osbf: nj a LETO XXVI, ŠTEVILKA 14, 15 julij 1994, cena 125,00 SIT MOZIRJE RECICA GORNJI GRAD Intervju: Andrej Presečnik, predsednik 00 SLS LJUBNO Elkroju certifikat ISO 9001 TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Gasilstvo danes in jutri Mercator - Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Ceata na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521,831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 V MESECU JULIJU VAM NUDIMO V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM, GRADBENIM MATERIALOM IN V ŽIVILSKIH POSLOVALNICAH PO ZELO UGODNIH CENAH: Cement 450 . Apno ...... KAN ....... K-12 50/1 ... TL-s tarter 50/1 TL-Pit 50/1 .. BEK-1 50/1 . BEK-2 50/1 . PUR-FIN 20/1 NSK20/1 ... BOVISAL 5/1 JEČMEN 50/1 KORUZA 50/1 , . 529,00 SIT/vrečo .. 359,00 SIT/vrečo 1.122,00 SIT/vrečo .... 33,90 SIT/KG .... 44,70 SIT/KG .... 33,50 SIT/KG ____ 37,30 SIT/KG .... 35,70 SIT/KG .... 52,20 SIT/KG ... 39,90 SIT/KG .... 92,90 SIT/KG .... 22,90 SIT/KG .... 29,90 SIT/KG Vino Šipon 1/1 ......................245,90 SIT Riž Splendor.........................118,90 SIT Pomarančni sirup 0,75 .............. 169,90 SIT Borov, sirup 0,75 .................. 169,90 SIT Mesni narezek 150 g ................ 107,90 SIT Detergent Oskar 3 kg ................485,90 SIT Insekticid PIPS NATURA 300 ml .... 369,90 SIT ŠOLSKE TORBE ŽE . OD 802,90 - 1.858,00 SIT IN ŠE OBILO OSTALEGA BLAGA! PRIPELJEMO TUDI NA DOM! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI! Se priporočamo! ZGORNJESAVINJSKI ODBOR ŽENSKE ZVEZE in KMEČKE ZVEZE pri SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI organizirata tradicionalno SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN v nedeljo, dne 24.7.1994 ob 10.00 uri pri Marijini cerkvi na Čreti pri Kokarjah Letošnje srečanje je namenjeno praznovanju leta družine v Sloveniji. Po sv. maši in kulturnem programu bo dovolj časa za sproščen pogovor in zabavo v prijetnem okolju. Pridite, ne bo vam žal! (D P. E. TRGOVINA MOZIRJE PRAVA TRGOVINA ZA VAS AVTO smsmigiitmiiiysiisiiiisiiiiiissviaiiiiiiysiiiiinfiiiiiiiiisiiisinisgisii NASLOVNICA Računalniško krmiljena linija za krojenje v Elkroju Foto: Franci Kotnik Prvi slovenski konfek-cionar s certifikatom Podjetju Elkroj Mozirje je uspelo kot prvemu konfekcionarju v Sloveniji pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001. Gornji Grad dobil bencinsko črpalko Po dolgih letih čakanja je tudi Gornji Grad dobil prepotreben bencinski servis. Veliko potreb - premalo denarja Pred nedavnim se je v občini mudil državni sekretar za ceste Marjan Dvornik in se seznanil z našimi potrebami. SLS spremlja aktualna dogajanja v občini Pogovor s predsednikom občinskega odbora SLS Mozirje Andrejem Presečnikom o aktualnih dogodkih v dolini. Od lipe do prangerja Na Račiči ob Savinji je bila v začetku julija prva izmed tradicionalnih turističnih prireditev, ki je tudi tokrat privabila številne obiskovalce. Gasilstvo danes in jutri Občinska gasilska zveza o sedanjosti in prihodnosti najbolj množične prostovoljne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. ■ etošnji mesec julij si bomo zapomnili po izredno Živahni politični, gospodarski, športni in turis-tično-zabavni aktivnosti. Prav nič ne kale, da bi to za nekatere bil že čas dopustov, temveč se dogodki vrstijo kot po tekočem traku. Tako sta našo občino pred kratkim obiskala minister za znanost in tehnologijo ter državni sekretar za ceste, medtem koje obisk ministra za okolje in prostor še v tem mesecu že dokončno potrjen. V občino, natančneje v podjetje Elkroj, bi pred nedavnim moral priti tudi minister Kračun, da bi prisostvoval izročitvi certifikata kakovosti ISO 9001 tej uspešni firmi. No, ministra potem ni bilo, certifikat pa se zaradi tega seveda nič manj ne blešči in Elkroj je z njim res dober korak pred domačo ter marsikatero tujo konkurenco. V dolini so se začele tudi tradicionalne turistične prireditve. Prva izmed njih, Od lipe do prangerja, je že minila, zapis o njej lahko preberete v tej številki, prav v tem tednu pa teče že druga, po obsegu precej večja, Gornjegrajski praznik namreč. Konec tega tedna se nam obeta tudi zanimivo izbirno tekmovanje za miss Slovenije v Gaju. Prav interesantno bo videti, če se bo vanj podala tudi kakšna brhka Zgornjesavinjčanka. Za to je treba malce poguma, katerega pa menda primanjkuje organizatorjem Furmanskega praznika, saj se po prvi glasni napovedi te prireditve o njej ne čuje več kaj dosti. Zadnji julijski teden bo naša dolina gostila mlade s podeželja različnih evropskih držav, priča pa bomo tudi tekmi za državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. Pa naj ob vsem tem še kdo poreče, da se nič ne dogaja! Le koliko ima kdo od tega, bi se morda veljalo vprašati. Včeraj bi se morala znova sestati tako občinska vlada kot parlament. Medtem ko za sklepčnost prve ne gre skrbeti, je za skupščino to žal nemogoče trditi. Sklic seje na Pobrežju je zato pravi preizkus resnosti delegatov v teh res nekoliko vročih dnevih. Med drugim je na dnevnem redu tudi tematika gasilstva, zato ji tudi v Savinjskih novicah tokrat namenjamo več prostora. Nenazadnje je v to prostovoljno dejavnost tako ali drugače vključena kar dobra petina vseh prebivalcev občine. In še zadnja misel v tem uvodniku. Nisem ga podpisal ravno z lahko roko. Vem, reklam je glede na ostale prispevke več kot preveč. Kot glavni urednik, moralno in tudi sicer odgovoren za časopis, se s takim razmerjem ne strinjam. In to je v tem trenutku tudi vse, kar lahko storim. Zahvaljujem se vam za razumevanje in vas do 29. julija prisrčno pozdravljam! Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek.tzdajatelj EFSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/031-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni m odgovorni urednik; Franci Kotnik, uredniški odbor Marko Lenarčič, A Videčnik, R: Pintar, E, Mavrič, F Kotnik. Stalni zunanji sodelavci Aioksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 5281Ó-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo na|tasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92} šteje časopis med proizvode informativnega značaja, Za katere ee plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev1’ niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. GOSPODARSTVO Elkroj Mozirje Prvi slovenski konfekcionar s certifikatom kakovosti Podjetju Elkroj Mozirje je uspel nov pomemben korak na poti razvoja, s katerim si bo zagotovo lažje utiralo pot na zahtevnem evropskem in svetovnem tržišču. Kot 45. podjetju v državi in kot 1. med konfekcionarji v Sloveniji mu je uspelo pridobiti mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001. Projekt pridobivanja certifikata je veljal približno 100.000 DEM in kot je 1. julija ob priliki podelitve povedala Blaženka Tkalčič, vodja Elkrojevega sektorja za kakovost in informatiko, ki je ob strokovnem svetovanju zunanjega sodelavca mag. Albina Repšeta projekt tudi vodila, je bil njegov cilj predvsem povečati kakovost dela in izdelkov, dvigniti produktivnost in povečati konkurenčno sposobnost podjetja. Certifikat ISO 9001 je v tujini najboljša izkaznica za podjetje in v Elkroju so veseli, da so jo uspeli dobiti pred domačo konkurenco (npr. Muro). predpisi, navodila, obrazci...), - izobraževanje zaposlenih, - certifikacijska presoja pooblaščene mednarodne institucije. Podelitve certifikata so se ob odsotnosti ministra Davorina Kračuna, ki je svoj obisk zaradi obveznosti v parlamentu zadnji hip odpovedal, udeležili Jakob Presečnik, predsednik IS SO Moziije, Franc Miklavc, predsednik SO Moziije, Jožko Čuk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Božo Lednik, predsednik Območne GZ Velenje, Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Zoran Lekič, predstavnik ljubljanske podružnice angleške firme Bureau Veritas Quality International, ki je v praksi preverila izpolnjevanje zahtev certifikata in bo to delala tudi v prihodnje. Elkroj je bil deležen pohval tudi z njihove strani. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik je ob tem opozorila tudi na težave, ki pestijo podjetje pri vsakdanjem poslovanju. Med njimi je izpostavila problem realnega nagrajevanja delovnih rezultatov, ki ga dohodninska lestvica zelo otežuje, problem visokega odstotka odsotnosti zaradi bolniške in problem cene kapitala, ki je v Sloveniji še vedno previsoka. V prihodnjih letih bodo morali zaradi izrazito sezonskega značaja proizvodnje tudi spremeniti sedanji sistem kolektivnega dopusta v poletnih mesecih. Certifikat ISO 9001 je legitimacija celotnega kolektiva in temu primerno naj bi ga vsi tudi cenili. "Z njim je Elkroj vstopil na vlak, ki pelje proti kvaliteti in istočasno tudi v Evropo," je svoje razmišljanje ob tej priložnosti zaključil podpredsednik GZS Jožko Čuk. KF Začelo seje aprila 1992, ko so imeli v Elkroju informativni seminar za vodilne in strokovne delavce. Vodstvo podjetja se je takrat odločilo, da sistem celovitega obvladovanja kakovosti uvede po mednarodnem standardu ISO 9001. Projekt se je nato odvijal skozi posamezne faze: - posnetek in analiza stanja v podjetju, - program izvedbe potrebnih sprememb za uskladitev z zahtevami standarda, - ureditev poslovanja v skladu z zahtevami standarda (Poslovnik kakovosti, postopki, Podpredsednik GZS Jožko Čuk čestita direktorici Elkroja Mariji Vrtačnik Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Obrtni zakon prinaša bistvene spremembe Delegati skupščine Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Mozirje so se v četrtek, 30. junija, znova sestali (prvi sklic je bil namreč neuspešen) na drugi redni seji. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu v minulem letu in plan letošnjih aktivnosti. Ker predsednika izvršilnega odbora zbornice, Hermana Remica, zaradi udeležbe na mednarodnem seminarju o usklajenem delovanju obrtnih zbornic znotraj evropskega združenja v Bruslju ni bilo, so delegati poročilo prejeli v pismeni obliki. Remic v njem med aktivnostmi zbornice v lanskem letu še posebej poudarja prizadevanja v zvezi z obrtnimi conami, preimenovanje zbornice v luči nove zakonodaje (obrtna zbornica naj bi po novem obrtnem zakonu izdajala obrtna dovoljenja, mojstrska spričevala, dokazila za pridobivanje obrtnih dovoljenj...), reševanje problematike zamudnih obresti in opremljanje zbornice z računalniško opremo iz naslova pomoči Bavarske, opozarja pa, da nekatere naloge, kot na primer relacije z bankami, niso bile realizirane. Iz poročila o delu sekcij je bilo moč razbrati, da jih večina ne deluje najboljše, za kar je pravzaprav težko najti prave razloge, pričakovati pa je, da bodo tudi slednje bolj zaživele z novo zakonodajo. V razpravi je bilo tudi omenjeno, da bi bilo treba izboljšati pretok informacij med posameznimi organi zbornice. Prispevna stopnja prispevka za članstvo v zbornici naj bi tudi v bodoče ostala enaka. Zelo pereč pa je problem (ne)plačevanja tega prispevka s strani članov, kjer tudi RUJP, ki vrši izterjavo, očitno ni najbolj učinkovita. Poudariti je namreč treba, da je članarina glavni prihodek zbornice. Glede nalog v prihodnje, ki same po sebi izhajajo iz preteklih in sedanjih aktivnosti ter zakonskih obveznosti, je Viktor Kovač na skupščini opozoril tudi na zanemarjenost družabnega in športnega sodelovanja s strani zgornjesavinjskih obrtnikov. Skupščina je sprejela tudi sklep o podaljšanju mandata vsem sedanjim članom organov in teles zbornice do novih lokalnih volitev in sklep o spremembi sestave skupščine, ki jo po novem tako sestavljajo delegati strokovnih sekcij po dejavnostih, delegati občin, obrtnih zadrug in član IS, imenovan od pristojnih organov zbornice. Ob koncu seje je skupščina Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice spregovorila še o problemih obrtniških skladov za izobraževanje in za vzajemno pomoč. KF ... IHÄIPI ■ijii iYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiY»YiY«ijYiyiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiYiY - - ■YiY.YiY.-.Y.Y.V.Y.Y.Y.Y.V.YiV.-.Y.Y.V.Y.-;-K-;-mfflv.-mW;-;^ POLITIKA Glede denacionalizacije objekta Prosvetnega doma in bivše kapla-nije na Rečici ob Savinji je bil IS mnenja, da naj se ne bi vračala v naravi. Podano je bilo tudi soglasje za ponovno imenovanje Jožeta Zvira za gozdarskega inšpektoija in odobrena pomoč pogoreli družini Podpečnik iz Dola v višini 120.000 SIT. Izvršni svet seje seznanil tudi z mnenjem komisije, kije pregledala dokumentacijo v zvezi s Šolsko ulico v Moziiju. Komisija je ugotovila, da, prvič, KS Mozirje del na tem objektu ni naročila in, drugič, da je šlo za približno 40% prekoračitev cen. IS je sprejel mnenje komisije in predlagal skupščini, da zadevo posreduje javnemu tožilcu. Izvršni svet je na podlagi ugotovitve, da KS Mozirje že dalj časa praktično ne deluje, na skupščino naslovil tudi pobudo, da le-ta zahteva sklic zbora krajanov. KF Obisk ministra dr. Rada Bohinca Predstavljene možnosti sofinanciranja raziskovalne dejavnosti V torek, 5. julija, se je na krajšem obisku v Nazarjah mudil minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc s sodelavci. V Delavskem domu se je ob tej priložnosti sestal z gospodarstveniki družbenega in zasebnega sektorja ter predsedniki krajevnih skupnosti. Po uvodni predstavitvi občine Mozirje s strani župana Franca Miklavca je dr. Bohinc v grobem predstavil dejavnost ministrstva, ki ga vodi. Med navedenimi podatki velja vsekakor izpostaviti kadrovsko sliko v slovenskem gospodarstvu, v katerem je od 1.600, kolikor jih je v državi, zaposlenih le nekaj preko 100 doktoijev znanosti. Zanimiva je bila tudi obrazložitev šestih programov, ki jih Ministrstvo za znanost in tehnologijo letos finančno podpira. To so: 1. subvencije raziskovalno razvojnih projektom, 2. subvencije projektom, kijih opravljajo raziskovalci v podjetjih, 3. subvencije uporabniškim organizacijam za kredite za posodobitev proizvodnje, 4. subvencije za kritje dela stroškov najete raziskovalne ure, 5. pomoč podjetjem, ki na novo zaposlujejo doktorje znanosti, 6. subvencije razvojnim jedrom, tehnološkim centrom in tehnološkim parkom. Predsednik IS Jakob Presečnik je v nadaljevanju predstavil raziskave vodnega vira v Okonini, mag. Ivo Glušič pa projekt sanacije sušilnikov v nazarski tovarni ivemih plošč (o njem več v prihodnji številki SN). Razprava in vprašanja, namenjena ministru Bohincu, so bila zelo konkretna. Med drugim je Herman Remic opozoril na nezadostno povezanost šolskega in raziskovalnega ministrstva, Vero Pečnik je zanimala možnost pokrivanja stroškov pridobitve certifikata kakovosti (mimogrede - odgovor je bil, da stroškov za nazaj ne pokrivajo!), dr. Jože Korberje nakazal problem (ne)obstoja raziskovalnega instituta za predelavo lesa itd. Ministrov sodelavec dr. Penca je spomnil tudi na možnost sodelovanja mozirske občine v programu CROSS-BORDER, ki bo za nas aktualen po vstopu Avstrije v Evropsko unijo s 1.1.1995. KF Obisk državnega sekretarja za ceste Veliko potreb » - premalo denarja Približno tako bi lahko sklenili skupno ugotovitev razgovora z državnim sekretarjem za ceste Marjanom Dvornikom, ki bil na obisku v občini Mozirje v četrtek, 7. julija. Predvideno je bilo, da bi istočasno prišel tudi minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, vendar je njegov obisk prestavljen na 19. julij. V uvodu razgovora, ki so mu poleg prestavnikov izvršnega sveta, skupščine občine in političnih strank prisostvovali tudi predstavniki Cestnega podjetja Celje in Komunale Mozirje, je predsednik IS Jakob Presečnik predstavil najbolj aktalne potrebe na cestnem področju. Poleg ceste Ljubno - Luče je omenil rekonstrukcijo ceste sestre Logar - Pavličevo sedlo, rekonstrukcijo ceste v Gornjem Gradu in preplastitve cest Mozirje - Rečica, Luče - Logarska dolina, Gorenjski klanec - Soteska in Črnivec - Nova Štifta. Marjan Dvornik je povedal, da je potreb na cestni infrastrukturi v Sloveniji veliko več, kot je na voljo sredstev. Po zadnji zimi je po navedbah Dvornika v državi 1.300 kilometrov razrušenih cest, ki jih je treba v doglednem času sanirati. A ker se 50% prometa odvija po 10% cest, je temu primeren tudi ključ delitve denarja. Udeleženci razgovora z Marjanom Dvornikom (v ozadju rekonstruiran odsek češete Ljubno - Luče) Glede ceste Ljubno - Luče, katere prvi odsek je sedaj dokončan in asfaltiran, to pa je tudi vse za letos, je Dvornik izrazil dvom o možnostih dokončanja v naslednjih dveh letih, če ne bo poleg sredstev za ceste tudi kakšnih dodatnih. Dejstvo je namreč, da gradnjo te ceste bistveno podražijo zidovi in ne njena širina. Na vsak način bo torej potrebno pridobiti določena sredstva še iz drugih ministrstev. Sicer pa je že potrjen nadaljnji odsek dolžine 2,8 km, medtem ko se preostali odsek do Luč še projektira. Glede ceste na mejni prehod Pavličevo sedlo je državni sekretar menil, da je upoštevajoč dogovor z avstrijsko stranjo realni rok za pričetek gradnje leto 1996/97. Vendar je tudi to vprašljivo, če se bo parlament v bodoče bolj odločal za vzdrževanje obstoječih infrastrukturnih objektov kot za gradnjo novih. Vsi ostali projekti (razen preplastitve ceste Mozirje - Rečica) so pod vprašajem, saj še ni znano, kakšen bo proračun za prihodnje leto. Marjan Dvornik je svetoval, naj se občina vključi v njegovo oblikovanje že v fazi zbiranja predlogov. Na vprašanje Ivana Kumra, kaj se bi dalo storiti na področju konkurence izvajalcev, je Dvornik odgovoril, da mednarodni razpisi ne pridejo v poštev, ker bi s tem dobili možnost Hrvati in Čehi, domači izvajalci pa pritiskajo na dvig cen, saj imajo (vsaj večji med njimi) podpisane pogodbe pri gradnji avtocest. Marjan Dvornik si je skupaj z udeleženci razgovora nato ogledal še celotno traso ceste Ljubno - Luče vključno z novozgrajenim odsekom. KF Pogovor s predsednikom občinskega odbora SLS Mozirje, Andrejem Presečnikom Ljudska stranka spremlja aktualna dogajanja v občini V občini se v začetku julija tako na političnem kot na gospodarskem področju dogaja marsikaj, kot da poletja, ki velja za čas oddiha, še ni. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke je pred kratkim spregovoril o mnogih aktualnih zadevah v občini in prav to je bila tema razgovora s predsednikom 00 SLS, Andrejem Presečnikom. SN: G. Presečnik, predlagam, da začneva pogovor z " vročo ", lemo, ki se je trenutno sicer malce ohladila, a bo jeseni gotovo spet še kako pereča - lokalno samoupravo. Kaj menite o nastalem položaju po referendumih? PRESEČNIK: Ko smo govorili o lokalni samoupravi, nismo iskali vzrokov za rezultat referenduma, kakršen je pač bil, saj to ni naša pristojnost. Predvsem smo se seznanili z možnimi variantami, kako naprej. Tako je v parlamentu slišati predloge, naj bi tiste nove občine, v katerih je referendum uspel, dejansko postale občine, v ostalem delu pa bi se na osnovi strokovnih podlag ustanovile zmanjšane občine. Druga varianta pravi, naj se jeseni izvedejo volitve v obstoječe občine, refrendum pa naj se postavi na stranski tir in naj se v naslednjih dveh letih ponovno pristopi k formiranju lokalne samouprave. Po zadnji varianti bi v našem primeru to pomenilo še naprej eno občino, kar pa je za našo stranko nesprejemljivo. Potrebno je upoštevati mnenje ljudi povsod tam, kjer je referendum uspel. Nastale bi torej štiri nove občine plus peta - okrnjena sedanja ali pa, če bi upoštevali strokovne podlage, morda šest občin. V zvezi s to problematiko vsekakor nismo mogli reči nič dokončnega, pač pa se bomo začeli pripravljati na volitve. Iskali bomo primerne kandidate za župane in za občinske svete. Pri tem bomo sodelovali s strankami, s katerimi naj bi tudi na državnem nivoju sodelovanje krepili: SKD, ND, SDSS. Imenovali smo komisijo, ki bo opravila razgovore s temi strankami. SN: Vaša stranka je z izvolitvijo novega izvršnega sveta "na oblasti", kot rečemo. Kako ocenjujete delo tako vlade kot občinske skupščine v letošnjem letu? PRESEČNIK: Dejstvo je, da je po izvolitvi novega vodstva skupščine in novega izvršnega sveta sodelovanje med političnimi strankami in ostalimi, zainteresiranimi za delo, korektno. Pretresi, ki so nas spremljali celo leto 93, so se nehali in pokazalo se je, da je s pametnim vodenjem občinske uprave in izvršnega sveta mogoče doseči marsikaj in premostiti različne interese. Upamo, da zaradi približevanja konca mandata ne bo padla delovna vnema delegatom skupščine in da ne bo prihajalo do nesklepčnosti. Zato apeliram na vse delegate, da se tudi teh nekaj sej, kolikor jih je še ostalo, udeležijo v čimvečjem številu in pripravijo čim več pogojev za prehod v nove občine. Kot vidite, je v zadnjem obdobju največ tematike vezane prav na urejanje prostora, to pa bo osnovna problematika, s katero