■BHMBjHHBHHSK
DNEVI OBRTI IN
PODJETNIŠTVA 96
Sfer
ivaj smo uspesm
6. 1 996 - 23.6. 1 996
■■
dolenjski ust | dolenjski list ! Dolenjski list Dolenjski ust
K
dolenjski list
dolenjski ust . dolenjski ust dolenjski list dolenjski ust
§ DOLENJSKI UST
Vlada še ni rekla zadnje besede
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja v ponedeljek zjutraj obiskal Vitacel in Videm papir - Vlada ima malo vpliva - Upoštevati narodnogospodarske koristi
KRŠKO - V ponedeljek zjutraj je podjetji Vitacel in Videni papir v Krškem obiskal minister za gospodarske dejavnosti Metod Drago-nja.”Namen današnjega obiska je predvsem pridobiti nekaj neposrednih informacij, tudi za razpravo, ki bo v torek v državnem zboru,” je pojasnil namen obiska.
MINISTROVO MNENJE - Metod Dragonja daje izjvao dopisnika TV Slovenija Gorana Rovana.
Dragonja, ki si je ogledal proizvodnjo in se zatem pogovarjal z vodilnimi delavci podjetij, je izrazil veselje nad dejstvom, da tovarna dela z vso zmogljivostjo. Dejal je, da bo na torkovi izredni seji državnega zbora zagovarjal v imenu vlade stališče, da je treba zagotoviti nadaljnje normalno delovanje tega poslovnega sistema in normalen razvoj.
Po njegovih besedah stečaj Vidma poteka dvotirno. Stečajni
• O Vidmu je v torek na izrednem, za javnost zaprtem, zasedanju razpravljal državni zbor.
postopek vodi pravosodje, vlada pa ima pri tem “relativno omejen vpliv”. V vsakem primeru pa bi morali končno odločitev glede

TRGOVIN
z mSanim blagom

AKCIJA
STARO ZA NOVO
ZLATARNE CELJE
t 21. junija v trgovini ESTERA na Kolodvorski 49 v Črnomlju. Telefon 068/53-093.
MILJENKO ŽAGAR PRIDE V VITACEL
KRŠKO - Kot sporoča urad župana občine Krško Danila Siterja bosta jutri na obisku v Krškem in Posavju Miljenko Žagar. hrvaški veleposlanik v Sloveniji, in Kero Križan, ekonomski svetnik. Tega dne ob 12.30 bosta sodelovala v razgovoru v prostorih Vitacela v Krškem. Na pogovor so povabili številne gospodarstvenike iz Posavja.
MOLEK
'O
avtoservis - prodaja vozit -a vtodeli
AVTODELI, Novo mesto indijska 27 (Pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366
YURENA
šola tujih jezikov Priprava na popravne izpite in srednjo šolo iz angl. in nem. jezika. Tel.: 068/341-434.
ANI BEVC NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
BRDO PRI KRANJU -Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skupaj $ slovensko socialno zbornico prejšnji četrtek na Brdu pri Kranju že drugo leto zapored podelilo nagrade in priznanja najzaslužnejšim za delo na področju socialnega varstva v letošnjem letu. Med nagrajenci je bila tudi Ana Bevc iz Novega mesta, ki je prejela nagrado za življenjsko delo na področju sociale. Bevčeva je več kot trideset let delala na novomeški občini na področju družbenih dejavnosti.
V SPOMIN NA DOGODEK - Zn zasaditev spominske lipe so za lopato poprijeli tako rekoč vsi, od ministra za kulturo dr. Janeza Dularja, državnega sekretarja za gozdarstvo Francija Ferlina in državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika pa do dragih gostov in domačinov, med katerimi je bil najstarejši Dvorjaii Mirko Repar. (Foto: S. Mirtič)
... Dvestoletnica železolivarstva
Na Dvoru so v soboto bogato počastili jubilej železolivarstva - Osrednji govornik minister za kulturo dr. Janez Dular - Odprli Marinčevo zbirko in zasadili lipo
fiZNAVALEC - Mag. Matija iffi, kustos Narodnega muzeja iz Dijane
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Številne spremljevalne prireditve ob 200-letnici železolivarstva na Dvoru, predavanje prof. Majde Pungerčar iz Dolenjskega muzeja, kolesarski izlet od Ivančne Gorice do Dvora, nogometni turnir osmih vasi v novi KS Dvor, so obogatile osrednjo prireditev, kije bila v soboto, 8. junija.
