Cena 8 dinarjev Štpvilka W (647)
glasrlo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Titovo Velenje, 19. avgusta
Razširjene seje
Nova
delovna usmeritev
Ob obravnavi nalog zveze komunistov pri premagova-nju tekočih in dolgoročnih problemov gospodarskega in družbenega razvoja Šaleške doline je predsedstvo občin-skega komiteja ZKS Velenje poudarilo, da bo morala zveze komunistov nameniti posebno pozornost uresničevanju že dogovorjenih aktivnosti. Da pa bi takšno usmeritev lahko uresničili, se mora predsed-stvo podrobno seznaniti z razmerami v posameznih sa-moupravnih sredinah. Takšno delovno usmeritev je oprede-lila že občinska organizacija ZKS Velenje na programsko volilni konferenci, poudarjena pa je biia tudi na 9. kongresu ZK Slovenije in 11. kongresu ZK Jugoslavije. Nobenega dvoma ni( da bo podrobna seznanitev z razmerami v po-sameznih samoupravnih oko-ljih pripomogla k hitrejšemu in doslednejšemu uresničeva-nju ustalitvenih nalog, nadalj-njemu razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odno-sov inpolitičnegasistematerše k večji organizacijski in akcij-ski učinkovitosti zveze komu-nistov.
Da bi uveljavili takšno de-lovno usmeritev bo predsed-stvo občinskega komiteja ZKS Velcnje pripravilo več razširjenih sej v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela. Skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK in komunisti na poslovodnih de-lovnih meštih bodo ocenili razmere v posameznih orga-nizacijah združenega dela, ugotovili težave ter izobliko-vali dogovorza nadaljnje delo komunistov v posameznih okoljih. Pri tem bodo namenili posebno pozornost gospoda-rjenju v letošnjem prvem polletju, položaju tozdov v organizacijah združenega dela, razvojnim usmeritvam in njihovem uresničevanju, ukrepom za boljše gospoda-rjenje ter delovanju osnovnih organizacij zveze komunistov.
Prva takšna razširjena seja predsedstva občinskega ko-miteja ZKS Velenje je bila nedavno tega v Gorenju. Septembra inoktobra pa se bo sešlo predsedstvo OK ZKS Velenje na razširjenih sejah v Vekosu, Veplasu Tovarni us-nja Šoštanj. Paki, Eri, Elek-trokovinarski opremi in HPH.
MDB Franc Leskošek-Luka
Prejeli trak akcije
Velenjska mladinska de-lovna brigada Franc Lesko-šek-Luka, ki je na tritedenski republiški delovni akciji na Krasu v bližini Kostanjevice pomagala urejati vodovod, se je na tem delovišču zelo izkazala. Mladi so si s priza-devnim delom pridobili na-jvišje priznanje v izmeni —
trak akcije, poleg tega pa so posamezniki za delovne uspehe prejeli še 11 udarni-ških značk in prav toliko po-hval.
Tako so gotovo upravičili zaupanje svojih osnovnih or-ganizacij, ki so jim omogo-čile sodelovanje na tej akciji.
Ob dnevu graničarjev
Naše meje so varne
V nedeljo so svoj praznik slavili graničarji, budni varuhi nedotakljivosti meja naše do-movine. Slavili so povsod. tudi v obmejnih postojankah v Logarski dolini in v Podolševi. V obeh postojankah so tudi tokrat pripravili tovariško srečanje. Na priložnostni slo-vesnosti so se vojaki najprej seznanili s čestitkami. ki so jih prejeli za svoj praznik, pa tudi z nagradami in pohvalami. ki sojih bili deležni najboljši med njimi.
Čestitkam so se na srečanju še posebej iskreno pridružili domačini, predstavniki obo-roženih sil, uprave javne var-nosti. skupščine občine Mozi-rje in njenih družbeno-politič-nih organizacij, ki so se jim zahvalili za njihove izjemne vsakodnevne napore ob drža-vni meji in jim izročili prilo-žnostno darilo. Vojaki so se gostom seveda oddolžili z gamsovo juho in pasuljem. sproščenega vzdušja pa na srečanju tudi. tokrat ni manj-kalo.
Sicer pa so vojaki z obeh postojank že v petek dopoldne obiskali Mozirje. Pomudili so
Slovesno in prijetno je bilo v Logarski dolini
se na občinski skupščini, si ogledali stalno razstavo o na-rodnoosvobodilnem boju v Gornji Savinjski dolini in ka-sneje obiskali še Savinjski.gaj. Obisk je sodil v sklop njiho-
vega rednega izobraževanja. ki sega tudi na področje var-stva okolja. Ob tem seveda velja povedati. da so vojaki v Logarski dolini glede ureje-nosti okolja okrog svoje po-
stojanke lahko zgled vsem ostalim postojankam daleč naokrog. Seveda pa obisk ču-dovitega gaja in prenekateri koristni napotek nikakor ni odveč.
KS Škale — Hrastovec
TGO Gorenje
v nedeljo zbor krajanov Planske naloge 1982
Predsedstvo krajevne konference SZDLŠkale—Hrastovec je za prejšnjo soboto popoldne sklicaio v prostorih gasilskega doma zbor krajanov. Na dnevnem redu so imeli samo eno točko — obravnavo in sprejem dispozijskega načrta Škale— H rastovec.
Kljub pomembnemu dnevnemu redu je bila udeležba re-snično skromna, saj se je zbora udeležilo le 32 krajanov. To pa ni bila niti polovica potrebne sklepčnosti.
Zbor krajanov so ponovno sklicali za v nedeljo, 22. avgusta, ob 10. uri prav tako v gasilskem domu. Upajo, da bo v nedeljo obisk ie zadovoljiv, saj so tokrat krajane obvestili pravočasno. Ob prvem sklicu so dobili vabila le nekaj dni prej.
Ali pa je krajanom vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj kra-jevne skupnosti!? (sv)
V	tem tednu so vsepovsod zabrneli obiralni stroji. Marsikje pa so morali hmelj, oziroma to, kar je na njivah še ostalo po toči v juliju in hudem neurju prvo soboto v avgustu, začeti obirati predčasno.
V	velenjski občini je, zlasti v Šmartnem ob Paki, kjer je rastla najboljša vrsta hmelja, neurje povzročilo precej škode, zato pri-ikslek ne bo pričakovan.
Veliko škode je neurje narediio tudi na območju Letuša, saj je iamkajšnjim kmetovalcem uničilo kar dve tretjini hmeljnih nasadov. Pogled na njive je bil resnično zelo žalosten.
»Vse leto smo trdo delali od jutra do večera,nato pa je hudo neurje z vetrom in dežjem v trenutku uničilo vse to,« je s solznimi očmi dejala ena izmed lastnic hmelja.
Zaposleni v tovarni gospo-dinjske opreme Gorenje Ti-tovo Velenje bodo letos, kot predvideva predlog planskih dokumentov, ki je te dni v ja-vni razpravi, naredili za 13 milijard 128 milijonov dina-rjev izdelkov, od tega za 5 milijard 370 milijonov dina-rjev za izvoz. Po zadnjih oce-nah bo dosegla TGO Gorenje v letu 1982 20 milijard 788 milijonov dinaijev celotnega prihodka, 3 milijarde 268 mi-lijonov dinarjev dohodka in 1 milijardo 606 milijonov dina-rjev čistega dohodka, od te'ga 122 milijonov dinarjev za po-
slovni sklad.
. V TGO Gorenjeocenjujejo, da tovarna ob koncu leta 1982 ne bo več izkazovala izgubo. Ostvaritev letošnjih proiz-vodnih nalog in sanacijskih programov pa je pogojena s
povečanjem fizičnega obsega proizvodnje in večjim izkori-ščanjem zmogljivosti ob so-časnem maksimiranju proiz-vodnje za izvoz.
Sicer želijo v TGO Gorenje leta 1985, ob istem številu za-poslenih kot letos, izdelati za 21 milijard 859 milijonov di-narjev izdelkov, izvoziti za 6 milijard 200 milijonov dina-rjev proizvodov ter ob 30 mi-lijardah in 350 milijonih dina-rjev celotnega prihodka ustvariti 2 milijardi 600 mili-jonov dinarjev čistega dohod-ka, pri čemer naj bi 949 mili-jonov dinarjev namenili za
poslovni sklad.
O gospodarjenju v TGO Gorenje v letošnjem prvem polletju, načrtih za delo in poslovanje v letu 1982 ter o sanacijskih nalogah podrob-neje pišemo na 2. strani.
Prostovoljno delo
Gradili bodo
Občinska konferenca ZSMS Velenje je za soboto organizirala delovno akcijo. Mladi in tudi vsi drugi. kh>e jtm želite pridružiti. boste pomagali urejati tenis igrišča ob nastajajočem turističnem delu Plevelovega jezera.
Udarniki se bodo zbrali ob 7. uri pred zgradbo družbe-nopolitičnih organizacij, po-
• v v
igrisca
Proiivodnja modne konfekcije Mozirje
tem pa bodo odšli na delo-
višče.
Na občinski konferenci ZŠMS upajo, da se bo od-zvalo vabilu, kljub času do-pustov, veliko mladincev iz celotne občine, predvsem pa iz Titovega Velenja in da se jim bodo pridružili tudi -drugi občani.
Titovo Velenje
Trim plavanje
Odbor za športno rekreacijo pri ZTKO občine Velenje prireja v soboto. 21. avgusta 19S2,TRIM PLAVANJE. Prireditev bo na odprtem bazenu v Titovem Vele-nju od 10. do 16. ure. Trim pla-vanje bo razdeljeno na tri starostne skupine. V primeru slabega vre-mena bo prireditev naslednjo so-boto!
2. stran * n	as cas	0D ČETRTKA nn HFTRTKA	Titovo Velenje ★ 19. avgust 1982
			
Predsedstvo OK ZKS Mozirje
Nujno urediti razmere v DO VEZ
Trimesečni rezultati so bili kri-tični, polletni so razmeroma ugodni, razmere v delovni orga-nizaeiji VEZ Mozirje pa ne zago-tavljajo trajnega izboljšanja. vzroki za slab gospodarski polo-žaj so globljega značaja in terjajo nujne ukrepe. Cenovna razmetja v komunalni dejavnosti so neureje-na, delovni programi tozdov Učila in Kovinarstvo so zgrešeni, pro-daja slaba, zaloge izdelkov pa velike. Znatna je tudi zadolženost z velikimi obrestmi, kritična neli-kvidnost in slaba preskrba s suro-vinami in reprodukcijskimi ma-teriali. Clani predsedstva OK ZKS Moziije so o tem že razpra-vljaii, na zadnji seji pa so se lotili tudi ocene številnih drugih vzro-kov za težke razmere.
Samoupravljanje je na zelo nizki ravni, delo družbenopolitič-nih organizacij pa zgolj na papirju. Kadrovska politika je več ali manj kratkoročna, nekatere kadroyske rešitve v delovni skupnosti sku-pnih služb pa neresne, kar seveda povzroča nezadovoljstvo. Funk-cija delovne organizacije ni uve-ljavljena, njena organiziranost pa glede na velikost neprimema, kar med drugim izredno povečuje re-žijske stroške. Dohodkovnih od-nosov in svobodne menjave dela skorajda ni, niti pravih razvojnih programov. Osebni dohodk' pro-izvodnih delavcev so na kritični ravni, dohodki vodstvenih delav-cev pa odločno previsoki. Zani-miva bo utemeljitev spremembe samoupravnih aktov, na podiagi katere so si vodilni in vodstveni delavci v primerjavi z lanskim le-tom povefali osebne dohodke za 60 do lOOodstotkov.
Zelo slabt so medsebojni od-nosi, tako med posamezniki, kot med tozdom Kovinarstvo in de-lovno skupnostjo, razprtije pa imajo prednost pred iskanjem re-šitev za izboljšanje položaja. Ne-soglasja bodo morali takoj od-praviti in ostro ukrepati z za-ostritvijo odgovomosti vodilnih. Z organizacijskimi spremembami bo treba zagotoviti smotrno po-slovanje, po vsem tem pa pripra-viti dolgoročni predlog razvoja in organiziranosti vseh dejavnosti znotraj delovne organizacije. Nesprejemljive so tudi vse govo-rice o reorganizaciji, dokler raz-mer v celoti ne uredijo.
Pomanjkljivo stroicovno znanje v delovni organizaciji je spremo lzičorisfiTa poslovna skupnost RA — MO, so menili člani predsed-stva OK ZKS Mozirje. Delavce DO VEZ je pri odločanju za nove programe zavedla in s tem po-vzročila družbeno škodo, njena funkcija pa je bila zaključena v trenutku, ko je bilo treba prevzeti tudi riziko za zgrešene programe in slabo prodajo. Ob vseh teh in drugihnepravilnostihso v poslovni skupnosti povečali Stevilo zapo-slenih in si kljub izgubi članic iz-plačali nadpovprečno visoke osebne dohodke. Jasno je, da no-bena spremsmba medsebojnih obveznosti in odgovornosti znotraj poslovne skupnosti ne pride v poštev, dokler se delovna organi-zacija-VEZ ne izkoplje iz težav, nujno paje v celoti uveljaviti vlogo skupnosti v skladu z veljavnim sporazumom o združitvi, kot tudi solidarnost pri prevzemanju rizi--ka.
J. P.
Hranilno kreditna služba Šoštanj Trg svobode 12, Šoštanj
Zbor delegatov razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg pogojev doiočenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
—	tri oziroma pet let delovnih izkušenj
—	moralno-politična neoporečnost.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat pošlje v
roku 20 dni od dneva objave na naslov:
Hranilno kreditna služba Šoštanj
Trg svobode 12, z oznako
»za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo.
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1962/83
Na osnovi plana izobraževanja in potreb DO VEKOS Titovo Velenje, komisije za delovna razmerja razpisujejo naslednje kadrovske štipendije:
POKLIC
STOPNJA	ŠTEVILO
ZAHTEVNOSTI STIPENDIJ
1.	vodovodni inštalater
2.	avtomehanik
3.	zidar
4.	tesar
5.	inženir gradbeništva
6.	gradbeni tehnik
IV. IV. IV.
IV. VI.
V.
2 1 2 1 2 1
Pogoji:
1.	Kandidati za štipendije naj pošljejo vloge na naslov:
DO VEKOS, Titovo Velenje, kadrovska služba, Ko-roška 37b, 63320 Titovo Velenje, v roku 8 dni.
2.	Vlogi za štipendijo, ki mora b'rti poslana na obrazcu DZS 8,40, je treba priložiti:
—	prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce)
—	potrdilo o opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče študijsko leto (velja za študente)
3.	Vse kandidate H bi želeli postati naši štipendisti oziroma žele dodatno informacijo, vabimo, da pošljejo vloge in pridejo osebno v torek, 24. avgusta, v kadrovsko službo, DO VEKOS, Koroška 37/b.
4.	.u rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni do 15. sep-tembra 1982.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje
Cilji so uresničljivi
Po obravnavi polletnih re-zultatov gospodarjenja raz-pravljajo te dni zaposleni v tovami gospodinjske opreme Corenje o predlogih planskih dokumentov za leto 1982, poročilo o poslovanju tovame Gorenje Koerting Elektronic in predlogu sanacijskega pro-grama za to tovarno ter o predlogu sanacijskega progra-ma tovame gospodinjske opreme Gorenje. V temeljnih organizacijah združenega de-la pa, ki so poslovale z izgubo, pa obravnavajo še predloge njihovih sanacijskih progra-mov.