se bodo ukvarjale nove občine. Andrej Presečnik SN: Gotovo je prav tako bistvenega pomena za nadaljnji razvoj doline tudi stanje na področju gospodarstva. Kakšno je mnenje vaše stranke v zvezi s tem in kako gledate na nakazano lastninsko preoblikovanje domačih podjetij? PRESEČNIK: Sodeč po informacijah, ki jih imamo, poteka začeti proces privatizacije brez večjih nepravilnosti. V Elkroju gredo stvari sedaj očitno v pravo smer. V MGA-ju so lastniki Nemci. Najbolj pomembno je, da imajo delavci delo, od lastnine pa seveda ne bodo imeli nič. Vendar tega nima smisla znova pogrevati. Kar se situacije v Glinu tiče, dajemo vso podporo zaposlenim v Glin Pohištvo, da uspejo v svojih prizadevanjih postati lastnik. Pričakujemo, da bo ta tovarna ostala v slovenskih rokah in da ne bomo izgubili še enega pomembnega gospodarskega subjekta. Kajti v tem primeru ne gre izključno za tiste, ki so tam zaposleni, ampak posredno tudi za lastnike gozdov. Kolikor vemo, so ostala podjetja v kar težki situaciji, zato apeliramo na njihove vodstvene strukture, da skušajo izpeljati sanacijo in nato lastninjenje. Prepričani smo, da se bo situacija, ko bo lastnik znan, izboljšala. SN: V naši dolini bo v procesu privatizacije pravzaprav malo možnosti neposrednega vlaganja certifikatov. Kaj o tem meni SLS? PRESEČNIK: Nekateri delavci bodo seveda imeli možnost vlaganja certifikatov v podjetja, kjer so zaposleni. Svetujemo jim, da to tudi storijo, naj zaupajo lastnemu podjetju. Vsi ostali, ki pa tega ne bodo mogli storiti, to pa je pretežen del prebivalstva naše občine, od kmetov, obrtnikov, zaposlenih v zasebnem sektorju in družbenih dejavnostih itd., vsi ti pa se bodo odločali predvsem med posameznimi družbami za upravljanje. Naša stranka priporoča predvsem Kmečko družbo za upravljanje, ki bo ravno v teh dneh dobila soglasje za delo s strani pristojne agencije. Priporočamo jo zato, ker njeni lastniki niso mogočne finančne institucije, kot so banke in zavarovalnice, ampak kmetje in zaposleni v sistemu slovenskih zadrug od Gorenjske do Bele Krajine in od Prekmurja do Primorske. Gre torej za veliko razpršenost, ki bo izključevala možnost ozkih lokalnih interesov. Zbirna mesta za vlaganje certifikatov v Kmečko družbo bodo na vseh blagajnah H KS po vsej dolini. SN : Prejšnji teden seje v občini mudil državni sekretar za ceste. Seznanil se je s stanjem na tem področju in znova se je pokazalo, daje vse prej kot rožnato. Nekatere ceste pa bo neobhodno potrebno čimprej sanirati, verjetno se s tem strinjate tudi vi? PRESEČNIK: Tudi v občinskem odboru SLS smo govorili o problematiki cest v dolini. Med drugim smo se zavzeli tudi za to, da se cesta skozi Zadrečko dolino uvrsti v kategorijo regionalnih cest, kot je bilo to storjeno s cesto Kranjski rak - Podvolovljek in Solčava - Podolševa - Črna. POLITIKA IZ KRAJ. SKUPNOSTI Prekategorizacijo zadrečke ceste bomo skušali doseči preko vseh razpoložljivih poti, saj bo njeno vzdrževanje, če postane regionalna, prevzela država, v nasprotnem primeru pa bo ostala v breme tukajšnjim lokalnim skupnostim. SN: V času pred novo lokalno samoupravo nosijo breme vseh aktivnosti še vedno krajevne skupnosti. Kako delujejo po vaši presoji? PRESEČNIK: Menimo, da krajevne skupnosti delujejo v glavnem dobro, problem je očitno samo v KS Mozirje, kjer je delo zaradi odsotnosti predsednika, vzrok je bolezen, nekoliko zastalo. Zaradi vseh aktivnosti, ki jih bodo krajevne skupnosti do vzpostavitve nove lokalne samouprave še morale opraviti, podpiramo predlog nadomestnih volitev v tej KS. Vanje se bomo aktivno vključili in skupaj z nekaterimi drugimi strankami poskušali zagotoviti ustrezno udeležbo na zboru krajanov ter predlagali kandidata za predsednika. SN: Že nekaj let zapored Kmečka zveza v okviru SLS organizira srečanje kmečkih družin. Bo tovrstno srečanje tudi letos? PRESEČNIK: Seveda, srečanje bo tudi letos. Tokrat ga pripravljamo pri cerkvi na Creti v nedeljo, 24. julija, ob 10. uri. Najprej bo v cerkvi maša, sledilo pa bo družabno srečanje, že peto po vrsti, ki se ga bodo med drugimi udeležili tudi tajnik SKZ in predsednica Zenske zveze pri SLS, gospod in gospa Smerkolj iz Sentožbolta pri Trojanah, ter naš poslanec v Državnem zboru dr. Franc Zagožen. Naročili smo lepo vreme ha, ha, in z muziko ter dobro voljo bomo poskrbeli tudi za veselo vzdušje. SN: Znano je, da Kmečka zveza pomaga prizadetim v nesrečah, ki jih doletijo. Je takšna pomoč prišla v poštev tudi v zadnjem požaru, kije prizadel Podpečnikove iz Dola? PRESEČNIK: V okviru SKZ smo že leta 1989 začeli s solidarnostnimi akcijami zaradi nesreč, ki so doletele naše člane. Teh je bilo v zadnjih letih kar nekaj, zadnja dva primera sta bila v Lučah. Zbrali smo milijon in pol ali celo dva milijona tolarjev, poleg tega pa še 200 do 300 kubikov lesa in tako kar precej pomagali našim članom pri izgradnji novih objektov. Pomagamo pa tudi drugim, ne samo našim članom. Podpečnikovim, katere ste omenili, smo iz naslova rednih sredstev na žiro račun RK nakazali 60.000 tolarjev. Tekst:KF, foto:C.Sem Zaključna dela dolgoletne akcije Pred leti so se v Radmirju soočili z velikim in resnim problemom pokopov umrlih, ker je na starem pokopališču zmanjkalo pokopnih mest. Pokopališče pokriva potrebe Radmirja, Juvanja, dela Tera, Okonine, Meliš, dela Savine, Florjana, Home ter del Podhoma, zato je bil problem še očitnejši. Vaški odbor Radmirje je že davnega leta 1978 pričel z aktivnostmi za razširitev pokopališča in prepotrebne mrliške vežice, vendar zaradi nasprotovanja sosedov in neurejenih zemljiških zadev ter nenazadnje tudi zaradi neživljenskih predpisov se akcija ni premaknila z mrtve točke. Po dolgoletnih prizadevanjih odgovornih so se zadeve uredile do te mere, da so pričeli z deli v oktobru leta 1992. Angažiranost krajanov je pripomogla, da potekajo dela na mrliški vežici, katera ima dve vežici, zunanji pokriti poslovilni prostor, kuhinjo, sanitarije in večji prostor za svojce, v zaključno fazo. Prav tako se zaključujejo dela na zunanji ureditvi vežice in novega pokopališča. Potrebna sredstva so do sedaj v pretežni meri zbrali krajani sami, saj je bilo opravljenih preko 1200 udarniških ur in 50 ur prevozov, darovanih je bilo 85 kubičnih metrov lesa, po sklepu odbora za izgradnjo je vsaka družina prispevala 4.000,00 SIT. V ta namen so porabili tudi štiriletno najemnino za grobove in tretjino zbranih sredstev iz proračuna in referenduma. Vzporedno z izgradnjo nove mrliške vežice in pokopališča so na novo utrdili in obnovili celotno obzidje starega pokopališča, kar daje temu pomembnemu romarskemu kraju privlačnejšo podobo. Zaradi manjših proračunskih sredstev od predvidenih se gradbeni odbor sooča s problemom zagotovitve manjkajočih sredstev, s katerimi bi jim uspelo dela dokončati in predati vežico svojemu namenu. Resno računajo na pomoč družbene skupnosti. Vztrajnost, trmoglavost in življenska nuja, iz katere so izhajale aktivnosti vaškega odbora pod vodstvom Franca-Trbovška bodo po dolgih letih poplačana, čas, v katerem živimo, pač presega nekatere moralne zadržke in pomisleke, s katerimi smo tradicionalno obremenjeni. Navsezadnje je Radmirje eden zadnjih krajev v mozirski občini, ki še nima funkcionalno urejene mrliške vežice. tekst: Edi Mavrič foto: Sašo Bernardi Mrliška vežica v Radmirju dobiva končno podobo tür'iz'em llllllllllll Za dostojno predstavitev turizma Odkar obstaja v Nazarjah podjetje EPSI, smo za marsikatero turistično publikacijo bogatejši. Zahtevnost turističnega trga terja boljšo obveščenost o sami turistični ponudbi, o krajini in seveda o ljudeh, s katerimi se bo turist srečeval na svojih pohodih. Ne kaže naštevati, kaj vse je EPSI do sedaj že ponudil tistim, ki želijo spoznati naše turistične zmogljivosti. Pa tudi širše predstavitve doline smo se razveselili z ugledno monografijo o Zgornji Savinjski dolini. Da ne govorimo posebej o vodnikih, ki so v več oblikah izšli v založbi tega podjetja. >>:$ • •• xx ::x . x:::x : x:: ; ;:xxx- 'X:x: x:x •: x::/ ■ ::x ;x : x-x: xxx TURIZEM Že kar prislovično pomanjkanje ustreznih tiskanih informacij o naši dolini je sedaj zapolnila turistična mapa, kije izšla pred nedavnim in v katero se potem dodajajo posamični prospekti, pač po potrebi in želji bodočega obiskovalca naše doline. Če bi torej želeli bližje predstaviti mapo, potem naj kar v naprej povemo, da je oblikovno, vsebinsko in izvedbeno nadvse ugledna. Na prvi ovojni strani najdemo lepo sliko Logarske doline, podobe se potem kar vrstijo in so res izbrane z veliko smisla za lepoto krajine. Pod naslovom Zgornja Savinjska dolina lahko preberemo splošno o dolini, gre torej za neke vrste okvirno predstavitev celotnega turističnega območja naše občine. Vse napisano spremljajo lepe fotografije v izredno dorečeni grafični izvedbi. Spet najdemo naslov Naravne zanimivosti, že sam naslov pove, zakaj vsebinsko gre. Temu sledi opis podnebja in obsežna predstavitev možnosti športnega udejstvovanja oziroma doživljanja. Na zadnji strani je pregledna karta z označbo vseh zanimivih točk za vse vrste obiskovalcev. V prilogi najdemo še informativni list o Nazarjah, list o kakovostni gostinski ponudbi in končno list s seznamom turističnih kmetij. Prednost mape je v trojezičnosti in, kot že poudarjeno, v lepem izgledu, izbranem besedilu in skrbno narejenih slikah. Vse to je resnično dostojen prikaz naše doline kot turističnega ponudnika. Rečica ob Savinji Od lipe do prangerja Tradicionalna turistična prireditev Od lipe do prangerja, tokrat 15. po vrsti, se je začela v petek, 1. julija, ob 19. uri z otvoritvijo razstave slikarskih del Lize Lik in etnografske razstave "Rokodelci na domu - stira". Zelo skrbno pripravljeni razstavi sta privabili vejiko število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali cikel o konjih ljubenske umetnice Lize Lik (o njenem ustvarjanju smo več pisali pred nedavnim) in prikaz dela rokodelcev - obrtnikov na domovih. Ta običaj je po drugi svetovni vojni počasi izginil iz naših krajev. Dan kasneje, v soboto, so se najprej pomerili tenisači na turnirju KIM, ki se je nadaljeval tudi v nedeljo, dopoldan so se vrstile otroške igre, popoldan pa so se v znanju nogometa pomerile ženske ekipe. Osrednja prireditev je bila ob 20. uri pod trško lipo. Na njej je s plesi Zgornje Savske doline in z vzhodnoštajerskimi plesi nastopila odlična folklorna