Zbrane jc pozdravila občinska ' ga muzeja v Ljubljani. Da je bilo svetnica v mestni občini Novo delo železarjev nekoč zelo težko, mesto Nežka Primc. Spomin na priča njihov delavnik, kije trajal nekdanje železarske čase jc obu- od šeste ure zjutraj do sedme
dil mag. Matija Žargi iz Narodne- zvečer. Prehrano in druge potreb-
Odpiranje srca za lutke
Samo sluha dva meseca časa je imelo Novo mesto, da je po dveh letih, ko je bil r Mariboru prvi lutkovni festival, pripravilo druge Klemenčičeve dneve. Prav gotovo premik sedeža te mednarodne štiridnevne prireditve-v dolenjsko prestolnico, ko je mogoče videli najboljše lutkarske predstave i' zadnjih dveh letih, pomeni prijetno popestritev, Novo mesto pa postaja tudi mednarodno bolj zanimivo. Organizatorji so sc morali hitro znajti, zato jim gre manjše spodrsljaje oprostili, delo pa jim je, vsaj po odzivu obiskovalcev, uspelo. Res pa je tudi, da je bilo le-teli bolj malo. Dopoldne so dvorane polnili šolarji in dijaki, popoldanske in večerne predstave pa so si mnogokrat ogledali le organizatorji in udeleženci festivala. Naše mesto lutkarsko še ni dobro zaživelo, k temu pa pripomore tildi splošno prepričanje o lutkarskem gledališču kol nepravem, neresničnem in manj kvalitetnem od drugih gledališč.
K vzgoji za življenje z lutkami bo prav gotovo najbolj pripomogel sam mednarodni lutkovni festival, ki bo t’ Novem mestu zaživel tudi prihodnje leto. Upajmo, da pomeni spodbudo za ponovni razvoj amaterskega gledališča in lutkarstva pri nas. Glede obiska ne gre obupati - tudi za to zvrst odrskih umetnosti so Dolenjci odprtih src in oči. Potrebujejo, le čas.
LIDIJA MURN

NAJVEČJA IZBIRA ZLATEGA NAKITA,
ZA VSE PRILOŽNOSTI.
-	ROČNE URE, SREBRNI NAKIT
-	IZDELAVA PO NAROČILU
-	MENJAVE IN POPRAVILA
NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV. UGODNE CENE,
NA GOTOVINO POPUST!
~^ieUa\na & duupUfalna
KA$AT
Novo me*lo. Clavni trg 1
(ms) ut mo
Delovni čas od R.fO do 19 ure, sobota od R JO do IZ JO
• ••••••••
UGODNE CENE, NA GOTOVINO POPUST !
DARILNI BON velja do 27. 6. 1996
VREME
Do konca tedna bo še sončno vreme, vendar bo vročina nekoliko popustila.
Vidma sprejemati s premislekom. “Želimo, da bi sodišče upoštevalo ne le pravni vidik, ampak tudi narodnogospodarske interese,” je dejal Dragonja. Taje tudi potrdil, da dražba Vidma še ni pravnomočno končana, vlada pa še ni rekla zadnje besede o nobenem od možnih kupcev. Kot je dejal, sta češki in slovenski kupec “dosti enakovredna”. Tudi vlada bi se dražbe udeležila, če bi imela za to oblikovane sklade.
Ministra Dragonjo so v ponedeljek seznanili s pogodbo, ki sta jo nedavno podpisala Brane Ogorevc in Jaroslav Dostal in ki ne dovoli vlaganj v tovarno brez Dostalovega privoljenja. Minister je rekel, da dotlej ni vedel za to
listino.	, ,,
L. M.
f RGOVINA NA VELIKO [N MALO | NERGETSKO SVETOVANJE ^ AZSTAVNI SALONI &| ONTAŽA IN SERVISIRANJE Q GREVANJE, VODOVOD, PLIN Jf AKOJŠNJA DOSTAVA BLAGA ? LEKTROMATERLAL IN MONTAŽA H ITRA IN KVALITETNA IZVEDBA U AJSODOBNEJŠI MATERIALI | NŽENIRINO IN STORITVE ff OPALNICE NA KLJUČ
VTOMATIZACIJA OGREVANJA
VEČ KOT TRGOVINA
Mlinarska pot 17 8000 Novo mesto tel. 322 550, fax, 322 050
TABOR NA ČEŠKEM
NOVO MESTO - Planinci trim kluba Krka bodo letošnji planinski tabor postavili na Češkem v kampu Jablonec nad Jizero od 13. do 19. julija, v tem času pa naj bi se povzpeli na Sncžko, Jizero, Visoko Kolo, Ješted in si ogledali Škodino tovarno v Mladi Boleslavi ter skakalnice v Harrachovu. Okvirna cena prevoza. vodenja tabora in šotornine je 15,000 tolarjev, za kar se mora prijaviti vsaj 40 planincev, sicer pa bodo na pot odšli z lastnimi avtomobili. Na tabor vabijo tudi ostale planince. ki se lahko prijavijo vsak delovni dan na Krkinem oddelku za oddih in rekreacijo oziroma po telefonu 312 537. Tabor bo vodil Peter Repovž.
