Poštnina plačana v gotovim. Proletarci vseh dežel združite se! Posamezna številka 1*50 Din Delavsko-kmečki tednik. Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljam, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577. Leto I. LJUBLJANA, 6. januarja 1927. Stev. 1. Osvobodimo ljudstvo meščanskih strank! Mezdno gibanje rudarjev pri TPD. Druga rudarska skupina stopa v akcijo. Le tako naprej! — P.— Oblastne volitve so tukaj. Malo dni nas še loči od 23. januarja, ko bo ponovno delovno ljudstvo v parlamentarni akciji izreklo svojo voljo. Volilni sestanki in shodi se vršijo. Skozi mesta in vasi hitijo zahteve, parole . . . Osvobodimo ljudstvo meščanskih stranki Tako se glasi naše geslo. V tem znamenju agitirajmo noč in dani Skupen delavski blok mora podvojiti in potrojiti število delavskih glasov, oddanih za rdečo zastavo razrednega boja. Skupen delavski blok mora pridobiti kmete na vasi za svoje zaveznike in ustvariti temelje za blok delavcev in kmetov, za enotno fronto vsega delovnega ljudstva. Tako med delavci in kmeti mora pasti število glasov za meščanske stranke, za stranke vladajoče ali opo-zicionalne gospode. Zavest delavsko-kmečke sloge, ideja enotne fronte vseh izkoriščanih mora zmagati nad demokracijo in puhlo opozicionalnostjo vseh meščanskih strank. Osvobodimo ljudstvo meščanskih strank! Vlijmo mu zaupanje v razredni boj! Zberimo ga okrog rdeče zastave! To rdečo zastavo dviguje naša skupina. Na njenem praporu je zapisano: V enotno fronto! Za vlado delavcev in kmetov! Osvoboditev delavcev, kmetov, nameščencev in malih obrtnikov izpod vpliva meščanskih strank se bo zato izvršila samo tedaj, če se zberejo okrog prapora naše skupine. Agitirajmo noč in dan! V oblastno skupščino moramo poslati močno razredno zastopstvo delavcev in kmetov. V srezih: Ljubljana, Maribor, ljubljanska okolica in Maribor desni breg, Laško-Trbovlje in Dravograd-Mežica, Litija-Zagorje in Radovljica-Jesenice, Celje in Ptuj, Kranj-Tržič — v vseh teh srezih moramo izvoliti delav-sko-kmečke zastopnike. V srezih: Ljubljana, Maribor, ljubljanska okolica, Maribor desni breg, Laško-Trbovlje in Dravograd-Mežica — v vseh teh srezih moramo napeti vse sile, da si priborimo še drugi mandat Združenih list delavcev in kmetov! Osvobodimo delovno ljudstvo meščanskih strank! Zato agitirajmo noč in dan: za Združene liste delavcev in kmetov! Pod rdečim praporom! Delavci, kmetje, nameščenci, obrtniki ! —p.— Slovenska ljudska stranka prihaja k vam z goljufivim upanjem, da bodo oblastne skupščine prinesle avtonomijo Slovencem. To vam govori v času, ko se njeni poslanci v Bel-gradu pogajajo, da stopijo v vlado, ki predstavlja nevarnost za mir na Balkanu. Slovenska kmečka stranka (Pucelj) je polna obljub, posebno zdaj, ko je njen minister zletel iz vlade. Kmetje, oškodovani po povodnji, koliko ste dobili od Puclja, ministra za kmetijstvo? Prapor Slov. kmečke stranke je umazan z belgrajskim centralizmom. Jugoslovanska demokratska stranka (Žerjav) — to je stranka najhujše reakcije, najhujšega centralizma in divjega fašizma. Vseh sedem let že podpira Belgrad. Hlapčevsko služi režimu in kapitalu. Ali se boste zbrali okrog teh meščanskih strank? Pod njihovim pra- B&aj čaka železničarje? N°.vi železniški minister general Milosavljevič je takoj prvi dan svojega nastopa izdal prvo svojo naredbo. V njej se poleg druzega omenja tudi sledeče: ..Prepovedujem vsako politiko v službi. Od protekcij in intervencij ne pričakujte ničesar, čeprav pridejo od katerekoli strani. Uvaževal bom edino pravilno delo, ocenjeno in predloženo v priznanje po redni poti. Pozivam vse osobje, da se z vsemi silami zavzame, da zavlada na železnici na podlagi stroge discipline, spoštovanja zakonov in predpisov takšen Odklonilen odgovor, ki ga je poslala TPD potom rudarskega glavarstva v Ljubljani na vodstvo ZRJ v Zagorju in II. rud. skupino v Trbovljah v zadevi TPD po ZRJ z dne 24. novembra 1926 vloženi „Spomeniciu za zboljšanje mezdnih prejemkov delavstva, je izzval med istim ogromen odpor. Naravno je, da je bilo pod takimi okolnostmi vodstvo II. rudarske skupine v Trbovljah primorano, da je sklicalo za-upniško konferenco II. rudarske skupine iz vseh revirjev TPD. Konferenca je enoglasno odobrila od Zveze Rudarjev Jugoslavije predloženo „Spomenico“ TPD in sklenila, da se predloži TPD ponovna „Spomenicau, katera utemeljuje prvo, z zahtevo, da se v najkrajšem Času razpiše tozadevna mezdna razprava. Spomenica se glasi: Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani. Zaupniki II. rudarske skupine iz rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in podjetja Dukič in drug, zbrani na skupnem sestanku v Trbovljah, dne 22. decembra t. 1. ponovno ugotavljamo, da je bila „Spo-menicau, vložena po sklepu konference ZRJ v Trbovljah z dne 24. novembra t. 1. opravičena in to iz sledečih razlogov: porom, ki so ga umazale s praznimi obljubami, s podpiranjem belgrajskega centralizma in celo s krvjo delavcev in kmetov?! Ne! Delavci, kmetje, nameščenci in obrtniki! Vi morate videti svoje razredne interese! Ti interesi so ogroženi, kapital jih požira v svoje nenasitno grlo. Kapital je naš skupni sovražnik. Za te sv je interese morate v boj! Ne čakajte na stranke, da pridejo na vlado, da vam vržejo drobtinico! Ne verujte lepim obljubam meščanske gospode! Samo z bojem boste dosegli svoje pravice, ki vam gredo 1 Za ta boj se morate zbrati v enotno fronto! Vse delovno ljudstvo vkup! Organizirajmo fronto proti kapitalu ! Ta enotna fronta pa mora stati pod rdečim praporom! To se pravi pod praporom razrednega boja! Zato glasujte za Združene liste delavcev in kmetov. 1. Delavstvo, zaposleno pri TPD, je bilo z redukcijo mezdnih prejemkov z dne I. aprila t. 1. oškodovano na istih za 21 odstotkov. 2. Z uvedbo odškodnine za strelivo so akordanti še vedno oškodovani, kljub 20-odstotnem zvišanju akordnih postavk. 3. Nakupna cena, količina življenskih potrebščin, na katero ie TPD pristala pri mezdni razpravi dne 26. avgusta 1922, je z dnem 15. decembra t. 1. dosegla 11-odstotno zvišanje napram nakupni ceni te količine z dne 15. decembra 1925. 