Po obravnavi omenjenega gradiva v sindikalnih skupi-nah v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb se je zadnji ponedeljek sešel poslo-vodni, samoupravni in družbe-nopolitični aktiv tovame gos-podinjske opreme Gorenje, da bi se dogovoril za obravnavo in sprejem predloženih doku-mentov v temeljnih samou-pravnih okoljih. Delavski sve-ti tozdov in DSSS so na sejah 17. in 18. avgusta dali predlo-ge dokumentov v javno raz-pravo; o njih bodo razpravljali in odločali zbori delavcev danes in jutri. Delavski sveti tozdov in DSSS bodo spreje-mali ugotovitvene sklepe o sprejemu dokumentov, kot je predvideno, 23. in 24. avgusta. Prihodnji petek, 27. avgusta pa bo o njihovem sprejemu razpravljal in sklepal delavski svet tovame gospodinjske opreme Gorenje.
iPOLLETNI DOSEŽKI — ■SPODBUDA ZA BOUŠE DELO IN GOSPODARJE-
NJE
Tovania gospo3injske opreme Gorenje je dosegla v obdobju januar — junij 1982 8 milijard 312 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 14 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dohodek so v letu dni povečali kar za 58 %, izguba pa je manjša kot lani. In ker so temeljne organizacije združenega dela do-segle znatno več ostanka čistega dohodka kot lani, je kompenzira-na izguba za skoraj polovico manjša, kot je bila lansko leto ob koncu prvega polletja.
Skupna kompenzirana pollet-na izguba znaša nekaj manj kot 187 milijonov dinarjev. Polletno poslovanje je sklenilo z izgubo 10 temeljnih organizacij združenega dela, in sicer Štedilniki, Elektro-nika Titovo Velenje, Elektronika Ptuj, Pohištvo, Hladilniki, Zamr-zovalniki, Plastika, Vzdrževanje, Avtopark in Kompresorji Cmo-melj ter delovna skupnost skup-nih služb.
Kompenzirana izguba, ki je bila ob polletju skoraj za polovi-co manjša od lanskoletne v enakem obdobju, je prav gotovo nova spodbuda vsem zaposlenim za še boljše delo in gospodarjenje v preostalih mesecih letošnjega leta, kar naj bi, med drugim, tudi zagotovilo, da ob koncu leta TGO Gorenje ne bi izkazovala izgubo.
NALOGE LETA1982
Poslovno leto 1981 je, kot je znano, sklenilo z izgubo II temeljnih organizacij združenega dela TGO Gorenje. Vzrokov za izgubo je več, najpomembnejši pa je nedvomno upadanje fizič-nega obsega proizvodnje, ki je bilo prisotno že leta 1980. Lani so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje le z 79 % izkoristili obstoječe proizvodne zmogljivo-sti, v letošnjem prvem polletju pa samo s 75 %, in to največ zaradi
nezadovojjive oskrbe z domačimi in uvoženimi surovinami in re-produkcijskimi materiali.
Na rezultate gospodarjenja, posebej tudi na dohodek, pa vpliva velika izvozna usmerje-nost, saj je prodala v letošnjem prvem polletju TGO Gorenje na konvcrtibilna tržišča kar 54 % vse proizvodnje. Dohodek je manjši, kot bi bil sicer, zadnje ocene pa tudi kažejo, da akumulativnost TGO Gorenje nezadržno pada že vse od leta 1974 naprej.
V TGO Gorenje že nekaj časa ugotavljajo. da prizadevanja za zamenjavo uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov z do-mačimi ne dajejo željenih uspe-hov. Materiale, ki jih imamo doma, namreč ni mogoče dobiti v potrebnih količinah oziroma v količinah, ki so pred leti že bile na voljo. Zato je treba dodatno povečevati uvoz. Zaradi zaostre-nih pogojev uvoza pa zahteva vse več dobaviteljev surovin in re-produkcijskih materialov deviz-no soudeležbo za prodano blago.
Upoštevaje nove, zaostrene pogoje gospodarjenja in možno-sti za proizvodnjo v TGO Gore-nje računajo, da bo letos 6887 zaposlenih izdelalo za 13 milijard 128 milijonov dinarjev izdelkov, od tega za izvoz za 5 milijard 370 milijonov dinarjev. Celotni pri-hodek naj bi znašal, po zadnjih predvidevanjih, 20 milijard 788 milijonov dinarjev; porabljena sredstva naj bi naraščala počas-neje kot celotni prihodek in bi znašala 17 milijard 520milijonov dinarjev. Dohodka naj bi TGO Gorenje letos ustvarila 3 milijar-de 268 milijonov dinarjev, čiste-ga dohodka pa 1 milijardo 606 milijonov dinarjev, od tega 122 milijonov dinarjev za poslovni sklad.
Najpomembnejše pa je, da ob koncu leta TGO Gorenje ne bi več izkazovala izgubo, prihodnje leto pa naj bi že ustvarila na račun nadaljnjega povečanja iz-koriščanja zmogljivosti del po-trebnega lastnega denarja za prepotrebno prestrukturiranje proizvodnje.
Ostvaritev letošnjih načrtov pa je pogojena s povečanjem fizič-nega obsega proizvodnje in več-jim izkoriščanjem zmogljivosti, seveda ob maksimiranju proiz-vodnje za izvoz. Spisek letošnjih nalog delavcev v TGO Gorenje pa s tem še ni končan. Doseči bo treba boljše pokritje uvoza z izvozom, kot je bilo doseženo lani. Zmanjšati želijo nadalje tudi izmet, in to v primeijavi z letom 1981 za 15%. Porabljena sredstva morajo naraščati kar za 30 % počasneje kot celotni priho-dek, povečati pa je treba tudi koeficient obračanja zalog itd.
Predvidena porast fizičnega obsega proizvodnje in s tem povezano večje izkoriščanje ob-stoječih proizvodnih zmogljivosti pa je pogojeno z zadovoljivejšo oskrbo s surovinami in reproduk-cijskimi materiali. Pričakovati je mogoče, da se bo le-ta izboljšala in da bo zaradi surovin in repro-dukcijskih materialov do konca leta manj težav, kot jih je bilo v letošnjem prvem polletju.
OSREDNJE USMERITVE ZA SANACIJO POSLOVA-NJA TGO GORENJE
Temeljne naloge, zaptsane v predlogih planskth dokumentov TGO Gorenje za leto 1982, pa so tudi izhodiščne naloge sanacij-skega programa te organizacije združenega dela. Zagotovljena nemotena oskrba s surovinami in reprodukcijskimi materiali bo omogočala vse večje izkoriščanje zmogljivosti, nadaljnje poveča-nje izvoza, skladno z gibanjem proizvodnje, in ostvaritev aku-mulacije, ki je nujna tako za prepotrebno prestrukturiranje proizvodnje kot za posodobitev dela obstoječe proizvodnje.
Že pribodnje leto naj bi se v
TGO Gorenje približali polnemu izkoriščanju zmogljivosti, sicer pa računajo, da bodo fizični obseg proizvodnje povečevali po letni stopnji 8,5 %, in to največ na račun novih programov, ki bodo v predvideni stopnji rasti že udeleženi z okrog 50 %.
Osrednje sanacijske naloge torej so:
•	povečanje izkoriščanja zmogljivosti, saj bo mogoče le na ta način maksimirati dohodek. Hkrati z redno oskrbo s surovina-mi in reprodukcijskimi materiali bo treba zagotoviti do leta 1985 okrog 1 milijardo 391 milijonov dinarjev sredstev za naložbe za posodabljanje tehnplogije;
•	za nove programe, to je industrijsko elektroniko, medi-cinsko elektroniko. tehnološko opremo, toplotne čipalke, raču-nalništvo in birotehniko, ki naj bi zagotavljali večjo akumulativ-nost kot bela tehnika, pa bo treba za naložbe v osnovna sredstva zagotoviti nadaljnjo .1 milijardo 520 milijonov dinarjev. Prav slaba akumulativnost obstoječih programov pa je dOslej onemo-gočala hitrejše prestrukturiranje proizvodnje in uvajanje omenje-nih novih programov, ki naj bi bili leta 1985, po zadnjih ocenah udeleženi v celotnem prihodku z 18 %, v celotni ustvaijeni akumu-laciji pa kar s 50 %;
•	delež konvertibilnega izvoza bo v strukturi prodaje tudi v prihodnje naraščal hitreje kot proizvodnja, upoštevaje tržne možnosti na tujem.
In še to: tovarna gospodinjske' opreme Gorenje ima proizvodni! program in tudi konvertibilni trg za svoje proizvode, predpogoj za uspešno poslovanje zdaj in v prihodnje pa je polno izicorišča-nje zmogljivosti ob zadostni oskrbi s surovinami in reproduk-cijskimi materiali po cenah, ki ne bodo višje od svetovnih ali pa ob ustreznejšem spodbujanju izvo-za.
PREDVIDEVANJA ZA LE-T01985
V tovarni gospodinjske opre-me Gorenje račutjftjo, da bodo leta 1985. z istim številom zapo-slenih kot letos, ustvarili:
•	proizvodnjo v vrednosti 21 milijard 859 miiijonov dinarjev;
•	izvozili za 6 milijard 200 milijonov dinarjev izdelkov (pri čemer pa je treba upoštevati, da bodo vTGO Gorenje leta 1984 prenehali s proizvodnjo hladilni-kov, ki so jih zdaj večino prodali na tuje, novi programi pa prva leta še ne bodo izvozno tako intenzivni, kot je program hladil-nikov);
•	30 milijard 350 milijonov dinarjev celotnega prihodka;
•	porabljena sredstva naj bi
znašala 25 milijard 900 milijonov dinarjev;
•	4 milijarde 366 milijonov dinarjev dohodka, in
•	2 milijardi 600 milijonov dinarjev čistega dohotka, pri čemer bi 949 milijonov dinarjev namenili za poslovni sklad.
SANACIJA TOVARNE GO-RENJE KOERTING ELEK-TRONIC
Gorenje si že dalj časa prizade-va, da bi postalo enakopraven partner velikim tujim podjetjem in se tako vključilo v svetovno gospodarstvo. Eno od možnosti za še večjo uveljavitev na zahod-noevropska tržišča je želelo ures-ničiti z nakupom tovame Koer-> ting Elektronic. Ugotavljati pa je mogoče, da strateške cilje, izobli-kcane ob nakupu podjetja Koerting Elektronic, niso uresni-čili. Sredi leta 1980 je bil izobli-kovan prvi sanacijski program za tovamo Gorenje Koerting Elek-tronic ki so ga, upoštevaje spre-menjene pogoje gospodarjenja,
večkrat dopolnjevali. Med izva-janjem sanacijskega programa se je zmanjšalo število zaposlenih za polovico; predvideno je še na-daljnje zmanjšanje števila zapo-slenih. Zmanjšala se je zadolže-nost. pa tudi izgube. V Jugoslavi-jo je bila prenešena proizvodnja hi-fi naprav s kompletrto tehno-logijo in razvojnim znanjem, začel pa se je prenos proizvodnje šasij za barvne TV sprejemnike. Ti in še nekateri drugi ukrepi naj bi omogočili tesnejše poslovno proizvodne povezave med tovar-no Gorenje Koerting Elektronic in TGO Gorenje, kar bo zagoto-vilo večje izkoriščanje proizvod-nih zmogljivosti v tozdih Elektro-nika Titovo Velenje in Elektroni-ka Ptuj. Združujejo pa tudi prodajne funkcije Gorenje Koer-ting Elektronic in Gorenja, kar bo omogočilo bistveno znižanje prodajnih stroškov. V teku pa so tudi pogovori o možnostih po-slovnega sodelovanja in proiz-vodne kooperacije podjetja Go-renje Koerting Eiektronic z neka-terimi industrijskimi podjetji iz Zvezne republike Nemčije.
Proizvodnja in prodaja pote-kata v tem letu skladno z načrti. Sanacijski program predvideva, da bo tovama Gorenje Koerting Elektronic poslovala leta 1983 že brez izgube (za letos je predvide-no okrog 26 milijonov zahodno-nemških mark izgube, lani pa je bilo izgube 48,2 milijona zahod-nonemških mark).
Torej je treba storiti vse, kar je realno mogoče. za sanacijo tovar-ne gorenje Koerting Elektronic. Ker je obstoječi sanacijski pro-gram izdelan do vključno leta 1983 ga je treba dopolniti in ukrepe za boljše gospodarjenje oziroma za odpravo vzrokov izgube predvideti za daljše ob-dobje. Potrebno je zastaviti dol-goročno sanacijo tovarne, ki naj ne zagotavlja samo denarja za plačilo obveznosti, pač pa tudi sredstva za nadal jnji razvoj.
CIUI, KI SI JIH ZASTA-VLJAJO DELAVCI GORE-NJA, SO URESNlCLJIVI!
Planski dokumenti za leto 1982 ter sanacijski programi so odraz prizadevanj in hotenj de- ~ lavcev tovame gospodinjske opreme Gorenje, da bi delo in poslovanje prilagodili spreme-njenim pogojem gospodarjenja. Z njimi so torej nakazane mož-nosti za delo in gospodaijenje v zaostrenih razmerah. Cilji, zapi-saru v omenjenih dokumentih, pa so uresničljivi. Na ponedelj-kovem sestanku poslovodnega, samoupravnega in družbenopoli-tičnega aktiva TGO Gorenje je bila nekajkrat podčrtana osnov-na naloga vseh zaposlenih v tej tovarni — zagotoviti polno izko-riščanje proizvodnih zmogljivo-sti. Na ta način bo dosežena akumulacija, ki je potrebna TGO Gorenje za pospešeno prestruk-turiranje proizvodnje, za pospe-šeno uvajanje novih programov, ki bodo zahtevali več znanja, istočasno pa zagotavljali več denarja. Ta pa bo, med drugim, 'zagotavljal tudi večje osebne dohodke zaposlenim irt hitrejše reševanje stanovanjskih in dru-gih vprašanj.
Cilji, ki si jih zastavljajo y tovami gospodinjske opreme Gorenje za proizvodnjo in gos-podarjenje do leta 1985, morajo Hj biti uresničeni. Seveda pa bo treba sproti preveijati uresniče-vanje sprejetih dokumentov po-sebej še sanacijskih programov in jih prilagajati pogojem gospodar-jenja.
Seveda pa ne bo zadosti samo sprejeti naloge. pač pa bo treba po široki 'javni razpravi skupaj dogovoijene naloge za dosego željenih ciljev tudi kar najbolj dosledno in odločno uresničeva-ti. Posebej tudi zategadelj, ker je že dosedanja javna razprava pokazala, da predstavljajo cilji, zastavljeni v dokumentih, o kate-rih zdaj razpravljajo, ostvaritev tako trenutnih kot dolgoročnih teženj vseh delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
,,NAŠ CAS", glasllo Socialistlčne zveze delovnega
Ijudstva, izdaja Center za in-formiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Tttovo Velenje, cesta FrantiSka Foita 10.
,,NA§ CAS" je bil ustanov-Ijen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 ie izhalal kot »IHnaist. anevnik ,,Sale$ki rudar", kot tednik pa izhaja „Naš časrt od 1. marca 1973.
