BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci In vajenci, na direkciji Je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni In avtomehansld obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem.
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot je dostavljen.
NOVEMBER - DECEMBER 1974	17. DECEMBRA 1974	. . . LETO: VIII., ŠTEV.: 11 - 12 (55 - 56)
REZULTATI POLLETNEGA GOSPODARJENJA, KI JIH PONUJA POSLOVNO POROČILO ZA PRVIH 6 MESECEV 1974 OPOZARJAJO, DA PRIHAJA VSE GOSPODARSTVO, Z NJIM VRED PA TUDI GRADBENIŠTVO V VEDNO TEŽAVNEJŠI POLOŽAJ IZ KATEREGA JE IZHOD SAMO V RESNEM IN ZAVESTNEM DELU TER V ČIMVEČJEM VARČEVANJU
KONEC
BESEDOVANJU
IV. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in X. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, sta v razpravi o gospodarskem, družbenem in političnem stanju ugotovili, da so tako Zveza komunistov kot tudi mnogi pristojni organi po pismu tovariša Tita sprejeli vrsto konkretnih sklepov in stališč, da bi odpravili stanje in napake na katere je pismo opozorilo. Sprejetih je tudi cela vrsta konkretnih sklepov in stališč za odpravo žarišč inflacije, za uveljavitev novih ustavnih odnosov in samoupravljanja, vendar pa še vedno ostaja pri starem: dogovorjenega pri delu v večini primerov ne upoštevamo in delamo in se ravnamo ter obnašamo tako kot prej. Zato je ZK v Sloveniji začela z odločno akcijo za prehod od besed k dejanjem. V teh dneh so se sestali člani ZK v svojih organizacijah in se dogovorili, kako bodo vsak v svojem okolju zastavili akcijo ter kako bodo k njej pritegnili vse vodstvene in samoupravne organe. Tako bo tudi v naši OZD PIONIR in v vseh naših TOZD.
Preden začnemo podrobneje naštevati, kakšne naloge nas čakajo v zvezi s tem si samo mimogrede oglejmo rezultate 9 mesečnega poslovanja, kakor jih kaže poslovno poročilo. Letni plan smo uresničili v vsej OZD s 86 odst., v gradbeni dejavnosti s 86 odst. (Tozd s N. m. 93, TOZD s Ljb. 79, TOZD s. Krško 94 in TOZD s. Zagreb 65 odst.), TOZD les. obrat 88, TOZD meh. kov. obrat 85, Tozd SPO 108, TOZD proj. biro 127 in TOZD Togrel 52 odst. Celotna OZD in vse TOZD razen TOZD s. Zagreb in TOZD Togrel so plan presegle, omenjeni dve TOZD pa sta precej pod planom.
V celotni OZD smo letos do konec septembra ustvarili za 69 odst. več kot lani, v gradbeni dejavnosti za 70 odst. več, v TOZD ks. obrat za 42 odst., meh. kov. za ‘8, SPO za 71, Togrel za 92 odst. več kot lani. Vrednost čistih gradbenih del na posameznika se je v (Padbeni dejavnosti povečala za 47 °dst., ustvaijena vrednost na po-
sameznika pa za 47 odst. v celotni OZD v primerjavi z lanskim obdobjem do konec septembra. Povprečna obratna sredstva so bila v celotni OZD za 7 odst., v gradbeni dejavnosti pa za 3 odstotke višja kot planirana. V 9 mesecih letos smo opravili 2,803.040 efektivnih delovnih ur v gradbeni dejavnosti (18 odst. več kot lani) in 3,646.032 efektivnih ur v celotni OZD (15 odst. več kot lani), hkrati pa nas je bilo zaposlenih v gradbeni dejavnosti za 18 odst. in v celotni OZD za 15 odst. več kot lani. Nadur smo opravili v celotni OZD za 30 odst., v gradb. dejavnosti pa za 32 odst. več kot lani. Izostankov z dela je bilo za 6 odst. več kot lani. Povprečno izplačani bruto osebni dohodek brez terenskega dodatka je znašal letos 3.484 din inje bil za 17 odst. večji, bruto osebni dohodek s terenskim dodatkom pa 3.788 din in je bil za 19 odst. višji kot lani. Rezultat letošnjega poslovanja, ki ga izraža pokritje III, je za 60 odst. višji kot smo ga dosegli lani, vendar pa moramo takoj dodati, da je neto realizacija porasla letos za 73 odst., direktni stroški hkrati za 72 odst., fiksni stroški TOZD pa celo za 80 odst.
Ob površnem pregledu pravkar nanizanih podatkov in medsebojnih odnosov v katerih so, bi lahko rekli, da smo se od polletja dalje kar popravili, saj je bila slika*takrat vse prej kot rožnata. To je res, res pa je, da kljub temu ne moremo in ne smemo biti zadovoljni.
Jugoslovansko gospodarstvo je v inflaciji, največ pa je v inflaciji zato, ker porabljamo več kot pa ustvarimo. V inflacijo drvimo kar naprej zato, ker nihče ne upošteva sprejetih stališč in ukrepov za preprečevanje inflacije. Zveza komunistov bo zato med drugim zahtevala povsod dosledno upoštevanje sprejetih ukrepov in to kontrolirala. Oglejmo si, v čem so žarišča inflacije v naši OZD. Letos nas je bilo za 15 odst. več, zaradi velikega porasta neopravičenih in bolniških izostankov pa smo naredili za 1 odst. manj efektivnih ur
kot lani. Produktivnost smo imeli torej nižjo kot lani. Osebne dohodke smo letos kljub temu povišali. Stavilo nadur je precej višje kot je bilo lani, to pa pomeni, da imamo slabo organizacijo dela. Če gremo z razglabljanjem še globlje, bomo ugotovili, da so se stroški našega poslovanja povečali čez vse mere, saj smo maloprej naštevali izreden porast direktnih stroškov in fiksnih stroškov TOZD. Zlasti pri stroških .režije imamo veliko rezerv, ki bi jih morali poiskati in zmanjšati. Vse našteto so žarišča inflacije, prav s takšnim delovanjem sami sebe varamo, saj ne ustvarjamo dovolj, ker lie poslujemo dobro ali pa tako dobro, kot bi z večjo vnemo lahko, porabljamo pa kljub temu, kot da bi imeli vsega na pretek.
Žarišča inflacije so tudi v nas samih:	vzemimo samo primer
neopravičenih izostankov in izrednega porasta bolniških. Vsak od nas lahko pri tem s svojim lastnim ravnanjem prispeva k večjemu uspehu skupnega dela. Ne k zdravniku in v bolniško kar tako, ne izostati z dela kar tako, pač pa se zavedati, da samo s prizadevnim, ustvarjalnim delom ustvarjamo
vrednost. Lenuharjenje po gradbiščih, ko cele skupine stojijo in kramljajo, ko se počasi kot megla vlečejo z dela na delo, navzkrižni prevozi, slabo organizirani dovozi materialov, razni nepotrebni zastoji, ki so posledica slabe organizacije dela in podobno, vse to ni prispevek k boljšemu uspehu, pač pa zavora!
Našteli smo samo nekaj najbolj pogostnih pojavov, v katerih sodelujemo, ki so nam prešli v navado, pa si z njimi sami žagamo vejo na kateri sedimo. Vse to in še marsikaj drugega bo treba pretresti, ko bomo v OZD, v TOZD in v posameznih manjših enotah sprejemali svoje lastne, popolnoma konkretne programe za stabilizacijo. Vsakdo od nas mora takrat povedati svoje, napak bi namreč bilo, če bi pričakovali, da bodo vodstva naredila vse sama. Stališča sindikalnega kongresa in Zveze komunistov nas obvezujejo tudi k razvijanju samoupravljanja. Kot samoupravljalci pa smo med drugim dolžni presoditi tudi to, kaj je prav in kaj je narobe in o tem spregovoriti, na to opozoriti in se dogovoriti, kako bomo to kar je narobe popravili, popravljali in odpravili!
Zato, da bo sindikat delavski!
Prejšnji mesec je v Celju zasedal kongres slovenskih sindikatov. Delegati iz vseh strok in iz mnogih OZD in TOZD sq na njem razpravljali, kako iz sindikata, organizacije delavcev, narediti resnično, razredno organizacijo, ki bi imela na družbeno življenje pri nas večji vpliv kot dozdaj. Kongres je sprejel stališča in sklepe, na nas vseh, članih sindikata pa je zdaj, da ta sta-liča v vsakdanjem delu in življenju uresničimo in da s svojim tvornim sodelovanjem dosežemo, da bo sin dikat res delavska, razredna organizacija.
S tremi delegati iz OZD PIONIR, ki so na kongresu zastopali gradbeno dejavnost Slovenije, smo pokramljali o njihovih vtisih s kongresa in o njihovi razpravi na kongresu.
Andrej Kurnik vodja gradbišča na Beričevem pri Ljubljani:
— Za delegata za kongres slovenskih sindikatov sem bil predlagan v okviru sindikalne organizacije TOZD sektor Ljubljana in občinskega sveta Moste. V pripravah na kongres smo imeli delegati več sestankov in razgovorov: najprej v občinskem svetu, nato v medobčinskem odboru gradbenih delavcev Ljubljana in končno še v okviru mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Ljubljana. Kongresno gradivo smo dobili pravočasno in smo ga dodobra predelali. Neposreden stik z bazo, torej z delavci, ki so me volili za delegata, sem imel preko naše sindikalne organizacije, ker sem tajnik v Izvršnem odboru.