Pipe UNITAS brezplačna montaža ali popust 15 %
v mesecu juniju
KONCERT OB 50-LETNICI OBSTOJA
BREŽICE - Glasbena šola Brežice je v sredo, 12. junija, zvečer v svečani dvorani brežiškega gradu pripravila koncert solistov in ansamblov Glasbene šole ob njeni ^O-letnici obstoja in delovanja.
KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE o 22.341
RESTAVRACIJA — PENZION
»NA ROBU PRAGOZDA«
ČRMOŠNJICE
Delovni čas: 12. — 22. ure Rezervacije na ® 67-608
ščine so kupovali kar v tovarniški trgovini, s pijačo pa so se krepčali v tovarniški gostilni. Knez. Auersperg je namreč imel v Soteski lastno pivovarno, ki je varila pivo predvsem za delavce na Dvoru in za steklarno v Gotenici.
Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi namestnik predsednika Slovenskih železarn dr. Vasilij Prešern, župan mestne občine Novo meto Franci Koncilija pa je poudaril pomen železarne v sklopu kulturne dediščine v Sloveniji.
Minister za kulturo dr. Janez Dular je kot osrednji slavnostni govornik odkril informativno tablo ob ostankih nekdanje peči in odprl razstavo železolivarskih predmetov iz zapuščine Marjana Marinca. Generalni direktor No-volesa Zvone Novina je predal slavnostno listino o lem dogodku in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dvor najstarejšemu krajanu Mirku Reparju. Listino so zavili v posebej za to izdelano šatuljo in jo zakopali ob novozasajeni lipi. Da bi le dolgo let rasla in spominjala na letošnjih slavnostni junijski dan!	s m1rtiČ
MAVRICA
TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI, P.O.
NOVA TRGOVINA V NOVEM MESTU, KANDIJSKA 60, TEL. 068/342-005 (v prostorih TPV)
BARVE * LAKI * LEPILA * ČISTILA
VROČINA, DA TE K/\P - Po hladnem in deževnem maju je prišel vroč in suh junij, kakršnega nismo vajeni. V soboto in nedeljo smo se Dolenjci dobesedno kuhali v kotlu z več kot 30 stopinjami v senci. Mnogi so si poiskali prostor r senci, najpogumnejši so že zaplavali r Krki in Kolpi. V Dolenjskih Toplicah (na sliki) se je v nedeljo trlo kopalcev in večina med njimi je bila kar primerno opečena, čeprav so se na debelo mazali s kremami. (Polo: J. Pavlin)
Zmanjšati krvni davek
Če je magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom včasih veljala za zelo krvavo, ker je povprečno vsaj na vsakem kilometru na njej umrl človek v avtomobilski nesreči, je do danes nekako izgubila ta žalostni sloves. Z umikom bratstva in enotnosti iz balkanske politične prakse in iz dnevnega besednjaka so se pred nekaj leti tudi motorna vozila umaknila z nekdanje Avtoceste bratstva in enotnosti na druge prometnice v državi. Toda krvnega davka take spremembe niso odpravile, le druge ceste ga pobirajo. Dejstvo je nespodbudno, tolikanj bolj, ker je na slovenskih cestah še kar naprej precej prometnih nesreč, v katerih ugašajo življenja. Na videz gre za krvni davek cesti, v resnici pa ga pobira nihče drug kot država. Država, ki želi državljanom polepšati življenje in jim zato dovoli kupovati veliko avtomobilov, pri tem pa ne zgradi dovolj novih in ne popravi starih cest, je posredno kriva za mnoge žrtve prometnih nesreč na cestah. Res pa je, da bi se vozniki lahko prenekateri
prometni nezgodi izognili z drugačnim obnašanjem na cesti. Toda koliko lahko prometno varnost izboljša trkanje na vest
voznikov, koliko pa gradnja novih cest in mogoče strožja kaznovalna politika za kršilce prometnih predpisov? Kaj bi po vašem zmanjšalo krvni davek na slovenskih cestah? To smo vpraševali v anketi.
TATJANA KUZMA, prodajalka iz Črnomlja: “Težko je pri nas zmanjšati število hudih prometnih nesreč, ko pa imajo vozniki tako slabo prometno kulturo. Kazni za prekrške so prenizke. Tistim, ki vsak dan norijo po cestah, pa najbrž ne bi pomagal ne udarec po žepu ne točke v vozniškem dovoljenju, ki jih obljubljajo, ampak le odvzem vozniškega. Na naših cestah je tudi preveč vinjenih.” MARJANA MALNAR1Č iz Semiča, vpisničarka na kazenskem oddelku sodišča v Črnomlju: “Na naših cestah bi bil manjši krvni davek, če bi vozniki vozili bolj previdno in počasi, zlasti tisti z manjšimi izkušnjami. Prav prevelika hitrost je po mojem mnenju največji krivec za hude nesreče, manj pa alkohol. Na cestah bi bilo tudi več reda, če bi bili policisti strožji in kazni višje.”