Uredntttvo: Marijan LipovSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovornl urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek In Mira ZakoSek (novinaiji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Tltovo Velenje, cesta FrantiSka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317.
Brzojavnl naslov: Informauvnl center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Lctna naročnina za tndlvidualne naročnlke je 360 dinaijev (za izozemstvo 720 dinaijev).
Letna naročnina za NaS čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela,
delovne skupnosti, družbnopoli-tične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in jc vplačljiva vnaprej.
Ziro račun pri SDK, podruinica Titovo Velenje, Ste-vilka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografii ne vračamo
Za ,,NAS CAS" se po mnenju sekretariata za Informacijo iz-viSnega sveta Skupščine SR Slovenije števUka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
«
19. avgust 1982 ★ Titovo Velenje
V SREDIŠČU P0Z0RN0STI
nas cas*stran3
Tozd Elektronika Titovo Velenje
TV sprejemniki za Alžirijo
V tozdu Elektronika .TGO Oorenje so pred nedavnim pričeli izdeiovati televizijske sprejemnike za izvoz v Alžirijo. S tem izvoznim dogovorom so si zagotovili redno proizvodnjo do konca leta.
Pridobitev tega posla je bila za delavce v tozdu Elektronika izred-nega pomena. Znano je, da so imeli v letoSnjem prvem polletju velike težave zaradi velikega slab-janja oskrbe z reprodukcijskim materialom za vse proizvodne pro-grame. Zato je več delavcev začasno delalo tudi v drugih toz-dih. Danes pa je stanje v tozdu Elektronika popolnoma spremenjena. Vsak dan naredijo okrog 150 televizijskih sprejemni-kov za izvoz v Alžirijo. Prav tako je tekla proizvodnja modulov in Sasij za tovarno Koerting. V tozdu je zaposlenih 361 delavcev in vrnili so se tudi delavci, ki so bili prerazporejeni na dela v druge toz-de.
Hkrati pa so nastale tudi dolo-čene težave, o katerih je vodja toz-
da Elektronika Drago ČreSnar dejal:
,,Se vedno se pojavljajo težave pri oskrbi z reDrodukcijskim materialom. Dobave iz uvoza in domačega trga so neredne. Več te-žav je tudi zaradi dopustov, kar kaže na to, da bi morali znova uvesti kolektivno koriščenje dopu-sta. Ker je prej proizvodnja pote-kala zelo neredno, je bilo sedaj težje vzpostaviti kontinuiranost in je treba več pozomosti posvetiti kakovosti. Zadovoljstvo med delavci pa je sedaj, ko je dovolj dela, mnogo večje.
S tem, ko delamo za izvoz in je tudi to izrednega pomena, sicer ne dosegamo dohodkovno uspešnih rezultatov. Zato je prisotna tudi težnja, da bi povečali proizvodnjo za domači trg. Vendar ostaja naša prva naloga, proizvodnja skupno 15.000 aparatov za Alžirijo. Tudi za naslednje leto že tečejo pogovo-ri. Skoda je le, da financiranje tega izvoznega posla ni bilo prej rešeno, sedaj pa z dobavami tudi žekasnimo."	H. Jerčič
Poslovna skupnost Farmin
10 odstotkov prihodka z izvozom
. . r-_________. J__*___:______Aa\* ii C-jlpilf^ te noslov
Poslovna skupnost Farmin Titovo Velenje, ki jo je letos ustanovilo 19 temeljnih in drugih organizacij združene-ga dela, bo z izgradnjo in montažo objelctov za proiz-vodnjo mesa, jajc in kožuha-tjev ter za predelavo odpa-dkov v tem letu doseglo okrog 1.760 milijonov dinatjev pri-hodkov. Kot računajo naj bi 10% prihodkov dosegli z iz-vozom.
Organizacija skupnega po-mena za poslovno skupnost Farmin Inženiring, ki je na-stala v okviru velenjskega Rudarskega šolskega centra, je v petih letih zgradila in opremila v Jugoslaviji 1300 objektov za farme, sicer pa pridobijo pri nas že več kot polovico vsega perutninskega mesa po tehnologiji, ki so jo razvili V Titovem Velenju. Iz-kušnje,ki so si jih pridobili pri gradnji farm po sistemu »na ključ« in pri proizvodnji opreme za farme, želijo v prihodnje uveljaviti tudi na inozemskih tržiščih, še pose-bej v državah v razvoju. V tej zvezi je treba omeniti, da so pred leti v Iran že prodali opremo za 18 objektov za farme.
Poslovna skupnost Farmin je že kmalu po ustanovitvi začela načrtno in dokaj pod-robno preučevati inozemska tržišča, posebej še tista v dr-žavah v razvoju, kjer se želijo uveljaviti s ponudbami za dela od načrtovanja farm, njihove izgradnje, proizvod-s nje opreme in vodenja po-skusnega obratovanja pa vse do usposabljanja potreb-nih strokovnjakov. Poslovna
skupnost je doslej že pripra-vila vrsto celovitih ponudb za gradnjo farm za perutnino v Libiji, Egiptu, in Tuniziji, prav zdaj pa pripravljajo tak-šne ponudbe za Sirijo in Ni-gerijo; v slednji je predvidena ustanovitev mešane družbe za gradnjo farm. V zadnjem času je opaziti zlasti v Egiptu veliko zanimanje za gradnjo farm, v poslovni skupnosti Farmin pa računajo, da bodo znova ste-klv tudi pogovori o prodaji opreme za farme v Iran in Irak.
Razumljivo je,- da se tudi poslovna skupnost Farmin srečuje na tujih tržiščih z močno mednarodno konku-renco. Zato namenjajo po-sebno pozornost ponudbam, ki morajo zagotavljati tehno-loško najsodobnejše rešitve, biti pa morajo sprejemljive tudi glede cen. Pomembno je, da sta tehnologija za farme in vsa oprema rezultat dela do-mačih strokovnjakov, sicer pa pri proizvodnji opreme niso odvisni od uvoza prav nobe-nega dela.
Postopki pri pridobivanju investicijskih del so tudi v tu-jini sorazmerno dolgi. Zato je razumljivo, da poslovna sku-pnost Farmin v pol leta, kar je začela z delom, še ni mogla pridobiti nobenega dela. Pre-pričani pa so. da bodo kljub temu letos dosegli okrog 10 % , vsega prometa z izvozom. Ze prihodnje leto pa naj bi se z razširitvijo ponudbe delež iz-voza v prometu še nadalje povečal. To želijo doseči med drugim tudi s skupnim oziro-ma usklajenim nastopanjem specializiranih orgnizacij
združenega dela iz Saleške doline v inozemstvu. V okviru gospodarske zbomice Slove-nije se poslovna skupnost Farmin vključuje v priprave ponudbe za gradnjo farm v Zambiji, sicer pa sodeluje oziroma se povezuje z nasto-panjem na tujih tržiščih med drugim tudi z ljubljansko Emono.
Kot poudarjajo v Farminu bo nastopanje na tujih tržiščih nova spodbuda za vse članice
te poslovne skupnosti, pred-vsem še za sprotno načrtno izpopolnjevanje in posodab-Ijanje tehnologije ter proiz-vodnje opreme in pa nenehne rasti kakovosti opravljenega dela. Tako si bodo lahko samo še utrdili sloves, ki so si ga že pridobili doma kot največji jugoslovanski načrtovalec, graditelj in opremljevalec farm za proizvodnjo mesa, jajc in kožuharjev ter drugih spremljajočih objektov.
Elkroj - tozd Konfekcija Soštanj
Pet minutza razgibavanje
i
Delavke Elkrojeve temeljne or-ganizacije Konfekcija Soštanj že od letošnjega februarja naprej vsak dan za pet minut ustavijo stroje, da bi se razgibale. Pobudo za to svojevrstno obliko rekreacije, ki jo pri nas še vse premalo ceni-mo, je dala sindikalna organizacija v ,-tem 120-članskem kolektivu. Delavke v dveh skupinah, dopol-danska izmena ob 12. in popoldanska ob 20. uri, izvajajo različne razgibalne vaje, ki so jih svetovali in pokazali strokovni delavci Zdravstvenega centra Tito-vo Velenje. Ceprav doslej še niso opravili posebne analize o rezulta-tih, so prepričani, da je za delovna mesta, kjer je veliko sedenja, razgibavanje nujno potrebno. To velja zlasti za čas, ko se veča utrujenost in pada produktivnost. Sicer pa so delavke, ki redno telovadijo, povedale, da so po opravljenih vajah mnogo bolj sposobne za dela ter da je njihovo počutje boljše. Pričakujemo, da bodo s podobnimi obliko rekreaci-je med delom pričeli še kje, zato lahko upravičeno upamo, da opi-sani primer ne bo ostal osamljen.
B. M.

\z dela strokovne skupnosti za zaposlovanje
X *■
Pogodbeno in nadurno delo sta se v zadnjih nekaj letih zelo razbohotila in to ne samo v dejavnostih za katere je značilen sezonski značaj dela oziroma je narava dela takšna, da zahteva navedeni obliki delovnega raz-merja. Deloma lahko to ugotovi-tev pripišemo zelo pomanjkljivo izdelanim kriterijem pri zaposlo-vanju delavcev deloma pa osta-lim značilnostim ekstenzivnega zaposlovanja kot so preobsež-nost, nenačrtnost, stihija itd. V zadnjih dveh letih ko so stabiliza-cijska prizadevanja v gospodar-stvu povzročila spremembe tudi na področju kadrov, so postale drugačne tudi razmere pri zapo-slovanju. Večanje brezposelnosti, predvsem mladih s strokovno izobrazbo nam narekuje, da poiščemo vse možne rezerve v delovnih organizacijah. Zaradi tega smo že v preteklem letu izvedli anketo o pogodbenem in nadurnem delu. Z njo smo želeli ugotoviti, kolikšen je obseg tega dela in katere so njegove glavne značilnosti.
POGODBENO DELO
Rezultati analize so pokazali, a da je pogodbeno in nadurno delo še vedno zelo razširjeno, saj so delovne organizacije v preteklem letu zanj izplačale 20 165 644 dinarjev (bruto). Do konca mar-ca letos pa že 5 223 215 dinarjev. Ne moremo pa trditi, da bi vse osebe, ki so opravljale to delo, lahko avtomatično nadomestili s tistimi, ki zaposlitev šele iščejo. Upoštevati je treba občasnost del in opravil, sezonski značaj dela (kmetijstvo, gradbeništvo) in ne-nazadnje pomanjkanje kadrov določenih poklicev (v rudarstvu, gradbeništvu, komunali). Seveda to ne pomeni, da je pogodbeno in nadurno delo neizbežno, kajti v marsikateri delovni organizaci-ji bi lahko z reorganizacijo, pravočasnim usposabljanjem ka-drov in prekvalifikacijo že zapo-slenih pogodbeno in nadurno delo zelo zmanjšali.
VZROKI POGODBENEGA DELA
Glavna značilnost pogodbene-ga dela je torej občasnost opra-vljanja določenih del, kar omo-
Še premalo posegov v notranjo organizacijo dela
u	■	i I	" I	... _ _ _ L _ _ _ . . Y____I	___!_____.1!_/.	I!«..	—»^ m il/A\ / \
goča tudi zakon o delovnih razmerjih, ki v 213. členu navaja, da lahko sklenejo delavci v temeljni organizaciji z delavcem pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretr-gano delo temveč trajajo le določen čas ali pa so potrebna le od časa do časa.
To so potrdili tudi odgovori na vprašanje, iz kakšnih razlogov so v de!ovnih organizacijah prepu-stili nekatera dela pogodbeno zaposlenim delavcem. Najbolj pogosti so bili naslednji razlogi: narava dela, (občasno opravlja-nje določenih nalog, sezonsko delo, premajhen obseg dela za redno zapolitev, specifičnost opravil); nadomeščanje delavcev v času odsotnosti zaradi bolezni, porodniških ali letnih dopustov; pomanjkanje ustreznih kadrov (zdravnikov specialistov, učite-Ijev, delavcev s poklicno šolo). Ob'upoštevanju navedenih razlo-gov je očitno, da je pogodbeno delo bolj razširjeno v dejavno-stih, kot so kmetijstvo, gradbe-ništvo, trgovina, gostinstvo in tu-rizem, zdravstvo, kultura in izo-braževanje ter v skupnih službah proizvodnih delovnih organiza-cij. Zato je bilo tudi največ pogodbenega dela opravljenega v naslednjih delovnih organizaci-jah: DSSS RLV, Zdravstveni center Velenje-tozd Splošno zdravstvo Velenje, ERA-TOK Kmetijstvo Šoštanj, Glasbena šola, Vekos-tozd Stanovanjska oskrba in tozd Komunalna oskr-ba, Vzgojno varstveni zavod Velenje, ERA-tozd Maloprodaja, Zdravstveni center Velenje-tozd Bolnišnica Topolšica, RŠC-tozd Elektrokovinarske šole, TGP Pa-ka-tozd Gostinstvo, Kino Vele-nje in RŠC-tozd Inženiring. Med pogodbeno zaposlenimi delavci je' bilo ob koncu prvega četrtletja zaposlenih 107 upokojencev (lani samo 45). V glavnem so opravlja-li strokovno manj zahtevna opra-vila, kot so čiščenje, hišniška in čuvajska opravila, pogrebne sto-ritve, kurirska opravila, razkla-danje gradbenega materiala. Iz-vajali pa so tudi bolj strokovno zahtevna dela, sa so že upokoje-
ne osebe poučevale, pripravljale dokumentacijo za avtomatsko obdelavo podatkov. Med njimi so tudi projektanti, analitiki, inštruktorji, pravniki, strokovni svetovalc in različni strokovnjaki za izdelavo študijskih nalog.
UKREPI ZA ODPRAVLJANJE POGODBENEGA DELA
Podatki, ki smo jih zbrali z letošnjo anketo, kažejo, da so se v delovnih organizacijah že v pre-
(učiteljev, zdravnikov), nabavno sodobne računalniške opreme, prenosom izdelovanja študij in analiz na strokovne inštrukcije, urejanjem sodobnih oblik delo-vnega časa in doslednim upošte-vanjem sklepov samoupravnih organov.