skupina France Marolt, ki letos praznuje 45-letnico svojega obstoja. Iz Kporivne pri črni na Koroškem so prišle na obisk "Dovčeve dečve", simpatičen ženski kvartet, ki prepeva koroške narodne pesmi. Za boljšo voljo in ogrete dlani pa je poskrbel citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik. Sledila je podelitev potrdil o kvaliteti in bronastih, srebrnih ter zlatih plaket za najboljše zgornjesavinjske želodce. Ker smo seznam dobitnikov enkrat že objavili, tokrat le dodajmo, da so prejemniki plaket dobili tudi miniaturne jedkanice z motivom Rečice avtorja Gorana Horvata. Priznani umetnik sedaj ustvarja nov opus z naslovom Biseri Zgornje Savinjske doline, ki bo služil tudi kot osnova za stenski koledar. Obiskovalci prireditve, le-teh ni bilo malo, so si lahko v nadaljevanju prijetnega poletnega večera ogledali še čudovit ognjemet, ob katerem je marsikomu zastal dih. TeksLKF, foto:C.Sem Prijetna dolžnost - podelitev plaket za najboljše želodce Lipi in prangerju ob rob Petnajsta turistična prireditev Od lipe in prangerja je za nami. Kdo je bil z njo bolj in kdo manj zadovoljen, je težko reči, vsekakor pa se zdi vmesno opozoriti na določena dejstva, mimo katerih enostavno ni mogoče. Prireditev se je začela z vzorno pripravljeno likovno in etnološko razstavo. Petkov večer je dejansko imel, pravi rečiški značaj. Zal je prireditev letos ostala brez nedeljskega športno - zabavnega dela, v katerem so se običajno med sabo pomerile ekipe posameznih zaselkov krajevne skupnosti Rečica. Tega tekmovanja se spominjamo kot Vaške olimpijade, pravzaprav se je z njo vse skupaj tudi začelo in nato preraslo prvotni okvir. Opustitev tega dela prireditve, slišati je, da tako iz ekonomskih razlogov kot tudi zaradi slabe zainteresiranosti možnih nastopajočih, je prireditev precej opeharila originalne rečiške izvirnosti in lokalne obarvanosti. Folklorno skupino, ženski kvartet in citrarja s pevko bi namreč lahko povabil v goste tudi kdorkoli drug, medtem ko so imeli tisto pravo domačo legitimacijo, vsaj kar se osrednjega sobotnega večera tiče, le želodci in njihovi proizvajalci ter delno tudi nogometašice V nedeljo, če odmislimo teniški turnir, ki z njo nima nič direktno skupnega, prireditve sploh ni bilo. To pa najbrž ne more biti zgornji limit organizatorjem in okolju, kjer je bila pot od lipe do prangerja tudi že bolj bogata in izvirna. Ne gre dvomiti, da je večina odgovornih organizacijskih opravil (vključno z ocenjevanjem želodcev) prevaljena na pleča posameznikov, ki se trudijo po najboljših močeh, a nemogočega enostavno ne zmorejo. Vendar je to nezadosten izgovor za kraj, ki kot domačin prireditve želi (ali pa morda ne?) v korak s Flosarskim balom, Lučkim dnevom itd. Tako kot turizem tudi turistične prireditve tvorijo ljudje. In če teh ni dovolj... Franci Kotnik Tekmovanje v lovu rib s plovcem Ribiška družina Mozirje je po tekmovalnem koledarju Zveze ribiških družin Celje, kjer je včlanjenih 9 ribiških družin, dobila nalogo, da pripravi zadnjo tekmo v tej sezoni. Tako so se zbrale v nedeljo 26.6.1994 ob 7.00 uri pri ribniku v Savinjskem gaju ekipe celjske zveze in preizkusile svoje znanje in srečo. Napetost je bila velika, kajti še veliko odločitev je bilo odprtih. Po starterjevem znaku so se tekmovalci tri ure potili na vročem dopoldanskem soncu in ob znaku za konec so se vsi oddahnili , organizatorji in tekmovalci. Tekmovalna komisija ni imela lahkega dela, kajti najprej je bilo potrebno stehtati ulov, tega pa ni bilo malo, nato pa urediti rezultate. Največ je ulovil Jože Detelbach iz RD Paka Šoštanj in sicer 23.460 gramov in tudi zasedel prvo mesto v svojem sektorju. Skupno so tekmovalci, 27 jih je bilo, nalovili 187.300 gramov rib, katere pa so po končanem tekmovanju spustili nazaj v ribnik. Od domačih tekmovalcev sta nastopali ekipi RD Ljubno in RD Mozirje, ki je ekipno dosegla 5. mesto, od posameznikov pa je bil najboljši Miha Finkšt s 14.340 grami ulovljenih rib in 2. mesto posamezno v svojem sektorju. Najboljše zadnje tekme ekipno: 1. RD Paka I. Šoštanj, 2. RD Laško, 3. RD Celje Najboljši vseh tekem ekipno: 1. RD Paka I., 2. RD Laško, 3. RD Velenje Posamezno skupno: 1. Koželjnik Silvo, RD Paka, 2. Detelbach Jože, RD Paka, 3. Višič Dragan, RD Paka Prvi trije uvrščeni posamezniki in ekipe so dobili pokale, prva ekipa pa še prehodni pokal. Prvih osem v skupini gre na državno prvenstvo in med njimi je s skupnim 6. mestom tudi Miha-Finkšt iz Mozirja. Janez Kolar Mladinci so se pomerili v ribarjenju Počitnice so tu in z njimi razne aktivnosti, ki pomagajo preganjati dolgčas mladim. Ribiška družina Mozirje je 1. julija ob 16.00 uri organizirala tekmovanje na ribniku v Mozirju, s kar številno udeležbo, saj je tekmovalo 25 mladincev. Dve uri so namakali trnke z vabami, vendar tudi ribe v taki vročini niso prijemale. Po tehtanju so biii rezultati sledeči: 1. mesto: ŠTIGLIC Matija s krapom 1700 gramov, 2. mesto: ŽUNTER Aleš s krapom 650 gramov, 3. mesto: KOJC Tilen z ostrižem 300 gramov. Prvi trije so dobili diplome, vsi ostali tekmovalci pa tudi praktične nagrade. Janez Kolar Najmlajši tekmovalec Tilen pri tehtanju ulova 70 let GD Gorica ob Dreti Gasilska organizacija ima korenine v samoiniciativni zaščiti, ki izvira predvsem iz ohranitvenega refleksa. Dolgoletna tradicija gasilskih društev v Zgornji Savinjski dolini to tezo prav gotovo potrjuje in jo dviguje nad ostale tudi pomembne družbene dejavnosti. Sposobnost hitrega in učinkovitega posredovanja brez nepotrebnih vprašanj pa gasilsko organizacijo v teh časih še posebej zavezuje v smislu povezovalnega faktorja v sicer precej skrhani družbeni sferi. Med tista društva, ki po svojih rezultatih in vsesplošnem udejstvovanju nekako izstopajo, prav gotovo sodi GD Gorica ob Dreti, katero je pred kratkim praznovalo sedemdesetletnico uspešnega delovanja. Pisalo se je že kar davno leto 1924, ko so se 2.11. zbrali člani pripravljalnega odbora in številni drugi krajani na ustanovnem občnem zboru. Po nabavi osnovnih gasilskih zaščitnih sredstev so pristopili h gradnji gasilskega doma v Lačji vasi. Gradnjo so marljivi gasilci zaključili leta 1928 z vrtno veselico. Prvotni dom je bil leta 1979 za eno etažo nadzidan, druga dozidava za gasilsko cisterno in stanovanje za hišnika pa je bila narejena leta 1989. Leta 1971 je društvo kupilo gasilski avto IM V iz Novega Mesta, istočasno pa so kupili tudi novo motorno brizgalno Rosenbauer v Celovcu. Zaradi težke finančne situacije sta društvu priskočila na pomoč zakonca Franc in Cvetka Burger, rojaka, ki živita v Nemčiji. Po zaslugi zakoncev Burger so se stiki med gasilci Gorice ob Dreti in gasilci iz Kuerten Biesfielda poglabljali in krepili. Ob praznovanju 60-letnice ustanovitve društva leta 1984 so jih kolegi iz Nemčije prijetno presenetili z dragocenim darilom, kombiniranim avtomobilom Magirus s popolno gasilsko opremo za gašenje požarov. Aktivnost društva se močno odraža tudi preko udeležb na raznih gasilsko športnih tekmovanjih, kjer skoraj praviloma dosegajo lepe rezultate. Poleg poveljnika GZ Slovenije Antona Sentočnika, predstavnikov občine Mozirje in gasilskih društev so obletnici GD Gorica ob Dreti prisostvovali tudi gasilci iz Nemčije, s katerimi imajo jubilanti še posebno prijateljske stike. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim aktivnim članom in veteranom podelili republiška, občinska in društvena priznanja. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Jubilante je pozdravil tudi predsednik SO, Franc Miklavc I. KRATEK OPIS ZGODOVINE GASILSTVA Zgodovina gasilstva sega daleč nazaj v dobo prvih civiliziranih ljudstev, človek sam pa se je z ognjem, svojim prijateljem in sovražnikom, srečal že prej. Najstarejši podatki o boju proti ognju segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem. Iz tega časa je bila najdena na papirusu pisana uredba o gašenju požarov v Egiptu. V rimski državi že poznamo društveno prostovoljno gasilstvo. V srednjem veku je bila gasilska služba najbolj razvita v Franciji, Nemčiji, Angliji in Italiji. Na Slovenskem je mesto Ljubljana dobilo požarni red leta 1676. Prvi požarni red, pisan v slovenščini, je izšel leta 1825. Prva prostovoljna gasilska enota pri nas je bila ustanovljena pred 125 leti v Metliki, kjer je sedaj slovenski gasilski muzej. Na področju sedanje občine oziroma občinske gasilske zveze Mozirje je bilo prvo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji - pred 112 leti. Naše najmlajše društvo je GD Okonina, ki slavi letos 55-letnico ustanovitve. Občinska gasilska zveza je bila v sedanji organizacijski obliki ustanovljena pred 39 leti. Ta podatek potrjuje in dokazuje, daje sedanja organiziranost dobra in funkcionalna, saj doslej ni bilo potrebno kakršnokoli spreminjanje in preoblikovanje. II. SEDANJA ORGANIZIRANOST POŽARNEGA VARSTVA OZIROMA GASILSTVA NA NAŠEM PODROČJU Na področju sedanje občine oziroma OGZ Mozirje uspešno deluje 15 gasilskih društev, ki imajo po sedaj veljavnih statutih svoje upravne odbore in na operativnem področju poveljstva operativnih enot. Celotno delo in pravilno poslovanje pa nadzirajo in spremljajo nadzorni odbori. V organizacijski smeri se gasilska društva združujejo in povezujejo direktno v OGZ Mozirje. Na operativnem področju pa se gasilska društva povezujejo v štiri sektorje: Mozirje, Ljubno, Luče in Gornji Grad. Operativni organi v teh sektorjih so poveljstva, ki skrbijo in izvršujejo izključno samo naloge s področja operative. Ocenjujemo, da moramo v bodoče še bolj vzpodbuditi delo v sektorjih, saj imajo izredno pomembno vlogo na področju operative. Občinska gasilska zveza se organizacijsko direktno povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije. Operativno področje oziroma poveljstvo OGZ pa se vključuje v vmesni člen, to je Poveljstvo Savinjskega območja, kjer se združujejo poveljstva OGZ Mozirje, OGZ Velenje in OGZ Žalec. V občinski gasilski zvezi delujejo naslednji organi: - občni zbor OGZ kot najvišji organ, - predsedstvo OGZ, v katerem so člani predsedniki gasilskih društev (Tako zastopanost oz. organiziranost imamo v Sloveniji edini, kar pa je izredno posrečena oblika zaradi dobre povezave in koordinacije med zvezo in ostalimi društvi.), - poveljstvo OGZ, ki skrbi za operativno področje, - nadzorni odbor, ki nadzira pravilno delo in poslovanje OGZ, - častno razsodišče, ki je pristojno za