Na kongresu sem razpravljal o nastanitvi gradbenih delavcev, ker so bili v naši sindikalni organizaciji mnenja, da je to najbolj pereče vprašanje, ne samo v Ljubljani, pač pa v Sloveniji nasploh. Obstaja samoupravni sporazum o najmanjših merilih za nastanitev gradbenih delavcev, vendar ga malokje upoštevajo. Kot izhodišče za razpravo so mi bila minimalna merila tega sporazuma, ki so neizpolnjena, ob tem pa pričakovanje družbe, da bo gradbeništvo zgradilo za njene po-
trebe 24.000 družinskih stanovanj, kolikor jih manjka v Sloveniji. Poudaril sem, da se s stroji in mehanizacijo tudi v gradbeništvu da narediti veliko, vendar pa brez hkratnega povečanja števila delavcev gradbeništvo velike naloge ne bo zmoglo. Delavcev pa ne bo v gradbeništvo, če jim tam ne bomo zagotovili ob že tako težaškem delu boljših delovnih in življenjskih pogojev. Svoje navedbe sem podprl s stvarnimi dokazi iz naše prakse: za gradnjo samskega doma smo imeli v sektorju Ljubljana pripravljenih 4 milijone din pred dvema letoma. Naše zahteve po lokaciji na ulici 15. aprila v Mostah je zavrnila KS Moste, ki je pravtako zavrnila našo zahtevo po dovoljenju za povečanje našega samskega doma na ulici Vide Bregarčeve. Zdaj spet ne dobimo lokacije za povečanje delavskega naselja v Stepanji vasi, zaradi nasprotovanja Imosa, denar, ki smo ga imeli zbranega pa smo medtem porabili. Pristojni organi in družba morajo zatorej pokazati do gradbincev drugačen odnos, kadar gre za njihove potrebe.
Kongres je sprejel veliko dobrih stališč in sklepov. Pripomnil bi samo to, da je trajal premalo časa, saj se v dveh dneh resnično nismo mogli dovolj podrobno pogovoriti o tem, kar bi morali in želeli. Morda je bilo na njem povedanega tudi premalo o tem, kaj je sindikat delal in naredil dozdaj.
Franc Plantan, VK zidar, brigadir Outinord skupine, gradbišče Ragovska Novo mesto:
■«*
- Vest, da sem izbran za delegata za kongres slovenskih sindikatov, me je prijetno presenetila. Vlil. kongres bo imel velik pomen za razvijanje in utrjevanje delavskega samoupravljanja. Z razpravo sem sodeloval v 1. komisiji, ki je zajela nadaljnje utrjevanje delavskega samoupravljanja inje v 3. točki govorila tudi o vlogi sindikatov v samoupravni delavski kontroli. Poudaril sem, da so se sindikati dolžni zavzeti, da bi samoupravna delavska kontrola odigrala takšno vlogo, kot ji jo daje ustava. Pred-
vsem bo treba skrbeti za izobraževanje, ker brez njega delavec ne bo kos tej nalogi, ki ni majhna. Povedal sem, da je samoupravna delavska kontrola nekaj novega, da marsikomu ni ljubo, da jo imamo, da mnogi delavci še sploh ne vedo, da ta kontrola obstaja in da se samoupravni organi v OZD in v TOZD marsikje premalo zavzemajo zanjo in ji premalo pomagajo. Čeprav bo potrebnega nekaj časa, preden bo samoupravna delavska kontrola prešla v zavest ljudi, se moramo truditi, da bi bilo to čimprej. Njena naloga ni samo neka splošna zaščita socializma, pač pa zaščita delavca in vseh poštenih ljudi, ki se s prizadevnim delom trudijo za razvoj blaginje in življenjske ravni občanov in samoupravnega socializma. Samoupravna delavska kontrola mora biti zato razen v kontrolo dela vodstvenih in vodilnih organov, usmerjena tudi v delo vsega kolektiva. Pri tem imam v mislih razne zelo razpašene razvade, kot so lenuhaijenje na delovnem mestu, plavi, neopravičeni izostanki, pretirane bolniške in podobno, ker se s tem povzroča OZD in TOZD zelo velika škoda in zmanjšuje uspeh dela tistih, ki so disciplinirani.
Lojze Jožef, vodja kadrovskega oddelka v skupnih službah, Novo mesto:
— Za delegata za kongres slovenskih sindikatov me je kandidiral Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Na kongresu sem bil izvoljen za člana Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Na kongresu nisem sodeloval v razpravi, če pa naj strnem vtise dvodnevnega kongresnega dela v nekaj kratkih ugotovitev, je potrebno v prvi vrsti poudariti to, da je naš slovenski kongres sindikatov razbil ideje in pojmovanja, ki se včasih pojavljajo in s kakršnimi se tu in tam srečujemo, češ da sindikat ni več potreben ali pa, da je sindikat samo organizacija za preskrbo delavcev z ozimnico in podobno. Takšnim zmotnim pogle-
dom in stališčem do sindikata se je kongres nedvomno in odločno postavil po robu, kar potrjujejo razprave delegatov na kongresu. Iz teh razprav je vela zahteva, da naj sindikat dobi v družbi takšno politično vlogo in pomen, kakršna mu kot organizaciji delavcev in delavskega razreda pripada.

Že razdobje predkongresnih razprav je izpričalo živo zanimanje delavcev za sindikat kot njihovo organizacijo, saj so povsod budno spremljali priprave na kongres in je bilo k predlogom sklepov in stališč toliko pripomb kot že zlepa ne. Delegati so zavzeto in konkretno razpravljali tako na plenarnih sejah kot na sejah komisij, svoje razprave pa so oslanjali na primere iz svoje vsakodnevne prakse in zapažanj. K razpravi je bilo priglašenih skoraj 40 odstotkov delegatov, zaradi pomanjkanja časa pa je prišlo na vrsto le polovica priglašenih. Kongres je uspel, velika škoda pa je, da zaradi pomanjkanja časa veliko prijavljenih ni moglo v živi besedi p0-vedati tega, kar so imeli namen.
Želim, da kongresni sklepi, ki so v večini primerov zelo konkretni in načenjajo perečo problematiko neposrednega proizvajalca, ne bi ostali zapisani samo v kongresnih materialih, ampak da jih takoj začnemo uresničevati tudi v naši sindikalni organizaciji. Dejal bi, da bi morala sindikalna konferenca tudi v naši OZD na podlagi sklepov kongresa bolj odločno postaviti in zahtevati, da moramo tudi v okviru OZD reševati odprta vprašanja delavcev v zvezi z njihovo nastanitvijo, prehrano, izobraževanjem in sploh vprašanji tistega dela njihove življenjske ravni, ki je odvisna od od; ločitev, naložb in prizadevanj OZD. Vedno, kadar nanese beseda na to, namreč ugotavljamo, da odstranitev neke barake, v kateri stanujejo delavci ob gradbišču, ni problem, kljub temu pa delavci na mnogih gradbiščih še vedno živij0 v barakah, imajo slabo, človeka nevredno urejene oblačilnice in p°' dobno.
Po kongresu je pogostno slišati ugotovitve, da mora sindikat zaživeti v nas, ker bo samo tako postal delavska, razredna organizacija. Takšne in podobne konkretne in pe' reče zahteve bodo postale preiz; kusni kamen njegove pripadnosti delavcem in šele, če bomo z njih}1 stopili na plan, bo sindikat dobil tisti politični pomen v družbi, k* so ga terjali delegati.
Temelj za prihodnje leto
Čeprav še niso znana vsa merila in osnove za gospodarski razvoj v letu 1975, ki jih morajo sprejeti zveza in republike in čeprav še nimamo pri roki kazalcev o našem lastnem poslovanju v letošnjem letu, moramo kot dobri gospodarji že zdaj izoblikovati razvojno usmeritev za vse TOZD in celotno OZD Pionir v letu, ki je pred nami.
Ob oblikovanju osnov za našo razvojno usmeritev moramo upoštevati gospodarsko stanje v svetu, gospodarsko stanje v Jugoslaviji in vse tisto kar lahko v gospodarskem razvoju doma pričakujemo, izhodišča gospodarske politike in razvoja naših TOZD in OZD Pionir ter poslovno politiko, ki jo nameravamo voditi.
O gospodarskem stanju v svetu in v Jugoslaviji bomo spregovorili kar se da na kratko. Gospodarsko stanje v svetu se kaže v temni luči: gospodarska kriza je vedno težja in jo spremljajo pojavi visoke inflacije po vsem svetu, poleg tega pa še zmeda v svetovnem denarnem sistemu, zelo visok skok cen surovin, še posebej nafte, ter pomanjkanje hrane. Našteto ima za posledico zmanjševanje razvoja gospodarstva v vseh deželah in povečevanje nezaposlenosti. Napredne sile v svetu želijo ustvariti v svetovnem gospodarstvu novo ravnotežje, temu pa se seveda upirajo tiste dežele, ki so dozdaj igrale glavno vlogo. Resnica je, da smo bili prav letos priča nekaterim revolucionarnim spremembam odnosov v svetovni gospodarski areni. Najbolj tipični nosilec teh sprememb so dežele proizvajalke nafte na Bližnjem vzhodu, ki so s povečanjem cen nafte dosegle, da se finančna moč prenaša iz dosedanjih centrov v Londonu, New Yorku, Švici in Zahodni Nemčiji na Bližnji Vzhod. Razvite dežele zahodnega sveta predvidevajo letos inflacijo od 14 do 25 odst., gospodarska rast pa bo v teh deželah iz dosedanjih 6,5 odst. padla letos na 0,5 odst.
Stanje v Jugoslaviji je samo navidezno bolj rožnato. Čeprav bomo letos vrednost tega, kar smo ustvarili na novo, povečali v primerjavi z lani za 7 odst., smo to že drago plačali. Investicije so bile v skupnem znesku v državi večje za 45 odst., če pa odbijemo vpliv velikega povišanja cen, so bile večje le za 15 — 16 odst. Precej več je bilo investicij v družbenih dejavnostih (te ne ustvarjajo nove tržne vrednosti!) kot v gospodarstvu, investicije v gospodarstvu pa so bile še vedno preveč usmerjene za predelovalno industrijo, kar je vnovič povečalo našo že tako Preveliko surovinsko odvisnost, ki uam je škodovala že dozdaj. Še vedno je bilo preveč investicij v
tiste vrste proizvodnje, kije imamo že zdaj preveč.
Gospodarstvo je kljub stalnemu ugotavljanju, da ga je treba razbremeniti, vedno bolj obremenjeno: lani je prispevalo 36 odst. potreb za tako imenovano splošno in skupno porabo, letos pa že 41 odst.! Osebna poraba se je povečala za 31 odst., cene pa za enak odstotek . .. Izvozili smo komaj polovico tega, kar smo si naložili v začetku leta, uvozili pa smo več, naš zunanjetrgovinski primanjkljaj pa se je spet povečal. Štanje zalog se je povečalo, ekonomičnost in donosnost gospodarstva se je zmanjšala, stroški so se povečali bolj kot celotni dohodek, likvidnost gospodarstva (plačilna sposobnost) pa seje zmanjšala.