NADURNO DELO
Po obsegu je bilo v letu 1980 zelo razširjeno, saj bi preračuna-no na osebe lahko zaposlili 788
teklem letu resno lotili ukrepov za zmanjšanje pogodbenega de-la. Mnoge delovne organizacije so navedle, da so po samouprav-ni poti sprejele sklepe o zmanjša-nju tega dela in ukrepe, ki bi privedli k uresničitvi teh sklepov. Kljub temu v marsikateri delovni organizaciji rezultati še niso takš-ni kot si jih želijo, zato menijo, da bo potrebno pogodbeno delo zmanjšati predvsem z ustanovi-tvijo potrebnih servisov, ustrezno zaposlitvijo invalidnih oseb, za-poslitvijo potrebnih delavcev
delavcev. V lanskem letu se je obseg opravljanih nadur zmanj-šal za 15 odstotkov, kljub temu pa predstavljajo nadure letni obseg ur kar 672 zaposlenih oseb. Toda poudariti moramo, da narudno delo še naprej upada, ker je bilo v letošnjem prvem črtrtletju za četrtino manjše kot v enakem obdobju lani. Spodbud-no je, da se zmanjšuje predvsem obseg režijskih nadur. Tako je bilo lani skupno opravljenih 1,472.710 , od tega 140 .751 .režijskih. V letošnjem prvem
četrtletju pa 338.581 in samo 23.771 režijskih nadur, kar je za 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Stevilo nadur na zaposlenega se je od 92 v letu 1980 zmanjšalo na 78 v preteklem letu. Največ nadumega dela so v preteklem letu imeli v delovnih organizaci-jah. kjer primanjkuje delavcev (v rudarstvu. delno v gradbeništvu). Poleg tega morajo v rudarstvu upoštevati zakonsko opredelitev o tedenskem delovnku od 42 do 48 ur. Močno je prisotno tudi v gostinstvu in trgovini zaradi narave dela, v šolstvu je potreb-no zaradi pomanjkanja učiteljev
z določenimi poklici in zaradi
izpolnjevanja pogoja o določe-nem številu opravljenih ur. V preteklem letu so imele največ nadurnega dela naslednje delo-vne organizacije: Gorenje TGO-DSSS. GIP Vegrad-tozd Meha-nizacija. tozd Vemont in tozd Zaključna dela, RŠC-Dom učen-cev. ESO-tozd Elektro obrat in tozd VTO. ERA-tozd Velepro-daja. TEŠ- tozd Vzdrževanje in tozd TEŠ I. sozd REK-DS Zava-rovanje. RŠC — tozd Vzdrževa-nje.
UKREPI ZA ODPRAVUENJE NADURNEGA DELA
Ti ukrepi so precej podobni ukrepom. ki težijo k zmanjšanju pogodbenega dela. Vse kaže. da jih v prenekaterih delovnih ko-lektivih že izvajajo. ker je nadur-no delo zelo upadlo. Odpravili so ga predvsem pri režijskih delav-cih in spodbudno je. da so v sumoupravnih aktih zelo določ-no zapisali. v kakšnih primerih je še dovoljeno (pri vzdrževalnih delih. proizvodnih konicah in podobno). Sicer pa v delovnih organizacijah ugotavljajo. da bi se nadumo delo še lahko zmanj-šulo. predvscm z zaposlitvijo potrebnih deluvcev. notranjo re-orgunizacijo. uvedbo nove meha-nizacije in spremenjenim delo vnim časom
ZAPOSLENOST OSEB, KI IMAJO MOŽNOST UPOKO JITVE
Tudi letos smo zbrali podatke o zaposlenosti oseb. ki so že izpolnile pogoje zu upokojiteV. pu sc še niso bile pripravljene
umakniti mlajšim. Po osegu je njihovo število enako lariskemu, saj je bilo ob koncu marca tudi letos zaposlenih 57 oseb, ki že imajo možnost za upokojitev. Med njimi je največ kvalificira-nih rudarjev, kar spet kaže na pomanjkanje teh delavcev. Ne-kaj je tudi vrtnarskih delavcev, električarjev, prodajalcev, učite-ljev, čuvajev, računovodij, elek-trotehnik, administrator, tehno-log, gradbeni delovodja, ravna-telj rudarske poklicne in tehnične šole, svetovalec. Težko je ugota-vljati, kdo od zaposlenih, ki že imajo pogoje za upokojitev, naj bi čimprej omogočil zaposlitev mlajšim, ki še čakajo na zaposli-tev. To bi morali storiti v vsakem delovnem okolju posebej in pri tem upoštevati tako določila samoupravnih aktov kot pripra-vljenost delavcev, da svoje dolgo-letne izku.šnje prenašajo na mlaj-še sodelavce.
Lanska pobuda družbenega pravobrunilca samoupravlja, da naj v vseh delovnih organizacijah obruvnavajo in analizirajo po-godbeno in nadurno delo, je očitno padla na plodna tla. V skoraj vseh delovnih kolektivih so to storili in se tudi dogovorili o potrebnih ukrepih za njuno zmanjšanje. Zbrani podatki za lansko leto in prvo tromesečje letos so pokazali, da se je obseg pogodbenega in nadurnega dela dejunsko zmanjšal in da sedaj s precejšnjo mero odgovornosti načrtujejo to delo, kjer je to še potrebno. Kljub temu pa mora-mo opozoriti. da gre skoraj v vseh delovnih organizacijah zg munj radikalne odločitve. ni Še predlogov. ki bi bolj smelo posegli v notranjo organizacijo. Prcruzporeditve delavcev med posameznimi tozdi so še zelo redke. tudi o bolj odločnih spre-membah delovnega časa še ni sledu. čeprav menijo, da bi bile koristne. Spremembe katalogov nulog in opravil nastajajo ob upoštevanju že zaposlenih delav-cev. nc pu nu osnovi potrebnih nalog. Vse to bi morali v delo-vnih organizacijah pričeti bolj odločno izvajati. da bi dosegli še vcčje /munjšunjc pogodbenegu in nudurncgu delu.	M. V.

4. stran
Ma/a anketa
Storova domačija v Skalah
Titovo Velenje ★ 19. avgust 1982
Počitnice
Juhuhu, počutnice so tu, so ob koncu šolskega leta dejali učenci. Ali je res še kaj lepšega, kot počitnice. Dva meseca »brezde-ija«. Vsak si poišče v teh dneh kaj primemega zase. In kako so se znašli v teh dneh mladi Velenjčani?
' ■ "Ti OLGA RAJ-Đ	v 1 TEN: »Konča-
jmLJmJ 'a sem •razred
'	osnovne šole.
im	Bila sem odlič-
f na' zat0 so me ^ j^f jm starši bogato
■■» bila sem kolo.
Med počitnica-mi sem le redko doma. Najprej sem se »potepala« ob morju, v Zadru, seveda s starši. Imeli smo se zelo lepo. Za teden dni sem obiskala staro mamo v Gornjem gradu, šla pa bom še v Vitanje k drugi stari mami. Redno obisku-jem sošolke in prijateljice, tako da mi ni nikoli dolgčas. Ob deževnih dneh pa prebiram tudi knjige.«
ROBERT * imm MISJA: »Prav- W kar sem se vrnil
ških dni sem ]
šotorom v Pre- * K? manturi. Imel ^f . -jf sem se enkrat-
no. Drugače pa počitniške dni preživljam res dopustniško. Do-poldne se srečam s prijatelji, s katerimi pokramljam to in ono, ob večerih pa največkrat poslu-šam glasbo. Počitniško prakso sem že opravil na rudniku. Vpisal sem se v prvi letnik rudarske šole. Poklic rudarja mi je zelo všeč, zato odločitev ob koncu.šole ni bila pretežka.«
SUZANA
^1)0111 res dobro Končala sem
hom sem bila zadovoljna. Sedem dni sem pre-živela na moiju pri Dubrovniku, nekaj časa pa sem bila s starši v Mostarju. Pred počitnicami sem bila za teden dni na obvezni počitniški praksi v Modnem salonu. Potepanja je bilo dovolj. Če mi je dolgčas, se odpravim k prijateljicam, na bazen ali pa vzamem v roke kakšno knjigo. V Titovem Velenju je sicer pravo »mrtvilo«, saj ni nikjer plesa ali zabave.«
^ EDIN ^ BA- ^""^MH
nu, vozim se < l
kolesom, obis im. jfr VZj
kujem prijate-
lje, berem, ob .čerih igram na kitaro. Skratka, imam se lepo, kljub temu, da letos ne bomo s starši odšli na morje. Preselili smo se namreč v novo stanova-nje, zato je za dopust zmanjkalo denarja. Iskal sem tudi primerno zaposlitev med počitnicami, ven-dar sem bil za vsa opravila še premlad. Veliko prostega časa mi vzamejo tudi rokometni treningi. 20. avgusta bo namreč odšel skupaj z drugimi igralci na priprave v Luče. Vpisal sem se v prvi letnik strojne tehnične šole, zato se bom zadnje počitniške dni pripravljal tudi na pričetek novega šolskega leta.«
DARJA PRISTOV-ŠEK: »Sem na počitniškem delu. Razna-šam pošto. Končala sem prvi letnik ve-lenjske gimna-zije. Delo, ki ga opravljam, je bilo nekoliko težko na začetku, sedaj pa mi gre že kar dobro od rok. S prisluženim denarjem si bom kupila pisalni stroj, nekaj ga bom porabila za knjige, pa še ostalo mi ga bo ... Kljub temu, da sem na počitni-škem delu, imam dovolj prostega časa. Največkrat grem na bazen, ali se odpravim na klepet k sošolkam. Skratka, počitnice bom izkoristila prijetno in delav-no. Upam, da si bom nabrala dovolj moči za pričetek novega šolskega leta.
Dobiii so zlato vrtnico
Na kmetijah dela nikoli ne zmanjka in tako je časa za ureditev okolice stanovanjske hiše in gošpodarskega poslopja vedno malo, pa vendar posvečajo urejanju okolja tudi na kmetijah vse več pozornosti.
Zlato vrtnico za najlepše ureje-no okolico domačije sta Ietos prejela - v velenjski občini od turističnega društva Cvetka in Edo Lipruk iz Škal.
Krajevna skupnost Škale je v celoti zelo lepo urejena. Na vsakem koraku, na slehernem oknu, ob vsaki hiši, rož ne manjka. Ko pa se pripeljemo do Štorove domačije, tako se na-mreč reče pri Lipnikovih po domače, lahko vidimo, da se komisija, ki ocenjuje urejenost okolice pri Turističnem društvu Velenje in ki je Lipnikovim dodelila pivo nagrado, nikakor ni zmotila. Stanovanjska hiša je posuta s cvetjem, podobno pa je tudi z njeno okolico. Gospodar-sko poslopje leži nekaj stran od hiše, gospodinja pa je ob njem zasadila tudi že živo mejo, tako da bo še bolj ločeno, pravi.
Štorova kmetija ni posebno velika. Edo je delal, sedaj paje že upokojen. »Sedaj je veliko lažje,« pravi žena Cvetka, »in tako lmam tudi za rože več časa. Tudi
otroci so že odrasli.«
Skupno imajo pri Štoru 6 ha zemlje, na kateri gojijo 6 glav živine, pridelujejo pa krompir, peso in povrtnino za Iastne potrebe. Mleko tudi oddajajo. Dela je torej na pretek, pa vendar jim časa za urejanje okolice nikoli ne zmanjka.
Gospodinja Cvetka ima z rožami veliko veselje. Ves prosti čas izkoristi v ta namen. Poudar-ja pa, da ima tudi mož Edo razumevanje za to in prav rad pomaga pri urejevanju okolja.
Ko so živeli še v stari hiši, je imela Cvetka veliko rož. Dobiva-la jihje pri znancih in jih spretno razmnoževala. Vendar pa tam ni imela veliko prostora. Se, ko so gradili novo hišo, je načrtovala. kako bodo uredili njeno okolico.
Posadili so precejšnje število vrtnic, ob poti, ki vodi do hiše, pa Cvetka vsako po'mlad nasadi več sto vodenk, ki jih že pozimi poseje v lesene zabojčke. Okna njihove velike stanovanjske hiše pa so gosto posuta s cvetovi bršljank in pelargonij. V času zime, jih Cvetka hrani v sobi, ki jo imajo v ta namen. Bršljanke in pelargonije goji Cvetka po dve leti, sproti jih razmnožuje, stare rastline pa zavrže.
Posebej skrbno jih vsako po-
Pri Lipnikovih rož res ne manjka
mlad presajuje. Pri čemer po-udarja, da mora biti zemlja, ki jo uporablja v ta namen, zares dobra. Le tako je mogoče doseči željeni učinek. Občasno rastline zalije s Cvetalom, uporablja pa še nekatere druge vrste domačih gnojil. Rože zaliva z deževnico, skrbi pa tudi, da ta ni nikoli preveč mrzla.
Že lansko leto so Štorovi dobili priznanje za lepo okolico svoje domačije. To je bila bronasta
vrtnica. »Nikoli niti pomislila nisem, da bom dobila kakšno priznanje. Prav zato sem bila Iani prijetno presenečena, letos pa še bolj. Mislim, da je zelo prav, da turistično društvo organizira takšno tekmovanje. Prav gotovo, da ne skrbimo za lepo okolico zaradi tega tekmovanja, res pa je tudi, da nas tekmovanje še spo-dbuja, da naredimo na tem področju še več. Zlata vrtnica, ki sem jo prejela letos, pa me prav
gotovo tudi obvezuje, da bomo posvečali tudi v prihodnje lepi okolici naše domačije vso skrb.«
Pa še nekaj je dejala Cvetka. Z rožami je zares veliko dela, ki ga je treba opraviti natančno in redno. To pa najbolje uspe tistim. ki imajo rože radi. O tem, da jih imajo radi pri Lipnikovih, se prepriča vsakdo, ki gre mimo njihove domačije ali pride k njim na obisk.
M. Zakošek
KS Salek - Gorica
Delojihje združilo
V teh dneh smo se v zaselku Gorica-vzhod v krajevni skupno-sti Šalek-Gorica lako znova pre-pričali, da se da tudi v vročih dopustniških dneh veliko naredi-ti s prostovoljnim delom. Prepri-čali smo se tudi, da korist takšne-ga dela ni samo v pocenitvi stroškov posamezne gradnje, am-pak je v tem zaselku prostovoljno delo Ijudi. ki so si bili doslej le bežni znanci s ceste ali pa še to ne, povezovalo med sabo in če bo treba bodo v prihodnje združeno premagovali tudi druge težave njihovega zaselka pa tudi celotne krajevne skupnosti.
Že pred tremi leti so prebivalci ega zaselka začeli razmišljati, da bi si v stanovanja napeljali toplo-vodno ogrevanje. To željo so zapisali v referendumski pro-gram krajevne skupnosti in letos so jo začeli uresničevati tudi delovno.
Pripravljalna dela so začeli v mesecu aprilu, zemljska in druga dela pa v mesecu maju in jih nato nadaljevali v naslednjih mesecih, vse do danes, ko so v glavnem že pri koncu. Zato so prepričani, da bodo to za njih vsekakor drago-ceno pridobitev slovesno predali namenu za letošnji praznik obči-ne Velenje.
Predsednik gradbenega odbora Vili Jelen, je povedal, da so doslej krajani opravili že 8 tisoč prostovoljnih ur. Kot je vselej značilno za takšne akcije, tudi krajani Gorice vsa možna dela opravljajo sami. Trenutno je v akcijo napeljave toplovoda vklju-čenih 20 gospodinjstev, toda sedaj. ko dela končujeja, je vse večje zanimanje za takšno ogre-vanje stanovanj tudi med tistimi.
ki so doslej omahovali, tako da se bo verjetno še kdo vključil v akcijo.
Na začetku so se dogovorili, da bo vsako gospodinjstvo opravilo 400 udarniških ur. To številko so presegli že pretekli teden in kot kaže bo vsaka hiša opravila kar 600 ur prostovoljnega udarniške-ga dela. Tako ne bi pocenili gradnje za načrtovanih milijon dinarjev, ampak kar za 1,5 mili-jona dinarjev.
Celotna vrednost objekta bo znašala nekaj več kot pet milijo-nov dinarjev, od tega bodo dobili iz sredstev krajevnega samopri-spevka 1,5 milijona dinarjev, 1,2 milijona od interesne komunalne skupnosti, 300 tisoč dinarjev so jim prispevale nekatere delovne organizacije v občini, kjer so zaposleni krajani, približno pol drugi milijon dinarjev bodo kot smo že zapisali privarčevali s prostovoljnim delom in 800 tisoč dinarjev skupno prispevali še v denarju.
Krajani, tako moški in ženske, pa tudi otroci so resnično vsako popoldne na delu. pogosto delajo tudi v dopoldanskem času ali celo takrat. ko ne dežuje preveč. »Sezona ogrevanja je blizu in za občinski praznik mora biti vse nared« poudarjajo. Da bi se že letos lahko greli ob radijatorjih, nekateri namesto dopusta ob morju, »koristijo« dopust kar na prostovoljnem delu. Zadovoljni so tudi s pozomostjo velenjskega Toplovoda. kjer so jim bili vsako minuto pripravljeni pomagati in z delovno organizacijo Elektro-strojna oprema. ki je pravočasno izvedla vsa strokovna dela.
S. V.
Stevilni oblskovalci, toliko jih Se ni bilo na Graški gori, so ponovno dokazali, da so takšne priredltve
še kako dobrodošle.
Graška gora
Nadvse uspelo srečanje ansamblov
Člani kulturnega društva Ivan Cankar iz Plešivca so pripravili letos že sedmo tradicionalno sre-čanje narodno- zabavnih ansam-blov in malih vokalnih skupin na Graški gori. Letos jim je vreme kar dvakrat ponagajalo, saj bi moralo to srečanje biti že 18. in 25. julija. zato pa so bili zadnjo ne-deljo toliko bolj zadovoljni, saj je
Rjavo barvo si nabirajo na udamiškem delu
srečanje med vsemi, ki sojihdoslej pripravili na Graški gori pravgo-tovo najbolj uspelo. Tokrat je na-stopilo kar 17 skupin, med kate-rimi so bile tudi že dobro znane kot so Primorski fantje in Frankolov-čani. Tudi z nastopi ostalih skupin so bili letos zelo zadovoljni, saj so bili njihovi nastopi mnogo kvali-tetnejši kot v preteklih letih. Kar devet skupin se je udeležilo tudi tekmovanja za najboljšo pesem o Graški gori. Posebna strokovna žirija je najbolje ocenila skupino Toneta Vidica iz Celja, drugo mestoje osvojil ansambel Odmev vetrov iz Radeč. tretje pa doma-čini, ansambel Jožeta Šumaha. Nagrudo občiastva pa so podelili skupini Francija Zemeta za
skladbo Pozdrav Graški gori.
Številne obiskovalce, tokrat se jih je zbralo na Graški gori kar nekaj tisoč, s svojo udeležbo pa so nedvomno dokazali. da so takšne prireditve še kako dobrodošle, je po nastopu narodno zabavnih an-samblov inmalihvokalnihskupin, zabuvalše MitoTrefalt.obzvokih Frankolovčan pu so se vrteli pozno v noč.
Kot pravijo Plešivčuni. večina krujunov se je vključilu v organi-zacijo te prireditve, ie tudi sedmo srečanje narodno zabavnih an-sumblov na Graški gori nad vse dobro uspclo. Zadovoljni so. da privablju tu prireditev nu Gruško goro tolikšno število obiskoval-cev.
Zirija je dodelila nagrado za najboljšo pesem o Graški gori ansamblu Toneta Vidica
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
19. avgust
1982 * Titovo Velenje__NAŠI KRAJI IN LJUDJE ___fiaS CaS ★ stran 5
Šaleška dolina — obiranje hmelja	Gasilsko društvo Rečica
Društvo upokojencev Titovo Velenje
Veliko zanimanje za
letovanja
V velenjskem društvu upokojen-cev so tudi letos zelo dobro poskr-beli za letovanje, oddih in razve-drilo članov. Ob tem velja povedati, da zanimanje med upokojenci celo presega zmoglji-vosti, ki jih imajo na voljo. Pred-vsem to velja za organizirano leto-vanje v izolskem domu slovenskih upokojencev. Za letošnje leto so imeli zagotovljenih 14 postelj na mesec, ker pa v drugih občinah zanimanje ni tako veliko, se je šte-vilo postelj za velenjske upokojen-ce povečalo na 24, v septembru pa jih bo lahko v Izoli letovalo kar 30. Namesto predvidenih 107 upokojencev jih bo tako letos letovalo kar 160. Celodnevna oskrba v sezoni velja 340 dinarjev, pozimi pa samo 200. Letovanje je namreč zanimivo tudi v zimskem obdobju, saj ima novi dom v Izoli tudi pokrit bazen z ogrevano vodo. Pomemben je tudi podatek, da zveza društev upokojencev v glavni sezoni za vsakega upokojenca pri-
speva 60 dinarjev dnevno, v mese-cih maju in oktobru 80, pozimi pa celo 100 dinarjev.
Vsa letovanja organizira občin-ski koordinacijski odbor, ki je poskrbel tudi za sredstva v orga-nizacijah združenega dela. Velenj-sko društvo upokojencev pri leto-vanju še posebej skrbi za tiste svo-je člane, ki nimajo možnosti letovanja preko svojih bivših delovnih organizacij. Zanimanje je vsekakor veliko in prijave spre-jemajo tudi že za naslednje leto. Zelo priljubljena oblika razvedri-la so tudi izleti. Tako se je za izleta v Izolo in na Kalnik pri Varaždi-nu prijavilo toliko upokojencev, da so morali namesto predvi-denega enega avtobusa najeti kar dva za vsak izlet. PozabBi niso tudi na socialno šibke člane. Eden izmed piknikov oziroma izletov, ki jih redno pripravljajo, bo namen-jen prav njim, in sicer 1. septem-bra. Ta izlet bo prezplačen.
B. M.
Namesto smučarske pastirska idila
-
Med pastirji na Golteh
Zaslužena priznanja društvu in posameznikom ob visoki ob-
letnici.
Takšnole razdejanje je povzročilo neurje.
Dež in veter nista prizanesla tudi lastnikom hmelja na območju krajevne skupnosti Letuš. Tam hmelj goji 6 kmetov in kot so povedali, jim je neurje uničilo kar dve tretjini pridelka. Tudi v Letušu so morali začeti ponekod obirati hmelj predčasno.
Slavje ob 100-letnici
Člani gasilskega društva Rečica ob Savinji so konec tedna svečano proslavili 100-letnico obstoja in uspešnega delovanja društva. skupaj z njimi pa je slavila vsa krajevna skupnost. Tudi ta jubilej so proslavili z izjemno delovno zmago. saj so' na sobotni slove-snosti izročili namenu sodoben in prostoren dom. ki so ga zgradili skorajdosebednossvojim lastnim delom in pri tem ogromno pri-hranili. Zelo velika je seveda tudi mera pomočitukajšnjih prebival-cev in organizacij združenega dela.
Dom morajo še opremiti. doslej pa so za gradnjo porabili 4 milijone in 780.000 dinarjev. Pri tem velja poudariti. da delež nji-hovega prostovoljnega dela in prispevkov krajanov v tej vsoti dosega številko milijon in 960.000 dinarjev.
cobotno slavje so pričeli s sve-čano sejo na kateri so se zbrali predstavniki številnih sosednjih društev. predsednik republiške gasilske zveze Branko Božič. ge-neral Ivan Dolničar. predstavniki skupščine občine Mozirje. kraje-vne skupnosti in drugi gostje. Prcćledali in ocenili so stoletno delovanje društva inpodelili vrsto republiških. občinskih in društve-nih odlikovanj ter priznanj. Dru-štvoje prejelo posebno priznanje republiške gasilske zveze. udele-ženci pa so navdušeno pozdravili Franca Gomiršeka. ki je prejel plaketo gasilskega veterana za svoje 60-retno delo v gasilski or-gnizaciji.
Seji je sledila slovesna povorka skozi kraj do novega doma. Na sklcpni slovesnosti je predsednik gasilske zveze Slovenije Branko Božič spregovoril o pomenu ga-silstva. predsednik skupščine ob-čine Mozirje Lojze Piaznik je ob čestitkah med drugim dejal. da bodo morali rečički gasilci letoš-njo zasluženo občinsko nagrado deliti z vsemi krajani, ki jim nese-bično pomagajo. predsednik ob-činske gastlske zveze Franc Hri-bcršck pa je poudaril. da je otvo-ritev doma velik dogodek za vso krajevno skupnost. saj bo služil tudi številnim drugim potrebam.
Sicer ima hrano zastonj, za govejo čredo bo dobil 20.000 dinarjev. pa še po 3.000 dinarjev za vsakega konja. Dolgčas mu ni je dejal in krenil po svojih poteh.
Mi pa na Stare stane. V kislem vremenu je bil postanek v pastir-ski koči prav prijeten. Oglasile so se citre. tudi pesem smo slišali. Na citrc je zaigral Peter Kisov-nik. ki skrbi za čredo na tem delu mozirskih planin. Ubrana glasba potrjuje podatek. da na to glasbi-lo igra že celih 55 let. S pcsmijo sta mu pritegnila dva izmed lastnikov govedi za katere skrbi Petcr. Pravzaprav žena. je dejal. ki je »šef« pašnika. tega dne pa je ni bilo doma. Šla je v dolino po opravkih. Dejal pa je tudi. da ima veliko raje dobre in skrbne lastnike in njihovo družbo. kot pa pašo samo. Njegov delovni dan se ne razlikuje od delavnika drugih pastirjcv. Sicer pa si krajša čas tudi 7. urejanjem koče in njene okolice. popravlja ogra-
jo na pašniku in podobno. Pravi. da mu pri tem izdatno pomagajo lastniki živali.
Pred pašo je 20 let delal v gozdu in se nato zaradi bolezni invalidsko upokojil. nekaj časa delal doma kot obrtnik in se nato podal na pašnike. Z življenjem na planini je izredno zadovoljen. Všeč so mu ljudje. hrana je dobra. pa plača tudi. V pogovor sta se vključila tudi oba živinorej-ca. Povedala sta. da je planinska paša izredno zdrava in koristna. na kmetijah ostane več krme. pa za druga opravila imajo kmetje več časa. Ciovedo se močno zredi in sc okrepi. zato je tudi iztržek zanjo večji. To pa je pomembno. saj so si kmetje s krediti izboljšali življenjske in delovne pogoje. na tak način pa obroke lažje odpla-čujejo. Še marsikaj so in bi še povedali. pa se je bilo treba posloviti. Prehitro je minil čas. sičer ca se lahko še vrnemo in se
tudi bomo.
V planšarski koči je vedno prijetno
IIOR I IKIT.TURA 19 ...? Na Ljubnem so pri urejanju okolja
u'liko postorili, seveda pa takole cvetlično (in še kakšno) korito ne sodi med pomembnejše dosežke. Vesela igraotrok vbazenu je lc še stvar spomina starejših. Bazen je bil neustrezno zgrajen in slabo vzdrževan, zato bi bilo popravilo prevelik zalogaj. Name-rav ajo »a torej zasuti in urediti teniško igrišče. Karkoli žebo, naj bo čimprej. (J. P.)
Načrtovali so rekorden pridelek
Pridelovalci hmelja v Šaleški dolini so letos načrtovali rekorden pridelek. toda zaradi nekajkratnega neurja bo hmelja manj kot so načrtovali.
V celotni občini je s to rastlino po-kritih nekaj več kot 21 hektarjev njiv. od tega v kooperacijski proizvodnji pri-bližni lOliektarjev.v lastni proizvodnji pa 11 hektarjev. Največ hmelja je na območju Šmartnega ob Paki. kjer imajo v kooperacijski proizvodnji pri-bližno 7 hektarjev hmelja. v lastni proizvodnji pa 10. Naobmočju Raven je v lastni proizvodnji 5 hektarjev. v kooperaciji Šoštanj 80 arov in koope-raciji v Titovem.Velenju 2 hektarja.
Vsako leto začnejo hmelj obirati sredi avgusta. V velenjski občini, kjer hmelj v glavnem obirajo strojno. so začeli obirati v svetlozelene kobule. te dni razen na površini nekaj več kot 2 hektarjev v Šmartnem ob Paki, kjer je neurje 7. avgusta povzročilo veliko škodo. saj je podrlo celotno žičnico. Na
tej njivi je rastla nova sorta hmelja avrora. ki daje rekorden pridelek. Pri-čakovali so več kot 30 stotov hmelja na hektar. Neurje. ki je divjalo popoldne 7. avgusta. je na območju Šmartnega ob Paki uničila 40 % hmeljnihnasadov. na njivi s sorto avrora pa je uničilo kar 80 % pridelka. NaobmočjuŠoštanja bo zaradi neurja pridelek manjši za pri-bližno 10 %. na območju Titovega Ve-lenja pa za približno 30 %. Precej škode je naredila na teh nasadih toča konec julija. Kljub temu pa pričakujejo v primerjavi z lani. ko so imeli rekordno letino. vseeno zadovoljiv pridelek. Pravijo. da bo hmelj tudi kakovosten. saj mu je bilo sicer razen v omenjenih dneh vreme naklonjeno.
Do so nam v Smartnem ob Paki pogovarjali o letošnjem pridelku in avgustovskem neurju. so izrekli tudi nekaj pikrih besed zaradi nerazume-vanja njihovih težav. Po neurju so takoj
iačeli reševati, kar se je rešiti dalo. Morali so odstranili mrežo žičnice. da bi lahko prišli do hmelja ingaobrali. da ne bi segnil na zemlji. Če bi se to zgo-dilo. bi bilo vse delo na tej njivi. ki so ga opravljali skozi vse leto. resnično brez vsake koristi. Akcijo so želeli organi-zirati kar najhitreje. že v dopoldan-skem času. V Smartnem se je sestal zato štab civilne zaščite. Zatiknilo pa se je pti vprašanju. kdo bo osmim delav-cem. ki bi v dopoldanskem času odšli namesto v svojo delovno organizacijo na delo v hmelj, povrnil dohodek. Ker se niso mogli dogovoriti. so pač morali to delo opraviti v popoldanskem času.
.>Tudi na območju žalske občtne je neurje naredilo veliko škode. vendar lam teh težav ni bilo.« so dejali v po-slovni enoti TOK Kmetijstva Šmartno ob Paki in dodali. da pa so pokazali veliko razumevanjazanjihove težave v krajevni skupnosti.
smo dvakrat vprašali. če je rcs pastir. Premlad je bil glede na naše predstave o pastirjili. brez klobuka. brade. palice in na-hrbtnika. Pastir pa je le bil. Marjan Strgar z Raven na Koro-škem. Sem je prišel slučajno. Lani se je lotil študija pa mu je za začetek spodletelo. Prijatelji so ga nagovorili in postal je pastir. Otroška leta je preživel na kmeti-ji. zato mu takšno delo ni tuje. pa še veseli ga. Tudi zahtevno ni preveč. le hoje je veliko. Na tem delu Golt so namreč pašniki zelo prostrani in z gozdom se preple-tajo. zato živino težko najde.