morebitne spore ali pritožbe. V predsedstvu OGZ lahko za posamezne naloge ali področja imenujemo posebne komisije. Tako uspešno delujejo: sekretariat zveze, komisija za delo z mladimi, komisija za delo z ženami, komisija za tekmovanja, tehnična komisija, komisija za odlikovanja in komisija za izgradnjo bazenov za požarno vodo. Preveč prostora bi vzelo naštevanje nalog teh komisij, ki se imenujejo po potrebi. V gasilske vrste je v društvih vključenih 2236 članov, od tega 509 žensk in 500 pionirjev ter mladine do 18 let. To je izredno razveseljiv podatek, saj se ob ohranitvi takšnega trenda pridobivanja mladih v gasilske vrste, seveda ob zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev, res ni bati za uspešen nadaljnji obstoj in razvoj gasilstva v Zgornji Savinjski dolini. Po številu mladih, ki so vključeni v gasilstvo, smo v samem slovenskem vrhu. Poleg že omenjenega števila članstva imamo še 2323 podpornih in 65 častnih članov, od zgoraj omenjenega števila pa je operativnih članov 700. Po velikosti teritorija, ki ga pokriva OGZ Mozirje, smo na 8. mestu v Sloveniji, po številu gasilcev glede na število prebivalcev pa celo na prvem! Tako ali drugače deluje v gasilstvu kar 25% prebivalstva občine, kar je spet podatek, ki pove, da smo glede tega v državnem vrhu in da se glede članstva ni bati za uspešno opravljanje nalog na področju požarnega varstva, zaščite in reševanja. Glede števila društev analiza in izkušnje potrjujejo optimalno organiziranost. Pokrivamo celotno območje Zgornje Savinjske doline. Vsako društvo pokriva svoj teren, vsa skupaj pa se dopolnjujejo in si pomagajo. V nobenem primeru ne kaže razmišljati ali imamo preveč ali premalo društev. Treba je samo razmišljati, kako jih strokovno in tehnično krepiti in izpopolnjevati. To potrjujejo sledeča dejstva. 1. Naši predniki so ustanavljali sedanja gasilska društva za zaščito in reševanje. To je potrebno tudi še danes. Kakor v preteklosti so gasilska društva tudi danes v svojih krajih pomemben dejavnik povezanosti in sodelovanja. Nemogoče je ne upoštevati zgodovinske povezanosti in pripadnosti naših članov v GD. 2. Obvladovati in pokrivati moramo izredno velik teritorij, ki je geografsko zelo zahteven (visokogorske kmetije, velike gozdne površine, težko dostopni tereni, velike razdalje itd.). 3. Zaradi nevarnosti in realnosti večjih poplav potrebujemo večje število članstva in tehnike, ki jo imamo. 4. Upoštevati moramo tudi druge naravrte nesreče in katastrofe (sušna obdobja - prevozi pitne vode na ogrožena območja, kjer imamo črne lise v vsakem GD). Še veliko je dejavnikov, ki govorijo v prid navedeni ugotovitvi, pa o tem drugič kaj več. III. STROKOVNOST IN IZOBRAŽEVANJE Ob današnjem razvoju tehnike in načinu življenja se tudi pred gasilstvo postavljajo vse večji izzivi in zahteve tako glede izobraževanja oz. strokovnosti kot tudi tehnike in opreme. Vse to se odraža tudi v novi zakonodaji. Moramo poudariti, da smo v zadnjih desetih letih na področju izobraževanja naredili velik in pomemben premik. Tako deluje sedaj v OGZ oz. društvih preko 700 operativcev, ki imajo izobrazbo in naziv izprašan gasilec, kar je pogoj za delo v operativi. V operativi delujejo tudi trije višji gasilski častniki (kar je odločno premalo), 17 gasilskih častnikovi, stopnje, 17 gasilskih častnikov mmmm ORGANIZACIJE in preko 100 nižjih gasilskih častnikov. V bodoče bo potrebno veliko naporov in sredstev, da dvignemo strukturo strokovnosti, še zlastni na področju specialnosti. Pri vsem tem pa nastaja problem časa, saj nastajajo veliki problemi zaradi odsotnosti z dela in refundacij. Izobraževanje je dokaj zahtevno, saj se mora kandidat za 4 mesece pravzaprav odpovedati sobotam in nedeljam. Z novo zakonodajo se predvideva izobraževanje internatskega tipa, pri tem pa bo seveda treba rešiti odsotnosti z dela in nadomestila. IV. GASILSKI DOMOVI IN TEHNIKA Glede gasilskih domov je stanje dokaj zadovoljivo. Problem je samo v GD Ljubno, kjer nimajo dovolj velikih prostorov za svoje delo. Potrebno bo najti ustrezno rešitev tega stanja. Seveda pa je treba v domovih nenehno vlagati v vzdrževanje. S tehniko in opremo smo glede na številčnost dokaj dobro opremljeni. Problematična pa je zastarelost v tehnološkem smislu in dotrajanost, zlasti vozil. Prenosnih in prevoznih črpalk je v društvih 46, kar je dokaj zadovoljivo. Tudi glede tlačnih cevi je stanje zadovoljivo, saj jih imamo 12.000 metrov. Nezadovoljivo pa je stanje glede osebne zaščitne opreme, saj je nimamo dovolj, pa še taje nekvalitetna. Tovrstna oprema je izredno draga (800 DEM komplet). Moramo pa se zavedati, daje kljub tehniki človek prvi in poslednji činitelj, zato ga je treba čuvati in ga zaščititi z vsemi sredstvi in pripomočki, ki so danes na razpolago. Vsi dosedanji dosežki, uspehi, tehnika in oprema, ki jo gasilstvo v naši občini ima, je sad skupnega dela, razumevanja in sodelovanja. V veliki meri je sad potreb in razumevanja naših krajanov ter velike požrtvovalnosti gasilskih društev in njihovih članov. Za potrebe gasilstva se je do sedaj zbiralo v društvih v različnih oblikah 70% potrebnih sredstev, 30% je zadnjih 10 let prispevala družba. V povprečju je bilo v društvih vsako leto opravljenih preko 10.000 udarniških delovnih ur. Ob vsem tem se družba mora krepko zavedati, kako velik in pomemben potencial ima v tej dejavnosti v teh ljudeh, ki se iz humanih razlogov toliko žrtvujejo. V. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE Zaradi dejstva, da so GD ustanavljali in opremljali prebivalci posameznih krajev, je gasilski zakon v 48. členu zavezal društva in zveze, da v najkrajšem možnem času izvedejo lastninsko preoblikovanje vseh gasilskih premičnin in nepremičnin. Potrebno je opraviti popis celotnega premoženja, ga oceniti in vrednotiti in izdelati otvoritveno bilanco. S pomočjo OGZ so naša društva to že opravila. Nekaj problemov nastaja pri nepremičninah v nekaterih GD, ker niso urejene zemljiško knjižne zadeve. Tako bo potrebna strpnost in razumevanje ISin vseh strokovnih služb, da bomo te zadeve uredili v duhu zakona. To bo v praksi pomenilo, da bodo društva dejansko postala lastnik tega, kar imajo, končni in pravi lastnik pa bo kraj oz. krajani, ki so vse to zgradili in ustvarili. VI. BODOČA ORGANIZIRANOST GASILSTVA Z zakonodajo o lokalni samoupravi smo pričeli razmišljati o spremembi organiziranosti na področju varstva pred požarom in zaščite ter reševanja. Prvi osnutek je že pripravljen in prinaša sledeče. 1. V gasilskih društvih ne bi bilo nobenih bistvenih sprememb. Izdelali in sprejeli naj bi samo nove statute, prilagojene novejšemu času. 2. Tudi v vrhu Gasilske zveze Slovenije naj ne bi bilo večjih sprememb. 3. GD bi se v organizacijskem smislu tudi poslej povezovala v sedanjo OGZ, ki pa se ne bi imenovala več "občinska", ker na našem področju verjetno ne bo samo ena občina. Dobila naj bi novo ime (medobčinska ali okrajna), kar pa ni najbolj pomembno, važna je namreč vsebina dela. 4. Operativne gasilske enote bi se povezovale v občinah v občinska poveljstva, le-ta pa bi se povezovala v poveljstvo medobčinske zveze. 5. Medobčinska ali okrajna GZ bi se povezovala v GZ Slovenije. O vsem tem še tečejo razprave. Menimo, da bi bila taka organiziranost prava. VIL RAZMIŠLJANJA IN USMERITVE - SKLEPI 1. Gasilski organizaciji in gasilcem je treba dati vso priznanje za vložen trud in napore za vse, kar so storili pri razvoju na področju požarnega varstva. 2. Visok moralni nivo, delo, prizadevanja, množičnost ter status gasilstva moramo ohraniti tudi v bodoče. 3. Ohraniti je potrebno tudi humanost in solidarnost ter povezovalne dejavnike med gasilci in krajani. 4. Operativne enote je potrebno strokovno in tehnično usposobiti še na višjo stopnjo pripravljenosti in uspešnega gašenja ter reševanja. 5. Potrebno je zagotoviti sredstva in pogoje za strokovno izobraževanje tako splošne smeri kot specialnosti. 6. Vse sile in znanje usmeriti v preventivno delovanje in izobraževanje. O preventivi bomo spregovorili tudi na okrogli mizi v oktobru - mesecu požarne varnosti. 7. Ker zakon o gasilstvu (2. člen) določa "daje gasilstvo obvezna lokalna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država", je potrebno takoj pristopiti h kategorizaciji društev (osnutek je pripravljen) in na tej podlagi pripraviti dolgoročni načrt potrebnih sredstev za operativno delovanje. V tem kontekstu je treba pripraviti tudi dolgoročni sistemski program zagotavljanja finančnih sredstev. 8. Kratkoročno je potrebno doseči pravni status enote za reševanje v cestno prometnih nesrečah (le-ta je že formirana in strokovno usposobljena) in zagotoviti tako sredstv^za njeno delovanje kot tudi sredstva za nabavo ustreznega vozila. 9. Gasilsko alpinistično enoto za gašenje na težko dostopnih terenih (lani je bila kot 1. v Sloveniji formirana v Lučah) opremiti s posebno opremo. Upamo, da bomo osmo in deveto točko uspeli realizirati s pomočjo IS SO Mozirje, GZS in Upravo za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo RS. V naslednji številki Savinjskih novic bo sledil še prispevek s področja gasilske operative. Predsednik Občinske gasilske zveze Mozirje Franc Terbovšek ORGANIZACIJE 'WWXvv-:;-: mmä ljudje in DOGODKI 1 Tudi GD Nazarje praznuje 70-letnico Gasilsko društvo Nazarje bo obletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja, ki sega tja v leto 1924, proslavilo v petek, 23. in v soboto, 24. julija. V petek se bodo gasilci, gostje in občani zbrali pri prvi vratarnici Glina, kjer bo ob 18.00 uri prikaz vaje reševanja v prometni nesreči. Slabo uro kasneje bo v Delavskem domu svečanost ob 70- letnici, na kateri bodo najbolj zaslužnim podelili priznanja. Ob 20.00 uri bo na nazarskem igrišču še družabni večer gasilcev in krajanov. V soboto bo v večernih urah še gasilska veselica, na kateri bo obilo priložnosti za sprostitev in zabavo, saj bo gost večera nihče drug kot Sašo Hribar. KF Srečanje lovcev iz Mozirja in Rogatca V soboto, 18. junija, so se srečali lovci pobratenih družin LD Mozirje in LD Rogatec. V okviru srečanja so se pomerili tudi v streljanju z risanico. Pri gostih so bili najboljši P. Brtič, A. Brtič in J. Šopek, pri Mozir-janih pa V. Potočnik, M. Marolt in M. Dolšak. Srečanje, ki je znova potrdilo krepke vezi med obema družinama, so omogočili: Kovinska galanterija Cigale, Kovinoplastika Benda, Pletiljstvo Slapnik, Elektro Vitanc in Elektro trgovina Dolman. Drago Poličnik Preko noči ob premoženje Poročali smo že, da sta v zadnjem nevihtnem neurju, ki je zajelo tudi naše kraje, ostala brez strehe nad glavo in vsega imetja Podpečnikova iz Mačkinega kota pri Novi Štifti. Začasno jima je svojo prikolico posodila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, krajevni in občinski dejavniki pa pospešeno iščejo možnost trajne rešitve stanovanjskega problema matere in sina, ki je v svojem podjetju na seznamu čakajočih, opredeljen kot trajni višek. Velika pripravljenost nudenja materialne kot tudi finančne pomoči, katera se zbira na posebnem računu RK, podjetij in posameznikov, daje upanje, da bosta Podpečnikova še pred zimo ponovno dobila spodobno streho nad glavo. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Podpečnika pred razvalino, ki je bila še pred nedavnim njun dom illlllili ! NARODOPISJE Im V Župna cerkev Svetega Kancijana Žal je o prvotni cerkvi zelo malo znanega. Zapisniki iz leta 1631,1641 in 1651 povedo sicer za to obdobje nekaj podrobnosti. Tako lahko beremo v vizitacijskem zapisniku iz leta 1631, da ima cerkev poleg glavnega, še 6 stranskih oltarjev: sv. Kancijan, sv. Štefan, sv. Florijan, sv. Miklavž, sv. Marija, sv. Sebastijan in sv. Andrej. Zapisnik iz leta 1651 pa govori še o Piše : Aleksander Videčnik kapeli sv. Mihaela. Da je imela cerkev svoje nepremičnine, že povedo podatki v urbarju iz leta 1426. Dne 24. oktobra 1618 je Gašpar Tavčar, škofijski uradnik v Solčavi, odstopil nekaj svojih zemljišč cerkvi, ali bolje, odprodal jih je škofu Tavčarju, ta pa podaril cerkvi. Stara rečiška cerkev je 13. aprila 1799 pogorela, požar je bil tako hud, da so se celo zvonovi v zvoniku stalili. Že tega leta so jo spet pokrili, v toku gradbenih del pa so prezbiterij podaljšali in gotski del kora odstranili. Kot navaja Orožen, so novozgrajeno cerkev, 19. junija 1804 spet posvetili, to je opravil lavantinski škof Leopold. Leta 1826 so dogradili zakristijo. Župnik Jože Lipold je leta 1849 dal prekriti zvonik z bakrom in postaviti orgle, ki jih je zgradil mojster A. Hoerbiger. Orožen je v cerkvi naštel 3 oltarje in sicer: sv. Kancijana, sv. Marije in sv. Srca Jezusovega. V letu 1860 so oltarje popolnoma prenovili. Pokopališče okoli cerkve so opustili leta 1822 in uredili trško pokopališče na mestu, kjer je še danes. Dne 3. oktobra 1870 je v trgu izbruhnil požar, ki je uničil ostrešje nad prezbiterijem. Podružnična cerkev Naše ljube Gospe v Kokarjah Zanesljivih podatkov o gradnji te cerkve ni. Gotovo gre za dokaj staro cerkev, ob kateri je nekoč stala kapela sv. Ane. Obe zgradbi sta tvorili celoto, ki je bila obdana z zidom, gre torej za taborno cerkev. Vizitacijski zapisniki iz let 1631, 1651, 1668 in 1690 navajajo, da ima cerkev 3 oltarje: sv. Marije, sv. Blaža in sv. Petra. V kapeli sv. Ane, ki je stala ob cerkvi in znotraj obzidja so bili tudi 3 oltarji: sv. Ane, sv. Lenarta in sv. Valentina. Zapisnik iz leta 1690 pa navaja, da ima cerkev le en stranski oltar in to sv. Ane, ki je bil premeščen iz kapele sv. Ane. Zanimivo, da so kokarsko cerkev vodili v gornjegrajskem urbarju kot kapelo (leta 1426). H kokarski cerkvi je pripeljal gornjegrajski opat Gašper (1453 - 1461) veliko procesijo, ki naj bi izprosila konec izredno dolge in ostre zime. To prikazuje tudi v cerkvi viseča votivna podoba. Obiskovalca preseneti razkošen nagrobnik ob vhodu v cerkev. Tu je pokopana Eva Sofija pl. Gallenstein, ki je umrla v gradu Vrbovec 28. februarja 1612. Verjetno je bil njen soprog Georg Freiherr von Dietrichstein tedaj najemnik gradu. Orožen navaja, da naj bi to bil v času od 1603 do 1615. Leta 1668 so dogradili k cerkvi zakristijo. Očitno je postala cerkev znana božja pot, saj so leta 1783 sprožili zahtevo po lastni cerkveni izpostavi v Kokarjah. Oblast je prošnji ugodila leta 1785, toda tedaj je že bilo v načrtu, da se osnuje fara v Nazarjah in tako je zahteva propadla. Dne 9. julija 1838 je strela uničila zvonik, tudi zvonovi so bili uničeni. Kot vse kaže, so zvonik hitro zgradili, saj so kmalu razširili prezbiterij in postavili nov glavni oltar in prižnico, vse to je gornjegrajski dekan, Franc Brunner, 13. februarja 1852 blagoslovil. Cerkvena hiša je morala biti iz lesa, saj navaja Orožen, da so jo leta 1868 podrli in na njeno mesto postavili zidano. Cerkev je imela v posesti tudi nekaj zemljišč. Podružnica sv. Janeza na Polju pri Rečici Orožen je uporabil natančno tako poimenovanje cerkve. Že leta 1347 najdemo v neki samostanski listini v Gornjem Gradu omenjeno to cerkev. V zapisniku cerkvene vizitacije iz leta 1631 pa piše, da ima cerkev 3 oltarje: sv. Janeza, sv. Florijana in sv. Apolonije. Sedanja cerkev ima nov, leta 1842 postavljen glavni oltar, stranski je posvečen sv. Eliji, drugi pa sv. Apoloniji. V prizidani kapeli iz leta 1873 je oltar sv. Florijana. Nad vhodom v zvonik je vzidana plošča, ki nosi letnico 1617. Ko so leta 1843 opravljali večja gradbena dela, so pri izkopu naleteli na rimske kamne, oba sta vzidana na spodnjem delu zvonika. Gre za nagrobnik in votivni kamen v čast bogu Mitrasu. (Orožen je tedaj videl takšno stanje! Danes ni nad vhodom v zvonik nobenega kamna iz rimskih časov, je pa eden vzidan na desni strani zvonika. Verjetno je pri večjih gradbenih posegih eden od rimskih kamnov bil ali uničen ali pa sicer kako odstranjen. Op. A. V.). Eden od zvonov nosi napis iz 14. stoletja. Cerkvi je nekoč pripadal manjši vinograd. Duhovniki na Rečici Matjaž, duhovnik - 1247, Ulrik, duhovnik - 1291, Janez, duhovnik -1414, Avguštin, vikar -1455, Job, vikar - 1498, Janez, vikar -1514, in tako naprej. Med znanimi imeni najdemo vikarja Matjaža Usarja -1645 in Jožeta Lipolda, župnika in ljudskega pesnika. Župnija je imela ugledno posestvo, poleg tega je imela pravico sečnje v škofovskih gozdovih v količini 12 klafter drv. Župnišče je leta 1799 zaradi požara poškodovano in kmalu spet obnovljeno. Matične knjige so vodili verjetno že davno prej, toda požar jih je uničil, zato najdemo podatek,da so vodene od leta 1783 dalje. In končno še beseda prevajalca. Zanimivo je, da je Orožen od vseh župnij največ pozornosti posvetil rečiški. Verjetno zaradi vloge Tavčarjev v njej, pa tudi pestrosti podatkov. Vsekakor je osvetlil tudi preteklost Vrbovca veliko bolj kot je to storil, denimo v Gornjem Gradu. Seveda smo hvaležni, da je tako ravnal, saj se zgodovinarji v veliki meri naslanjajo na njegove zapise, ko gre za razna dogajanja v naši dolini. Namen teh sestavkov je bil ponuditi našim bralcem nekatere resnice iz preteklosti, saj naj bi prebivalci poznali preteklost svojih krajev. Ker pa so prav vse cerkve, opisane v zapisih, kulturni spomeniki, je tembolj pomembno, da jih poznamo vsaj bežno. Zelo sem hvaležen gospodu Krajncu iz Mozirja, da mi je za dolge mesece posodil Orožnove zapise, saj bi sicer ne mogel pripraviti tako obsežnega prevoda. V nadaljevanju zgodovinskih zapisov bomo prihodnjič najprej objavili dve nadaljevanji pod naslovom Stari flosarji pripovedujejo. Nato pa sledi v več nadaljevanjih sestavek pod naslovom Lipa slovenstva, v katerem bo prikazan nastanek in delovanje najstarejše slovenske knjižne založbe Mohorjeva družba, ki je predstavljala našemu narodu vir ljubezni do materinega jezika in do omike in torej zasluži pozornost tudi v našem glasilu, saj je v dolini že od nekdaj priljubljenost mohorskih knjig velika. A. Videčnik Naš rojak na slovesnosti v Franciji Pred dobrim mesecem dni je bila v Franciji, kot so obširno poročala tudi sredstva javnega obveščanja, slovesnost ob 50. obletnici izkrcanja ameriških sil. Kot zanimivost ob tem dogodku lahko navedemo, da je po pooblastilu Vlade Republike Slovenije na slovesnosti ob Spominskem dnevu 29. maja 1994 na ameriškem vojaškem pokopališču v Draguignanu v imenu naše države položil venec v čast ameriškim vojakom, padlim v vojaški operaciji Anvil/Dragoon za osvoboditev južne Francije, naš rojak Franc Turnšek (na fotografiji). Turnšek je sicer doma z Rečice ob Savinji, že dolgo pa živi v Monacu. KF Izlet tovarištva Na željo članov Z.B. Rečica/Savinji, katerim leta in zdravje še dopuščajo smo se 28. maja podali na izlet tovarištva. Naš prvi cilj je bil partizanska bolnica Franja. Pred nekaj leti jo je porušil in zasul plaz. Zdaj jo obnovljena in je danes takšna, kakršna je bila zgrajena v letih hude preizkušnje. Ostala je neminljivo izročilo veličine osvobodilnega boja in trpljenja našega ljudstva, ki je v najtežjih okoliščinah našlo najprimernejšo rešitev za pomoč ranjenim borcem. Bolnica "Franja" je spomenik svetovnega pomena in je pod zaščito UNESCA. Naš naslednji cilj je bila Primorska. Ob prelepi Soči smo se pripeljali v Kobarid. Že sam Kobarid je muzej Soške fronte. Ko pa smo si ogledali resnični muzej, smo ob pripovedovanju vodiča in ogledovanju razstavljenega orožja in vseh pripomočkov za uničevanje človeških življenj občutili strah pred genijem človeškega uma, ki je s pomočjo tehnike vse to zmogel in še zmore. Na steni muzeja je velika slika Ernesta Hemingwaya, kije sam okusil strahote Soške fronte. Njegova knjiga "Zbogom orožje" je upanje, da se kaj takega ne bi več dogajalo. Ljudem, ki jim je dana moč in oblast, pa je nočejo ali ne znajo brati. V ogledovanju slik in branjem njihovih del Ivana Trinka Zamejskega, Simona Gregorčiča - njegove Planinske rože, skladatelja in pevovodje Volariča pa se zaupanje v človeka spet povrne. Muzej je dobil lansko leto prvo najvišje priznanje muzejev v Evropi. Ogledali smo si tudi X;X;X;X;X;XvX;XvX ■•XvXwX-Xv.w.w. DOGODKI ;x;x:x;x;x;:;x:x;xw Sipi ;x;$;£*::x*:jx;x;x;:;^ 'VpTr T ' . grobnico sedemtisočsedmih italijanskih vojakov, ki so izgubili življenje na Soški fronti. Njihovo trpljenje in smrt ponazarja štirinajst iz kamna klesanih postaj Križevega pota. Končni dosežek Soške fronte je bil: neugotovljeno število tisočev mrtvih in znižanje pobočja Krna za 16 metrov. Polni vtisov in z željo, da se kaj takega ne bi več ponovilo, smo se vračali proti domu. Po poti proti domu je za dobro voljo skrbel humorist Ivan. Pesmi, narodne in partizanske, so ubrano donele, kakor da jih vodi izkušen dirigent. Za dobro počutje pa je ves čas vožnje skrbel Izletnikov šofer Martin. Na marsikatero zanimivost nas je že med vožnjo opozoril. Pri njegovi mirni vožnji smo se ves čas varno počutili. Pri slovesu smo mu zaželeli