Naloge, ki jih sprejema jugoslovansko gospodarstvo v prihodnjem letu, so na kratko tele: povečati izvoz, produktivnost in zaposlenost, kar najbolj varčevati in znižati stroške. V gradbeništvu lahko ob tem še vedno pričakujemo povečane investicije v stanovanjsko gradnjo in v intenzivno gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti.
Izhodišča našega lastnega razvoja in gospodarske politike v naših TOZD in v OZD moramo v letu 1975 graditi predvsem v prizadevanju, da bi Pionir obdržal in povečal tisto vlogo, ki jo ima v našem gospodarstvu. To bomo dosegli le, če ne bomo popustili v prizadevanjih za boljšo organizacijo dela, večjo proizvodnjo in za boljšo in učinkovitejšo tehnologijo.
Ostati moramo odprti, pripravljeni na sodelovanje z drugimi sorodnimi podjetji, še posebej pa moramo razvijati sodelovanje v okviru Giposs. Samoupravno organiziranost znotraj podjetja moramo razvijati tako, da bo čimbolj učinkovito povezovala dejavnost vseh TOZD in skupnih služb. Z novim sodobnejšim in večjim računalnikom, ki ga bomo dobili prihodnje leto, bomo imeli na voljo več podatkov pomembnih za sprotno sprejemanje dobrih odločitev, lahko bomo točneje planirali in zasledovali potek našega dela, spremljali stroške, sproti učinkovito ukrepali za njihovo zmanjšanje in dosegli boljši rezultat. Zlasti v gradbeni dejavnosti se bomo morali do skrajnih možnih meja zavzeti za osvajanje novih, boljših in sodobnejših ter bolj učinkovitih tehnoloških postopkov.
V proizvodni politiki bo naš glavni cilj povečanje učinkovitosti, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. To bomo dosegli z boljšo pripravo gradenj, ki mora biti končana najmanj 30
dni pred pričetkom gradnje, z boljšo pripravo planov v okviru naših dejanskih proizvodnih zmožnosti, ter tako, da bomo izpolnjevanje plana povsod redno spremljali. Tehnični delavci morajo biti seznanjeni do podrobnosti z novo tehnologijo in postopki. Dokončno proizvodnjo je treba v vseh TOZD pravilno, kvalitetno in točno obračunati, zaračunavati vse razlike v cenah, ki so posledica dviga cen, dosledno upoštevati dogovorjene pogodbene roke, izboljšati kvaliteto gradbenih in obrtniških del in zniževati proizvodne in druge stroške. Odveč je dodajati še to, da moramo vedno večje izostanke, zlasti bolniške, končno zmanjšati.
V	finančni politiki se bomo morali spopasti z nelikvidnostjo, ki že trka tudi na naša vrata. Končne obračune objektov moramo izdelati takoj, ko so končani, kooperantom ne smemo izplačevati predujmov, potrjujemo pa jim lahko račune le za opravljena dela, zaloge materialov morajo biti v okviru planiranih (TOZD ne smejo preko zalog izvajati pripravljalnih in investicijskih del ter graditi delavskih naselij, ker je to protizakoniti!), gradnje na ključ opravljati samo do pogodbene vsote, varščino sproščati v najkrajšem možnem času in sproti ter dosledno izterjevati zapadle nesporne terjatve.
V	komercijalni politiki bodo potrebni posebni napori, da bi v splošnih gospodarskih težavah obdržali trg in dosegli poln učinek.
Vsa pogodbena določila nas morajo do skrajnih meja zavarovati, tako glede obračuna razlik v cenah, glede obveznosti kupcev in investitorjev in glede usklajenosti naših del s pogodbenimi tranšami. Določila „plačilo ob predaji objekta" se moramo do kraja izogibati, ker nam kupec lahko zavlačuje prevzem objekta, mi ga pa nato tačas kreditiramo. Prodaja objektov za trg mora teči vzporedno z gradnjo, da bi bil zagotovljen tekoč priliv denarja. Komercijalna služba mora zagotoviti polno zasedenost zmogljivosti TOZD in OZD s cenami in kalku-lacijskimi osnovami, ki zagotavljajo predvideno akumulacijo, osebne dohodke in pokritje zakonskih in pogodbenih obveznosti.
V kadrovski politiki moramo stremeti za tem, da bi ustvariti neposredno odgovornost vseh članov kolektiva pri uresničevanju prej naštetih nalog. Uresničevali jih bomo namreč na vsakem delovngm mestu, pri vsakem delu in v vsaki delovni uri, ki jo prebijemo na delu. Vsak posameznik je dolžan svojo delovno nalogo do kraja vestno, natančno in prizadevno uresničevati. Če 3000 zaposlenih, kolikor nas je, prelenari samo pol ure na dan, izgubimo vsak dan s tem 1500 delovnih ur in v letu dni blizu, milijona delovnih ur! Delovno disciplino moramo zaostriti in zmanjšati fluktuacijo, poleg tega pa izboljševati kadrovski sestav v podjetju ter zaposlene še naprej dopolnilno izobraževati.
*
Pogled na že zgrajenih 6 stanovanjskih blokov v novi soseski Ragovska v Novem mestu, ki jo gradi TOZD sektor Novo mesto
Sindikalna lista 75
Že letos so slovenski sindikati sprejeli sindikalno listo 74 kot skupen dogovor sindikalnih organizacij in Zveze sindikatov Slovenije. V letošnji sindikalni listi so bila izoblikovana stališča sindikatov do pomembnih vprašanj v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, takšna, skupna, dogovorjena stališča pa so v nemajhni meri prispevala k enotnejšemu reševanju mnogih vprašanj s tega področja. Člani sindikata so nemalokrat zahtevali, naj se izoblikujejo na ta način dogovorjena in enotna stališča in so sindikalno listo 74 pozdravili.
V svoji listi sindikati niso načeli ali rešili vprašanj, ki bi v vseh primerih bila za delavca materialno zelo pomembna. Ta vprašanja so bila bolj pomembna zaradi odnosov, ki so bili njihova posledica. Razne vrste osebnih dohodkov in osebnih prejemkov namreč glede višine v kateri so bili izplačevani, niso bile odvisne toliko od vloženega dela in kakovosti tega dela, kot od stanja, v kakršnem je bilo posamezno podjetje, panoga, pa tudi pokrajina ali kraj. Takšne razlike pa so povzročale upravičeno negodovanje, razumljivo pri tistih, ki so dobili manj ob enakem delu.
Ko smo sindikalno listo 74 začeli uresničevati, je prišlo ponekod do nesporazumov, drugod spet tudi do odporov. Razumljivo je, daje do odporov prihajalo tam, kjer so si lahko privoščili višja izplačila, ker so pač imeli denar. Danes takšnih odporov ni več, sindikati pa se lahko usmerjajo v prizadevanja za povečanje produktivnosti, ki edina zagotavlja večji dohodek in v oblikovanje spodbudnih sistemov delitve.
Sindikalna lista 75 vsebuje stališča sindikatov do vprašanj v delitvi, v katerih moramo kljub samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, ki določajo okvire delitve, imeti usklajene poglede tudi v podrobnostih. Poudarjamo, da so to stališča, da so ta stališča še v razpravi, in da bodo ta stališča obveljala v vsakem posamičnem primeru, torej tudi v naši OZD šele takrat, če se bomo vsi kot člani sindikata in tudi v okviru sindikalne organizacije zavzeli, da bodo postala sestavni del našega samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora (za gradbeništvo!) in če se bomo zavzeli, da bodo določila sindikalne liste dosledno spoštovana. To poudarjamo in podčrtujemo zato, da ne bi kdo, nato ko bo preletel ta sestavek, tekal okoli in mahal ter terjal, da mora dobiti toliko in to, kot je v listi zapisano. Še vedno in tudi v primeru naše OZD Pionir namreč velja
pri razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov resnica, da lahko rezporedimo in razdelimo samo toliko, kot smo ustvarili. Najprej moramo torej prizadevno delati, delimo lahko pa šele nato!
Sindikalna lista 75 opredeljuje v prvem poglavju osebni dohodek. Kot najnižji osebni dohodek za delo v polnem delovnem času, v normalnih pogojih in ob doseganju normalnega delovnega uspeha določa 60 odst. povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v Sloveniji. Vsaka OZD je v svojem letnem planu dolžina določiti najnižji OD, ki pa ne sme biti nižji od prej opisanega. V najnižji osebni dohodek niso všteti dodatki za izredno težavno, za nadurno, nočno, nedeljsko in podobno delo, ki se k temu najnižjemu OD prištevajo šele nato.
Naj višji osebni dohodek v sindikalni listi nima določene zgornje meje, izplačuje pa se lahko samo, če so v OZD izdelana merila za nagrajevanje po delu in če je učinek delavčevega dela izmerljiv ali dokazan. Višino najvišjega OD se določi v samoupravnih sporazumih za dejavnosti.
Valorizacija osebnih dohodkov glede na rast življenjskih stroškov se opravi upoštevaje družbenoekonomsko politiko tekočega leta, rast stroškov, doseženo raven OD, dejanske možnosti za povečanje in upoštevanje razpoložljivi dohodek, konkretne rešitve tega pa izdelajo sindikati do 1. marca 1975.
Pripravnikom pripadajo naslednje akontacije OD: s srednjo izobrazbo največ 70 odst., z višjo izobrazbo največ 85 odst. in z visoko izobrazbo največ 105 odst. povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v Sloveniji. Če ima OZD izdelana merila za merjenje uspeha tudi za pripravnike, je lahko njihov OD v letu povprečno za 10 odst. višji od gornjih akontacij.
Za nadurno delo gre delavcu dodatek v višini 54 odst. od dosežene akontacije na OD, za nočno delo (od 22. ure zvečer do 5. ure zjutraj) dodatek od 30 do 50 odst., za delo ob nedeljah dodatek od 35 do 50 odst., za delo ob praznikih pa dodatek 50 odst. od dosežene akontacije OD za redni delovni čas. Do dodatka za nedeljsko delo in delo ob praznikih so upravičeni tudi učenci v gospodarstvu in dijaki ter študenti na praksi.