4. Za vse navedeno v točki 1., 2. in 3. smo pripravljeni doprinesti pri tozadevni razpravi konkretne dokaze. V smislu utemeljitve, predložene „Spo-meniceu si dovoljujemo, kot zakoniti zastopniki delavstva, zaposlenega pri TPD v imenu istega, zaprositi spošt. ravnateljstvo TPD, da pristane na tozadevno razpravo v najkrajšem času in rezultat razprave naj bo veljaven tudi za delavstvo podjetja Dukič in drug. O tem smo obvestili tudi rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Trbovlje, dne 22. decembra 1926. Za II. rudarsko skupino: Zupančič Anton III, Škrbec Jože, Pencelj Franc, Hauptman Anton, Žlak Lovro. Druga rudarska skupina. Vsem novoizvoljenim obratnim zaupnikom druge rudarske skupine vseh rudarskih revirjev Slovenije. Na sestanku zaupnikov druge rudarske skupine velenjskih obratnih zaupnikov smo razmotrivali novoizvoljeni zaupniki, ali se udeležimo volitve predsednika in podpredsednika ali ne in smo prišli do zaključka, da se to izvrši. To pa iz razloga: Ker je stara druga rudarska skupina likvidirala, ni pa izvršila novih volitev, je treba, da se te volitve izvršijo. Toda namesto na- čelnika in odbora v glavni odbor naj se voli poseben akcijski odbor za izvršitev volitev obratnih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev. S tem razglasom apeliramo na vse novoizvoljene zaupnike in jih pozivamo, da se nam pridružijo in delajo na to, da se izvedejo že tako dolgo pričakovane volitve po zakonu o zaščiti delavcev. Zaupniki. red in takšno produktivno delo, ki bo dalo največ koristi na spoštovanja vredni višini.“ Ta naredba, železničarji, je napad na vašo organizacijo in na vaše boje ter na vaše vsakodnevno delo v obliki intervencij, protestov itd. Odgovorite nanj z ojačenjem svoje organizacije in z zedinjenjem vseh železničarjev cele države. Spominu Lenina. Na dan 21. januarja mine tri leta, odkar je preminul naš veliki sodrug Lenin, voditelj ruske revolucije. Velenjski slučaj. Odgovor „Delu“. Zadnja številka „l)elau prinaša članek s podpisom Makuca, ki ga ne moremo prezreti iz razloga, ker je v protislovju z resnico. Velenjski slučaj, o katerem se je toliko pisalo, hoče ta človek spreobrniti ter postaviti nas v luč razbijačev in de-fravdantov. To je seveda pristno social-patriotsko, čemer se more likvidator naj-prvo privaditi. Ko smo pa mi zahtevali komisijo s strani železničarjev, rudarjev in kovinarjev, da javno dokažemo teror, ki se je nad nami izvajal, s^ nas pa je prezrlo. Komisija je končno bila, a kakšna. Dopoldne je prišel Krušič, nas ozmerjal in šel, popoldne pa na tihem Makuc, se sestal z dvema socialpatriotoma in oddal arhiv. Toliko v pojasnilo glede blagajne. Vam še kaj ni na jasnem? Vztrajamo pa še na zahtevi po komisiji. t)e nočete, da se stvar razčisti v proletarskem smislu, pojdite na sodišče. Pripravljeni smo za oba slučaja. O kakšni poneverbi ni govora, ker sem tačas kot izvoljen tajnik vedel za vse izdatke. Ako pa odbor ni kompetenten nabaviti si par znamk in papirja, potem pa pojdite organizirati sami. Nadalje čuti Makuc potrebo, da vtakne svoje prste v tukajšnjo krajevno frakcijo .„Enotnosti“. To skrb si naj v bodoče prihrani. Avanturizmu vseh vrst, še celo Makuc-Sedej-Štukljevemu, smo prišli kmalu na sled, tako bomo sigurno tudi v bodoče, če se nam bi hotel vriniti kakšen človek enakega kalibra. Delavec pa, ki je celo leto stvarno delal v strokovnem pokretu, je dobil z 230 glasovi zaupanje za obratnega zaupnika (doČim so reformisti popolnoma podlegli) in spada brezdvomno v naše vrste. Naša ost ni naperjena proti delavcu, ki izpregleda in pride, temveč takšnim, ki se izneverijo in hočejo za sabo potegniti ostale proletarce in jih utopiti v reformizmu. Ja, ja, Makuc, ali si še spominjaš, kakšno nalogo si nam dal na konferenci : Vsidrajmo se v želodec reformističnih organizacij kot močeradi, iztrebimo nepoklicane ter vpostavimo organizacijo bojevnih mas. Žal pa nam tudi ti sedaj mečeš polena. Med teorijo in prakso je torej prepad, v katerega si zabredel končno tudi sam. Za kraj. skupino ,,Enotnosti“: Kališnik L. Roza Luxemburg. Karl Liebknecht. 15. januarja leta 1919 sta bila umorjena Karl Liebknecht in Roza Luxemburg, voditelja nemškega proletariata. Obletnico bo zlasti proslavila mednarodna delavska mladina. Strokovna komisija k strokovnemu zedinjenju. Ob zaključku uredništva prejmemo pismo Strokovne komisije, v katerem odbija diskuzijo o strokovnem zedinjenju v celi državi. Tozadevno vabilo naše smo objavili v zadnji številki. K odgovoru Strokovne komisije se še povrnemo, kajti to vprašanje moramo rešiti skupno s so-drugi na jugu. Na delo za našo skupino! „Od nas, od naše skupine zavisi, kako bo z enotno delavsko fronto. Ne mislimo, da so reformistični voditelji prenehali s svojo politiko služenja buržuaziji. Izrabili bodo prvo priliko, da ustvarjeno enotno fronto razbijejo in izdajo kapitalu.“ (En., št. 14.) Zakaj odklanjamo zedinjenje delavskih političnih strank? (O manevru oportunističnega tabora proti nam.) Iz oportunističnega tabora, posebno iz vrst voditeljev „Zedinjenjau prihaja zahteva po zedinjenju delavskih političnih strank in skupin v Sloveniji. To zahtevo mi odklanjamo. Razložimo, zakaj. Danes čutimo vsi delavci, prav vsi, da nam manjka močna politična stranka. Kes je to. Politično delavsko gibanje je brez moči. Prav tako se zavedamo vsi, da sta Obznana in zakon o zaščiti države mnogo škodovala političnemu gibanju delavskega razreda, ko je bila razpuščena komunistična stranka. To je bil hud udarec politiki proletariata. Kako vse drugačna bi bila danes politična moč delavstva. Koliko manj razcepljenosti. Tega dejstva ne morejo utajiti niti voditelji okrog „Delau. Dobro. Recimo, da se do sena vsi strinjamo. In recimo tudi, da se vsi strinjamo, da moramo zgraditi in ojačiti politično gibanje delavskega razreda. Zdaj pa prihaja vprašanje: Kakšno politično gibanje? Kakšno politično stranko? Na kakšni podlagi? Po kakšni poti? Na to vprašanje prihajata v glavnem dva odgovora. Prvi prihaja od zedinjašev, drugi pa z naše strani. Najprej o odgovoru zedinjašev. Voditelji skupine „Zedinjenjeu pišejo v „Deluu in govorijo ob raznih prilikah, da je treba zediniti delavske politične stranke. S tem takozvanim političnem zedinjenjem nameravajo okrepiti delavsko politično gibanje in — kakor besedičijo — konsolidirati proletarske vrste. Tako pravijo. Toda pregovor pravi: Nevesti se gleda v oči, konju v gobec, politiku pa na pest. Poglejmo torej to ^politično zedinjenje11. Oe vprašamo, katere stranke naj se zedinijo, dobimo odgovor: Socialistična stranka, skupina „Zedinjenjeu, Jugoslovanska socialno-demokratična stranka in skupina „Enotnost“.. Ta odgovor je jasen. Če vprašamo, na kak način naj se izvrši to zedinjenje, nam odgovarjajo: na splošnem delavskem kongresu. Tudi ta odgovor je še kolikor toliko jasen, ker vsaj nekaj pove. Kakor hitro pa vprašamo: na kakšni podlagi naj se izvrši zedinjenje delavskih strank in skupin, tedaj od voditeljev skupine ^Zedinjenja11 ne dobimo jasnega in določnega odgovora. Izogibajo se direktne izjave. Pač pa hvalijo avstrijsko