Vstane pred peto uro in poišče svojo čredo. Pre.šteti mora živali in pogledati ee so zdrave in nepoškodovane. Marsikaj po-•zdravi sam. sicer pa obvesti lastnika: Za enajst lastnikov 45-glave erede pravi. da se za živino vse premalo zanimajo. Poleg tega skrbi še za 7 konjev. V pro.stem času ureja okolico svoje koee. nabira zdravilne rože in gobe. tudi skuha si kaj. Bolj po moško pravi. poredko in bolj slabo.
Peter Kisovnik: »Citre igram že 55 let.«
MarjanStrgar:»Kuham sibolj
po moško.«
Niso še tako daleč nazaj časi, ko so Golte pozimi samevale v snegu in soncu, poleti pa nudile bogato planinsko pašo številnim čredam govedi. v teh mesecih pa so jih obiskovali tudi planinci in nabiralci gozdnih sadežev in zdravilnih rastlin. Časi so se kasneje spremenili. Število glav na paši je znatno upadlo. zimsko idilo pa je zamenjal smučarski vrvež. z vsemi svojimi tegobami vred. Kaže. da se sedaj vračamo v preteklost. Kakršno je danes stanje lahko pričakujemo. da bo pozimi zopet mir. na prostranih pa.šnikih pa se je z oživljanjem spoznanja o koristnosti planinske paše. močno povečalo število govedi in konjev. Obiskati Golte v tem času se vsekakor splača. V planinski postojanki na Mozirski planini se lahko okrepčaš z domačimi jedmi in drugimi po-sebnostmi. lahko pa obiščeš tudi pastirje in se z njimi zapleteš v prijeten pomenek.
Srečali smo možakarja. mlade-ga fanta pravzaprav. za katerega
6. stran ★
ZANIMIVOSTJ, FELJTON
Titovo Velenje ★ 19. avgust 1982
n Timotijević
Desant na Drvar ali skok v prazno
■
Tu so se utaborili in 23. maja zvečer je Kirchner vzpostavil radijsko zvezo z generalom Rendulicem. Hkrati mu je tudi sporočil, kaj so njegovi agenti odknli pri Potokih.
„RUDI" IMA PRETEŽAVNO NALOGO
Druga četa „divjih lovcev", ki ji je poveljeval poročnik Josef Dowe, je imela skupno s četniki 40 specialno izurjenih in izbranih pripadnikov. Dowe je bil majhne rasti, rdečelas in enake barve so bile tudi njegove obrvi. Star je bil 35 let, bil je Prus, živel pa je v Hamburgu brez družine in se je ves posvetil „divjim lovcem".
Njegovo konspirativno ime je bilo Rudi, ki je bilo hkrati tudi tajni naziv njegove akcije v „konjevem skoku". Njegova četa bi morala 23. maja kreniti z vlakom v Zagreb, kamor naj bi prispela najkasneje 24. maja zvečer, nato pa naj bi jo prepeljali na letališče Lučko. Tam so za njegove „divje lovce" pripravili štiri jadralna letala, ki naj bi pristala v Drvarju.
Brž ko je general von PfOhlstein zvedel za ta načrt, je vprašal poročnika Doweja:
„Kaj pa boste delali v Drvar-ju?"
„Gospod general, moji ljudje se bodo s prvim valom spustili neposredno na rdeči center. Nato bodo zdirjali k označeni hiši, jo obkolili in bliskovito zajeli Vrhovni štab in Tita. Prav tako bodo zajeli tudi tuje vojaške misije, če bodo tam. Nato jih bomo močno zastražili in s pomočjo padalcev odpeljali na varno. O doseženem uspehu bom po radiu obvestil štab armade in čakal na nadaljnje ukaze. S tem bo moja naloga v glavnem končana," je dejal Dowe.
„Raje bi videl, če b> vse to izvedli sami in brez padalcev, ki bi jih izkoristili za to, da poišče-jo cilje", je pripomnil SS-gene-ral von Pfuehlstein. „V ukazu poveljstva armade je rečeno, da imajo enako nalogo tudi padalci; s katerimi je treba sodelovati," se je vmešal major Benesch. „Tudi jaz bom šel s poročnikom Dowejem, da bom usmerjal njegovo in Abwehrovo akcijo. Menim, da bi se Dowe in poročnik Zawadil morala skupno posvetiti samo tej nalogi," je de-jal.
Generala je še posebej zanimala akcija poročnika Doweja, kajti njegova naloga je bila zelo kon-kretna in natančno določena, če-prav glede na to, da je šlo za pe-ščico „divjih lovcev", ni bila niti najmanj lahka.
„Vse je odvisno od tega, kje se boste v Drvarju spustili in kdo se bo prej prebil do hiše, v kateri je Vrhovni štab. Zato vam priporo-čam, naj gredo četniki pred va-mi. Sicer pa je načrt v redu. Jaz bom takrat v svojem štabu v Kraljevu. Javite se mi po radiu.
o vsem pa obveščajte tudi gene-rala Rendulica, saj od vas mnogo pričakuje," je dejal von Pftlhl-stein na koncu sestanka.
ABWF.HR JE PRIPRAVIL
AGENTE
Hkrati s pripravami „odreda divjih lovcev" v Banja Luki je tudi Abwehr v Sisku dal svojim agentom zadnja navodila v zvezi z nalogami, ki so jih čakale v Drvarju. V Sisku se je takrat zadrževala Abwehrova terenska komandoška enota 216. katere osnovne naloge so bile sabotaže in diverzije proti NOVJ na osvo-bojenem ozemlju. Vodja tega Abwehrovega centra je bil ma-jor Otto May, katerega konspi-rativno ime je bilo „Modrec".
Major May je prišel v Jugosla-vijo z vzhodne fronte, kjer je prebil dve leti. V tem času je kri-žaril po Krimu, Ukrajini in Kav-kazu, kjer je zbiral sovjetske de-zerterje in prostovoljce, iz kate-rih je ustanovil nemško 1. koza-ško divizijo. Njeni pripadniki so skušali s puškami in sabljami za-dušiti osvobodilni boj v Jugosla-viji. Jeseni 1943 je May ustanovil Abwehrovo enoto komandosov pod imenom „gospodarska eno-ta 216", da bi tako prikril pravi namen te vohunsko-diverzantske organizacije.
Njegov namestnik je bil poro-čnik Walter Zawadil, ki je bil" prej v diviziji „Brandenburg". Prikrival se je pod imenom „Schmidt", v diviziji „Branden-burg" pa se je izučil vohunstva in diverzij. V Abwehru je bil znan po tem, da se je s četniki in usta-ši pogosto preoblačil v partizan-ske ali angleške uniforme in se tako kot „partizan" prebijal na osvobojeno ozemlje.
May je za akcijo v Drvarju dal Zawadilu pet najboljših Abwehrovih podoficirjev in ta je iz njih formiral Specialno enoto Fomandosov Zawadil", ki je do-bila zelo odgovorno nalogo: ta-koj po pristanku naj bi krenila nad poveljniško radijsko postajo Vrhovnega štaba in Tanjuga z namenom, da ju uniči, zapleni radijske šifre in ključe ter tako onemogoči nadaljnje poveljeva-nje enotam.
V to akcijo naj bi bila vključe-na tudi zaplemba obveščevalnega in drugega zaupnega arhiva Vrhovnega štaba in zavezniških vojaških misij. Poleg tega bi za-sliševali prebivalstvo in ujetnike, da bi čimprej zvedeli, v kateri hi-ši se zadržuje Vrhovni štab. Za-wadil pa je povrh vsega imel še nalogo, da pomaga poročniku Doweju v primeru, če bi le-ta pr-vi naletel na Vrhovni štab.
Zawadil je s svojimi možmi 24. maja zvečer prispel v Zagreb, kjer se je sestal z majorjem Be-neschom in poročnikom Dowe-jem. Časa do vzleta z letališča Lučko je bilo še dovolj in zato jima je Benesch do pozne noči dajal vsa potrebna navodila.
ESESOVCI SE PRIPLAZIJO NA POLOŽAJE
Zadnjega dne pred „konjevim skokom" so esesovci 13. gorske-ga lovskega polka 7. SS-divizije „Prinz Eugen" skrivoma zasedli položaje, s katerih naj bi nasled-njega dne krenili v napad. Pri tem jih je osebno kontroliral koman-dant polka SS-StandartenfUhrer Deutsch. Njegov štab je bil v Jaj-cu, enote pa so bile razporejene dokaj daleč od predvidenih polo-žajev. Tako, na primer, je bil 1. bataljon v Busovači, do Vijenca pa je bilo kakih 90 kilometrov. Zato so bataljon prepeljali do Turbeta s kamioni, tam pa ga je sprejel domobranski ,,brzi zdrug".
Ko se je znočilo, so esesovci krenili iz Turbeta proti Vijencu, ki leži jugovzhodno od Jajca. Tam so čez reko Vrbas postavili zasilni mostič in ko so bili vsi na drugem bregu, so ga za seboj od-stranili in zbrisali vse sledove. Nato so se porazgubili v gostem gozdu in s priplazili na položaje pri vaseh Grabanta in Selište. Prazne kamione pa so odpeljali v Lučane, kjer so jih dobro maski-rali.
Tretji bataljon je bil v Bugoj-nu, do Mrkonjićgrada pa je imel približno 70 kilometrov. Proti Jajcu so ga poslali po železnici, vendar se vojaki niso izkrcali v samem mestu, da jih ljudje ne bi videli, temveč so iz vagonov izsto-pili kar na odprti progi pred me-stom. Ponje so pripeljali že ome-njeni maskirani kamioni in ko so vojaki poskakali vanje, so se od-peljali proti Mrkonjičgradu. Sle-dil jim je okrepljeni 7. SS-izvidni-ški bataljon. Ker so menili, da bodo zajeli mnogo ujetnikov, so zadnje v Mrkonjićgradu pripra-vili posebno zbirališče.
Divizijska artilerija se je raz-mestila za 1. bataljonom v rajonu Vijenca. Najprej so tja poslali s kamioni vojake, za njimi pa še to-pove. Drugi bataljon je zapustil Jajce ponoči in nato zasedel polo-žaje zahodno od Jajca, pri vasi Jezero. Polkovnik Deutsch je od-šel iz Jajca, še preden se je zdani-lo. Z novoustanovljeno „prega-njalno četo", ki naj bi izvajala posebne naloge, se je nastanil v vasi Skela.
Tako so esesovci bili na položa-jih, kjer so se pritajili in bili pri-pravljeni za napad, do pol petih zjutraj 25. maja.
Le ena sama esesovska enota prejšnjega dne ni mirovala. To je bil neki mali izvidniški odred, se-stavljen iz domačih Nemcev, ese-sovcev in četnikov, ki so bili oble-čeni v partizanske uniforme, na glavah pa so nosili titovke. Po-veljeval mu je obveščevalni oficir SS-podporočnik Plucket. Odred je raziskoval teren v bližini naših položajev, vendar ni hodil po po-teh in stezah, temveč kar po goz-dovih in grmovju.
Tako so se esesovski zločinci znašli pred borci 1. proletarske
divizije, ki je v njihovi neposredni bližini imela svoje položaje. Pro-letarci so kmalu ugotovili, da imajo pred seboj stare znance, s katerimi so se pogosto srečevali.
PREPOZNO OBVESTILO
Stiriindvajsetega maja je v poz-nih popoldanskih urah iz Banja-luke prispelo obvestilo, da name-ravajo Nemci naslednjega dne na-pasti Vrhovni štab v Drvarju. To sporočilo je iz mesta poslal do-mobranski poročnik Mesud Se-hić, študent iz Mrkonjićgrada. V pogovoru z drugimi oficirji je zvedel, kdaj nameravajc napasti Drvar, in kako bodo v operaciji „konjev skok" uporabili nekate-re nemške enote.
Brž ko je to Sehić zvedel, je na-pisal pismo in ga izročil Đurađu Culiću iz vasi Trijebovo pri Mr-konjićgradu. Sehić je Čuliča dob-ro poznal in ko ga je našel, mu je razburjeno dejal:
„Đurađ, nemudoma odnesi tole pismo tovarišu Radu Đurđe-viću. Na vsak način ga mora do-biti še nocoj.
,,Je kaj pomembnega?" ga je vprašal Čulić.
..Izredno pomembno," mu je odgovoril Sehić. „Organiziraj svoje zveze kot veš in znaš, toda pismo mora še nocoj prispeti na cilj."
Čulić je pohitel, kolikor je mo-gel. Pismo je izročil Smiljki Pe-rakovi in Miletu Đurđeviću, pri čemer pa ni pozabil poudariti, kako pomembno je pismo. Pi-smo je šlo od rok do rok in vso noč in nazadnje se je ustavilo pri šefu OZN (oddelka za zaščito naroda) 5. udarnega korpusa, Radetu Đurđeviću. štab korpusa je bil predaleč, da bi obvestilo prispelo pravočasno.
Rade T)uršđevićje dobil pismo šele naslednjega dne, ko se je Drvar že spremenil v pekel. Ta-krat pa je bilo že vse prepozno. Na dnu pisma je bila napisana šifra ,,617 din", po čemer je Ra-de Đurđevič vedel, da podatke pošilja Mesud Sehić, zvesti in preskušeni obveščevalec 5. udar-nega korpusa.
JEKLENI OBROČ OKROG DRVARJA
Nemške enote, ki so bile ude-ležile operacije „šah", so hitro poslali v nove garnizone, štab 2. oklepne armade pa je ukazal, naj komandantov ne obvestijo, zakaj jih premeščajo. Medtem kot je 13. SS-gorski lovski polk zasedel položaje v Srbu, so začeli Nemci kopičiti nove enote. V to mesto je prispel še 384. polk 373. legio-narske divizije „Tiger". Polk je bil okrepljen s tankovsko četo, divizijskim izvidniškim in inže-nirskim bataljonom, artilerijskim divizionom in s še enim bataljo-nom, ki je bil nastanjen v Lapcu.
(Dalje prihodnjič)
Fotografirajmo (7)
Fotografski papirji
Kvaliteta fotografskih papirjev je zelo odvisna od nosilca — papir-ne podlage. Ta določa raztezanje, lomljenje in zvijanje naše foto-grafije. Zato mora biti čim kvalitetnejša. Glavna sestavina papirne podlage je celuloza. Do-datek so bombažni ostanki, za povezavo pa skrbijo razna lepila, želatina, škrob itd.
Odtenek fotografije določa že barva papirne podlage. Ločimo tri glavne barve papirne podlage in si-cer bela barva, slonokoščena barva ter rjavkasta barva. V prodaji pa so tudi papirji z različnimi barvnimi podlagami — zlato, srebrno, rdečo, zeleno itd. Fotokemika izdeluje takšne papirje z imenom EXPO, vendar le večjih dimenzij.
Poznamo tanjše in debelejše papirne ter specialne podlage. Naj-pogosteje uporabljamo tanek papir. Debelejši so karton papirji, zelo tanki pa dokument papirji.
Na pripravljeno papirno podlago v tovarni nanesejo enakomerno debelo plast emulzije. Od sestave emulzije je odvisen končni ten fo-
tografije, pa občutljivost in gradacija papirja. Po sestavi loči-mo tri vrste papirnih emulzij.
Srebrokloridne emulzije so malo občutljive in jih uporabljamo ka-dar želimo dobiti briljantno sliko ali pa za kontaktno kopiranje. Dobimo izredno drobno zrnato fo-tografijo, primerno za tenjenje v rjavem tenu. Med razvijanjem lah-ko sveti oranžna luč.