Kadar je zaradi narave dela potreben deljen delovni čas, lahko prejme delavec, če je delovni čas prekinjen za več kot eno uro 300 din, in če je prekinjen za več kot 2 uri, 600 din dodatka na mesec. Ta dodatek pripada tudi učencem v
gospodarstvu in študentom ter dijakom na praksi.
Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižje od 90 odst. mesečnega neto OD delavca.
Stališča do nagrajevanja po minulem delu določajo najvišje odstotke od mesečnega OD za leta delovne dobe. Dodatek za stalnost ne sme presegati 5 odst. OD delavca.
Dnevnice so za vse delavce enake, pripadajo tudi učencem in študentom ter dijakom na praksi. Za odsotnost od 8 do 12 ur znaša dnevnica največ 95 din, za odsotnost nad 12 ur največ 145 din. Stroški nočnine ne smejo preseči 155 din, če delavec na predloži računa za nočnino mu pripada največ 70 din. Dnevnice za službena potovanja v tujino so enake tistim, ki veljajo za republiške upravne organe.
Kilometrina ne sme biti višja od 1,50 din za kilometer in se ne sme izplačevati v pavšalnem znesku.
Terenski dodatek znaša največ 65 din na dan, pod enakimi pogoji je za vse delavce enak, pripada pa tudi učencem ter študentom in dijakom na praksi.
Stroški prevoza na delo se lahko pokrijejo delavcem, učencem, študentom in dijakom na praksi, vendar morajo ti plačati sami najmanj 30 dinarjev. Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi se lahko izplačuje največ 0,40 din na kilometer.
Regres za organizirano prehrano znaša največ 300 din na delavca na mesec. Če temeljne in druge OZD nimajo organizirane prehrane, znaša regres največ 100 din na delavca na mesec. Regres se ne sme izplačati v gotovini, vrednostni boni pa so lahko veljavni samo tekoči mesec.
Nagrade študentom in dijakom za prakso ne smejo biti nižje od 600 din na mesec in ne višje od najnižjega mesečnega OD. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendije za šolanje.
Regres za letni dopust se oblikuje v višini najmanj 900 in največ 1.100 din na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih. Pri določanju višine za posameznega delavca morajo biti upoštevani socijalni in zdravstveni položaj delavca po vnaprej določenih merilih. Regres gre tudi učencem v gospodarstvu.
Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša najmanj dva in največ tri povprečne mesečne OD v Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca njegovim svojcem-
Nagrade ob delovnih jubilejih znašajo za 10 do 20 let delovne dobe največ 2300 din, za 20 do 30 let največ 3450 din in za nad 30 let največ 4600 din.
Nekatera manj pomembna stališča (takšna, ki pridejo le poredko v poštev) smo zaradi obsežnosti gradiva izpustili.
----------—»BILTEN 5
SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA
V zadnji točki dnevnega reda so člani gospodarskega odbora pregledali prošnje za dodelitev komercialnih kreditov, predloge glede spremembe cenikov, ter pregledali prispelo pošto in pritožbe.
Odbor je obravnaval zapisnik SDK, iz katerega izhaja, daje bivši gradbeni sektor Poreč v letu 1970 poslal gradbeni material brez obračunanega prometnega davka Sin-čič Vojmiru in Kavzlarič Željku, ki je bil vgrajen v njuni hiši, kar je ugotovil inšpektor SDK. Ta davek je moralo podjetje odvesti v letošnjem letu in plačati tudi obresti.
Podjetje za ta prekršek ne nosi odgovornosti, ker je že pred tem finančna služba opozorila tedanje sektorje z okrožnico, daje prodaja gradbenega materiala zasebnim investitorjem kot reprodukcijskega materiala brez obračunanega prometnega davka prepovedano in pomeni gospodarski prekršek.
Gospodarski odbor je ugotovil, da je postopek zaradi kršitve delovnih obveznosti proti odgovornim osebam po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih že zastaran. Oba prizadeta člana ta prekršek priznavata in prosita podjetje za obročno odplačevanje zneska, ki ga je moralo podjetje plačati. Odbor je sprejel sklep, da se ugodi prošnji Sinčič Vojmira in Kavzlarič Željka in se jima odobri obročno odplačevanje obveznosti do podjetja iz naslova neobračuna-nega prometnega davka za kupljeni gradbeni material. Obroki znašajo 1.000,00 din mesečno, odplačevanje pa se prične s 1. 11. 1974. Gospodarki odbor je tudi obravnaval dokumentacijo v zvezi z zadevo Boška Miletiča in Martina Kramariča in je sprejel sklep, da se kot dvomljiva terjatev odpiše znesek 13.915,35 din, ki ga je podjetje v letu 1972 izplačalo za osebne dohodke delavcem privatnega kooperanta Boška Miletiča. Terjatev se odpiše, ker podjetje po mnenju pravnega oddelka ne bi uspelo v morebitnem sporu pred sodiščem.
Pritožbi Vidic Jožeta za povračilo stroškov parkiranja in cestnine na avtocesti se ne ugodi, ker povračilo teh stroškov ni predvideno v pravilniku o uporabi lastnih vozil v službene namene. Odbor je bil mnenja, da mora biti vsako povračilo stroškov delavcev konkretno določeno v splošnem aktu.
Predlog za izračun cen projektov in akordnih cen v projektivnen) biroju naj se od 1. 11. 1974 dalje uporabljajo spremembe in dopolnitve UCIN norm, ki jih je izdal Koprojekt Zagreb in potrdil zbor delegatov kolektivne dejavnosti v Ljubljani dne 29. 4. 1974. Nadalje se od 1.	11. 1974 spremeni
akordni cenik projektivnega biroja tudi v tem, da se za osnovo za izračun cen in akordnih cen vzamejo
stroški gradnje za 1 m2 objektov in nava tudi akord v brutto zneskih se sicer:	spremeni faktor, izračunan v prilo-
gi II akordnega cenika z dne 9.10.
a)	Za stanovanjske objekte se 1973 tako, da znaša koeficient za
vzame za osnovo povprečna cena brutto akordni cenik 0,393 na-stanovanj v preteklem 6-mesečnem mesto dosedanji 0,272. obdobju po podatkih OZD ali Biroja gradbeništva.	Gospodarski odbor je tudi po-
b)	Za industrijske objekte pa ve- trdil cene najemnine strojev SPO,
lja povprečna cena podobnih ter cene gramoza in betonarn v gra-objektov po podatkih OZD iz pre- nioznici Velika vas, ki naj začno teklega 6-mesečnega obdobja.	veljati od 1. 11. 1974 dalje.
c)	Zaradi obračunov OD v Pri obravnavi prošenj za komer-
brutto zneskih, s čimer se obraču-	cialni kredit je odbor sklenil, da se
Novomontaži in Tgu iz Ljubljane odobri kredit v obliki predlagane višine in sicer:	Novomontaža
1,000.000,00 za 1 leto po 12% obrestni meri. Igo 2,500.000,00 za 1 leto po 12 % obrestni meri.
Na koncu seje je gospodarski odbor razrešil dosedanjega predsednika gospodarskega odbora tov. Rud-man Viktorja, ker zaradi zdravstvenih razlogov ne more več opravljati te dolžnosti ter izvolili novega predsednika ing. Zupančič Franca, delegata TOZD Ljubljana.
Zelena luč za naložbe v človeka
Direktor splošne službe dipll. iur. Marko Svetina je v svojem poročilu predvsem omenil potrebe po delovni sili v podjetju in zaposlovanju. Pred kratkim so bili v Delu objavljeni podatki, daje v Sloveniji zaposleno več kot 120.000 delavcev iz drugih republik in da je največja zaposlitev teh delavcev v gradbeništvu. Pretežni del teh delavcev je nekvalificiranih, podatki o zaposlovanju pa kažejo, da k nam iz drugih republik prihajajo in se zaposlujejo predvsem nekvalificirani delavci, manj pa kvalificirani ali visoko kvalificirani. Ti podatki, ki so objavljeni za Slovenijo veljajo v splošnem tudi za naše podjetje. Tudi pri „Pionir-ju“ zasledimo med na novo zaposlenimi največ nekvalificiranih delavcev. To vsekakor kaže na določeno ekstenziv-nost pri zaposlovanju, kar pa ni v skladu z zahtevkom po hitrejšem porastu produktivnosti. Takšnemu načinu zaposlovanja botrujejo tudi mnogi drugi vzroki, na katere naša OZD ne more vplivati. Tu gre predvsem za veliko pomanjkanje kvali-
ficiranih delavcev v gradbeništvu. Vse pa kaže, da se bodo te razmere na trgu delovne sile še poslabšale in to v škodo gradbeništva. Za delavce z nižjo kvalifikacijo je značilno, da je pri njih velika fluktuacija in migracija. Novi delavci, ki se za kratko zaposlijo v naši OZD tudi niso dobri samoupravljala, saj nji-
V času od 24. 10. 1974 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — gradbeni sektor Novo mesto
-	s podjetjem „NOVOMONTAŽA" Novo mesto, za gradnjo proizvodne skladiščne hale - investicijska vrednost 4,271.773.- din;
-	s Tovarno farmac. in kem. izdelkov ,JCRKA“ Novo mesto, za objekt: Crpalnica požarne vode — investicijska vrednost 270.961.— din;
—	s podjetjem za PTT promet Novo mesto za objekt: Prostor za agregat — in vest. vrednost 254.559,- din;
—	s podjetjem „NOVOLES" Straža za dodatna dela na objektu: Sušilnica lesa in za objekt: Točkovni temelji decimirnice - investicijska vrednost 527.807,— din;
hovi kratkoročni interesi vedno prevladujejo nad dolgoročnimi interesi kolektiva naše OZD kot celote. Pri zmanjševanju stopnje fluktuacije pa naletimo na velike težave. S sprejemom novega delavca na delo se predvsem srečujemo s problemom njegove nastanitve in s problemom OD, ki so v gradbeni-
-	s podjetjem „BETI" Metlika za objekt: Prizidek h kodranki -investicijska vrednost 2,252.095,-din;
-	s Tovarno kondenzatorjev „ISKRA" Semič za objekt: Proizvodna hala v Semiču — invest. vrednost 9,660.000,- din.