srečno vožnjo z željo, da bi še bil kdaj naš voznik. Vera Poličnik Nogometna mrzlica v Radmirju Moda igranja malega nogometa se je očitno tudi v naših krajih močno prijela. Vaške lige so vso pomlad navduševale in v šaljivem vzdušju razdvojevale navijače posameznih ekip. V Radmirju pa so očitno storili še korak več, saj so si posamezne ekipe pridobile sodelovanje sponzorjev, ki so jih generalno opremili s športnimi potrebščinami. V vaški ligi malega nogometa je letos sodelovalo devet ekip. Po končanem tekmovanju je prvo mesto pripadlo ekipi Gmajne pred Mrzlim poljem in JUNAKI ZRAČNIH TOKOV Jadralno padalski klub Finesa iz Gornjega Gradu je v sklopu Gornjegrajskega praznika organiziral jadralno padalsko tekmo "Lepenatka 94". Poleg domačih tekmovalcev je svoje jadralne sposobnosti preizkusilo kar 85 jadralnih padalcev iz 25 slovenskih klubov. Samo jutro ni obetalo pretirano lepega dne, kar pa je osnovni pogoj za uspešno izvedbo tekme. Z bližanjem ure štarta pa so se oblaki in jutranje meglice umaknile za vrhove Savinjskih Alp in Lepenatka je zažarela v pričakovanju letalcev, ki so se z njenega temena pogumno poganjali v prostranost nad Gornjim Gradom. Pisan mozaik padal pod nebom in žareči obrazi sicer že rahlo utrujenih organizatorjev so naznanjali lepo in atraktivno tekmo. Očitno je, da so uspeli jadralni padalci iz Gornjega Gradu v razmeroma kratkem času postaviti svojo dejavnost v okvire slovenskega prostora, znotraj katerega delujejo najboljši. Množica ljudi, ki je ves dan vztrajno spremljala tekmovanje, pa je dokaz, da so fantje in dekleta na pravi poti. "Zadovoljni smo, da je tekma uspela v splošno zadovoljstvo. Poleti z vrha Lepenatke so izziv, kateremu se težko upirajo tudi najboljši jadralni padalci. Upam, da smo z lansko in letošnjo izvedbo tekme in vsega, kar sodi zraven, dokazali, da smo sposobni še kaj več, kot samo samotnega poleta v prostranost niča. Tekma je postala tradicionalna, posebnost in dodatni mik tekme pa je, da smo tudi letos uspeli pridobiti praktične nagrade za vse tekmovalce, za kar gre zahvala vsem sponzorjem". Tako je vidno Zadovoljen razpredal misli eden glavnih organizatorjev in pobudnikov tekme in tudi sicer gonilna sila kluba Miran Zerovnik. Med posamezniki je bil najboljši Alojz Črešnik iz ekipe Ikar, pred Stanetom Klinarjem iz ekipe Luftarji, tretji rezultat pa je dosegel Marko-Malovrh iz Velenja. Iz domače ekipe sta se najbolje uvrstila Bernard Štiglic na deveto mesto in Igor Grudnik na deseto mesto. Ekipno so bili najboljši Luftarji pred DJP Velenje in domačim klubom Finesa. Tekma je torej dosegla svoj namen in postaja skupaj z Lepenatko karizma jadralnega padalstva. Vsekakor bi kazalo poskrbeti, in tu je konkretno mišljena skupnost kot taka, da se sicer sposobni organizatorji tudi po spustu na trdna tla ne nahajajo zqolj v lastni odvisnosti, torej v prostranosti niča. Tekst: Edi Mavrič TEKMOVANJE DADRACVU« PACACCEV Juvantusom. Najboljši strelec lige je bil s 44 goli Jože Kumprej iz ekipe Juvantus. Za zaključek nogometne sezone so v Radmirju organizirali še nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe Gmajne, Mrzlega polja, Juvantusa, Razborja, Radmirja, Okonine, mlajša ekipa Mrzlega polja in kot gosti iz Gornjega Gradu, ekipa Smreke. Po izredno razburljivih in na trenutke že kar profesionalnih merjenjih moči je prvo mesto na turnirju osvojila ekipa iz Okonine, ki je v finalni tekmi po streljanju z bele točke premagala ekipo Razborčanov. Predsednik Športnega društva Flosar Rajko Podbrežnik, nam je po zaključku turnirja povedal, da kraj povezujeta predvsem športno in gasilsko društvo, zato želijo tudi v bodoče združevati skupne interese na bazi prijateljskih aktivnosti. Očitno jim je to letos dobro uspelo, saj so uspeli poleg tekmovalcev in sponzorjev pritegniti k sodelovanju malodane celo Radmirje. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Finalisti turnirja v Radmirju Državno prvenstvo Slovenije ’94 Gorsko kolesarstvo -spust Na Ljubnem ob Savinji bo zadnji vikend v juliju potekalo državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu v disciplini spust. Podobno tekmovanje je bilo v tem kraju že lani, le da je štelo za točke državnega pokala. Teden dni pred omenjeno tekmo, 23. julija, bo nekako v njeno promocijo potekalo TRIM kolesarjenje. Zbor bo ob 10. uri v Zekovcu, od koder se bodo kolesarji odpravili na pot do Luč in nazaj po Zadrečki dolini v Žekovec. Ob 15.00 uri bo gondola popeljala kolesarje na Golte, od koder se bodo rekreativno spustili v dolino. Startnine ne bo, vrsta koles ni pomembna. Možno je sodelovati tudi le na delu proge. Informacije: Servis PROFI Ljubno, tel. 841-055. V petek, 29. julija, bo uradni začetek prvenstva s tiskovno konferenco, na kateri bodo sodelovali sponzorji, selektor državne reprezentance Srečko Komac, predsednik Kolesarske zveze Slovenije Milan Knez in ostali. Beseda bo tekla tudi o ustanovitvi kolesarskega kluba v naši dolini, ki jo načrtujejo v jesenskem času. V soboto, 30. julija, se bodo ob 8.30 uri začele prijave in pregledi. Ob 10. uri bo start urednega treninga od kmetije Sedelšak proti Ljubnemu. Tekmovalci bodo razvrščeni v kategorije: rekreativci, ženske, mladinci in člani. Opravili bodo eno vožnjo, startali pa bodo glede na vrstni red prijav. Rezultat treninga bo določal startni vrstni red dan kasneje. Med sobotnim treningom bo v ciljnem prostoru BMX show in predstavitev sponzorjev. V nedeljo, 31. julija, bo tekma za naslove državnih prvakov v kategorijah: ženske, mladinci in člani. Start prve vožnje bo ob 10. uri, start druge pa eno uro in pol po zaključku prve. V končnem seštevku bo upoštevan boljši čas ene od obeh voženj. Razglasitev rezultatov je predvidena ob 16. uri. Gledalci bodo lahko zanimivo in atraktivno tekmovanje spremljali tudi ob sami progi, vendar organizator že sedaj opozarja na varnost in upoštevanje navodil redarjev. Vse dodatne informacije nudi: Servis PROFI Ljubno, tel. 841-055. KF Nogometaši Ljubnega četrti V medobčinski nogometni ligi Celje je končan tudi spomladanski del. Prvo mesto je osvojil Šentjur s 27 točkami, Ljubno je z 12 točkami pristalo na četrtem mestu, medtem koje Elkroj, kije pred tem tudi že izstopil iz lige, zasedel zadnje mesto s 3 točkami. KF PISMA BRALCEV POGLABLJANJE VERSKEGA ŽIVLJENJA V ŽUPNIJI ŠMARTNO OB DRETI Znova in znova sem si dopovedovala, da je pisanje nesmiselno, saj bo s časom rana,ki mi je bila zadana, pozabljena. Vendar ne zdi se mi prav, da bi ostal dogodek, ki nas je starše letošnjih prvoobhajancev v župniji Šmartno ob Dreti tako prizadel, neznan širši javnosti. Že začetek priprave na ta praznik je bil nikakršen, saj je bil datum dogodka od gospoda župnika TRIKRAT prestavljen.Najbolj nepozabna za vse nas starše pa je bila izvedba samega prejema prvega svetega obhajila. Otroke smo pred oltar pripeljali, kakor smo vedeli in znali starši sami. G. župnik jih je samo pred začetkom svete maše pošteno okregal, kajti niso se posedli po njegovi volji, čeprav je prejšnji dan sam predlagal takšno postavitev sedežev. Otročički, ki so na ta dan prvič prejeli JEZUSA v svoja srca, so sedeli kakor najbolj nepotrebni udeleženci svete maše. Otrokom niso bile prižgane svečke, ki so jih tako skrbno držali v svojih drobnih ročicah in polni pričakovanja - kdaj bo gospod te lučke prižgal, čakali zaman. Ostale so neprižgane, brez izpovedi oz. obnovitve krstnih obljub, brez izrečenih želja. Otroci so bili obhajani, kakor vsi ostali udeleženci te grozljive svete maše. Trgalo se mi je srce, občutek sem imela, da otrokom deli hostijo satan in ne duhovnik, kajti pogledi teh majhnih glavic so bili tako vprašujoči, tako prestrašeni, saj jih na sprejem Jezusa vsvoje srce ni nihče razen nas staršev doma, niti najmanj pripravil ali pa med mašo vsaj opomnil. Prejema tega zakramenta otroci tudi nimajo vpisanega v veroučnih knjižicah tako, da smo bili starši povsem zmedeni, ali zakrament sploh velja. Hvala Bogu, da so duhovniki, kakor je g. Martin Tonkovič redkost, sicer bi se baia za obstoj vere Ne čudim se, da je cerkev v Šmartnem ob Dreti iz meseca . ir.esuo bolj prazna. Zora Štrucl, Pusto polje 26, Nazarje PREJELI SMO Varstvo ptičev in skrb zanje Pri današnjem neprestanem govorjenju o varstvu narave pogosto pozabljamo, kaj je njegov glavni namen. Zato imejmo pred seboj vedno jasno začrtano pot: treba je ohranjati čimboljše naravno ravnotežje. Bežno si oglejmo, kako lahko vplivamo na ohranitev ali na izboljšanje varstva ptic. Namen varstva je ohranjati naravna bivališča ptičev. Zavedati se moramo, da jih ne ohranjamo samo njim ampak tudi sebi. Velikokrat pogine veliko ptic zaradi nestrokovne uporabe umetnih gnojil. Predvsem se čimbolj izogibajmo raznih strupov. Zavzemajmo se za higieno okolja. To prav posebno velja za močvirja, ribnike, jezera in tekoče vode. Neposredna skrb za ptiče se kaže predvsem v naporih, da skušamo zanje čimbolje skrbeti, tako v zimskem času kot ob gnezdenju. Klasična predstava o skrbi za ptice je njihovo krmljenje vzimskem času, ko nimajo dostopa do naravnih virov svoje hrane. Hrano jim polagamo v krmilnice različnih izvedb in velikosti. Zelo dobrodošlo pa je, predvsem za sinice, obešanje raznega lojaali lojnih pogač na drevje. Pticam polagamo samo nepokvarljivo hrano, da tudi v krmilnicah ostane užitna in v takšnih količinah, da so ptice še vedno prisiljene iskati svojo naravno hrano. Vsekakor pa jih moramo hraniti takrat, ko za dežjem pritisne mraz, led na debelo prekrije drevje, ko vejevje pokriva led in onemogoča ptičem dostop do naravne hrane. Varstvo ptičev je urejeno tudi po zakonski plati, ki predvideva občutne kazni za kršilce, kateri imajo ptice ulovljene in zaprte v ujetništvu (v kletkah po domovih). Ko bomo dokončno spoznali, da s tem, ko varujemo živali in njihov življenski prostor, varujemo tudi sebe. Srečo Gostečnik, DWP "KALIN" Mozirje Le čevlje naj sodi kopitar sam Še odgovor Pustu Mozirskemu in tistim, kateri ne poznajo ptic. V mozirskem Gaju imamo res nekaj zunanjih ptic, katere nam je ulovila slovenska zveza za vzgojo ptic, katera ima dovoljenje za ulov zunanjih ptic. V Gaju ima društvo Kalin samo v dveh preletovalnicah svoje ptice, katere redno hranimo in ne trpijo lakote, kot so izjavili Pusti. Dve preletaval nice ima Skornšek. Tam se vidi marsikaj. Če že ne pomagate društvu, ga tudi ni pošteno obrekovati in blatiti. To je verjetno sedaj zadnje, ker sem napisal glede spora med društvom in ostalimi koristniki Gaja. Lep ptičarski pozdrav! DVVP "KALIN" Mozirje, Srečo Gostečnik OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo posiej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravicom ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 30 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. KRONIKA 29.6.94 je ob 01.10 uri zaradi udara strele v zunanji drog električne napeljave prišlo do požara na stanovanjski hiši v Dolu 12, last Mirana P. (26). Ogenj je uničil celotno ostrešje in poškodoval spodnje prostore v hiši. V požaru je zgorelo tudi več pohištva, oblačil in ostalega inventarja. Požar so pogasili gasilci GD Nova Štifta, GD Gornji Grad, GD Radmirje in GD Ljubno. 