Srebrobromidne emulzije so občutljivejše in primerne za izdela-vo velikih povečav iz negativov malega formata. Za kontaktno kopiranje, je ta emulzija manj primerna. Pri rjavorumeni svetlobi razvijamo dve do tri minute. V toplejši kopeli razvijalca dobi fotografija na tej emulziji toplejši ten in obratno.
Srebrobrftmid kloridne emulzije so srednje občutljive in primerne za vse vrste potreb. Uporabljamo jih za kontaktno kopiranje in velike povečave. Razvijamo pri oranžni svetlobi, ten s'iike pa je topel in nekoliko rjavkast.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Saleška folklorna skupina Koleda
Zanimiva, a naporna turneja
Člani Šaleške folklorne skupi-ne »Koleda« smo bili od 23. julija do 10. avgusta na turneji po južni Franciji. V tem času smo se tudi udeležili dvajsetega medna-rodnega folklornega festivala Pirenejev v Oloronu, kamor nas je povabil organizator kot edine-ga predstavnika Jugoslavije.
Iz Titovega Velenja smo odpo-tovali v petek zvečer. Avtobus je bil nabito poln. S seboj smo vzeli 12 kompletov noš (ki smo jih pakirali v četrtek dopoldne in popoldne), rezervni zaboj z darili in propagandnim materialom in seveda instrumente, za naša glasbena sestava — gorenjski in tamburaški. Poleg tega smo imeli s seboj še osebno prtljago za 17 dni, kjer ne smejo manjkati copati, majice, pasi — skratka, oprema za intenzivne vaje. Na-vajeni smo že, da srednji prehod na avtobusu ni prazen in tako je bilo tudi tokrat; dve harmoniki, kontrabas in še nekaj potovalk je onemogočilo pot med sedeži.
so nas sprejeii prijazni krajani, nam razkazali prostor, kjer smo nastopali in nas odpeljali na toplo večerjo. Po devetih dnev.ih smo spet jedli toplo juho, ki je v Franciji med poletjem skoraj ne poznajo. Takoj po večetji smo imeli celovečemi nastop. Dvora-na je bila nabito polna. Z bučnim ploskanjem so nas nagrajevali za vsak ples posebej tudi takrat, ko so morali med predstavo popra-vljati oder. Po končanem nasto-pu so nas razdelili med družine, kjer smo pirespali. Ko smo se naslednje jutro s koledniško pesmijo »Res veselo je za nas, da ste vi povabli nas ...« poslavljali od naših gostiteljev, je marsikoga stiskalo v prsih — že so bile ustvarjene prijateljske vezi in čutili smo, da je svet majhen...
Iz Peyrehoradea so nas organi-zatorji takoj napotili v Oleron, kjer so se že zbirale folklome skupine, ki so potovale po celi Franciji in se končno zbrale na mednarodnem folklornem festi-

Šaleški Koledniki so imeli kar deset celovečemih in Stirinajst delnih nastopov.
Toda kljub temu smo bili dobre volje, zavedali smo se svojega poslanstva in s pesmijo smo se poslovili od našega kraja.
Po 24 urah vožnje smo se ustavili v Besiersu. To je kraj približno 15 km oddaljen od Azurne obale. Tu smo ostali 4 dni. Stanovali smo v liceju in jedli v delavski menzi. Vsak večer pa smo imeli celovečerni nastop v okoliškem kraju, kjer so tiste dni praznovali že tradicio-nalne praznike. V Seteju, kjer smo si popoldne ogledali viteške igre na morju, smo se prvič srečali z brazilsko in ceylonsko folklorno skupino, ki sta bili tudi namenjeni na festival v Oloron.
Zvečer smo imeli skupni celove-černi nastop na vodi, ki se je končal ob enih zjutraj. Iz Besier-sa smo se odpeljali v Nimes.
Nimes ima 220.000 prebival-cev in je zelo bogat z rimskimi ostanki, Francozi ga imenujejo francoski Rim. Po celovečernem nastopu smo v Nimesu samo še prespali in naslednje jutro odpo-tovali v Montpellier. Kljub dežju smo imeli . zvečer v mestnem parku samostojen nastop. Po nastopu pa nas je njihova fol-kloma skupina povabila v svoje prostore na kozarček vina.
Naše nomadsko potovanje se je naslednji dan nadaljevalo v St. Pons. Tu sta že bili izraelska in grška folkloma skupina. V po-poldanskem sprevodu po mestu smo se predstavili prebivalcem in pri županu izpili zdravico za prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Skupni celovečerni na-stop je bil številno obiskan in navdušeno sprejet.
Drugo jutro nas je pot vodila v približno 500 km oddaljeni kraj Peyrehorade. Po utrudljivi vožnji
valu. Tu smo bile vse skupine — 18 skupin iz 14 držav — nasta-njene v liceju.
Ob vstopu v licej smo začutili pravo folklomo ozračje. Romu-ni, Izraelci, Bolgari so veselo plesali na hodniku, medtem ko so čakali na kosilo. Nismo jih dolgo gledali, pridružili smo se jim in šele hudo prazni želodci so bili vzrok, da smo odšli v jedilni-co.
Iz Olorona smo naslednja dva dni odpotovali še v Pan in St, Sever, kjer smo imeli še dva celovečerna nastopa, enega sa-mostojnega in enega skupnega z Grki in Izraelci. Publika je bila navdušena, organizator nas je prosil, da podaljšamo svoj pro-gram. kar smo tudi storili. Zvečer smo se zadovoljni vračali v Oleron.
Naslednji dan, 5. avgusta, se je v Oleronu začel festival s sprevo-dom vseh skupin po mestu in zborom v parku. V parku je bila otvoritvena slovesnost, ob govor-niškem odru so bili razvrščeni jezdeci z zastavami vseh sodelu-jočih držav. Na odru pa so se zvrstili govomiki z vseh celin, z motom festivala. Prijateljstvo in mir med narodi.
Vse naslednje dni festivala so bili sprevodi s plesanjem po mestu. zvečer pa nastopi v dvora-ni Palace. Na koncu festivala smo sodelovali v KALEJDO-SKOPU SVETA. kjer se je vsaka skupina predstavila s 5—7 minut trajajočim najbolj atraktivnim programom.
Domov smo se vmili po 30-umi vožnji. utrujem. vendar zadovoljni. da smo naše folklor-no bogastvo dostojno predstavili drugim narodom.
Dragica Camloh
19. avgust 1982 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
KOLEDAR
Četrtek, 19. avgusta — Ljudevit Petek, 20. avgusta — Bernard Sobota, 21. avgusta — Ivanka Nedelja, 22. avgusta — Tejka Ponedelivk, 23. avgusta — Roza Torek, 24. avgusta — Jernej Sreda, 25. avgusta — Ludvik
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE
Četrtek, 19. avgusta — dr. Le-
šnikova (dnevna). dr. Pustovrh (nočni)
Petek, 20. avgusta — dr. Blatnik (dnevni), dr. Natkova (nočna)
Sobota, 21. avgusta — dr. Žič-kar (glavni). dr'. Vrečkova (notra-nja)
Nedelja, 22. avgusta — dr. Žič-kar (glavni), dr. Vrečkova (notra-nja)
ZDRAVNIKIV ZDRAVSTVENI POSTAJIŠOŠTANJ Četrtek, 19. avgusta — dr. Do-
však
Petek. 20. avgusta — dr. Pu-
stovrh
Sobota, 21. avgusta — dr. Pir-
tovšek
Nedelja, 22. avgusta — dr. Pir-tovšek
Ponedeljek, 23. avgusta — dr.
Dovšak
Torek,24.avgusta— dr. Stupar Sreda, 25. avgusta — dr. Lazar
ZOBOZDRAVNDCI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITIVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Ti-tovo Velenje, sicer v pripravlje-nosti na domu:
Sobota, 21. avgusta — dr. Me-hova, Levstikova 4, Titovo Vele-nje
Nedelja, 22. avgusta — dr.
Mehova, Levstikova 4, Titovo Velenje
VETF.RINAR.il V VETERI-NARSKIPOSTAJIŠOŠTANJ Od petka, 20. avgusta do četrrtka
26. avgusta — diplomirani veter. Blatnik, Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253
MAL/OGLAS/
PRODAM osebni avto Zastava 101. letnik 1976 za 7,5 m. starih dinarjev, Novak, Šercerjeva 13. Titovo Velenje, telefon 851-540.
UGODNO PRODAM jadral-no desko TORNADO in kolo
HRUŠKE ZA VLAGANJE, namizna jaboka in drugo sa-dje ugodno nabavite v Jele-novi drevesnici v Šentilju pri Titovem Velenju. Telefon 850 - 574.
MARATON. Cvejič, telefon 852-386.
PRODAM buldožer TG 50. Naslov v uredništvu. ZARADI SELITVE poceni pro-dam štedilnik (2+2), pomivalno korito, mizo in kotni kavč s fote-ljema. Ogled v soboto. Kardeljev trg 1, Stanovanje št. 59, Titovo Velenje.
VZAMEM dve ženski na sta-novanje, prodam mini moped in otroški voziček. Naslov v uredni-štvu.
PRODAM harmoniko Welth-meister, 94 basno, za 10.000.00 din.Žarko Lesjak, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje. Telefon 850 — 526, dopoldne.
ZAKONCA BREZ OTROK iščeta sobo s souporabo sanitarij in kuhinje. Naslov v uredništvu.
PREKLICUJEM VELJA-VNOST DIPLOME za strojno-tehnično šolo »V Šmajevič« Bu-janovac, izdano na ime Dragan Stevanovič, D.- Vrtogoš, Vranje Srbija, izdana v šolskem letu 1976/77.
PRODAM osebni avto Zastava 101, karamboliran, letnik 1975. Interesenti se lahko oglasijo vsako popoldne od 15. ure dalje, naslov pa dobijo v upravi lista.
BLAUPUNKT AVTO RA-DIO »Miiinster« 3 UKW.srednji val, skoraj nov, prodam. Svečnik, Kidričeva 11, Titovo Velenje.
VZAMEM OTROKE V VARSTVO od 1.9.1982 dalje. V varstvu so lahko od 6. do 14. ure. Naslov v uredništvu. PRODAMZASTAV0750, letnik 1977, registrirano do avgusta 1983, najboljšemu ponudniku. Miljan Majhen, Kernikova 1/5, Titovo Velenje.
Jože in Anica Kristan iz Titovega Velenja se zahvalju-jeta stanovalcem Kersnikove 5. mladincem in ostalim za nesebično pomoč ob požaru. ki je izbruhnil 21. 7. 1982 v njunem stanovanju in povzro-čil precejšnio škodo.
Žahvaljujeta se tudi druž-benopolitičnim organizacijam občine Velenje. Posebej hvala tudi Karlu Koželju, ki je pre-prečil najhujše. Vsem še ertkrat hvala za pomoč. Titovo Velenje. 19. 8. 1982
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 19. 8. ob 18. in 20. uri
PEKEL VIETNAMA — itali-janski vojni. V gl. vlogi: David Warbeck
Petek. 20. 8.ob 18. in 20. uri
PLAVA LAGUNA— ameriški Ijubezenski. V gl. vlogi: Brooke Shields
Sobota in nedelja, 21., 22. 8. ob 18. in 20. uri
SLADKE AVANTURE-ameriška ljubezenska komedija. V gl. vlogi: Tatum O'Neil
Ponedeljek in torek, 23., 24. 8. ob 18. in 20. uri
RESNIČNE ZGODBE IV DEL. — zahodno-nemška kome-dija. V gl. vlogi: fantje in dekleta
Sreda, 25. 8. ob 18. in 20. uri
VENERIN VRT — ameriško-mexiški western. V gl. vlogi: Ckuek Connors
fi
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
KADROVSKO SPLOŠNISEKTOR Delavski svetTOZD Mizarska dejavnost RAZPISUJE
DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA OR-GANA
VODJA TOZD MIZARSKA DEJAVNOST
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpol-njevati še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z Ijudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD
—	družbeno-politično prirneren
Kandidati naj vložijo pisniene prijave na razpis z ustrezno doku-
mentacijo v roku 1 5 dni od dneva objave razpisa na naslov:
Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Titovo Velenje, pod
oznako za razpisno komisijo TOZD Mizarska dejavnost.
Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o odločitvi v 15 dneh
po opravljeni izbiri.
Srečno!

SUPERMARKET BLAZEJ
Pliberk - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
ALVORADA , kava »MINAS«
1 kg 69,80 ASch
NEPRAZENA kava »MINAS«
1 kg 49,80 ASch
NOVA ČEBULA
10 kg 17,80 ASch
7-delni SERVIS ZAKOMPOT
19,80 ASch
Britvice •>WILKINSON«
1 komad 1.- ASch
STEREO AVTORADIO,
STEREOREKORDER in 2 ZVOČNIKA za izvoz
999.- ASch
RADIO (UKV ŠV) in slušalke samo 198.- ASch			SVEČKE j 4 komadi 1 98.- ASch
			
ELEKTRIČNO ORODJE
•	Električna motorna žaga zaizvoz 1.185.- ASch
•	Električna luknjarica
zaizvoz845.- ASch
!
| Vse navedene cene veljajo do 25. avgusta 1982
posebej ugodno:
•	SKIL kotna brusilka
za izvoz 995.- ASch
•	SKIL
električni oblič za izvoz 1.285.- ASch
POZOR'
Priložnostni
nakup:
NOV VOGEL u. NOOT traktorski obračalnik in NOVVOGELu.NOOTsamohodniobračalnik50%ceneje!
DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 19. 8.ob 18. in20. uri PLAVA LAGUNA — ameriški ljubezenski. V gl. vlogi: Brooke Shields
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 21.8. ob 19.30 PEKEL VIETNAMA - itali-janski vojni. V gl. vlogi: David Warbeck
Nedelja. 22.8. ob 17.30. in 19.30 PLAVALAGUNA — ameriški Ijubezenski. V gl. vlogi: Brooke Shields
Ponedeljek, 23. 8. ob 19.30 SLADKE AVANTURE — ameriška Ijubezenska komedija. V gl. vlogi: Tatum O'Neil Sreda. 25. 8. ob 19.30
RESNIČNE ZGODBE IV. DEL — zahodno-nemška kome-dija. V gl. vlogi: fantje in dekleta KINO SMARTNO OB PAKI
Petek. 20. 8. ob 20. uri PEKEL VIETNAMA — itali-
janski vojni
Torek. 24. 8. ob 20. uri PLAVA LAGUN A — ameriški
ljubezenski
ZAHVALA
ob boleči izgubi Ijubljene mame, stare mame
Francke Lojen
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem. nekdanjim sodelavcem, vsem, ki so z nami sočustvovali. podarili cvetje in jo spremljali na zadnji poti.
Zahvaljujemo se godbi in vsem prt'dstavrukom, ki so se s toplo besedo posiovili od nje in dokazali, da so jo cenili, spoštovali in imeli radi.
Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica, ki so ji lajšali bolečine.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
Jožice Abram
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom in znancem. Posebno se zahvaljujemo za darovano cvetje in spremstvo na mnogo, mnogo prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Anton, sin Franci in hčerka Zofka z družino.
ZAHVALA
Ob boleči in hudi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, tasta in dedka
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bližnjim sosedom, krajanom KS Smartno, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali številne vence in cvetje, nam izrazili pisno ali ustno sožalje in sočustvovali z nami.
Hvala RLV, TEŠ, veleblagovnici NAMA, Sigmi Vransko, organizacijam ZB KS Šmartno, ZV VI Titovo Velenje, OO ZK KS Šmartno, AMD Titovo Velenje, govornikoma, predstavniku KS Šmartno tovarišu Semečniku in predstavniku VDV brigade tovarišu Steinbergetju za ganljive in
tolažilne besede.
Zahvala velja tudi pevcem. godbi in častni straži ter ostalim.
Žalujoči: žena Slavka, hčerki Marjana in Slavica z družinama ter ostalo sorodstvo.
. . . Pa bi šel naravnost do njenega groba in bi prilisnil lice ob rosno travo. da bi siišal natanko njen mehki glas in da bi občulil topli dih iz njenih ust. . . . Pokliči me. o mati. samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo. pa te bom slišal.
Ivan Cankar
ZAHVALA
Vse prekmulu je v 72. letu starosti đdšla od nas ljubljena mama in oma
Antonija Zajc
iz Gaherk
Ob bOleči izgubi se želimo zahvaliti vsem. ki so nam kakorkoli pomagali. saj nam je bila vsaka
pomoč zelo potrebna.
V hudi in težki bolezni sojipomagali mnogi. zato gre še posebna zahvalaosebju bolniceTopolšica,
dr. Stuparju. dr. Marinki Jonkovi in sestri Slavki Omerza. Nuša neizmema hvala pa velja dr. Polesu. katerega dobrota in humanost sta bili v težkih trenutkih
nenadomestljivi. Govomikom in duhovščini se zahvaljujemo za opravljeni obred. Sorodnikom. prijateljem. sodelavcem. sosedom in znancem hvala za darovano cvetje in udeležbo
na pogrebu. Vsi njeni oAtl'-

„Ste zadovoljni s postrežbo in vljudnostjo v trgovinah"
V času, ko v naših trgovinah primanjkuje mnogo stvari, smo pogosto še bolj občutljivi na morebitno neprijaznost tr-govcev, ki vedno ne naredijo vsega, da bi ugodili kupcu. Ob tem sicer pogosto pozablja-mo, da tudi njim ni prijetno, kadar morajo na vprašanja potrošnikov odgovarjati z »nimamo«. Nikakor pa tudi ne moremo razumeti, kadar vidimo, da trgovciblaga, ki ga prodajajo niti ne poznajo do-bro in tako ne morejo potro-šniku nuditi niti osnovnih na-vodil.
Pa vendar je res, da vpliva tudi prijaznost trgovca, ki nam ponuja določeno blago, na to ali ga bomo kupili, ali pa se bomo odločili za nakup kje drugje. Raje kupujemo tam, kjer nam streže prijazen tr-govec, ki nam o stvari, ki jo ponuja tudi kaj pove, ki zna priporočiti kaj je boljše. To pa prav gotovo lahko naredi le tisti, ki svoje delo rad opravlja, ki mu je to v veselje in zadovoljstvo. Takšnih trgovcev je po velenjskih in šoštanjskih tr-govinah veliko, žal pa jih je nekaj tudi čisto drugačnih, kot bi želeli.
V začetku tega tedna smo se dopoldne sprehodili mimo vele-njskih trgovin. Kupcev je bilo sicer bolj malo, pet izmed njih pa smo povprašali, kako so zadovoljni s postrežbo v naših trgovinah.
Milan Spička iz Titovega Ve-lenja pravi, da je v glavnem s po-strežbo zadovoljen. Sicer se do-godi, da naleti tudi na kakšno prodajalko, kije neprijazna. Bolj pa ga moti to, da trgovci ne znajo svetovati, katero blago bi bilo za določeno stvar primemeje. Ko smo ga zmotili, je kupoval barvo in zaradi pogostih izkušenj od tr-govca sploh ni pričakoval nasveta. Prav pa bi bilo, da bi ti poznali stvari z oddelka. na katerem pro-dajajo.
Milan Špička
Jože Vesenjak
Jože Vesenjak se nad trgovci ne pritožuje. Meni, da so dovolj lju-beznivi, po njegovem mnenju pa tudi kar dobro strokovno uspo-sobljeni.
Tudi Frančiška Rajh je v gla-vnem zadovoljna s postrežbo v velenjskih trgovinah. »Včasih se sicer zgodi, da naletim na proda-jalca, ki m u je odveč vsaka stvar. V takšnem primeru grem navadno drugam. Trgovci največkrat do-bro svetujejo in blago, ki ga pro-dajajo.dobro poznajo. Zgodipase tudi, da o izdelku, ki ga prodajajo ne vedo ničesar,« je dejala Fran-čiška Rajh.
Katica Zidarn, ki obiskuje tretji letnik trgovske šole s ponudbo v velenjskih trgovinah ni povsem zadovoljna. Pravi pa, da bo kar najbolj vljudna in prijazna, ko bo tudi sama opravljala trgovski po-klic. Pristavia je tudi, da dobijo v trgovski šoli sicerdoločeno znanje, oddelek, na katerem prodajajo pa bi morali bolje spoznati, ko na-
stopijo delo. Le lako bi lahko
kupcem bolje svetovali.
Darinka Tesovnik bolj pozna šoštanjske trgovine, saj živi v tem kraju. S prijaznostjo trgovcev je zelo zadovoljna, saj pravi, da so
Frančiška Rajh
Katica Zidarn
prodajalke v šoštanjskih trgovinah zares vljudne. Dobro poznajo tudi blago, ki ga prodajajo, stcer pa v Šoštanju ni večjih specializi-ranih trgovin.
O tem, kako si prizadevajo, da bi kupcem kar najbolj ustregli, smo se pogovarjali tudi z direk-torjem Velenjske Name Zvone-tom Zupanom. Med drugim je dejal: »Zelimo, da bi kupcem kar najbolj ugodili. Vemo, da mora biti prvi stik s kupcem prijazen in vljuden, vemo pa tudi, da vedno ni tako. Za trgovski poklic se včasih odločajo tudi ljudje, ki jih to delo splohne veseli in so se na trgovsko šolo vpisali zgolj slučajno. V želji, da bi jim čim bolj zainteresirali za kar najboljše opravljanje svojega dela, smo uvedli takšen sistem nagrajevanja po delu, da je do-hodek prodajalca v veliki meri odvisen od količine prodanega blaga. Tako si torej tudi mora prizadevali, da proda kar največ.
Želimo tudi, da bi kupci z nami kar najbolj sodelovali. Zato ima-mo knjige pritožb in pripomb ter knjige povpraševanja. Zal pa tu ni pravega odziva, saj so le redki tisti, ki vpišejo vanje. Pa vendar bi bilo prav, saj bi tudi tako lahko iz-boljšali naše delo.«
Darinka Tesovnik
V nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo v slovenski tigi. Letos bosta v njej nastopali znova dve moštvi iz Šaleške doline — nogometaši Šmar-tnega ob Paki in Rudarja. Velenjčani so. kot je znano, po petih letih izpadli iz druge zvezne nogometne lige. Igralci Rudarja bodo v prvem kolu odpoto-vali na Primorsko. V Ajdovščini se bodo sestali z ekipo Primorja. Nogo-metaši iz Šmartnega ob Paki pa se bodo v prvem kolu srečali zMuro iz Murske Sobote.
Velenjčane ponovno trenira Živko Stakič, trener, ki je pred petimi leti
pripeljal Rudarja v drugo zvezno no-gometno ligo. O pripravljenosti ekipe je dejal:
»Igralski kader sedanjega moStva sestavljajo nekateri izkušenejši igralci. večina pa je mlajSih. Trenutno imamo 22 igralcev. Ekipo so zapustili Na-randža. Rankovič in Kodre, prišla pa sta vratar Roganovič in napadalec Boškovič. Druge okrepitve smo si po-iskali v lastnih vrstah in V šoštanjskem Usnjarju. Znova trenirajo R. Hudarin, D. Frangeš in Bešvir, nekdanji Ru-darjevi igralci.
Za novo sezono nismo pripravljeni kot smo želeli. saj so nekateri igralci začeli prepozno trenirati. Menim, da imamo sape za približno 70 do 80 minut tekme. V prednosti pa smo v tem. ker im ajo nekate ri igralci vendarle že drugoligaške izkušnje. Primorje je zelo neugoden nasprotnik, zato neod-ločen izid ne bi bil neuspeh.«
Kaj pričakujete od prvenstva?
»Naš cilj ni takojšnja vrnitev v drugo ligo. Takšno stališče je zavzela tudi uprava. Toda v vsakem tekmovanju želiš doseči čimboljšo uvrstitev. Ce-prav nismo povsem pripravljeni, sem prepričan, da se bomo lahko enako-vredno kosali z drugimi ekipami za sam vrh lestvice.«
Rudar ima v tem trenutku približno še za 3 milijone dinarjev nepokritih obveznosti: toje dotg ki so si ga nabrali v drugi ligi. Kako naj bi se rešili tega dolga in kje bodo dobili denar za tek-movanje? To vprašanje smo Dostavili predsedniku izvršilnega odbora Jožetu Mrazu.
»Napravili smo najbolj skromen iz-račun in ugotovili, da bi za prvi del tekmovanja pofrebovali 2.5 milijona dinarjev ali za celotno prvenstvo 5 milijonov dinarjev. V primeijavi zlani,
ko smo imeli 7 redno zaposlenih de-
lavcev v klubu, je sedaj profesionalec le trener.« je dejal Jože Vraz.
1,7 milijona dinarjev imajo že za-gotovljenih. 2 milijona dinarjev pa naj bi dobili od OTKS občine Velenje z rebalansom plana za leto 1982. Ta de-nar od občinske telesne kultume sku-pnosti bi porabili izključno za pokritje starih obveznosti. Poleg tega načrtuje-jo, da bodo dobili 1,3 milijona dinaijev od reklamnih akcij v občini, 700 tisoč dinarjev pa od reklamnih akcij izven občine. Poseben poziv so naslovili na vse ljubitelje nogometa sprošnjo, da bi jim z denarnimi prispevki v možnostih pomagali odpraviti sedanji pereči po-ložaj, tako da bi do konca leta vendarle splavali iz večletne krize in potem za-čeli normalno delovati.
TRENER NK SMARTNO: BOJAN PRAŠNIKAR:
»S pfipravljenostjo na novo prven-stveno sezono nisem povsem zadovo-ljen. Trenirati smo začeli 23. avgusta. torej dovolj zgodaj. Igralci so na tre-ningih marljivi, zaradi dopustov pa je bila udeležba na treningih nezadovo-ljiva. saj niti enkrat nismo bili v polni sestavi. Žreb nam ni bil najbolj na-klonjen. saj bodo že prve tekme teijale od nas kar največjo pripravljenost in
Največji kandidati za prvo mesto?
NK Šmartno pred eno od prijateljskih tekem.
uigranost. Pomanjkanje treningov bo morala nadoknaditi borbenost igral-cev. Na voljo imamo 22 igralcev, od tegajihje 12 igralo že lani, od 9 pa je novih — mladih iz naše mladinske vr-ste. in iz šoštanjskega Usnjarja. Nekaj igralcev se je vmilo iz JLA. na služenje vojaškega roka pa je odšel R. Frangeš, znova pa bo za nas igral Kodre.«
Kaj si obetate od prvenstva?
»DČma ne smemo izgubiti tekme. To ja naš cilj. želja. Doma ne smemo razprodajati točk, če si hočemo zago-toviti dobro uvrstitev. V prvih dveh
tekmah bo manjkal tudi kaznovani Hren.
Mislim, da je konkurenca v repu-bliški ligi vsako leto boljša. Lani je v njej nastopal Maribor, letos ga je za-menjal Rudar. Velenjčani so gotovo največji kandidati na prvo mesto, to svojo vlogo pa bodo morali konkretno potrditi na zelenem polju. Naš cilj je uvrstitev v sam vrh slovenske nogo-metne lige. kjerje že nekaj let tudinaše mesto. Hkrati upamo, da bomo mar-sikateremu kandidatu za prvo mesto prekrižali račune in tako prispevali k še večji zanimivosti prvenstva.« -SV-
Strelski šport
Zelo slaba udeležba
Osnovna strelska organizacija z Rečice ob Savinji je ob stoletnici delovanja gasilskega društva v tem kraju pripravila občinsko tekmovanje v streljanju z malo-kalibrsko puško. Strelci se namreč otepajo s hudimi prostorskimi te-žavami, ki jih bodo z razumeva-njem domačihgasilcev innjihovim novim domom uspeli delno omi-liti.
Ekipno so bili na sobotnem te.kmovanju najboljši strelci iz Mozirja. ki so se uvrstili na prva tri
mesta tudi v posamični konku-renci. Prvi je bil Drago Poličnik, ki je nastreljal 79 krogov, drugi Vinko Matjaž (77) in tretji Franc Grobelnik (74). Pri tem velja po-udariti, da so se tekmovanja ude-ležile le ekipe Mozirja, Gornjega grada in Rečice, strelci ostalih osnovnih organizacij in sekcij pa na tekmovanje kljub pravočasnim pripravam niso prišli. Le kako se bodo počutili, ko bodo sami pri-pravili podobno tekmovanje s tako pičlo udeležbo?
IZJEMNA DOMISELNOST in iznajdljivost komandirja, marljive roke vojakov, nekaj po-moči »s strani« in obmejna postojanka v Lo-garski dolini je s svojo okolico vred dobila čudovito podobo. Nekoč skale in grmovje, danes zelenice, rože, vrt, športno igrišče in naprave, ribnik in jutri zagotovo še kaj. Ko-ristnih in prijetnih domislic vojakom ne manjka. Volje in uspehov tudi ne. V slogi je moč, pravijo. V Logarski je ta moč silna.
SLOVENŠČINA za javno rabo na javnem stranišču. Vse je pravzaprav na enem mestu, tud i po soda za smeti. Ob vsej skrbi za lepši jezik je takšnale krepitev najrazličnejših potreb odveč. Kdor si na tem mestu išče olajšanja, drugih spodbud najbrž ne potrebuje. Poleg odpadkov naj bi v posodo (za smeti) čimprej padel tudi tale možek. Vse za lepo okolje!
PROMETNI ZNAK v ospredju si je našel trdno oporo na bližnjem drevesu, kakšna usoda čaka znak za njim, pa še ni povsem jasno. Morda bi kazalo poleg njega posaditi kakšno primerno drevesce in ga tako obvarovati naj-hujšega. Sicer pa se tudi tega ne kaže preveč bati, saj je »prva pomoć« v neposredni bližini.
B. M.
MOSTOVI — Čeprav so v velenjski občini že skorajda vse, vsaj večje, ceste posodobljene, to ne velja za mostove. Kar precej je še lesenih. No, to ne bi bilo nič narobe, če bi sproti kon-trolirali (tisti, ki vzdržuje ceste in s tem tudi mostove), v kakšnem stanju so. Zgleda, da je sedanji avgustovski čais neprimeren za to opravilo. To sklepamo po posnetku mostu v Paški vasi. Takšen je gotovo lahko nevarna past za voznike. (sv)
Med kupci
Pred začetkom prvenstva v SNL