TOZD — gradbeni sektor Krško
-	s podjetjem KOVINARSKA" Krško, za gradnjo objekta družbene prehrane — invest. vrednost 3,043.747,- din;
-	s Temeljno izobraževalno skupnostjo Krško, za zunanjo ureditev objekta: Otroški vrtec Brestanica — investicijska vrednost 179.102,- din;
-	s podjetjem „METALNA" Maribor - TOZD gradbene opreme Senovo, za gradnjo opornega zidu in odvodnega jarka - investicijska vrednost 2,297.438,- din.
TOZD — gradbeni sektor Ljubljana
-	z Združenim podjetjem za PTT promet Ljubljana za dodatna dela na ATC Moste - investicijska vrednost 798.743,95 din;
TOZD — gradbeni sektor Zagreb:
-	s podjetjem PLIVA Zagreb, za objekt: „Prilazne ceste, vanjska kanalizacija i vodovod" — investicijska vrednost 2,055.442.- din.
TOZD - TOGREL:
-	s podjetjem ŠIK „GORNJI IBAR" Rožaj - za montažno konstrukcijo — investicijska vrednost 6,655.720,-din;
-	s SGP „GROSUPLJE" za montažno konstrukcijo objekta: „INSTALACIJE" Ljubljana - invest. vrednost 277.607,— din.
Resolucija o nalogah sindikatov
V obdobju med VI. in VII. kongresom zveze sindikatov Jugoslavije so bili doseženi pomembni uspehi v samoupravnem in materialnem razvoju družbe in uresničene so bile daljnosežne spremembe v družbenoekbnomskem in političnem sistemu. Družbeni nosilec teh sprememb je delavski razred pod vodstvom zveze komunistov Jugoslavije. Zveza sindikatov Jugoslavije se vse bolj uveljavlja kot organizirana družbeno-politična in akcijska sila delavskega razreda in kot činitelj njegovega povezovanja v boju za graditev samoupravne socialistične družbe.
Z novo ustavo SFRJ so bile storjene pomembne spremembe in omogočeno je bilo uresničevanje odločilne vloge delavskega razreda v razvoju socialistične družbe. Ustava zagotavlja novo družbeno vlogo sindikata, predvsem v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu; oblikovanje kriterijev za pridobivanje in delitev dohodka in OD, sprejemanju in realizaciji samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; kadrovski politiki; reševanju sporov v združenem delu in v samoupravljanju itd.
Izhajajoč iz poročila, predloženega kongresu, javne razprave o kongresnih dokumentih, stališč in sklepov republiških kongresov in pokrajinskih konferenc zveze sindikatov, sprejema VII. kongres zveze sindikatov Jugoslavije več resolucij. Resolucija o nalogah sindikatov pri hitrejšem reševanju stanovanjskih problemov in pri izdaljšanju življenjskih pogojev delavcev.
Pri gradnji stanovanj so bili doseženi zelo dobri rezultati. Z več kot tremi milijoni na novo zgrajenih stanovanj od leta 1945 naprej, potem, ko se je prebivalstvo povečalo za približno šest milijonov, se je stanovanjska površina na prebivalca povečala od prejšnjih
3 Kv. m. na 12,7 kv.m, kar pomeni, da se je povečalo na več kot 50 odstotkov.
Zelo hitre in globoke spremembe v socialno ekonomski strukturi prebivalstva, še posebej pa izjemno hiter porast mestnega prebivalstva kljub tako mogočnim rezultatom pa povzročajo, da je stanovanjski problem še vedno zelo zapleten, zlasti zaradi dejstva, da veliko število gospodinjstev še vedno nima zagotovljenih elementarnih pogojev, ki so potrebni za bivanje.
Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije poudarja, da se je brezpogojno treba lotiti vseh potrebnih ukrepov, da bo mogoče uresničiti stališče Desetega kongresa ZKJ o povečanju obsega družbene stanovanjske graditve in njene rasti, ki Imora biti hitrejša od realnega odstotka povečanja narodnega dohodka družbenega gospodarstva. Uresničitev tega stališča je treba zagotoviti tudi s pomočjo dolgoročnega, kompleksnega programiranja stanovanjske graditve.
Zaradi tega se Zveza sindikatov izkazuje, da bodo v prihodnjem letu sprejeti srednjeročni in dolgoročni programi stanovanjske graditve v vseh osnovnih organizacijah združenega dela, v vseh interesnih in družbeno političnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Programi stanovanjske graditve za obdobje 1976 - 1980 morajo biti nadrobno obdelani in morajo predstavljati petletni program kot del enotnega petletnega načrta družbenega razmerja.
Organizacije združenega dela in samoupravne stanovanjske interesne skupnosti morajo hitro ukrepati pri graditvi kapacitet samskih domov in sicer na različnih ravneh opremljenosti in pogojev bivanja, da bi s tem lahko stanovanje uporabljale vse vrste kategorij delavcev. Še zlasti pomembna je dolžnost sindikatov, da se zavzamejo za spremembo družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske politike in predvsem za odločujočo vlogo delavcev na tem področju, za povečanje obsega in učinkovitosti gradnje stanovanj, za solidarnost in za socialno pravičnejšo delitev, stanova, za hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih problemov in potreb delavcev. V vsaki TOZD in delovni skupnosti je treba ugotoviti, kakšne so stanovanjske potrebe, samoupravno določiti in izdvojiti sredstva za gradnjo stanovanj in sprejeti konkretne načrte za urejanje stanovanjskih problemov.
Delavci v združenem delu morajo biti osnovni nosilci stanovanjske politike. Ena od
osnovnih nalog sindikatov na področju delitve stanovanj v prihodnjem obdobju je, da sprožijo inciativo, da bi v občinah podpisali samoupravne sporazume o splošnih kriterijih delitve stanovanj, kakor tudi, da bi se s široko politično akcijo zagotovilo usklajevanje pravilnikov TOZD o delitvi stanovanj s sprejetimi splošnim kriteriji delitve. Sporazumi o delitvi stano-
vanj morajo biti takšni, da je z uporabo socialnih delovnih in ekonomskih kriterijev mogoče zagotoviti delavcem iz neposredne proizvodnje stanovanja najmanj v sorazmerju med njihovim številom in celotnim številom zaposlenih v družbenem sektorju. Prvenstveno pravico v delitvi morajo imeti tisti delavci, ki nimajo stanovanja, ki stanujejo v težkih stanovanjskih
Že zgrajenim 6 stanovanjskim blokom v soseski Ragovska v Novem mestu so se kot preko noči pridružili še 4 novi bloki. Prvi, v ozadju je že vseljen
Zahtevna gradnja novih prostorov Mestnega gledališča Ljubljana, ki jo j« opravil sektor Ljubljana, v stanju, kot je bila poleti 1973
Resolucija o nalogah sindikatov
pogojih, odnosno tisti, katerih družine so številne. Pri tem pa bi se ne smelo zanemarjati interesov delovnih organizacij po strokovnih kadrih, prav tako pa bi se moralo ocenjevanju delovnih pogojev posvetiti ustrezno pozornost.
Da bi se stališča iz Resolucije Desetega kongresa ZKJ in stališča pričujoče resolucije čim popolnejše uresničila, obvezuje Sedmi kongres vse organizacije in forume Zveze sindikatov, da se v tem smislu lotijo ustreznih akcijskih programov.
Odpravljanje obstoječih slabosti v družbenih dobovorih in samoupravnih sporazumih o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter dosledno uveljavljanje ustavnega načela delitve po delu je ena izmed prvih in najbolj odgovornih nalog vseh organizacij in vodstev sindikatov. Sindikat je dolžan, da stalno organizira in spodbuja delavca in samoupravne organe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v samoupravnih delovnih skupnostih, da izpolnjujejo in zboljšujejo osnovne kriterije in merila delitve, po delovnih rezultatih. Osebni dohodek mora biti odvisen od
skupnega prispevka delavca v sedanjem in minulem delu za ustvarjanje dohodka TOZD. Z namenom, da bi zagotovili materialno in socialno varnost delavcev, se bo sindikat prizadeval, da bi v samoupravnih sporazumih in v družbenih dogovorih določili najnižji OD. V vsaki TOZD mora biti najnižji OD odvisen od ustvarjenega dohodka, delovne storilnosti in neposrednega izpopolnjevanja delovnih obveznosti delavcem.
Višine OD ne bi bilo treba omejevati, če je le-ta odraz dosledno upoštevane delitve po delovnih rezultatih in delovnega prispevka k skupnim rezultatom dela. Najvišji OD je treba omejevati samo v organizacijah in na delovnih mestih, kjer se že ne uveljavljajo merila rezultatov dela ali kjer je njihovo realno določanje otež-kočen z naravo poslov, ki jih organizacija opravlja. Organizacija sindikatov se morajo zavzemati za to, da vsaka TOZD ob izločanju in delitvi sredstev za OD dosledno uveljavlja ustavno načelo delitve po rezultatih dela, izhajajoč iz dosežene produktivnosti, kriterijev dela, kvalitete in kvantitete delovnega prispevka vsakega posamez
TOZD lesni obrat na tesnem
S takšno platneno streho smo v TOZD lesni obrat (vidite jo na objavljeni sliki) v vročih poletnih dneh podaljšali naše delovne prostore pod „milo nebo" in se branili pred žgočim soncem ter si povečali življenjski prostor. Zdaj pozimi ne moremo tako in smo zelo na tesnem, čeprav smo proizvodne prostore razširili tudi v nekdanje garaže. Nujno potrebno je proizvodne prostore TOZD lesni obrat povečati, o čemer že dolgo žal samo govorimo. Po naših izdelkih, še zlasti po harmonika vratih vrste „PIONIR" je veliko povpraševanje
in imamo veliko naročil. Ker zaradi premajhnih proizvodnih prostorov v katerih smo res utesnjeni, proizvodnja ne teče tako kot bi lahko in kot mi želimo, naročnikom ne moremo ustreči tako kot bi radi. Nemalokrat morajo počakati dlje kot bi radi.
Naša harmonika vrata so zelo lepa in uporabna za poslovne prostore, za gostišča in seveda tudi za stanovanjske prostore. Izdelujemo jih obložena z raznovrstnimi žlahtnimi furnirji, skajem, ultrapasom in plišem.
