Didakta 193 41 PRAVLJIČNI KROŽEK KOT INTERESNA DEJAVNOST V OSNOVNI ŠOLI / Saša Klemenc, prof. razrednega pouka in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, OŠ Rodica Na naši šoli učenci lahko izbirajo med 77 različnimi interesnimi dejavnostmi, od tega je šest plačljivih. Interesne dejavnosti učencem pomagajo pri sprostitvi in poglabljanju na področjih, pri katerih želijo pridobiti nova znanja in izkušnje. Le-te izvajajo naši učitelji ali zunanji sodelavci. Interesne dejavnosti na šoli potekajo od meseca oktobra do junija. Glede na program dejavnosti se izvajajo pred poukom in po njem (v času podaljšanega bivanja). Učenci s pomočjo pravljic pridobijo po- zitiven in spodbuden odnos do knjige, se naučijo in vzljubijo branje. Otroci se s pomočjo pravljic lahko brez poseb- nega truda, z veseljem in mimogrede tudi naučijo najrazličnejših spretnosti in veščin (od reševanja ugank, križank, rebusov do štetja, razlikovanja oblik, velikosti, materialov, barv, črk, številk, zavezovanja čevljev, zapenjanja gum- bov in zadrg …). Razvijajo pa se tudi številni spodbudni miselni in vedenjski vzorci. POTEK PRAVLJIČNEGA KROŽKA Pravljični krožek je namenjen učencem 1. razreda. Dejavnost poteka enkrat tedensko, eno šolsko uro. Pri pravljič- nem krožku učenci na zabaven, spro- ščujoč, inovativni, ustvarjalno-komu- nikacijski način spoznavajo slikanice. Z neposrednim pripovedovanjem in živim branjem učencem posredujem svoje doživljanje in ljubezen do zgodb/ pravljic, kar je odločilnega pomena, da jih navdušim in očaram za njihovo nadaljnje branje. Pripovedovanje vedno poteka ob ilustracijah, saj ilustracije pripomorejo še h globljemu doživljanju pravljic. Za lažjo vidljivost in predstavo jim ilustracije predvajam preko Power Pointa. V veliko zadovoljstvo mi je, ko vidim učence, ki znajo uživati v svoji domišljiji. Preko ilustracij se otroci že zgodaj učijo »brati« iz slike. Svoje pripo- vedovanje vedno podkrepim z glasom, mimiko in kretnjami. Glas ob ilustra- cijah nikoli ne sme biti monoton. Vsi učenci v 1. razredu niso sposobni na- tančnega opazovanja, kar je pogojeno z zbranostjo, mirom in radovednostjo. Večjo zbranost premorejo tisti učenci, s katerimi starši prebirajo knjige tudi doma. Pravljice pripovedujem počasi ter z vmesnimi krajšimi premori. Ob premorih spremljam tudi odzive učen- cev. Domišljija otrok je najmočnejša v predšolskem obdobju in močno vpliva na intuitivno mišljenje otroka. Le-ta s starostjo upada. Pravljični krožek poteka v matični učilnici 1. razreda, saj je knjižnica po pouku zasedena zaradi izposoje knjig. Krožek vedno začnemo z uvodnim kro- gom in pesmico/uganko, ki se navezu- je na literaturo/knjige. Učenci med po- slušanjem pravljic ležijo na blazinah, se posedejo v krogu na tleh ali pa se preprosto gibljejo po prostoru, če le-to od njih zahtevano. Nemalokrat imajo med poslušanjem pravljic zaprte oči in pripeti se tudi, da kdo izmed njih malce zaspi. Ob poslušanju pravljic učenci vidno uživajo. Po obravnavi sli- kanice/pravljice učenci rišejo, slikajo, ustvarjajo, se gibljejo in se skozi igro tudi učijo. Čas po pravljičnem krožku velikokrat izkoristimo za bolj umir- jene dejavnosti, kot so npr. barvanje mandal, izdelovanje origamijev itd. Pri pravljičnem krožku učenci spoznavajo, poleg slovenskih pravljic, ki jim posve- čamo pretežni del, tudi manj znane