IVAN TURK, servis in trgovina koles Avgusta, iz Novega mesta: “Prepovedano je voziti se s kolesi po gozdu, dovoljena je vožnja te po urejenih kolesarskih stezah. Teh je v vsej Sloveniji zelo malo. Še dobro, da med nesrečami ni več kolesarskih. Zagotovo gre zasluga tudi Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki skupaj s šolami vsako leto izobražuje mlade kolesarje.”
LADO OGOREVC, upokojenec iz Krškega: “Večjo varnost v cestnem prometu lahko dosežemo s še strožjim policijskim nadzorom in kaznovanjem. Največ nesreč povzročijo mladi, nezkušeni vozniki, svoje pa delata še alkohol in hitrost. Pogosto zaradi napak drugih trpijo nič krivi udeleženci. Mladi bi morali prisluhniti nasvetom izkušenih voznikov.”
MAKS BOROV1NŠEK, kmet iz Križ: “Na cestah je veliko nesreč. Glavni vzroki so prevelika hitrost, alkohol, izsiljevanje prednosti. Krivda je v ljudeh, verjetno pa je tudi preveč avtomobilov za naše ceste. Policije je na cesti dovolj. Ko šoferji vidijo policijo, se opozorijo in vozijo čisto normalno. Ko ni več policije, pa spet vozijo po starem.”
JOŽICA TRAVEN, administrator-| ka v sevniški Lisci. d.d., Modna oblačila: “Nekaj	lahko
storili za večjo varnost na naših ce-stah, če bi še poostrili kaznovanje J i ž \k kršiteljev prometnih predpisov. Toda jj zdi se mi, da je še precej rezerve v ostrejšem nadzoru udeležencev v 1	J| cestnem prometu, kjer bi policisti
®	' i ~m morali večjo pozornost posvetiti zlasti
mlajšim, prehitrim voznikom.” ROMANA HRASTAR, učenka Srednje gostinske šole, doma z Dolenje Dobrave: “Dostikrat po krivici dolžijo mlade udeležence v cestnem prometu, da so predvsem oni krivi za vse večjo morijo na naših cestah, ne vidijo pa, kako sc obnašajo poklicni vozniki, zlasti tovornjakov iz nekaterih vzhodnoevroskih držav, ki izsiljujejo prednost in uveljavljajo zakon močnejšega.”
MARTINA D RAŠKO VIČ, trgovka v samopostrežbi Briški, iz Kočevja: “Glavna razloga za veliko število nesreč sta prehitra vožnja in slabe ceste. Pri nas se raje postavlja znak 30 za omejitev hitrosti, kot da bi se slabo cesto uredilo. Da bi bilo manj nesreč, bi morali v prvi vrsti temeljito popraviti ceste, vsi vozniki pa bi se morali zavedati, da na cesti niso sami.”
DARKO ČOP, namestnik poveljnika 27. OPSV v Ribnici: “Za velik krvni davek na naših cestah so krive ceste. Po številu in moči je danes na cestah neprimerno več vozil, kot jih je bilo takrat, ko so bile grajene. Ne oporekam, da svoje k nesrečam prispevajo tudi alkohol, prehitra vožnja in tudi divjad, menim pa, da bi bilb potrebno za večjo varnost na cestah najprej urediti ceste.”
Zamenjava kot klofuta za neposlušnost! ®
Na izrednem kongresu SKD naj bi še pred počitnicami zamenjali glavno tajnico stranke dr. Vido Čadonič Špelič Čeprav Čadoničeva meni, da je še naprej sposobna opravljati to delo - Sedanjo službo si je poiskala sama
NOVO MESTO - O glavni tajnici SKD dr. Vidi Čadonič Špelič iz Novega mesta je bilo pred kratkim veliko zapisanega. Nekaj tednov pred njeno vrnitvijo s porodniškega dopusta na delovni) mesto je namreč predsednik stranke Lojze Peterle predlagal, da bi Čadoničeva zaradi bližajočih volitev, ko bo imela glavna tajnica še posebej veliko dela in bi kot mati enoletnega otroka toliko dela težko zmogla, prepustila to delovno mesto sedanji v. d. glavne tajnice Hildi Tovšak. Kljub zapletom je izvršilni odbor SKD 19. marca Peterletov predlog izglasoval, vendar bi bila njena zamenjava zakonita le v primeru, če bi Čadoničeva sama odstopila oz. če bi ta predlog sprejel tudi kongres, ki jo je konec oktobra 1994 izvolil za štiriletni mandat.
ženski prizna pravica, da se po končani porodniški vrne na tisto delovno mesto, ki gaje zapustila.
Mpi|
cej pogumen. Prihajajoči konj’1 Jdcp
pomeni moralno klofuto moje11 ti 5t< iskanju pravice, vendar se kong" sa ne bojim. Stvari se bodo'* razčistile. Preden sem odšla* porodniško, je vse funkcionira* Predsednik je bil do mene nev< jetno pozoren, zato me tolikobf čudijo njegove sedanje reakcij , ® Neverjetno je, da se sedaj, P1* volitvami, nekoga otepa in sod’ pripravljeni plačati, samo dajeI doma. Na svetu SKD prejšnji j| den sem vprašala, ali imajo k#** B no pripombo na moje delo. P*£' je ni sednik Peterle je odvrnil, da ® d Pa ji vedno in me še lahko pohvali’ nebc delo glavne tajnice. Toda kong1* Zati: mora biti, ker me hočejo zal® *«r njati. Je tu kakšna logika? Lati’ ’at si razlagam po svoje in ena od’5 ® * razlag je, da je to klofuta za ® e|
• Po zapletu so vam v stranki baje ponudili več različnih služb. Kje ste sedaj v službi?
“Od stranke sem dobila le eno ponudbo, in sicer me je na pogovor glede zaposlitve pozval minister za znanost dr. Andrej Umek. Vendar službe nisem sprejela, ker mi je bila ponujena ravno v času, ko seje obetal izstop naše stranke iz koalicije. Z ministrom sva se dogovorila, da bova raje počakala na razplet. Sedaj so se stvari razpletle in mislim, da mi je ta služba še vedno na voljo. Trenutno pa že mesec dni delam v kabinetu novomeškega župana Francija Koncilije, čeprav pri njem nisem zaposlena. Županu sem le v pomoč kot svetovalka. Po nekaj ur na dan mu pomagam pri vodenju njegovega protokola in pri stikih z javnostjo. Župana sem za to službo prosila sama, potem ko je bilo to mesto že izpraznjeno, vendar do danes nisva sklenila delovnega raz-
Otroci spet lačni?
Subvencionirana malica le še za peščico otrok
V KOPITARNI REMONT FILTROV
varjate strankin predlog o podaljšani porodniški?
“Da, še vedno, ker mislim, da ni problem v tem, kako dolgo je ženska odsotna z dela, ampak je problem v tistih, predvsem v moških, ki tega dejstva nočejo sprejeti. Gre samo za-to, da se
ilr. Vida Čadonič Špelič
•	V enem od intervjujev ste izjavili, da boste še naprej delovali v politiki.
“Da, želim si, če mi bo to omogočeno.”
•	Ste zaradi tega, kar so vam storili, stranki kaj zamerili?
•	“Ne. Prvo moramo ločiti stranko od ožjega vodstva stranke oz. od nekaj ljudi, ki so ta sklep izglasovali. Žarne je namreč stranka SKD še vedno najboljša in edina moja stranka, zato nikoli nisem pomislila, da bi iz nje izstopila. Program stranke želim še naprej izvrševati, saj menim, daje dober, da pa ga je možno tudi realizirati. O tem sem prepričana, drugače ne bi bila v tej stranki. Rekla sem že v več intervjujih, da je po eni strani škoda, da je stvar prišla v javnost, če pa že je, bi rada, da se iz te nepravilnosti nekaj naučijo tako moški kot tudi ženske, ki so na vodilnih mestih, po drugi strani pa bi rada, da to moje vstraja-nje pri iskanju pravic opogumi druge ženske pri njihovem reševanju podobnih težav. Ni lahko reči politiku, kot je naš predsednik, ki ga spoštujem: “Tega pa nisi naredil prav.” To pomeni biti pre-
ki št« četrti male stanc člani vset K(
občin
Ijanji 'em 15 Iji
čez J Pt>m strok
’a to
stanj m M
razlag je, aa je to Ktotuta za -poslušnost oz. politična diskv*’ , fikacija. Vendar tudi to bom m’
stojno prenesla.”	nob,
• Kaj boste naredili po kong1* neitl
SU?	.U ‘fgl
“Če mi preneha funkcija, **>*' ltčei verjetno prenehalo tudi delo® pon razmerje in takrat si bom pois* taki la novo službo. Morda bom* h n nazaj v svojo stroko. Rada bi m ne | tala tudi v Novem mestu na oW
ni,
všeč.”
i tudi v Novem mestu na on ker mi je sedanje delo z£
S ”
JOŽICA DORN1 Pak Prsi
merja, ker še vedno čakam na strankin pismeni odgovor. Na moje večkratne pozive, da se moj status uredi, mi je predsednik stranke dal nekakšno odločbo, s katero mi daje status plačane odsotnosti z dela.”
•	Mislite na sklepe, ki jih je prejšnji teden sprejel svet SKD v Ljubljani?
“Da. Sprejet je bil sklep, da bo še pred počitnicami izredni kongres stranke, kjer naj bi me zamenjali."
•	Ste se na seji sveta res pojavili kot nepovabljeni?
. “Res. Bila sem začudena, vendar na vprašanje, zakaj nisem bila povabljena, nisem dobila odgovora. Če bi mojo funkcijo jemali resno, bi glavno tajnico stranke prav gotovo povabili na sestanek, saj tako določa tudi statut.”
•	Glede na to, kaj seje z vami v stranki zgodilo, ali še vedno zago-
dli
Otroški dodatek več družinami
Ste že oddali prošnjo za otroški dodatek po spremembi zakona o družinskih prejemkih Več upravičencev - Novost je tudi dodatek za nego otroka
NOVO MESTO - Konec lanskega leta so v parlamentu sprejeli spremenjeni Zakon o družinskih prejemkih, ki na novo opredeljuje pravico do otroških dodatkov in prinaša razširitev števila družin, ki ga bodo prejemale, ter uvaja nov prejemek, to je dodatek za nego otroka. Spremenjeni zakon je stopil v veljavo s 1. majem letos. S spremembo zakona bo do dodatka upravičenih precej več otrok kot doslej (okrog 90 odstotkov otrok v Sloveniji), še vedno pa ne vsi. Na univerzalno pravico do otroškega dodatka bomo zaenkrat morali še počakati.
Po
Na novomeškem centru za socialno delo, kjer sprejemajo vloge za otroške dodatke za otroke iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine, je po starem zakonu prejemalo otroški dodatek 3700 družin. “Po novem zakonu pa smo do sedaj prejeli že okrog 8000 vlog," pravi Teja Lovšin, socialna delavka, ki na novomeškem centru za socialno delo pokriva področje otroških dodatkov.
Vloge še vedno sprejemajo, vendar bodo vsi tisti, ki so oddali
novem so do otroškega dodatka, upravičeni tudi rejenci, seveda če dohodek matične družine ne presega cenzusa. Novost je dodatek za nego otroka, ki je namenjen
otrokom z motnjami v telesne®,] duševnem razvoju in hudo bolijjn otrokom, za katere starši skr“) in jih negujejo doma in so l£ j dnevnem varstvu. Prejemek p3;] odvisen'od socialnega sta®DP družine, ampak od zdravstven«! 4// stanja otroka. “Vse dodatne 'j ht formacije bodo starši dobil* P j °rf referentki za razvrščanje dušev*1] t(j
in telesno prizadetih na centr”?] fti socialno delo,” pojasnjuje Lov> 'ti
nova.
dorN1,
»3
S prvim majem je začel veljali spremenjeni Zakona o družinskih prejemkih, ki povečuje število upravičencev do otroškega dodatka za dvakrat. Lahko hi rekli, da sc stvari na področju družinske politike premikajo na boljše, če ne hi na Ministrstvu za šolstvo in šport istočasno skoraj povsem ukinili subvencioniranja malic učencem iz socialno najbolj ogroženih družin i' osnovnih in srednjih šolah. Šolam so predlagali, naj izmed 2(1 odst. otrok, ki so do sedaj prejemali subvencionirano malico, izberejo manj kot 5 odst. listih, ki so najbolj potrebni pomoči. V razlagi pravijo, da bodo morali poslej starši denar za malice plačevati sami od prejetih otroških dodatkov
Že, toda tudi po novem stari prejemniki (ki so socialno tudi najbolj ogroženi) ne bodo dobili zalo nič večjih otroških dodatkov kol ilose-daj, saj se pravica razširja na nove, socialno manj ali celo neogrožene starše. Ti pa so malico za svoje otroke že sedaj plačevali sami. Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve pa pravijo, da je bil namen sprememb zakona o družinskih prejemkih izboljšati položaj družin z otroki ne, pa jtadomcsliti eno obliko pomoči z drugo. Ce ministrstvi različnih razlag zakona do jeseni ne bosta uskladili, bo toliko in toliko otrok spet lačnih.
J. DOHNIŽ
• Upravičenci do otroškega dodatka so razdeljeni v šest razredov glede na dohodek na družinskega članu v odstotkih od povprečne plače v Sloveniji v preteklem letu. Tistim, ki so imeli lani dohodek na družinskega člana do 25 odst. povprečne plače, pripada najvišji otroški dodatek, in sicer v višini 22 odst. zajamčene plače (trenutno znaša 7.106 tolarjev). V zadnji razred, to je v družinah, kjer imajo dohodek na družinskega člana med 55 in 110 odst. povprečne plače, pa sodijo vsi novi upravičenci do otroškega
dodatka. Ti bodo prejemali otroški dodatek v višini 7 odst. za-
jamčene plače (trenutno znaša 2.261 tolarjev).
vloge do I. maja, prvi otroški dodatek prejeli po 15. juniju, ostali pa mesec dni po oddani vlogi. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prebi-
vališčem v Sloveniji, če je otrok slovenski državljan. Če ni, je
SEVNICA - Direktor Kopitarne Marjan Kurnik nam je v ponedeljek povedal, da bo v 10 dneh končan generalni remont dolraj-nih filtrov, ki bodo poslej zadržali kar 90 odstotkov saj iz njihove kotlovnice.
pomembno, da živi pri nas, da so starši tu zaposleni in da imajo dovoljenje za stalno ali začasno bivanje pri nas. Po novem zakonu pa ni več priznana pravica do otroškega dodatka tistim tujcem, ki so zaposleni v Sloveniji, otroci pa ne živijo z njimi v Sloveniji, z njihovimi državami pa Slovenija še ni sklenila mednarodne pogodbe. Lani decembra je na novomeškem centru za socialno delo tako prenehala pravica do otroškega dodatka 186 družinam tujcev.