ANTON LUZAR
nika. Vse oblike porabe se morajo gibati v mejah ustvarjenega dohodka. Sindikati se morajo zavzemati tudi za namenske sklade v TOZD, za njihovo združevanje in za neposredno odločanje delavcev o njih. Namen, osnove in kriteriji, pod katerimi se uporabljajo ti skladi, se morajo določiti s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
Za poslovno stabilnost organizacije združenega dela in večjo socialno varnost delavcev je treba krepiti rezervna sredstva. Skupne rezerve se morajo razviti v učinkovit instrument samoupravne solidarnosti in kontrole, kar pomeni
obveznost vseh samoupravnih subjektov, da poslujejo s skrbnostjo dobrega gospodarja in da v skladu s samoupravno sprejetimi kriteriji z znanjem in sredstvi pomagajo delavcem v TOZD, če se znajdejo v težavah.
Glede na to, da je obdelava pogojev pridobivanje in sistemna delitev dohodka zapleten in trajen proces, so sindikati zadolženi, da se bojujejo za to, da bo tematika pridobivanje in delitve dohodka in OD bolj vgrajena in učne programe določenih šol in da bo posvečena večja pozornost strokovnim službam in kadrom, ki delajo na tem.
POPRAVEK
Pod to sliko smo v prejšnji številki napačno napisali, da na njej PIONIRJEVA strelka Štefka Šega sprejema na ŠIG 74 zlato odličje, v resnici na njej prevzema Sonja Antič zlato plaketo za PIONIRJEVE kegljačice. V poročilu o ŠIG—74 smo narobe napisali, da so kapetana ženske odbojkarske ekipe Sonjo Antič, po odločilni tekmi v kateri so naša dekleta priborila bronasto plaketo, odnesli v šoku in jokajočo z igrišča, v resnici pa je bilo tako s Pavlo Henigman. Vsem prizadetim se za omenjene napake opravičujemo, vsem tistim, ki so jim bile te napake povod za zbadanje Sonje Antič pa naj povemo, da niso s tem pokazali niti najmanj športnega in fair ponašanja!
Kratek posvet med delom pomaga razčistiti nejasnosti in pripomore k boljšemu delu. Inž. Jože Gabrijelčič, šef gradbišča na Ragovski v Novem mestu v razgorovu z delovodji
SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA
štvu sorazmerno zelo nizki, čeprav bi glede zahtevnosti in pogojev dela v gradbeništvu bili lahko drugačni. Srednjeročno lahko delavca navežemo na OZD le z visokim OD, trajneje pa s stanovanjem. Visoki OD bi zadrževali delavce v našem podjetju in tudi privabljali nove.
Stopnja fluktuacije bi se zmanjšala, nad tem pa bi kadrovske službe s selektivnim ocenjevanjem lahko izdelale predloge, katerim delavcem je treba zagotoviti stanovanje in jih s tem trajno navezati na podjetje. Samskim delavcem oziroma tistim s katerimi podjetje trajno ne računa, pa bi bilo potrebno zagotoviti ustrezne življenjske pogoje. Investicije v delavca bodo morale biti bolj prisotne pri investicijskih programih in pri delitvi sredstev kot so bile do sedaj. Potrebne bodo redne investicije v delavca, ki so v začetni fazi sicer drage, vendar se bogato obrestujejo. Iz teh spoznaj izvirajo razidi srednjeročni in kratkoročni socialistični programi, ki jih izdelujejo v raznih organizacijah združenega dela, to so investicije v samske domove, v obrate družbene prehrane, v nakup stanovanja za delavce itd.
Do novih delavcev, ki bodo v bližnji prihodnosti nosilci proizvodnega procesa v OZD, je potrebno priti načrtno in ne stihijsko. Zato je potrebno v naši OZD in v vseh TOZD izdelati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane, v katerih bi morali planirati sredstva za stanovanja, samske domove, obrate družbene prehrane itd. Te programe pa bi bilo treba vključiti v odgovarjajoče programe investicijske potrošnje v OZD. Ker je prav sedaj v pripravi srednjeročni plan razvoja OZD, bi bilo prav, da se ti „socialistični progra-mi“ izdelajo in vključijo v perspektivni razvoj OZD.
V nadaljevanju je tovariš Svetina dejal, da moramo predvsem zajeziti odhod delavcev iz našega podjetja. Problem ima na primer TOZD gradbeni sektor Novo mesto, kjer odhajajo delavci z 10-letno delovno dobo. Glavni vzrok za odhod teh delavcev so nizki OD, težki delovni pogoji in stanovanjski problemi.
Obseg izobraževanja bo treba v letošnjem letu še povečati. Primanjkuje nam inštruktorjev za vajence in strojnike. V letošnjem letu je treba tudi organizirati strojniški tečaj.
Na koncu svojega poročila je še omenil, da delegatski sistem pri na-
šem podjetju še ni dobro zaživel in da ga je treba precej izboljšati. Funkcija delegata je, da aktivno sodeluje pri obravnavi predlogov in stališč. TOZD so odgovorne, da delegata pritegnejo in vključijo pri obravnavi predlogov in stališč in da bo ta poročal na tistem nivoju, kjer se o teh stvareh odloča. Vodstvo TOZD, delegati, ter skupne službe morajo imeti stalno poveza-
vo. .Delegati, ki jih volijo delovni ljudje v delavski svet ali v drug samoupravni organ, morajo v teh organih obrazložiti stališča in mnenja svojih volivcev, nato pa volil-cem poročati, kakšna je bila usoda njihovih predlogov, ali so bili sprejeti ali ne, zakaj sojih drugi odklonili, kakšni so bili predlogi drugih delegatov itd. Na ta način se med volilci in izvoljenimi delegati, pa
naj bodo delegati delavskega sveta delovne organizacije, delegati občinske skupščine ali drugih skupščin, vzpostavlja stalno razmerje, ki mu pravimo „delegatsko raz-merje“. To razmerje ne sme biti samo formalno in ne sme biti vezano samo na izvolitev delegata, ampak mora biti stalnega delovnega zna-čaja^
Dogovorjeno smo dolžni upoštevati
šno službo izdela izračun mase potrebnih sredstev za izplačilo OD na podlagi analitične ocene. Izdela naj tudi rokovnik za sestavo plana in ga predloži na prihodnji seji. Takoj je treba tudi začeti pripravljati podlage za sestavo gospodarskega plana za prihodnje leto.
ter kontrolo koriščenja boleznin vajencev.
Služba za organizacijo in razvoj poslovanja naj izdela analizo vpliva višjih OD zaradi uveljavitve analitične ocene na finančno stanje TOZD — podjetja in skupaj s splo-
MS
Glavni direktor je ob koncu poročil direktorjev služb povedal naslednje :
„Prav je, da je na dnevnem redu gospodarskega odbora poslovna politika, ki je bila postavljena ob sprejetju plana. Od časa do časa je treba ugotoviti kako to poteka. Na ta način se ugotavlja podlaga za novo delo, ko se dopolnjuje in spreminja poslovna politika. O teh vprašanjih sta govorila Slavko Guštin in Anica Jazbec. Nekateri TOZD pri tej poslovni politiki ne sodelujejo in se ne zavedajo posledic, ki bodo nastale zaradi tega. Tu gre predvsem za prevelike zaloge in za slabo kvaliteto pri izvajanju gradbenih del.
Komercialna služba je v svojem poročilu lepo prikazala probleme, ki nastajajo na trgu. Na osnovi teh ugotovitev je treba predlagati gotove ukrepe. Da se zaščitijo interesi TOZD je nujno, da komercialna služba in TOZD gradbene operative ponovno pregledajo pogodbene obveznosti od primera do primera in za vse kritične primere izdelajo ukrepe:
1.	Skleniti dodatne pogodbe
2.	Pridobiti soglasje za podaljša-, nje novih pogodbenih rokov.
3.	Pridobiti soglasja investitorjev za obračun razlik v cenah in storitvah.
Zavzeti se moramo za dokončno ureditev pristojnosti med komercialno službo OZD in TOZD glede medsebojne organizacije in vseh ostalih odprtih vprašanj.
Kar se tiče stanovanjske problematike pri našem podjetju, ki jo je podal v poročilu tov. Marko Svetina se priporoča TOZD, da se glede izgradnje samskih domov v letu 1975 in naslednjih letih sklenejo samoupravni sporazumi o združevanju sredstev za te namene. Komercialna služba naj takoj pripravi
plan stanovanjske izgradnje za ob-	... im i i	--- ------
Ob že zgrajenih blokih v soseski Ragovska rastejo spet novi
Skozi okno TOZD sektor Ljubljana
Dokaj časa je že, odkar smo v Biltenu nazadnje poročali o delu in življenju katerega izmed sektorjev gradbene dejavnosti, ki so izven Novega mesta. Tokrat spet začenjamo s to lepo navado in bomo v vsaki številki zaporedoma obdelali en sektor ali en obrat.
Današnji naslov „Skozi okno TOZD sektor Ljubljana" pravzaprav ni najboljši. Skozi okno sektorja, ki domuje v res majhni in skromni stavbi v Mostah, v kateri je tako tesno, da niti ni sobice, v kateri bi se proč od telefonskih pogovorov in nenehnega odpiranja vrat lahko človek mirno pogovoril, skozi okno njihove skromne upravne stavbe se vidi res malo. Ce bi hoteli spoznati ter vsaj približno oceniti velika prizadevanja in uspehe 550-članskega delovnega kolektiva TOZD sektor Ljubljana, bi se morali povzpeti na katero izmed visokih stolpnic v soseskah S-3 Moste, SŠ, BS-3 za Bežigradom, morali bi na visoke betonske silose Žita v Mostah, pa še nam razgled s takšnih višin ne bi pokazal vseh velikih in obsežnih gradenj, ki jih je sektor Ljubljana že opravil v našem glavnem mestu, ki jih še gradi ali pa načrtuje.
Direktor TOZD sektor Ljubljana, ki je bil tokrat naš sobesednik, se je za nekaj hipov odtrgal od svojega dela in v sproščenem kramljanju povedal:
— Za začetek naj bo vesela ugotovitev, da je v Ljubljani dela dovolj in da vse kaže, da nam ga vsaj za zdaj zlepa ne bo zmanjkovalo. Za prihodnje leto predvidevamo plan našega sektorja v skupni vrednosti 180 milijonov din, kar je 18 milijard starih dinarjev, naš letošnji plan pa je bil 140 milijonov din. V načrtu imamo torej precejšnje povečanje naše proizvodnje.