29.6.94 se je ob 23.30 uri zgodila prometna nezgoda v Spodnji Rečici. Kolesar Primož K. (19) iz Nazarij je zaradi vožnje brez luči in pretesnega prehitevanja trčil v pešca Antona B. (52) iz Zlabra. Pri trčenju sta oba padla po vozišču, pri tem pa se je Primož K. hudo telesno poškodoval. Zoper njega bodo podali predlog sodniku za prekrške. 1.7.94 okrog 17.30 ure in 10.7. okrog 15.00 ure je prišlo do spora in fizičnega obračunavanja med očetom Ivanom S. (67) in sinom Juretom S. (28) it Šmihela. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške. 7.7.94 je od 18.35 do 20.15 ure vinjena Elizabeta K. (51) z Ljubnega pred bistrojem Liman na Ljubnem ovirala promet in vznemirjala mimoidoče občane. Ker kljub opozorilom policistov s prekrškom ni prenehala, so jo pridržali do iztreznitve. Morala bo tudi k sodniku za prekrške. 11.7.94 je med 23.30 in 0.15 uro doma v Poljanah kršil javni red in mir Jakob V. (44). Pod vplivom alkohola je zmerjal in pretepal ženo Mihaelo. Po opravljenem razgovoru s policisti se je umiril, svoje početje pa bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. nojzohtevnejše bencinske in dieselske motorje. Nižjo viskoznost olja pri mrkih temperaturah menjave na dalle rake. je motorno olje, primemo za vse bencinske in dfeselske motorje v osebnih in dostavnih vozilih. Uporabljamo ga lahko tuds za mazonje motorjev, ki so opremljeni s turbinskimi polnilniki in kotoSzotorji. je motorno olje za dieselske motorje s turbinskimi pohiniki oli brez njih. Olje usttezo tuđ UPI specifiko# za bencinske motorje in je zelo prhnemo zo mesone vozne potke. diesehkih motorph s turbinskimi poWniki. zo zamenjavo. OBVESTILA OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO MESAR SEKAČ ZA NEDOLOČEN ČAS Zadruga mozirje Catta na Lapa Nfvo 2, 63330 Mozift» TaMon: 063/ *31-621,131-432. »31-0*8, *3 HM TaMaz: 063/ »»-140. 03-272 POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO: Splošni: Posebni: poklicna šola IV stopnje s poklicem MESAR SEKAČ delovne izkušnje: 6 mesecev dodatno znanje: pasivno znanje enega tujega jezika in opravljen higienski pregled poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj prijave pošljejo v roku 15 dni po objavi v časopisu to je do 30. julija 1994. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 15 dni po poteku roka objave. "A” Artič vas vabi vsako soboto na prigrizek slastnega odojka. Vsak dan pa se lahko pri njih od 7.00 do 22.00 ure tudi odžejate. Bistro "A" Arlič vas pričakuje m Zadruga mozirje Mircttor - Zgom/oaävin/tk» kmtffakt zadruga Mozirja z.0.0. Catta na Lopo Njivo 2,63330 Mozfrj* ToMon: 063/ 831-521, 831-332, 831-055, 831-584 T*Max: 063/ 832-140, 832-272 objavlja javno dražbo za prodajo nepremičnine: 1. a) gospodarski objekt - klavnica v izmeri 149 m2 b) gospodarsko poslopje v izmeri 55,22 m2 skupaj 204,22 m2 2. Izklicna cena je 3.200.094,00 SIT 3. Nepremičnina bo prodana najboljšemu ponudniku na javni dražbi dne 22.7.1994 ob 10.00 uri v Ljubnem ob Savinji. 4. Dražitelj mora vplačati vsaj 3 dni pred začetkom javne dražbe varščino v višini 10% od izklicne cene tj. 320.009,40 SIT na žiro račun Mercator -ZKZ Mozirje z.o.o., 52810 - 601 - 20514 ali znesek deponirati v gotovini na sedežu prodajalca. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena najkasneje v treh dneh brez obresti. Varščino deponirano v gotovini bomo vrnili takoj po dražbi. 5. Pogodba o prodaji se sklene v petih dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina mora biti plačana v petnajstih dneh po sklenjeni pogodbi oziroma skladno z dogovorom, sicer se vplačana varščina zadrži, pogodbo pa prodajalec razveže. 6. Dražitelji - fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike SLovenije. Dražitelji, ki zastopajo pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo o zastopanju in izpisek iz sodnega registra za pravno osebo, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Vse dajatve pri prenosu nepremičnine plača kupec. Nepremičnina se prodaja po načelu "videno - kupljeno". 8. Dodatne informacije dobite po telefonu 831-521 int. 205, kjer se je mogoče dogovoriti za ogled. VABIMO VAS NA 25. GORNJEGRAJSKI PRAZNIK PETEK, 15. julija: ob 16.00 uri: TEKMA V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE V GRADIŠČU ob 19.00 uri: OTVORITEV RAZSTAVE DEL SLIKARSKE KOLONIJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE "ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA NA STARIH FOTOGRAFIJAH" ob 21.00 uri: FANTOVSKO PETJE POD LIPO IN ZABAVA Z ANSAMBLOM "ZLATOROG" SOBOTA, 16. julija: ob 10.00 uri: LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE "900 KROGOV" ob 18.00 uri: ROKOMETNA TEKMA GORNJI GRAD : SODNIKI CELJSKE REGIJE ob 18.00 uri: OTROŠKO RAJANJE ob 21.00 uri: ZABAVA Z ANSAMBLOMA "ROKONDO" IN "ŠIBOVNIK" NEDELJA, 17. julija: ob 9.00 uri: TURA Z GORSKIMI KOLESi ob 16.00 uri: "V PETEK IN SVETEK" - PRIKAZ STARIH KMEČKIH IN ROKODELSKIH OPRAVIL, NATO ZABAVA Z ANSAMBLOM "VAGABUNDI" DOBRODOŠLI! PRIVOŠČITE SVOJEMU CERTIFIKATU IZBRANO DRUŽBO TJ£m 39.700 DEM DAIHATSU CUORE 17.200 DEM CHARADE CS 1,3 23.990 DEM APPLAUSE XI 28.500 DEM MOBITEL - OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO AVTOAKUST BLAUPUNKT AVTO ALARMI GT ALU. PLATIŠČA SONČNE STREHE MONT VABIMO VAS, DA OBIŠČETE V NAŠIH SALONIH V POLZELI IN PE VELENJE V TRGOVINI ERA STANDARD. K A FAR- NAS H00 ■ BI MUCAH 1SSÖVWA ■ 01 »uok Kis za vlaganje 3 I 279,00 SIT Kozarci za vlaganje 34,00 SIT Pokrovčki za vlaganje 349,00 SIT NA ZALOGI SO OTROŠKI BAZENI, SENČNIKI IN KOPALNE BRISAČE Cviček 149,00 SIT Jeruzalemčan Radenska # Persil 3 kg Ariel 2,4 kg Weiser Reise 3 kg Adria 3 kg Šum 1,51 79,90 SIT 259.00 SIT 550.00 SIT 849.00 SIT 999.00 SIT 699.00 SIT 299.00 SIT Pampers plenice 17599,ÖÖ~SIT Toal. papir 149,00 SIT Always vložki 499,00 SIT Ona vložki 60,00 SIT Vir 80 130,00 SIT ObveSčamo vse starSe in otroke, da bomo s 5.8.94 pričeli s prodajo Šolskega programa, za katerega bo možen nakup na 4 čeke (1+3). ssffacvessvvssvvasviassvzssifasviasvvassvssvizsvvzssvssvaas «st a « 4»duseti d.o.o. \ db X a • SAVINJSKA trgovsko družba d.o.o. Žalec TRGOVINA - SERVIS j X Trgovina Gaj Mozirje na avtobusni postaji Parižlje 8/a, Braslovče • (pri mostu čez Savinjo) : tel.: 832-825 X * Prodaja in servis : AKCIJA kompletnega programa: « - BTV VOYAGER TTX 47.433,50 SIT - BCS 1 a - letni natikači, moški in ženski 569,40 SIT - JONSERED (na zalogi vsi tipi motornih žag) l - STIHL • - moški in ženski kompleti - kratek rokav H X od 2.407,00 SIT dalje * Na zalogi rezervni deli: : - moške srajce - kratek rokav - ACME ; - LOMBARD INI \ - MAG 1 od 1.986,60 SIT dalje X 8 UGODNA PRODAJA KOLES Vabljeni! » - ugodne cene s X -10 % gotovinski popust Informacije na tel.: 063/721-137 | X - prodaja na kredit ali čeke na 6 mesecev Odprto: « vsak dan od 7.00 do 18.00 ure : brez obresti v soboto od 7.00 do 12.00 ure ; « s X a • *ss*a«»**«s*a*w*»*v*as9**«s»*s*sr*«s»*«sw*«s***9Ba5s*a*BBaz8 VLJUDNO VABLJENI! (È) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Celje - skladišče D-Per 7/1994 Spoštovani kapci i Izkoristita možnost ugoaneja nakapa v časa posezonskega znižanja cen KONFEKCIJE IN METRAŽE OD 18. DO 30. JULIJA 1994 DO 40 % COBISS o OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 11.07. do 17.07. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) 18.07. do 24.07. RUP MARIJA, dr. vet. med. G. Grad, tel. 0609-616-978 (843-084) 25.07. do 31.07. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7.00 do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzomištvo Nazarje 11.07. do 17.07. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 18.07. do 24.07. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 25.07. do 31.07. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JUNIJ 1994 ROJSTVA: Rodilo se je 5 deklic in 7 dečkov. POROKE: 1. Fale Danijel, 1967, Gornji Grad, Novo naselje in Kaker Marjeta, 1969, Raduha 45; 2. Bevc Peter, 1964, Nemčija, Duisburg in Oprčan Marija, 1964, Mozirje, Praprotnikova ulica 14; 3. Šuligoj Janez, 1964, Velenje, Stan-tetova 17 in Orel Irena, 1973, Dol Suha 14; 4. Kralj Aleš, 1970, Savina 37/a in Poznič Simona, 1970, Savina 37/a; 5. Fajfar Mihael, 1963, Mozirje, Na Trgu 52 in Petrovič Tatjana, 1968, Mozirje, NaTrgu 52. SMRTI: 1. Zupan Elizabeta, 1909, Dobrovlje pri Mozirju 15; Blažič Cecilija, 1911, Mozirje, Nove Loke 3; 3. Hrastnik Marija, 1926, Lepa Njiva 46; 4. Friškovec Franc, 1930, Prihova 41; 5. Jurjovec Ivana, 1916, Varpolje31 ; 6. Časi Frančišek, 1930, Prihova 50; 7. Plesnik Marija, 1906, Luče 71; 8, Tisovnik Peter, 1915, Podvolovljek 36; 9. Krivec Frančišek, 1910, Strmec 3; 10. Voler Albin, 1933, Luče 4; 11, Vezočnik Dejan, 1975, Ter 14; 12, Strmčnik Robert, 1977, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 20; 13. Detmar Janez, 1915, Primož pri Ljubnem 52; 14. Špeh Marija, 1915, Bočna, Bočna 24; 15. Žmavc Alojzij, 1922, Bočna, Bočna 27; 16. Krebs Martin, 1915, Florjan pri Gornjem Gradu 43; 17. Govek Jože, 1932, Gornji Grad, Prod 27; 18. Levar Viljem, 1938, Bočna, Bočna 77; 19. Zajc Frančišek, 1928, Bočna, Podhom 12. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 16.07. in 17.07. WILLY - ameriški mladinski film Od 20.07.1994 do 01.09.1994 kinopredstave odpadejo. KINO "JELKA" NAZARJE 16.07. in 17.07. ALJASKA GORI - ameriški film - akcijski triler 23.07. in 24.07. NUNE POJEJO - ameriški film - komedija KINO "DOM" MOZIRJE 16.07. in 17.07. ŽIVI - ameriški film - drama 23.07. in 24.07. ČAS NEDOLŽNOSTI - ameriški film - ljub. drama EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE