta vzhod in zahod odprta, ni tu nikdar hudega vetra. Kdaj so prišli v te kraje prvi prebivalci, ni točno ugotovljeno. Po ustnem izročilu so bivali tu ljudje že pred našim štetjem. Stari prebivalci v srednjem veku pa niso bili sami svoji gospodarji. Podložni so bili vitezom, ki so gospodarili na utr- jenem gradu v Beli peči. Ratečam še dobro pomnijo pripovedovanje svojih pradedov, kako hudo tlako so morali delati pri zidanju grajskih poslopij na strmem bregu. Izmed stranskih dolin je najvažnejša Planica. Je to orjaška skalnata soteska, ki se začenja ob južni strani Rateč in sega v daljavi šestih kilometrov prav do vznožja visokih gora. na desni strani jo obrobljajo Visoka, Srednja in Mala Ponca, ob katerih koncu stoji Strugova Spica. Na levi strani pa ee dvigajo Cipmik, Suhi Vrh in Srač-nik. Konec Planice je podoben velikanskemu amfiteatru, ki ga obrobljajo razčesane čeri Jalovca in ponosne Mojstrovke. Pomembnost daje Planici tudi Sava Dolinka. Prvi izvir je visoko nad Planico v pobočju Ponce (slap Nadiže). Takoj ko voda priteče v dolino, ponikne v prodnatem svetu, ki zbira vodovje z Brdov, Voglov, potokov Trebiže in Kravnjaka. Vnovič privre na dan v Strugah kot drugi in pravi izvir Save, ki se takoj s padcem ravnine obrne proti vzhodu. V času visokega vodnega stanja se talna voda na Ledinah dvigne v nestalno Rateško jezero. V vasi Rateče-Planica je od nekdaj razvit močan tujski promet, ki privablja v kraj vse leto letoviščarje in turiste. V zadnjih dveh desetletjih pa je Planica postala svetovno znana zimskošportna postojanka, ki se ponaša z izvrstnimi smuškimi tereni in tremi skakalnicami, med njimi eno izmed največjih na svetu. Srmuški poleti — skoki prek 100 m — so bili prvič v zgodovini doseženi prav na tej skakalnici. 81. — Kakih deset dni pozneje je bilo v Gavričevi hiši vse narobe. Prejšnji dan so praznovali Štefanovo poroko a Reziko. Svatovanje je trajalo pozno ▼ noč. Danes pa se je gostija nadaljevala. Razgovor sc je sukal večidel o groznem hudodelstvu, ki so ga pripisovali rokovnjaški zadrtifti. Na preiskavi jetniki niso ničesar izdali, ker niso hoteli spraviti še svojih tovarišev pod vislice. Tudi Poljaka so poklicali v Ljubljano, toda kaj več kot prvič jim ni mogel povedati. 82. — Po obedu sta Štefanova mati in Rezika odšli na vrt. Mati ji je pripovedovala zgodbo svojega življenja: Prvič se jc poročila z generalom Basajem. Dala mu je sina Ferdinanda. Mož ji je kmalu umrl in iz drugega zakona z inženirjem Poljakom je njen sin Štefan. Ferdinand je odšel v šole, nato pa stopil v službo v Celju. To je bilo pred desetimi leti. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj strašnega in s Ferdinandom sc nista več videla. 83. — Nadaljnja Ferdinandova usoda nam je znana. V njegovo življenje j« stopil Brnjač. Mati je vedela le to, da s* sina obdolžili tatvine, ga vtaknili v vojsko, odkoder je pobegnil. Zakaj je pobegnil in kakšna je bila njegova nadaljnja usoda — tega mati ni mogla slutiti. Prepričana pa je bila, da njen sin ni mogel zagrešiti zločina tatvine. Razgovor je prešel drugam. Pa tudi družba se je že vrnila. 84. — Pred vrati se je pojavil ne«**0 človek, ki je hotel po vsej sili govoriti » Poljakom. Cez nekaj Časa ce jo vrnil Štefan veSi bled. »Rokovnjače moram iti lovit,« IeJe ženi, ki se močno prestraši. »Štefan, ostani doma, nikamor ne pojdi!« ga prool-Obljubil ji je, da sam ne bo šel, vend*f morata takoj odpotovati na Kolovee. P0' slovila sta so od družbe in so odpeljal* proti doma.