Nova dela se nam odpirajo v več velikih stanovanjskih soseskah v Ljubljani. V soseski BS-3 za Bežigradom bo okoli 2700 družinskih stanovanj. To je združeno gradbišče G1POSS, na katerem gradijo OZD Obnova iz Ljubljane 50 odstotkov, OZD Tehnika 30 odstotkov in OZD PIONIR 20 odstotkov vsega. Precejšnja težava v pripravljanju te velike soseske, ki naj bi bila dograjena do konec 1977. leta je v tem, ker še ni tehnične dokumentacije, ni še gradbenega dovoljenja, ni še podpisana pogodba z investitorjem in investitor še nima potrebne garancije za denar. Soseska bo grajena v litem betonu po sistemu Outinord.
Naslednji večji objekt sta soseski SŠ-7/1 in SŠ-8/2 v Šiški, v katerih bo skupaj okoli 2000 stanovanj. Tudi to bo združeno gradbišče GI-POSS, v katerem gradijo OZD Obnova Ljubljana 50 odstotkov, OZD Tehnika Ljubljana 30 odstotkov in OZD Pionir 20 odstotkov vsega. Z gradnjo bomo začeli takoj po no-
vem letu, soseska pa naj bi bila dograjena do 1978. leta. Tudi ta soseska bo grajena v litem betonu po sistemu Outinord.
Za mnoge naše delavce bo zanimivo zvedeti, da v Ljubljani že gradimo v litem betonu z Outinord opaži v kombinaciji s težko montažo. S prvimi poizkusi v tej smeri smo začeli v soseski S-8, kjer smo mi in OZD Tehnika gradili v litem betonu Outinord, OZD Obnova pa je prevzela težko montažo fasadnih in predelnih sten. Takšno tehnologijo zdaj izpopolnjujemo in smo jo že zastavili pri gradnji soseske BS-3 za Bežigradom. Ugotavljamo, daje nujno potrebno izvesti delitev dela med na gradbišču sodelujočimi OZD in se dogovarjamo, da bi OZD Obnova Ljubljana prevzela vsa dela v zvezi s težko montažo, mi in OZD Tehnika pa dela v litem betonu po sistemu Outinord. O dosedanjih izkušnjah pri tem poroča v tej številki član našega kolektiva Andrej Kurnik, zato o tem ne bi podrobneje govoril. Gre za to, da nato, ko so dela v litem betonu opravljena, fasadnih sten in predelnih sten ne zazidavamo več s siporeks ploščami na dosedanji način, pač pa z žerjavom dvignemo izdelano celo fasadno in predelno steno in jo vgradimo. To tehnologijo šele razvijamo, vendar pa smo pri tem že dosegli precejšnje uspehe, čeprav bo treba odpraviti še celo vrsto nerešenih vprašanj in podrobnosti.
V	Mostah bomo gradili dva poslovna objekta, enega za podjetje VeletekstU in enega za Službo družbenega knjigovodstva in Ljubljansko banko. Podpis pogodbe je že v pripravi.
Eno izmed naših gradbišč imamo v bližini Vrhnike, kjer gradimo za Vojno pošto, na Beričevem pri Ljubljani pa gradimo relejno transformatorsko postajo za napetost 380 KV, 220 KV in 110 KV. Na Viču bomo začeli graditi 40 intervencijskih hiš, ki bodo zaradi velikih zahtev investitoija po komunalni opremljenosti in zaradi zahtevanih plinskih napeljav in centralne kuijave stale 400.000 din vsaka.
V	Biltenu še nismo poročali o tem, da tudi PIONIR sodeluje pri obnovi s potresom prizadetega Kozjanskega. Tam ima naš sektor samostojno gradbišče v krajevni skupnosti Kristan vrh. Dolenjska pokrajina je prejela zadolžitev za sodelovanje v obnovi te krajevne skupnosti in nosilec naloge je OZD PIONIR, naš sektor pa organizator. Naša naloga obsega gradnjo novega šolskega poslopja, 40 novogradenj stanovanjskih hiš, s katerimi je treba nadomestiti 40 stavb ki so bile zaradi poškodb uvrščene v IV. kategorijo in poleg tega še popravilo 30 poškodovanih objektov ter nekaj manjših komunalnih del. Svojo nalogo smo kar se tiče gradnje hiš
za nastanitev prebivalcev in popravila deloma že opravili, tam kjer nas je čas lovil pa smo poskrbeli za prebivalce z montažnimi hišami.
Direktor TOZD sektor Ljubljana Jurij Podrepšek
Slišati je, da nam meteorologi obetajo letos dolgo in ostro zimo. Gradbinci se hude zime bojimo, mi pa smo si zato oskrbeli čez letošnjo zimo delo v toplejših krajih ob morju. Tisto kar narediš pozimi je čez vse leto najboljša valuta, to nas je že nekajkrat izučilo. Letos si bomo lahko nekaj te valute naredili. Gradili bomo v Novigradu zdravstveni dom in počitniška stanovanja za trg. Pri počitniških stanovanjih gre za garsonijere s površino 25 do 30 m2, po kakršnih zelo povprašujejo tako OZD kot tudi zasebniki. Takšna garsonjera, zgrajena v strnjeni gradnji je precej cenejša kot zasebni vikend ali počitniška hišica, za katere je težko dobiti parcelo, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo itd. Ta kdor želi, se lahko izogne vsem nepotrebnim potom in takšno garsonjero kupi od nas. Druga dobra stran takšnega nakupa je v tem, da ima lahko
OZD posamezne takšne garsonjere v več različnih krajih in da zato člani kolektiva niso vezani hoditi na dopust vsako leto v en sam počitniški dom. Tam kjer so zainteresirani, se lahko več OZD dogovori, nato ko imajo takšne garsonjere v raznih krajih, za medsebojne zamenjave pri počitniškem obisku. Ker so opremljene s priročno kuhinjo in sanitarijami, jih radi uporabljajo delavci, ki si ne morejo privoščiti visokih cen celodnevne oskrbe v hotelih.
Naslednja gradnja, ki se nam v letošnji zimi obeta ob morju, je turistično naselje v Červaiju pri Poreču. Vsi potrebni načrti in krediti za to gradnjo so zagotovljeni in pripravljeni, potreben je le še pristanek nekaterih političnih dejavnikov. V tem turističnem naselju vrstnih hiš z vsemi potrebnimi objekti, naj bi bil pri gradnji naš TOZD vodilen in naj bi prevzel gradnjo polovice vsega. Čez zimo bomo zaposlili tam 150 delavcev.
Da se ne bi samo hvalili, ne bo škodovalo še nekaj besed o naših težavah.-Najtrša nam prede z gramozom, ker je naša gramoznica že izčrpana, druge pa nismo uspeli dobiti. Vključili smo se v OZD Prod, ki se specijalizirano ukvaija s pridobivanjem agregatov za gradbeništvo, vendar pa tudi v tem primeru velja tista stara modrost: tisto, kar kupuješ drugod, je drago . . . Vse kaže, da bomo prihodnje leto z gramozi in z betonom ob obsežnih gradnjah ki se nam obetajo, marsikdaj v škripcih. Naj omenim še to, da je naša dosedanja betonarna že precej zastarela in da smo se že odločili za novo, boljšo.
Sicer pa se največ ukvarjamo z gradnjo stanovanj. Ljubljanski trg ima glede tega velike potrebe. Letos bomo oddali okoli 250 dograjenih stanovanj, okoli 250 stanovanj pa imamo v gradnji.
Kako smo volili delegacije v sti
Volitve članov delegacij v samoupravne interesne skupnosti pri SGP „Pionir" Novo mesto, so bile 5. do 7. decembra. Člani delegacij so se volili za 4. leta. Nihče pa ne more biti več kot 2x izvoljen za člana iste delegacije. Na področju Novega mesta so se volile 2 delegaciji.
1)	za samoupravno interesno skupnost na področju gospodarstva, ki ima najmanj 5 članov
2)	za samoupravno interesno skupnost na področju negospodarstva, ki ima najmanj 10 članov.
Po TOZD je volilo naslednje število upravičencev:
Zap.		TOZD	Štev. volil.	Od tega	Uprav.
št.		upravičencev	glasovalo	v%	odsotnih
1.	Gradbeni sek. Novo mesto	676	495	73	181
2.	Gradbeni sek. Krško	627	536	85	91
3.	Gradbeni sek. Ljublj.	530	448	84	82
4.	TOZD TOGREL	54	52	96	2
5.	TOZD Strojno prom. obrat	120	99	82	21
6.	TOZD Lesni obrat	121	100	83	21
7.	TOZD Mehansko kov. obrat	145	120	83	25
8.	DSSS	183	160	87	23
▼
i
Po TOZD so bili izvoljeni naslednji kandidati:
TOZD gradbeni sektor Novo mesto
a)	Za delegacije v SIS na področju gospodarstva: 1. Cizelj Franc, 2. Injac Mirko, 3. Fazlič Sečo, 4. Venta Marjan, 5. Hrovat Vinko,
b)	Za delegacijo v SIS na področju negospodarstva:	1. Juntez
Franc, 2. Kocjan Alojz, 3, Matko Martin, 4. Milojevič Simiša, 5. Novak Alojz, 6. Potočar Alojz, 7. Pilič Biljana, 8. Stokič Ivo, 9. Zupančič Robert, 10. Sarajlič Fadil,
C
TOZD Mehansko kovinski obrat
a)	Za delegacijo v SIS na področju gospodarstva: 1. Kastelic Janez, 2. Drenovec Marjan, 3. Knap Milan, 4. Hočevar Stane, 5. Petrin-čič Ivan,
b)	Za delegacijo v SIS na področju negospodarstva: 1. Ribič Jože, 2. Romih Rihard, 3. Bobnar Franc, 4. Novak Franc, 5. Jožef Martin, 6. Becele Anton, 7. Tomšič Roman, 8. Ucman Marjan, 9. Bobnar Franc, 10. Franko Stane,
e*
TOZD Lesni obrat
a)	Za delegacijo v SIS na področju gospodarstva: l.Bartolj Franc, 2. Bukovec Marjan, 3. Božič Alfonz, 4. Hodnik Avgust, 5. Zale-telj Darko,
b)	Za delegacijo v SIS na področju negospodarstva:	1. Božič
Alojz, 2. Cesar Janez, 3. Draginc Ivan, 4. Goršin Marko, 5. Hančič Milan, 6. Luzar Anton, 7. Matoh Martina, 8. Medic Alojz, 9. Nosan Anton, 10. Šoštar Zvone,
v anen praznovanja občinskega praznika občine Novo mesto so si člani skupščine Krajevne skupnosti Nov mesto m člani svetov sosesk te krajevne skupnosti v oktobru letos pod strokovnim vodstvom gradbišča ogleda gradnjo stanovanjske soseske na Ragovski v Novem mestu, ki jo gradi TOZD sektor Novo mesto v sistem Outinord. V soseski bo, ko bo dograjena prihodnje leto v juniju skupno 400 družinskih stanovanj.