pravljice z vsega sveta, tako ljudske kot umetne, ter pripovedke in basni. Seznanjajo se tudi s pravljicami, ki jih poslušajo arabski, afriški, eskimski, ru- ski idr. otroci, od umetnih pa z manj znanimi Andersenovimi in Grimmo- vimi. Ves čas je poudarek na procesu ustvarjanja igre. CILJI DEJAVNOSTI Pedagoški cilji pravljičnega krožka, h katerim stremimo, so osebnostni in socialni: Cilji na osebnem področju: - spodbujanje izkustva, - krepitev volje, - spodbujanje ustvarjalnosti in zmo- žnosti improviziranja, - spodbujanje komunikacijskih spretnosti, - posredovanje vtisov in lepih doži- vetij ob poslušanju. Cilji na socialnem področju: - razvijanje občutka za skupino in občutka pripadnosti skupini, - sodelovanje, - razvijanje pravil in njihovo upoštevanje, - odkrivanje in reševanje konfliktov, - razumevanje šibkejših in drugačnih. ZAKLJUČEK Učitelji v šoli imamo nemalokrat teža- ve pri vzpodbujanju učencev k pravil- nemu vedenju. Pogosto te težave izvi- rajo iz tega, da zahteve učiteljev niso prilagojene trenutnim zmožnostim učencev ali pa jih izrazimo v učencu nerazumljivem jeziku. Pravljice pa so napisane v njim razumljivem jeziku, poleg tega se z lahkoto poistovetijo z junaki zgodb. Junaki zgodb jim pred- stavljajo vzornike, po katerih se zgle- dujejo. Ti so navadno nosilci zaželenih osebnostnih lastnosti (so prijazni, pra- vični, sočutni, pripravljeni pomagati …). Pravljice pa ne prikazujejo samo lepega vedenja, temveč tudi vede- nje, ki ni zaželeno in je kaznovano (»hudobna mačeha«, »požrešni volk«, »zlobna čarovnica« …). Dobro vedno prevlada nad zlom! Učenci preko pre- branih pravljic prevzamejo ponujene ideje in predloge za reševanje težav, kot so predstavljene v pravljicah. Po vzoru junakov se učijo premagovati težave in strahove iz njihovega vsak- danjega življenja. Po vsaki prebrani pravljici se z učenci pogovorimo o tem, kako so pravljico razumeli in doživlja- li. Seznaniti jih moramo, da ni vsak način reševanja težav, ki je predsta- vljen v pravljici, tudi primeren. Vse- mogočnost daje pravljicam poseben čar. Preko pravljic učenci pridobivajo tudi izkušnjo o tem, kakšne so lahko 42 Didakta 193 Didakta 193 43 posledice neprimernega vedenja. Ne le kazen, ki doleti storilca, temveč tudi žalost, strah, razočaranje … Pravljice torej brez prisile spodbujajo učence, da spremenijo ali prilagodijo svoje ve- denje. Pri tem pa imamo učitelji oz. odrasle osebe veliko vlogo. Petindvajset jih koraka, a drugačna je prav vsaka, kdor dodobra jih pozna, je med knjigami doma. (abeceda) Vem za hišo nevsakdanjo, mnogo mladih hodi vanjo, kjer od jutra vse do mraka znanje v glave se pretaka. (šola) Zaprta molčim, odprta učim, odkrivam skrivnost, lepoto, modrost. (knjiga) Šilast nos iz dolge hiše - s črnim, glej, po belem piše. (svinčnik) Za svinčnikom, ki piše, vse napake zbriše. (radirka) Kot zaprta, tiha školjka opazuje te s police, ko odpreš globine njene, šepne mnoge ti resnice. (knjiga) Literatura: Tihomir Arhar V. (1998). Uganke. Lju- bljana: Založba Mladinska knjiga. Zorec M. (1999). Šviga, švaga, čez dva praga-100 ugank. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Leskovec, A. (2009). Pisane uganke. Ljubljana: Morfem. Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Lju- bljana: Založba Mladinska knjiga. Dolar Bahovec E. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.