socialno-demokracijo in prinašajo v „Deluu njen program. Da to ne bi izgledalo sumljivo, pišejo na drugi strani o sov. Uniji. No, če se zedinjaši iz gotovih namenov izogibajo jasnemu in direktnemu odgovoru, so pa zato socialisti izpregovorili korajžno in določeno svojo namero. „Delavska politika41 z dne 15. decembra pret. leta piše namreč: „Skupni volilni boj naj bo le predpriprava za upostavitev enotne Socialistične stranke v okviru naše Socialistične delavske internacionale11 (to je druge internacionale). „Volksstimmeu celo že govori o jugoslovanskem Hainfeldu. Kaj se to pravi, sodrugi, na kratko povedano: To se pravi politično zedinjenje na podlagi politike druge internacionale, na podlagi oportunizma, na podlagi socialpa-triotizma. To se pravi voditi proletariat po poti, ki je začetkom in koncem vojne delavstvo pahnila v največjo nesrečo. (Politika sodelovanja z buržuazijo.) Tako se glasi jasen odgovor Socialistične stranke Jugoslavije, ki je s tem tudi skupini „Zedinjenje“ stavila predlog, na kakšni podlagi naj se izvrši takozvano „po-litično zedinjenje11. Sodrugi, to je prvi odgovor, prva pot. Oglejmo si zdaj še drug odgovor, drugo pot, ki jo predlaga naša skupina. Ako hočemo res zgraditi močno politično gibanje in močno politično stranko, ako hočemo najti res pravo politično pot do uspehov in osvoboditve — na čem moramo zidati? Na kakšnem temelju? Odgovor je samo eden: na praktičnih izkušnjah delavskih mas. Naj ne mislijo oportunisti, da se delavstvo v povojnih letih m ničesar naučilo. Proletariat Slovenije si je zbral dovolj izkušenj in jih je drago plačal. Te izkušnje, ki so prešle proletarski masi v kri in meso, so v splošnem in najosnovnejšem sledeče: Prva izkušnja govori o veliki moči in pomembni vlogi delavstva takoj po vojni. Razredna samozavest proletariata je dosegla veliko višino. Vprašanje boja za oblast je bilo načeto pred masami. Izdalo pa ga je tedanje vodstvo socialne demokracije. Druga izkušnja govori o porazih slovenskega proletariata. Čim bolj je slabela moč delavstva pod udarci gospodarske ofenzive in politične reakcije, tem bolj se je občutila razcepljenost delavskih vrst in tem bolj pereča je postajala potreba novih metod boja, novih kombinacij boja. Odtod je tudi izšla potreba in zahteva po enotnosti delavskega razreda. To stremljenje se je uveljavilo in se uveljavlja predvsem v strokovnem gibanju. Strokovne organizacije naj ne nadomeščajo stranke, temveč morajo biti nestrankarske organizacije mas, močne po svoji zedinjenosti. Tretja izkušnja govori o bankrotu politike sodelovanja z buržuazijo. Politika reformističnih voditeljev, ki se je omejila na bolniške blagajne, delavske zbornice in redka parlamentarna zastopstva, je prinesla take rezultate: delen prehod zakonitih delavskih ustanov v roke meščanskih Btrank, skoro popolno razsulo delavske zaščitne zakonodaje in izrinjenje delavskega zastopstva skoro iz vseh parlamentarnih zastopstev. Taka politika je izgubila v očeh mase vsako zaupanje. Delavske vrste se zato orientirajo na levo. četrto izkušnjo si je pridobilo delavstvo o meščanski demokraciji in parlamentarizmu. Režim nasilja pod zakonom o zaščiti države je oropal delavske mase v veliki meri parlamentarnih in demokratičnih iluzij. Politiki sodelovanja z buržuazijo je tudi s te strani zadan velik udarec. Peto izkušnjo deli delavstvo Slovenije s proletariatom vsega sveta, namreč da so edino ruski delavci in kmetje znali najti pravo pot in da danes že svobodni gradijo socializem. Na teh petih temeljnih izkušnjah iz praktičnih bojev v preteklosti moramo zgraditi delavsko politično gibanje in politično stranko proletariata. Ali pa bomo dosegli ta namen z zedinjenjem obstoječih delavskih strank in skupin? Nel Kajti vse te politične skupine se niso ničesar naučile v vsej povojni dobi in odklanjajo praktične izkušnje delavskih mas, vztrajajoč v glavnem na podlagah stare predvojne socialne demokracije. Ta namen bomo dosegli le na ta način, če ojačimo tisto politično stranko ali skupino, ki sprejema izkušnje proletariata Slovenije za svoje, ki gradi na njih svojo taktiko in ki iz teh izkušenj in iz izkušenj ruskega, nemškega, italijanskega i. dr. delavstva kaže proletariatu pot do uspehov in osvobojenja. In okrog te stranke moramo potem zbrati proletarske mase v enotno in močno politično gibanje. To je druga pot, pot naše skupine nEnotnostu. Sodrugi, tako je postavljeno vprašanje: ali zedinjenje političnih strank na dozdaj nepojasnjeni podlagi (zedinjaši) oziroma na podlagi stare prakse druge internacionale (Soc. stranke) — ali pa ojačenje skupine „Enotnostiu na podlagi izkušenj lastne preteklosti in izkušenj proletariata drugih držav, posebno ruskega, ter združitev delavstva okrog te skupine. Takšna je alternativa (odločitev) 1 Mi stavljamo to odločitev pred proletariat jasno in določno in direktno. To je naša dolžnost! Drugače pa zedinjaši in socialisti. Oni bežijo pred jasnim postavljanjem poti de-, lavskega boja. V tem vidimo mi zopet nevarnost za proletariat. Volitve v oblastne skupščine hočejo uporabiti za svoje namene. Skupen nastop z našo skupino jim je prilika, da se pc- služijo svojega manevra. Ta manever obstoja v paroli po političnem zedinjenju delavskih strank in skupin na podlagi druge internacionale, v paroli po jugoslovanskem Hainfeldu. Vabijo tudi našo skupino. Zato „l)elavska politika11 hvali zadnje čase našo skupino kot najbolj dosledno in idejno najbolj zgrajeno grupo v Sloveniji. Manever ni slab. Večkrat se je že posrečil oportunističnemu taboru. Likvi-datorstvo v letu 1922 in 1. 1925 je znak za to. Toda, sodrugi, vprašajmo se, za kaj gre vendar pri skupnem nastopu v oblastnih volitvah? Ali gre za neka namišljena načela in za prazne teorije? Ali gre za manever z ene in druge strani? O ne, prijatelji, za čisto praktične stvari gre! Delavce hočemo združiti, pobratiti! Vliti jim hočemo zaupanja vase in v svojo bodočnost! Strniti jih hočemo na razrednem stališču in osvoboditi meščanskih strank. Glas njihov naj se zopet sliši v buržuaz-nih inštitucijah. Kontrolo delavcev in kmetov nad delom vladajoče gospode hočemo. Torej gre za čisti) praktične potrebe! Gre za enotno fronto delavcev in kmetov. In v tej enotni fronti, v tej praksi bodo delavci spoznali načela, programe in manevre. Na te praktične stvari poziva naša skupina. Zaradi teh praktičnih — za ze-dinjaše morda celo malenkostnih — stvari gre delavstvo v skupen blok. Kako pa odgovarjajo socialisti skupno z zedinjaši? Njihov odgovor je: politično zedinjenje'delavskih strank. Na to pozivajo oni v teh volitvah. Kaj hočejo s tem ? S poudarjanjem zedinjenja delavskih strank, ki že saino na sebi predlaga proletariatu Slovenije nepravilno pot, napačen izhod iz današnje situacije, ne oziraje se na praktične izkušnje delavskega gibanja po vojni, hočejo doseči dvoje: 1. odvrniti delavstvo Slovenije od onih praktičnih stvari, zaradi katerih so delavci pristali na skupen nastjp, to se pravi od bojevne enotne fronte, in njegovo aktivnost napeljati — ne v boj za delavsko kontrolo, proti novim davkom, za samoodločbo slovenskega naroda — temveč na stranska pota zedinjevanja delavskih strank in skupin ter tako razbijati enotno delavsko fronto; 2. likvidirati našo »kupino, zahtevajoč od nje, da se zedini z oportunističnim taborom na podlagi prakse druge internacionale. Takšno ost ima v prvi vrsti manever zedinjašev in socialistov. V drugi vrsti hočejo s takozvanim političnim zedinjenjem izigrati strokovno zedinjenje, o čemer smo že ponovno pisali. Konsolidacija strokovnega gibanja v Jugoslaviji pa je danes centralno vprašanje obnovitve razrednega proletarskega pokreta. V tretji vrsti znači manever s takozvanim političnim zedinjenjem namero, še bolj poglobiti prepad med slovenskim, hrvaškim, srbskim, bosanskim, dalmatinskim proletariatom, še bolj osamiti delavstvo Slovenije, namesto da postavimo zahtevo po zedinjenju proletariata vseh narodnosti Jugoslavije v čvrstvo akcijsko enotnost. * Sodrugi! V pričujočem članku smo obrazložili: 1. kako si predstavljajo zedinjaši in socialisti zgraditev političnega delavskega gibanja — namreč zedinjenje delavskih strank (Ilainfeld); in 2. kam vodi njihov manever z zedinjenjem političnih delavskih strank in skupin. Pri tem smo jasno začrtali naše naloge. Objavljamo članek, ker zahteva situacija toliko nalog od naše skupine, da jim ne bo kos in da podleže nevarnostim, če si pri tem ne bo pred celokupnim proletariatom razčistila vprašanje poti, one poti, po kateri naj odkorakajo polagoma se dvigajoče mase delovnega ljudstva Slovenije. Pondeljski. Op. ur. Prihodnjič izpregovorimo tudi o takozvanem enotnem delavskem dnevniku. „Delow ima slabe informacije. V zadnji številki si je „Delou privoščilo debelo raco. Iz „Narodnega dnevnika11 — kakor bi bil to najbolj informiran list na zemeljski krogli — prinaša vest, da se je na Norveškem združila komunistična stranka s socialistično stranko ter dostavlja na koncu: „Pač razmere časa.11 Resnica je čisto drugačna. Na Norveškem sta se združili Socialistična stranka, članica druge internacionale, in Delavska stranka Norveške, ki ni bila v nobeni internacionali. Neodvisno in samostojno pa je obstojala in še vedno obstoja Komunistična stranka Norveške. Pač pa je resnica, da je Delavska stranka Norveške nastala po odcepitvi od Komunistične stranke. Del vodstva s Tran-maelom na čelu je prenehal voditi kom. politiko, zato je bil izključen iz stranke in po izključitvi je ustanovil novo tretjo stranko. Nekaj podobnega torej kakor se je zgodilo v Sloveniji s Štukljem, Makucem in Sedejem, ki so po razkolu ustanovili novo četrto skupino v delavskem gibanju. Združitev Socialistične stranke in Tran-maelove Delavske stranke se je izvršila na podlagi izstopa iz druge internacionale. Tako je namreč proletariat Norveške še socialistične voditelje prisilil, da se odrečejo skrajnega Bocialpatriotizma. Toda ta izstop je samo začasen, kakor trdi Fric Adler, tajnik druge internacionale. Zopet nov primer, da se oni, ki se odcepijo od komunistične stranke, prej ali slej znajdejo v objemu s socialpatriotizmom ; na sredi med dvema stoloma se ne da sedeti. To so pa res razmere časa, predrago „Delou ! Volitve v Dalmaciji. V Splitu so naši sodrugi neodvisni delavci šli v skupen nastop z opozicijo v HSS (Radič). V Splitu je nosilec liste pop Gjirlič, drugi kandidat pa znani s. Vicko Jelaska. Izdali so skupno deklaracijo, v kateri pišejo : nIlrvatski seljačko-radnički blok smatra, da se hoče z razdelitvijo države na oblasti oslabeti postojanke nesrbskih narodov v državi, zlasti pa razsekati Hrvaško in oslabeti enotnost hrvaškega naroda. Ker stojimo na stališču, da so Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi, izjavlja Hrv. seljačko-radnički blok, da se bo z vsemi zakonitimi sredstvi najbolj energično bojeval proti stanju, ki ga je ustvarila vidovdanska ustava, ki daje nadoblast enega naroda nad drugim in ki mu omogoča, da iz vladajočega položaja izkoristi kar največ zase. Ves svoj vpliv bo zastavil v oblastni skupščini in med ljudstvom, da se izročijo sodišču in kaznujejo vsi ministri in državni funkcionarji, ki se jim dokaže krivda v korupcijskih aferah.u Delavska zbornica in Francija. Delavska zbornica je meščanskim listom — nam seveda ne, proti čemur protestiramo — razposlala opozorilo delavcem, da ne potujejo v Francijo, 'če nimajo vseh dokumentov v redu. Tega pa Delavska zbornica nikjer ne objavlja, da je v Franciji že velika brezposelnost in da vsled tega tudi /si urejeni dokumenti ne bodo pomagali najti dela. Delavska zbornica bi morala odsvetovati vsako izseljevanje v Francijo. Po nekaterih vesteh je že okrog 300.000 brezposelnih. Najnovejša poročila že tudi povedo, da je bila v Lyonu prva demonstracija brezposelnih, ki je štela več tisočev. Pred magistratom so zahtevali podpore. Občina je na to sklenila dati 5 frankov dnevno za družino (t. j. približno 11 Din). Komu koristi takšna politika Delavske zbornice? Delavcem ali kapitalistom? 270.000 brezposelnih v Berlinu. Brezposelno podporo s strani države prejema sam 175.000 oseb, okrog 50.000 oseb pa podpira berlinska občina. Tako je 47.000 delavcev popolnoma brez vsake podpore. Brezposelnost na Saškem. Sredi novembra je bilo 193.000 brezposelnih, sredi decembra pa 206.000 oseb. Vsak petnajsti prebivalec na Saškem je že brez dela. Prevrat v Litvi. Fašistovska buržuazija je vrgla staro vlado in vzpostavila svojo diktaturo. Sovjetska Unija označuje prevrat za provokacijo. Teror v Litvi. V mestu Kovno je nova fašistovska vlada dala takoj prve dni po prekem sodu ustreliti 4 komunistične voditelje. V Rusiji in Nemčiji so se zaradi tega vršile velike delavske demonstracije proti fašistovskim krvolokom. Na Kitajskem. Pristanišče Ningpo je proglasilo svojo neodvisnost od šangajskega guvernerja Sun-čuan-fanga in poslalo pozdrave kan-tonskim četam. Za obnovitev Pred 14 dnevi že smo prejeli izjavo 21 rudarjev iz Zagorja, v kateri nam sodrugi odgovarjajo na naš članek „Zveza rudarjev popolnoma na tlehu v 13. številki „Enotnostiu. Omejen prostor na dveh straneh nam je onemogočil, da takoj priobčimo izjavo in naš odgovor. Zato storimo to danes. Naj sodrugi razumejo težke razmere, s katerimi se ima boriti list proletarske levice. Izjava. Podpisani člani ZRJ podružnice v Zagorju ob Savi, zbrani na sestanku dne 15. decembra 1926, ter pristaši levega krila v tej organizaciji, smo z ozirom na pisavo lista „Enotnostu, v katerem se vedno napada predstavnike te organizacije in nje e'ilepe in to v času, ko vodi ZRJ boj za zboljšanje položaja rudarskega delavstva, ko javno omalovažuje isto, kar škoduje nje ugledu in s tem v zvezi interesom občega rudarskega delavstva, primorani, da izjavimo sledeče, kar blagovolite objaviti v vašem listu „Enotnostu. 1. Ni res, da vodita ss. Arh in Krušič našo strokovno organizacijo tako, kakor to zahteva Trb. prem. družba, temveč jo vodita tako, kakor to mi člani in naši razredni interesi zahtevajo. 2. Ni res, da se je pri vložitvi mezdnih zahtev TPD nepravilno postopalo, temveč je res, da je vložitev spomenice TPD sklenila konferenca ZRJ v Trbovljah dne 21. novembra po svojih 28 zastopnikih. 3. Obsojamo vsako napadanje in omalovaževanje naše razredni strokovne organizacije ZRJ in njenih predstavnikov napram meščanski javnosti. Zakaj za delo in sodbo v tej organizaciji smo odgovorni mi kot člani iste, ne pa gotovi politični eksponenti. Zagorje, dne 15. decembra 1926. Podpisi: Miklavčič Alojz, Ravnikar Ivan, Rotar Jože, Zupan Ivan, -Grobelšek Ivan, Bolte Ivan, Dolanc Alojz, Krautberger Anton, Napotnik Ivan, Martinšek Miha, Kamnik Ivan, Ule Franc, Šauer Filip, Krautberger Jurij, Borišek Ivan, Dolenc Urban, Grčar Rudolf, Zore FrancJ Priman Ferdo, Medvešek Franc, Plaznik Edvard. Naš odgovor. Izjavljamo najprej, da je aaša pisala o strokovnem gibanju rudarjev vendarle našla odmeva med člani ZRJ. Kakor hitro bomo pričeli med seboj sodružno razpravljati o naših nadlogah in križih ter o izhodu iz sedanje mizerije, bomo gotovo našli pravo in zdravo pot. To je tudi bil namen naše „Enotnostiu, Zdaj pa naj odgovarjamo po vrsti. Najprej k prvi točki. Mi nismo trdili, da vodita Arh in Krušič rudarsko strokovno organizacijo tako, kakor zahteva Trboveljska družba. Pač pa trdimo, da jo vodita na tak način, ki rudarjem škoduje in ki s tem koristi Trboveljski družbi. Prav tako trdimo tudi, da ne vodita organizacijo tako, kakor zahtevajo člani in delavski interesi. To so dve naši trditvi. Hočemo jih dokazati. Prvi dokaz. Vzemimo ga prav iz zadnjih časov, da nam bo še vsem v spominu. To so na primer volitve v drugo rudarsko skupino v Trbovljah. V Trbovljah se skušajo posebno ugnezditi žolte organizacije: fašistovska Narodno-strokovna zveza in klerikalna Strokovna zveza rudarjev. Na vsak način je interes y8eh članov ZRJ in vseh rudarjev, da se te organizacije izrine in oslabi in uniči, njihove pristaše pa pridobi na našo stran. £*a pa se to doseže, je potrebno, da vsi su razredno - zavedni rudarji nastopimo enotno z eno listo v volitvah rudarskih zaupnikov. In ker so v Trbovljah piecej ISernotovci (močnejši kot ZRJ!), zakaj jih ne bi povabili v enoten nastop? Naši pristaši, ki bo člani ZRJ, so predlagali enoten nastop. Toda vodstvo je to odklonilo. In ka.) se je zgodi lp? Prišlo je do enotnega nastopa brez in preko Zveze rudarjev, katere kandidatna lista je doživela po-polen poraz. . Ali je to v interesu članov ZRJ? Ali je to v interesu rudarjev, da izgublja razredna strokovna organizacija zaupanje v očeh mase? Mi obžalujemo ta slučaj. (Istočasno pa je krajevna organizacija Socialistične stranke pod vodstvom Krušiča povabila bernotovce na skupen nastop v oblastnih volitvah.) Drugi dokaz: velenjski sluŽaj. Dvakrat sta bila sklicana občna zbora podružnice ZRJ v Velenju. Obakrat je bil navzoč ali Arh ali Ule in pozneje na se- strokovnega gibanja stanku Krušič. Vselej so vsi člani razen dveh izrekli zaupnico izključenim sodrugom in zahtevali enotnost podružnice. Toda vselej načelstvo ZRJ ni hotelo priznati občnega zbora in ga je razpustilo, tako da danes v Velenjah nimamo nobene podružnice. Ali je takšno delovanje v interesu članov ZRJ? Alije to v interesu delodajalca kapitalista? Ali so s tem zadovoljni rudarji? Ne! Kajti zgodilo se je, da so ravno izključeni sodrugi Lekš, Polanc in Kališnik bili z ogromno večino izvoljeni v odbor bratovske skladnice v Velenjah, oziroma v drugo rudarsko skupino. Valenčak pa je dobil komaj po 17 glasov in je izgubil vsako zaupanje rudarjev. Preidemo k drugi točki izjave. Res je, da je vložitev spomenice TPD sklenila konferenca ZRJ v Trbovljah dne 21. novembra 1926 po svojih 28 zastopnikih. Tega mi nismo obsojali. Nasprotno, odobravamo. Tudi očitali nismo te stvari. Pač pa smo trdili in trdimo, da ni bilo pravilno, ker Zveza rudarjev ni povabila druge rudarske skupine, Kmečko-delavske zveze in eventualno še Delavskega strokovnega združenja (Korenovci), da bi se skupno vložile zahteve. Enotno bi se moralo nastopiti takoj v začetku. To smo zapisali v „Enotnosti“. Z zadovoljstvom danes lahko konštatiramo, da se zdaj ustvarja enotnost pri mezdnem gibanju pod vodstvom druge rudarske skupine. Le tako naprej. Tretja točka izjave. Mi ne napadamo ZRJ in če bi storili to napako, mi bi jo popravili. Mi smo kritizirali vodstvo Zveze rudarjev, katerega taktiko ne odobravamo. Kritizirali smo ga napram d e I a v s k i javnosti. Kajti ravno zaradi napak vodstva danes Zveza rudarjev stalno pada in je res na tleh — to moramo — žal in s'stisnjeno pestjo — priznati. Sudrugi, ta naša kritika ni samo naša, ampak jo imajo napram načelstvu ZRJ številni in številni rudarji. Kar poslušajmo po čakalnicah! In poglejmo si shode! Spomnimo se tudi na članstvo ZRJ. Ali ni Zveza rudarjev štela leta 1925 še 800 članov, letos pa morda komaj eno tretjino? Več sto članov je postalo nezadovoljnih s taktiko načelstva Zveze rudarjev in so storili, kar delavec navadno in skoro vedno stori, kadar mu ni všeč, namreč, da so izstopili iz organizacije. Cisto gotovo ne bo nihče trdil, da so iz navdušenja do Arha in Krušiča zapustili Zvezo, marveč iz nezadovoljstva do taktike in boja ZRJ. Poglejmo železničarje, kako so razmeroma dobro organizirani. Poglejmo tovarno „Sa-turnus“ v Mostah in pivovarno v Ljubljani. Skoro vsi delavci do zadnjega so strokovno organizirani in zato predstavljajo moč. Nadalje, sodrugi, z Arhom, Krušičem Nevarnosti enotne fronte. n. Druga velika nevarnost je v tem, da socialistični in zedinjaški voditelji ne zabrišejo med nami in njimi v teni ozračju načelnih političnih razlik in pomena enotne fronte za delavsko gibanje. Kaj je glavni namen enotne fronte? Njen glavni namen je ta, da doseže široke delavske in kmečke mase in pred njimi načela socializma čisti in bistri. Zaradi tega enotna fronta ne more pomeniti premirja med nami in reformisti. To oportunisti vedo m zaradi tega pred enotno fronto tudi beže. Ce pa so šli v enotno fronto, potem poskušajo, da ravno bistrenje vprašanj socializma čim bolj zavrejo, da napravijo iz enotne fronte premirje. Pred to skušnjavo, pOd tem križem so padli oportunisti v naših vrstah pri prvem in drugem poskusu enotne fronte! Oni so ustvarili pri skupnih akcijah najprej premirje z reformisti, potem pa celi zdrknili v njihov tabor. Oportunisti vseh baž skušajo v enotni fronti izkoristiti dobro razpoloženje delavskih množic, ki čutijo, da je za boj proti kapitalu neobhodno potrebna enotnost vsega delavskega razreda. Zato je naravno, da postavljajo oni , vprašanje tako, kakor češ: vidite delavci, med nami in levičarji itak ni nikake ra/.like. Vse gre samo za nekaka namišljena „načela“, gre za »teorije*. In mi jih celo vidimo, da javno pridigajo proti „načelom“ ii> proti „teorijam“. Večjega nesmisla si človek ne more misliti, toda to je njihova taktika, ki se jim včasih pri množicah, ki so zavzeti za enotnost, posreči. „Načela“ socializma in „teorije“, ki so iz socializma napravile vedo, so njim »žabja volna" toda ta žabja volna obstoji v tem, da hočemo mi socializem za boj proti kapitalu, oni pa za mirno sodelovanje z buržuazijo. Nameni reformistov se kažejo jasno zlasti v sledečem: Naši poti za aktiviziranje delavskih jn kmečkih množic s pomočjo enotne fronte in enotnosti strokovnih organizacij postavljajo reformisti nasproti: „duševno enot-n08t“. t. j- politično enotnost delavcev. Oni stavijo to zahtevo zlasti kot predpogoj za stro- med rudarji. in vodstvom Zveze rudarjev so nezadovoljni celo strokovni funkcionarji v Ljubljani, med njimi pošteni socialistični delavci, ki zmajujejo glavo nad delom ZRJ. Vse od kraja je ali prepričano ali vsaj sluti, da je nekaj gnilega v vodstvu ZRJ. Kajti fakt je, da je Zveza rudarjev razmeroma naj slabotnejša strokovna organizacija v Sloveniji. In kaj se to pravi, si lahko vsak misli. S tem bi v glavnem odgovorili na izjavo in njene tri točke. Na drugi strani pa nam je žal, da 8e sodrugi v Izjavi niso ozrli na druge važnejše naše trditve. Mi smo n. pr. trdili: 1. da štejejo podružnice v Trbovljah samo 36, v Zagorju 50, v Hrastniku 25 članov; 2. da v Velenju, Hudi jami, Rajlien-burgu in Kočevju sploh ni podružnice; 3. da je Zveza rudarjev popolnoma na tleh; 4. da pada na rudarsko delavstvo zdaj velika naloga, zgraditi znova rudarsko strokovno gibanje. Sklepamo, da smo zapisali resnico, ker sodrugi na to niso odgovorili. Ponavljamo pa tudi danes, da smo z veseljem pri-psavljeni popraviti naše podatke, če niso točni. Sodrugi, rudarji! Čas je zdaj, ko smo ugotovili dejansko stanje, da nehamo tožiti in stokati, da se zberemo skupaj brez razlike, skupno porazgovorimo in potem skupno doženemo, kaj bomo storili, da bo boljše in po kateri poti jo bomo mahnili, da pridemo naprej. Porazgovorimo se, kje bi začeli in na kak način, potem pa pljunimo v roke, zavihajmo rokave in na delo! Poziv. Zato pozivamo sodruge rudarje, da se še javijo, da še pišejo v „Enotnostu, da tako ' najdemo skupno pot. Naj se javijo sodrugi s predlogi za obnovitev rudarskega strokovnega gibanja. Mi bomo vsak predlog objavili. Interes vsega proletariata zahteva, da postanejo rudarji zopet avantgarda proletariata Slovenije kakor so bili včasih. Za to gre, sodrugi! Za veliko stvar, za boljše življenje, za našo bodočnost. Zaradi tega našega skupnega cilja nas žalostna in kruta današnja dejstva ne smejo ločiti ali spraviti v malodušje. Povdarjamo še eno: V volitvah smo dosegli skupen nastop vsega delavstva. Zdaj pa je potrebno doseči skupen delavski nastop tudi pri organiziranju strokovnega gibanja, ki je še važnejše za proletariat kakor so volitve v oblastno skupščino. Na delo, rudarji! Položimo temelje strokovnemu gibanju med rudarji, dona-šajmo kamenje in opeke, da se dvigne ponovna stavba. kovno cncnost. V tem je mojster zlasti Bernot, ki proglašuje svojo stranko za »konfesijo" (vero) in ki je iz nje res ustvaril pravo zakrknjeno konfesionalno sekto, da tako lažje beži z njo od vsakega najmanjšega boja. Zakaj to ? Jasno, da samo zato, da se pod to pretvezo izogibajo delu za strokovno enotnost. Oni hočejo s to taktiko izmanevrirati popolno strokovno enotnost. Ako pa naj bi se strokovna enotnost že ustvarila, potem jo hočejo imeti pod kontrolo socialistične stranke in v oportunističnih vodah II. Internacionale in amsterdamskega vodstva. Močne in zavedne strokovne organizacije pomenijo nujno mezdne boje, pomenijo konflikt z buržuazijo, tega pa si reformisti ne želijo. Oni so za „tniren razvoj", t. j. za tiho sodelovanje z meščanstvom. Zato pa je naša dolžnost, da ravno v tej volilni akciji proletariatu jasno in gladko povemo, kaj na-, loči od drugih delavskih strank. . Mi moramo delavstvo prepričati, da tu ne gre za „žabjo volno", temveč za bodočnost socializma, za bodočnost delavcev in kmetov. In za to se nam nudi najlepša prilika v volilnem boju samem. Mi pri tem ne mislimo, da je tieba na shodih voditi ravno diskusije s socialističnimi in socia nedemokratičnimi voditelji; mislimo pa, da je treba naglašati pred delavsko množico tiste teze, ki jih le-ti naj-rajše zamolčujejo. Ne ravno polemika, temveč * ves naš nastop pred delavstvom mora biti tak, da bo le-to v vsakem trenutku in v vsakem stavku čutilo: to niso oportunisti, ti korakajo po pravilni poti, ti niso pozabili niti trenutek na naš končni cilj, to so ljudje, ki jim smemo zaupati. , Socialisti se izogibajo nacionalnega vprašanja. Tu je mogoč neposreden konflikt z velesrbskim imperializmom. Oni so odločno odbili, da povemo to v skupnem letaku in podamo v oblastni zbornici izjavo, da smatramo, da smo Slovenci samostojen narod, da smo zato proti parcelaciji Slovenije na dve oblasti, da imamo kot Slovenci pravico na popolno samoodločbo v vprašanju države, da smo proti centralizmu, ki nas ubija kot narod in izsesava kot narod itd. Mi moramo to delavcu in kmetu povedati brez' ovinkov. Povedati jima tudi moramo, da se jima toliko časa ne bo godilo boljše, dokler si ne bosta vladala sama v svoji državi in v svobodni zvezi s srbskim, hrvaškim in drugimi narodi. . To ni .žabja volna". To je bodočnost slovenskega proletariata, slovenskih delavcev, slovenskih kmetov in slovenskih uradnikov, ki živijo danes pod naravnost neverjetnim političnim pritiskom in v taki gospodarski mi-zeriji, kakoršne niso še nikoli videli. Socialisti hočejo izkoristiti ta skupni nastop ža to, da pokažejo delavstvu, da je mogoče politično zedinjenje vsega slovenskega proletariata v II. Internacionali. Nič bolj naravno kakor to! Zato so šli z nami v enotno fronto. Mi jim ne zamerimo, čfe pišejo v svoji »Delavski Politiki" (štev. 170, 15. decembra 1926), da ta »skupni volilni boj naj bo le predpriprava za upostavitev enetne Socialistične stranke v okviru naše Socialistične delavske internacionale" (t.j. II. Internacionale). Toda mi bomo ta manever odbili samo, če se bo na vseh shodih in v vsej naši agitaciji slišalo, da smatramo mi ta volilni skupni nastop samo za začetek skupnih nastopov v dolgi vrsti vsakdanjih bojev proletariata. Mi smo dokazali, da so mogoči skupni nastopi tudi brez enotne politične stranke in proletariat v Sloveniji bo tudi spregovoril svojo besedo, če bo videl, da so socialistični in socialnodemokra-tični voditelij samo za enotno fronto v volitvah in ne tudi tam, kjer je potreben boj za obstanek. Mi postavljamo vprašanje enotne fronte v teh časih kot načelo boja delavcev in kmetov proti kapitalu. Mi vemo, da to ni popolnost. Mi vemo, da je enotna stranka močnejša in da je to ideal proletariata. Toda mi tudi vemo, da je enotna delavska stranka, ki naj bi služila proletariatu in ne kapitalu danes v Jugoslaviji nembgoča in da kdor postavlja danes pii nas vprašanje enotne stranke, zavestno razbiva delavske bojne vrste. Zakaj dokler stoje naši socialisti, socialni demo-kratje in zedinjenje z Otonom Bauerjem na stališču, da »kdor se loteva sile, je suženj te same sile" in da »smo mi doživeli: iz onega, kar je odločeno s silo in nasiljem se ne more roditi nikoli drugi režim, kakor samo režim sile in nasilja" in da je to »odločilna misel", zaradi katere moramo odrediti v našem političnem programu sili »samo defenzivno vlogo" ‘, ne more biti govora o enotni delavski stranki. Ravno zato pa moramo postaviti na vseh teh naših shodih in pri vsej volilni agitaciji vprašanje enotne fronte na najvidnejše mesto. Tu bomo videli, koliko je bila vredna 5 Din parola enotne fronte s strani socialistov in socialne demokracije. Videli in spoznali pa bomo na tem delu tudi svoje lastne sposobnosti. Ako bomo torej znali razviti ta načela pred delavskimi in kmečkimi množicami in izvršiti te naloge, bo naš cilj dosežen in delavci in kmetje bodo videli, da se mi ne borimo za »žabjo volno*, temveč za bodočnost socializma, za bodočnost delavcev, kmetov in vseh revnih slojev. Potem se nam ne bo treba bati socialističnih manevrov. Lice našega gibanja ne bo zatemnelo. Mi bomo rešili svojo nalogo ter pomaknili delavsko gibanje v Sloveniji za korak naprej. Mi bomo z vprašanjem enotne fronte delavcev in kmetov v Sloveniji zopet postavili staro in še vedno novo vprašanje: ali razredni boj, ali sodelovanje s kapitalisti? Tu pa bodo oči proletarcev spregledale in tu bodo tudi jasni vsi reformistični manevri. An. 1 Iz govora Otona Bauerja o novem programu avstrijske socialne demokracije. Izdal na srbskem jeziku oče slovenskih »zedinja-šev“, Života Milojkovič. Belgrad. 1926. Iz Trbovelj. (Doberna.) Prejeli smo dopis: Gospod V.! Delal sem poldrugo leto pri firmi Dukič v Trbovljah. Garal nisem za vaše dinarje. Zasledoval sem vaš izum. Kri pijete človeku in ko se vam javi za svojo pravico, se maščujete nad njim z obračunom. Le glejte, kakšno verigo vlečete sabo; mnogo nas je, pa mislite, da smo dobro okovani ? Pazite na hrvaški pregovor: Nevolja gola postaje Skola. Niste hoteli z mano govoriti, pač pa trgate plače in zaradi deževnega vremena pišete plave. Škandal je, kar delate. Zaslepljeni ste v denar, ki mu je človek dal vrednost. — Po narodnosti sem Hrvat, pišem se pa K. Iz Mežice. Voditelj mežiških rudarjev, sodrug Modern-dorfer, ki je bil nenadoma premeščen v Haloze, okraj Ptuj, ostane na svojem mestu v Mežici, kjer službuje kot učitelj. Mežiški občinski odbor, kateri je bil razpuščen brez vsakih dokazov o slabem gospodarstvu občine, še dosedaj ni dobil nikakega revizijskega poročila kljub večkratni zahtevi občanov. Obvestilo. Štev. 16 naše „Enotnostiu z dne 30. decembra se je zakasnila radi tehničnih ovir. Ta številka je izšla torej redno za prvi teden v januarju. Prihodnji teden izide zopet druga številka, upamo, na štirih straneh. Širite „Enotnost“. Kdor da za tiskovni sklad, da za volilni sklad ! Uprava. Stran 4. ENOTONST Stev. 1. Združene liste delavcev in kmetov. Objavljamo kandidate Združenih list delavcev in kmetov. Ljubljanska oblast. Združenih list delavcev in kmetov nismo mogli sestaviti oziroma pravočasno vložiti oziroma so bile razveljavljene v srezih.: Kočevje, Črnomelj in Kastav (pri Reki). V teh krajih proglasimo verjetno bojkot vsem meščanskim strankam. Ljubljana: Kandidati: Alojzij Sedej, zasebni uradnik; Leopold Ogrin, ključavničar; Ivan Mlinar, zasebni uradnik; Ladislav Šlesar, mizar; Teodor Mravlje, vlakovodja. — Namestniki: Ivan Vuk, zasebni uradnik; Ivan Marjašič. kurjač; Jakob Osterman, mizar; Ant. Šušteršič, mizar; Vinko Vrankar, livar. — Naša skrinjica je prva! Ljubljanska okolica: Kandidati: Terškan Aleksander, železničar, Moste; dr. Milan Lemež, od-\etnik, Ljubljana; Petrovič Jurij, mizar in župan, Vič; Kusold Alojz, kovinar, M-ste; Erjavec A'ojz, mizar, Črnuče; Štrukelj Franc, gostilničar, Gamelje-Št. Vid; Klemenc, čuvaj, Zalog. — Namestniki: Vrhove Franc, zidar, Ljubljana; Podbršček Karl, živil, delavec, Štepanja vas; Zorman Andrej, kmet, Mala vas-Ježica; Bojt Franc, zidar, Moste; Pikec Matevž, kmet, Brezovica; Traven, mizar, Gamelje; Ovtn, pečar, Dobrova. Kamnik: Kandidati: Alojz Bešter, ključavničar, Kamnik-Perovo; Franc Ručigaj, ključavničar, Mengeš; Valentin Štebe, delavec, Vir. —Namestniki: Rudolf Puncer, ključavničar, Kamnik-Perovo; Fr. Dornik, delavec, Mengeš; Lovro Simoni, delavec, Želodnik. — Predstavnik te liste jev Al. Bešter, njegov namestnik pa Alojz Čebul, ključavničar, Kamnik. Kranj: Kandidati: Kosmač Ivan, delavec v Tržiču; Mlinar Ignacij, delavec v Bistrici; Košir Ivan, delavec, Šenčur; Mlakar Janko, delavec, Šenčur; Štefe Franc, delavec, Mlaka pri Predoslah. — Namestniki: Svetelj Jože, ključavničar, Šenčur; KrištofekProkop, delavec, Bistrica;Cvirn Lovro, delavec Sv. Ana; Mežek Jak., čevljar, Tržič; Kopač Josip, uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Ivan Kosmač, namestnik pa Janko Mlakar. Logatec: Kandidati: Josip Zupančič, čevljarski mojster, Dol. Logatec; Ivan Jerina, železničar, Dol. Logatec; Iv. Žigon, železniški čuvaj, Dol. Logatec. — Namestniki: Štefan Samsa, železniški čuvaj, Dol. Logatec; Teodor Mravlje, vlakovodja, Ljubljana; Alojzij Sedej, zasebni uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Josip Zupančič, njegov namestnik pa Jakob Gosar, Dol. Logatec. Radovljica: Kandidati: Ivan Mulej, delavec, Jesenice-Sava; Ivan Arih, progovni delavec, Kranjska gora; Franc Dolničar, tovarniški delavec, Kor* ška Bela. — Namestniki: Josip Ažman, delavec in posestnik, Nomenj; Ant. Dežman, delavec, Lesce; Jurij Jeran, delavec, Javornik. — Predstavnik te liste je Franc Mohorič, delavec, Javornik; njegov namestnik pa Vinko Ambrožič, delavec, Jesenice. Litija: Kandidati: Lemež Milan, odvetnik; Petje, preddelavec v Litiji; Volaj, rudar v Zagorju; Srebot, rudar v Zagorju. — Namestniki: Ranzingcr Alojzij, steklar v Zagorju; Kres, kmet v Logu; Čebin, rudar v Kisovcu; Hrast, kmet, Vir pri Stični. Brežice: Kandidati: Šetinc Jože, posestnik, Brežice; Petretič Ludvik, strojnik, Senovo - Rajhenburg; Fr. Klinar, kurjač, Sevnica. Krško: Lista je bila vložena 18. p. m. v Novem mestu. Nosilec liste je sodrug Ivan Martinšek, posestnik na Vrhovem. Novomesto. Nosilec: F. Mikec, železničar v Ljubljani. Na tej listi so tudi narodni socialisti. Mariborska oblast. Mesto Celje: Kandidat: Koren Franc, pekovski mojster, Celje. — Namestnik: Šmigovc Viktor, uradnik v Celju. Na volišču v mestu Celju bo naša 2. skrinjica. Srez celjski: Kandidati: Hrastnik Valentin, tovar. del. v Sp. Hudinji; Plankar Martin, strojnik v Gaberjah; Košak Franc, rudar v Megojnicah; Šmerc Anton, delavec v Sp. Hudinji; Lešnik Karol, posestnik v Vojniku okolica. — Namestniki: Šmerc Ivan, čevljar v Gaberjih; Tratar Franc, rudar v Zabukovci; Freitag Vincenc, delavec v Gaberjih; Poteš Jože, tov. del. v Štorah; Essich Karol, žel. vpokoj. v Št. Jurju ob d. ž.; Holcinger Anton, kovač v Gaberjih. Na volišču v celjskem srezu bo naši 3. skrinjica. Srez gornjigrajski: Kandidata: Krajc Ivan, krojač v Gornjem Gradu; Natlačen Ivan, usnjar v Ljubnem. — Namestnika: Sesjak Maks, mizar v Ljubnem; Krebs Jože, delavec v Gornjem Gradu. Na \o!šč'h v gornjegrajskem srezu bo naša 2. skrinjica. Srez konjiški: Kandidati: Berdnik France, kovač v Žrečah; Flor Anton, mizar v Čadramu; Leskovar Maks, kovač v Oplotnici. — Namestniki: Sajovic Filip, kovač, Sp. Žreče; Pajnik Konrad, brusač v Žrečah; Jeki Karol, piv. delavcc v Mariboru. V konjiškem srezu bo naša 3. skrinjica. Srez slovenjgraški: Kandidati: MOderndorfer Vinko, učitelj v Mežici; Koradej Anton, sedlar v Šoštanju; Polanc Jos., rudar v Lipijskem griču. — Namestniki: Kranjc Franc, mali posestnik v St. liju pod Turjakom; Rauter Ferdo, uradnik v Slovenjgradcu; Lekš Jože, rudar v Velenju. V slovenjgraškem srezu bo naša 2. skrinjica. Srez Maribor, desni breg: Kandidati: Petejan Jusip, uradnik, Maribor; Čanžek Andrej, žel. delavec, Maribor; Cerk Josip, posestnik v Rušah; Brenčič Leopold, žel. delavec v Studencih ; Zalokar Jože, žil an v Sv. Miklavžu n. Dr. p,— Namestniki: Stropnik France, žel. del. na Teznu; Zupanc Josip, žel. del. v Studencih; Jerneušek Miha, upognjač v Luštčki vasi pri Poljčanah; Krepek Karol, posestnik na Pobrežju; Vigec Fr., delavec v Rušah. Na voliščih v srezu Maribor desni breg bo naša 2. skrinjica. Srez Maribor, levi breg: Kandidati: Bahuu Andrej, žel. v Mariboru; Fras Matij?, polir, Krčevina; Majhen Andrej, nadkretnik v Krčevini; Strnad Maks, zidar na Janževi gori; Smasek Fr., nadspr. v Mariboru. — Namestniki: Mijer Ivan, tesar v Mariboru; Petan Dominik, zidar na Boču; Ziegler Matevž, zidar v Gereči vasi; Jurak Matija, kovač v Mariboru; Lorger Simon, nadsprev. v Mariboru. Na voliščih v srezu Maribor levi breg bo naša 3. skr.njica. Srez ptujski: Kandidati: Šegula Ivan, mizar v Ptuju; Spolenak Ivan, posestnik na Bregu pri Ptuju; Pečuh Franc, kleparski mojster v Ormožu; Kmetec Franc, posest, v Grajeni; Žumer Franc, posest, na Rošnji; Topolovec Vincenc, kovač v Zakelju; Belšak Franc, krojač v Sv. Lovrencu-Juršmci. — Namestniki: Gabrijel Franc, uradnik v Ptuju; Tkalec Štefan, usnjar na Bregu p. Ptuju.; Kristančič Ivan, krojaški mojster v Ptuju; Rojs Alojz, posestnik v Grajeni; Zupančič Martin, posestnik v Zlatoličju; Copak Julij, posestnik v S^dlašeku; Kranjc Franc. V ptujskem srezu bo naša 2. skrinjica. Srez laški (Trbovlje): Kandidati: Sitter Ignac, župan v Trbovljah; Grabnar Vinko, rudar v Trbovljah. — Namestniki: Slapših Ferdo, rudar v Trbovljah, Brnjas, steklar v Hrastniku. Skrinjica tretja. Srez dravograjski: (Glej predzadnjo številko.) Mesto Marioor: (Glej predzadnjo številko.) Obirajte za tiskovni sklad! Črna gora pred črnimi dnevi. (Slika namesto razprave.) — Na trgu v Kotoru srečam Črnogorko, ki vodi za sabo osla, natovorjenega z drvmi. Čudna so ta dr^a. Prav za prav so saine tanke vejice preperelega suhega lesa. Na pogled bi prisodil, da tehtajo 30 kilogramov. Razdeljene so na dve enaki butari, ki se žalostno spuščajo ob telesu suhe živali . . . Vprašani ženo, odkod je. Odgovori mi, da ji je hiša na oni strani Lovčena in da je do Kotora osem kilometrov hoda. Na vprašanje, kaj hoče z drvmi, mi reče, da jih je prinesla na prodaj — za petnajst dinarjev. Evo, kakšen je bil račun Črnogorke. Prehodila je pot šestnajstih kilometrov in sicer dvakrat čez Lovčen. Porabila je pol dneva zase in za osla. Potrebovala je hrano za ves čas, zase in za osla. Potem pa še drva, pri katerih niti ne računamo časa, predno so se nasekala in zložila. Vse to za petnajat dinarjev jugoslovanskega denarja! Pa to še ni najglavnejše. Vprašanje je, če se ji bo sploh posrečilo najti kupi a in če bo kupec pri volji, dati za drva ravno petnajst dinarjev, kolikor zahteva zanje. To se pravi, da lahko na kupce ne naleti ali da ji ponudi samo polovico od zahtevanega denarja. Tedaj ji ne preostane druzega, kakor se vrniti preko Lovčena domov in drugi dan zopet poizkusiti boljšo srečo — ali pa pristati na pogoje kupčeve in mu dati drya po ceni, kakršno on želi. Taki slučaji niso osamljeni in ne samo enega dneva. Vsak dan se ponavljajo in desetine Črnogorcev srečujemo, kako se spuščajo po serpentinah Lovčena navzdol proti morju, da poiščejo trgovsko srečo in skoro vsakdanjega kruha . . . Ali si lahko zamislimo težjega vprašanja, bednejše ilustracije, ki označuje vse stanje Črne gore? — (Po 15.) K tej sliki siromašne črne gore dostavljamo samo, da je rešitev v federaciji svobodnih narodov Balkana. Za delavsko pesem. Vsem sodrugom za Novo leto. Potrebno je, da se grupirate strokovno, da se organizirale politično, ker se morete edino na ta način orientirati v zamotanosti današnjega življenja. Organizacija je edina pot, edino sredstvo, ki vam dije smer in cilj, ki vam kaže, kje in kod vam je hoditi, da dosežete cilj svojega razrednega boja: oblast, ki vam pritiče po vseh naravnih zakonih. Težka in ostra je