F
<
P
P
F
C
c
ti
n
C
d
tc
st
v
d(
di
tn
m
or
sir
PC
pc
trt
up
do
ak
jav
Na
I
iioupravne interesne skupnosti
o
li
u
TOZD Strojno prometni obrat
a)	Za delegacijo SIS na področju gospodarstva: 1. Bele Alojz, 2. Gruden Ciril, 3. Glušič Franc, 4. Hrovat Janko, 5. Pavlič Jože,
b)	Za delegacijo v SIS na področju negospodarstva:	1. Blatnik
Franc, 2. Barbič Jože, 3. Kapetan Milan, 4. Hribar Maijan, 5. Tratar
Božo, 6. Gosenca Zdenko, 7. Vukšinič Alojz, 8. Šimic Martina,
9.	Kralj Vera, 10. Omerzelj Janez
Delovna skupnost skupnih služb
a) Za delegacijo v SIS na področju gospodarstva: 1. Babnik Alojz, 2. Bračko Slavko, 3. Lavrič Dragi-
Pripravljamo za Dedka Mraza
PRIREDITEV DEDKA MRAZA ZA OTROKE BO V NOVEM MESTU 27. DECEMBRA OB 16. URI - O PROSTORU V KATEREM BODO NAJMLAJŠI PRIČAKALI PRIHOD DEDKA MRAZA BODO VSI NAKNADNO, VENDAR ŠE PRAVOČASNO OBVEŠČENI, KER PRIREDITELJI ŠE IŠČEJO PRIMERNO VELIK PROSTOR
Centralni odbor sindikata pri OZD PIONIR je v prvih dneh decembra med drugim razpravljal tudi o novoletnem svečanem obdarovanju otrok članov kolektiva. Odbor je ocenil, daje takšna prireditev namenjena najmlajšim, zagotovo akcija, ki je ne bi smela opustiti nobena sindikalna organizacija v podjetju.
Vse sindikalne organizacije so dolžne takoj izdelati program sindikalne dejavnosti in finančnih potreb za prihodnje leto in te programe takoj predložiti samoupravnim organom TOZD, da bi le ti tudi sindikalnim organizacijam namenili potrebna sredstva iz sklada skupne porabe. V programu finančnih potreb naj sindikalne organizacije upoštevajo tista sredstva, ki jih bodo potrebovale za razne novoletne akcije, za dan žena, za športno dejavnost in rekreacijo ter podobno. Na ta način si bomo zagotovili
c---------------	^
Dedek Mraz
Da ne bi tako kot lani, v zadnjih dneh pred koncem leta hiteli in se kregali, kdo je kriv, poskrbimo letos pravočasno za Dedka Mraza! V mislih imamo obdaritev otrok naših delavcev in organizirani obisk Dedka Mraza, ki naj bi jim darila razdelil. Sindikalne organizacije in pristojni samoupravni organi naj pravočasno, na prvih svojih sejah v decembru, odločijo, koliko denarja bodo dali v ta namen, da bi lahko prireditev, če se bomo zanjo odločili, pravočasno pripravili! Ne pozabimo na najmlajše in jim ne odrecimo veselja!
V_________________________/
sredstva za vse leto vnaprej, tako da ne bo treba denarja iskati za vsako stvar posebej.
Sindikalne organizacije, ki delujejo na območju Novega mesta v TOZD sektor Novo mesto, v TOZD obratov ter v DSSS bodo v skupni akciji pripravile svečano obdarovanje otrok s prihodom Dedka Mraza in s programom. Skupno bo obdarovanih 660 otrok, vsak v vrednosti 100 din, v ta namen pa so sindikalne organizacije iz svojih sredstev in s pomočjo samoupravnih organov zagotovile 65.900 din. Sindikalne organizacije so iz svojih blagajn prispevale približno polovico tega denarja. Vsaka organizacija je do 10. decembra predložila naročilnico za število otrok, ki bodo obdarovani.
Prireditev za otroke članov sindikata iz novomeških organizacij bo s programom, ki ga bodo pri-ravili šolarji osnovne šole Milke obar—Nataša iz Šmihela, nad katero imamo patronat in s prihodom Dedka Mraza, ki bo razdelil darila, 27. decembra ob 16. uri. O prostoru, v katerem bo prireditev bodo vsi še naknadno, vendar pravočasno obveščeni.
Naj bo koncu pripomnimo, daje prireditev novoletnega obdarovanja otrok že nekaj let v navadi v Novem mestu, da pa v TOZD gradbenih sektorjih izven Novega mesta te prireditve nimajo v navadi. Res je sicer, da je s pripravo takšnega obdarovanja veliko dela, vendar ga je manj, če začnemo s pripravami pravočasno. V Novem mestu že vsa leta sodeluje v pripravah mladinska organizacija, ki pripravi darilne zavoje, okrasi prostor in naredi še marsikaj drugega. Izgovor, da drugod nimajo ljudi, ki bi bili tega vešči, ni sprejemljiv, saj so otroci veseli še tako skromne prireditve. Prav bo torej, če bomo povsod posnemali novomeški vzgled!
ca, 4. Podržaj Amalija, 5. Žagar Marija,
b) Za delegacijo v SIS na področju negospodarstva:	1. Cujnik
Avgust, 2. Kump Jože, 3. Kastelic Miha, 4. Leskovšek Ivanka, 5. Pirnat Štefka, 6. Pungerčar Martin, 7. Ribarič Ivan, 8. Staniša Polona, 9. Skube Egidij, 10. Šinkovec Milan.
TOZD gradbeni sektor Krško
Na območju sektorja Krško so volili samo eno splošno delegacijo za vse Samoupravne interesne skupnosti. 1. Kežman Anton, 2. Kovač Milan, 3. Slapšak Ida, 4. Vidmar Ivan, 5. Strupeh Aleksander, 6. Perne Matjaž, 7. Kene Ivan, 8. Vogrinc Karel, 9. Ratkovič Drago, 10. Žiberna Janez
TOZD TOGREL
V TOZD TOGREL so volili eni splošno delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti. 1. Arh Franc, 2. Bračun Ivan, 3. Bizjak Martin, 4. Puntar Ciril, 5. Remik Martin, 6. Štefanič Ivan, 7. Tomažin Jože, 8. Urbanč Anton,
9.	Šterk Ivan, 10. Urbanč Franc
TOZD gradbeni sektor Ljubljana
Na območju sektorja Ljubljana so volili samo eno splošno delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti: 1. Kajba Marjan, 2. Intihar Ivana, 3. Miškovič Miloš, 4. Nakič Kasim, 5. Rodič Cveto, 6. Budaj Vlado, 7. Smajič Smajo, 8. Hlebš Danijel, 9. Popovič Milorad,
10.	Sikošek Mara, 11. Durič Ljubomir, 12. Podkrižnik Jože, 13. Miklič Mara, 14. Šakič Šerif.

ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA je knjiga izrekov, napotkov in modrosti velikih mož sveta. Knjiga je posvečena človeku, še posebej mlademu in pripoveduje, kako pošteno in modro živeti. Zaradi velikega zanimanja bralcev so bila ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA z vsakim ponatisom razprodana. Na prošnjo mnogih smo se odločili za novo, veliko barvno bibliografsko izdajo. Cena te izdaje, ki je izšla konec septembra je v subskripciji 100
din, dobavljamo pa jo po povzetju.........
IZPOLNITE spodnjo naročilnico, jo izrežite in jo pošljite na naslov: KAS, 61001 Ljubljana, p. p. 179
-sc--------------------------------------------------
naročilnica
Podpisani.....................................
Natančen naslov
Naročam obvezno'ŽlATA PRAVI LA ŽIVI.JENJA Naročnino bom poravnal po povzetju.
Datum................................
Podpis ...
NAGRADNA KRIŽANKA
MIVA TOV. V.
	
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
NAGRADNA KRIŽANKA!!!
Pri gradnji po Outinoid sistemu je zelo učinkovito uporabna betonska avtočrpalka, ki jo vidite na sliki, za transport betona v opaže
Tokrat je objavljena križanka nagradna. Križanko z lepo izpisanimi rešitvami izrežite in pošljite na naslov: SGP PIONIR .Bilten, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored, do do 7. januarja 1975, Na zunanji strani ovojnice vidno označite: NAGRADNA KRIŽANKA. Tri pravilne rešitve bomo izžrebali in nagradili z lepimi knjižnimi nagradami, imena izžrebancev pa objavili v prihodnji številki.
živa kronikam
V času od 11. 10. 1974 do 25.
11.	1974 smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe:
IZ JLA SO SE VRNILI:
Vojko Mlinar, dipl. inž. gradb. v delovno skupnost skupnih služb, Jože Strniša, gradb. tehnik v TOZD projektivni biro.
G, p, Bilten, Lesni obrat, ISJ, Etna, Oregon, Dabrowska, ta, Ljubo, Miha, sokol, oljka, Sicilija, Oto, do, Niansa, čelo, vo, odmev, JG, tnt, Nk, Stojan, ale, Marko Svetina, SDK, k, ac, a, izvodi, čakati, bon, m, da, ip, g, t, pk, Lah*, aviacia, procedura, duh, Marjan Zupanc, askarida.
NA NOVO SO NASTOPILI DELO:
Antonija Bartoljf, administr. v del. skup. skup. služb, Peter Bevc in Franc Kocjan v TOZD strojno prometni obrat, Rasim Nadarevič in Vladimir Povše — delavca v TOZD lesni obrat.
Na novo sprejetim in delavcema, ki sta se vrnila iz JLA želimo veliko delovnih uspehov in dobro počutje.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik j® Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DO LENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.