Zelo veliko vlog so dobili tudi od zasebnikov. Centri jim bodo zaenkrat izdali začasne odločbe, ki pa bodo veljale, dokler ne bodo znani uradni podatki o njihovem dohodku v lanskem letu.
• ’ ■
Ljubljansko pismo
Vladni predlog temelji na treh “stebrih”
"stroškov" letno. Po novem n**J bi tudi invalidsko zavarovanj6 ločili od pokojninskega. P*1! spevno stopnjo za pokojnine ® lahko tako znižali za najma”) 3,22 odstotnih točk, če bi social' ne dajatve pokojninskemu za' vodu poravnal državni prot®' čun. A ker je najpomembnejša
ugotovitev nezmanjšanih p°; • •	*	*	— j bi
Vse bolj nujna reforma pokojninskega sistema
LJUBLJANA - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lani “pridelal” 1,6 milijarde tolarjev izgube. Po zadnjih podatkih je pri nas že več kot 460.000 upokojencev. Med njimi je največ (263.000) starostnih, sledijo jim invalidski (97.000), družinski (83.000) in kmečki upokojenci (18.000). Kar 24 odstotkov jih prejema le do 40 tisoč tolarjev na mesec, 25 odstotkov med 40 in 50 tisoč, do 60 tisoč tolarjev pa štirinajst odstotkov. Med 60 in 70 tisoč tolarjev prejema manj kot 14 odstotkov upokojencev, med 70 in sto tisoč pa 16,5 odstotka. Več kol sto tisoč tolarjev pokojnine prejema 4,5 odstotka uživalcev, več kot 130 tisoč 1,4 odstotka in več kot 160 tisoč tolarjev 0,6 odstotka upokojencev.
Iz statističnih podatkov je še razvidno, da so še leta 1984 sredstva za eno pokojnino zagotavljali trije zavarovanci, lani pa le še 1,7. In da ni drugega izhoda iz krize pokojninskega sistema kot njegova korenita prevetritev. Poglejmo zato, kako naj bi ta “operacija” potekala!
Glavna hiba sedanjega pokojninskega sistema so tako imenovani "socialni korektivi", ki povzročajo pokojninskemu zavodu do 12 milijard tolarjev
kojnin za že upokojene, naj bila ta ključno izhodišče re' forme pokojninsega siten*3; Zaposleni, ki so pet, deset a*1 več let pred upokojitvijo (o te® bo treba še odločiti), naj bi tu® zato imeli možnost izbire me“ starim in novim pokojninski® sistemom, za druge državljan6 pa naj bi reforma pomenil3 možnost, da bodo sploh prisl* do pokojnine. Za tiste, ki so že stari 40 let, naj bi torej že velj® novi pokojninski zakon. F*' nančno luknjo, ki bi s takšni® upokojevanjem nastala v p°; kojninskem skladu, pa naj 6’ krili z obveznicami.
Po predlogu vlade naj bi no':| pokojninski sistem temeljil n* dveh “pokojninskih stebrih’; Prvi bi bil obvezni dokladi'1 sistem, ki temelji na medge" neracijski pogodbi in je osnova sedanjega pokojninskega sistema. Prvi “steber” naj bi in*® predvsem socialno funkcijo i” bi zagotavljal upokojence® minimalne pokojnine. Drug1, “steber” bi bil sistem obvezne; ga naložbenega pokritja, k’ zahteva obvezno vlaganje de' narja na lasten račun z mi**1' malno obresto mero, ki (naj) J® zagotavlja država. Poleg tel* dveh obveznih stebrov bi bil **a voljo še tretji, ki bi deloval **a prostovoljni osnovi in bi S? uporabljali predvsem petičnež*; Z njim bi zaposleni imeli tud* možnost dodatnega prostovolj' nega zavarovanja. V vladi se ogrevajo za kombinacijo vset* treh sistemov.
VINKO BLATNI*

? Novomeška kronika
. ZARJA - V novomeškem pod-lc> Zarja, ki ji je še prejšnja sj plinska oblast dodelila v uprav-l| 'Jar>je številna stanovanja v No-^nv mestu, je zaposlenih kakih J5 ljudi. Ima pa Zarja po zgledu *aPita!ističnih visokoprofitnih n !rcpodjetij tudi upravni odbor, . J1 'leje 4 člane, se pravi več kot Ce|rtino števila zaposlenih. Resje T «>lo zaposlenih, je pa veliko '•snovanj. O dobičku in nagradah uanom upravnega odbora je pa >se tiho...
. kostanji - Po skoraj sto
if 'ei|h, kar je bil zasajen drevored rf	Marof, so ga začeli urejati in
el P°TtIajati. Pred nedavnim so !lrokovno zasadili nove, posebej !a to vzgojene in pripravljene koti ?'anjeve sadike, ki sojih pripeljali !a Murske Sobote. A ni vrag, da !e neki brezvestni objestnež (ali ^ jih je bilo več) polomil štiri še nebogljena drevesca! Najbrž gre ®[liste vrste junake, ki po zidovih >»epavi slovenščini in še bolj bed-. angleščini z razpršilom kraca-j° bedaste proizvode svojega abo-'"ega duha.
,. KARAT - Zlatarna in dragu-ISfna bleščečega imena je pred *°Jo elitno prodajalno v najbolj "0bel hiši na novomeškem Glav-aem trgu, največjem in najlepšem fgu na Kranjskem, postavila lccn reklamni pano, na katerem P°nuja svoje izdelke in vabi k r3 hipu. A če bi le tisočinko kara-a namenili za lepo slovenščino, e hi imeli v kratkem besedilu it J®* vejice preveč in ne bi obljub-• ™i popusta "na gotovino”, am-"aK hi ga dajali za gotovino. Am-tega se ne da natakniti na krst ali obesiti okoli vratu.
j’ 'OMENIK IN SMETNJAK -i je smetnjak ob spomeniku )( 'en> med drugo svetovno vojno ^ Nemcev obešenim sloven-, rodoljubom na novome-i| N'n Glavnem trgu napoved za "kšne akcije novokomponi-\l Ijii/i samoljubov in edinih pra-•'• borcev za slovenstvo?
A
Ena gospa je rekla, da je novo-Jški župan letošnje leto razgla-'' Za jubilejno leto v novomeški j<ni zato, ker je sam letos Polnil življenjski jubilej - 50 let Oljenja
|uhokranjski drobiž
Sola v NARAVI - Te dni so cenci 4. razreda osnovnih šoj iz .Jdovca, Dvora, Šmihela in Žu-emberka v poletni šoli v naravi 3 Debelem rtiču. Pred odhodom 7? s> zadali kar nekaj ciljev. Nepalci se bodo naučili plavati, Cp*^i bodo plavanje izbolj-
Ob
Nogometni turnir -
pomembnem jubileju na Dvo-
u je športno društvo Dvor orga-la‘ralo nogometni turnir med ,?snii, ki spadajo v novo krajevno 'upnost Dvor. Kot gosta so organizatorji pripeljali tudi ekipo iz Jhbrusa. Pod vročim soncem so ''•ako v nedeljo popoldne podili “Okrolim usnjem mladci in vete-ani. prvo mesto je osvojila ekipa j'ke pri Matjažu iz Ambrusa. Nič j*dnega, ko pa so imeli s sabo °asne navijačice, j SPODRSLJAJI - Organizator-[ s°hotne dvorske prireditve so j ®li ogromo dela, pri delu pa se k°di tudi kakšna napaka. Po "edvidenem scenariju naj bi j nistra dr. Janeza Dularja in dpana mestne občine Novo me-#o Francija Koncilijo pripeljali sa Prizorišče z zapravljivčkom ter .Parom iskrih konj Žaneta Bra-a^a. Minister Dular se je res Pr,cpcljal z njim, medtem ko sc je ».Pan odpravil peš mimo čakajo-'a v narodnih nošah. Vabljeni Pilci iz Žužemberka so na pri-a(litev prišli v svečanih unifor-,ah. Ker jih ni nihče sprejel, so j5ali, meneč da lahko “pir” spije-l. v Žužemberku. Upajmo, da je "hladen.	S. M.
Midi 12 M A S I H OBČI N
MŠŠ
“Komunisti” preprečili podražitev vrtca
Predlagana podražitev vrtca za 18,5 odst. ni bila sprejeta - Združena lista socialnih demokratov predlagala celo manjši delež plačila za starše - 60 otrok iz drugih občin
NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta niso sprejeli predlagane podražitve vrtca. Po tem predlogu, ki so ga pripravili na občini, naj bi starši od junija za vrtec plačevali 18,5 odst. več kot doslej.
Propadel pa ni samo ta “uradni” predlog v zvezi z vrtcem, ampak tudi vsi ostali, ki so jih predlagali na sami seji. Tako so svetniki iz vrst Združene liste predlagali, naj bi starši plačevali največ 55, ne pa 60 odst. ekonomske cene kol sedaj, torej bi sc po tem predlogu zanje vrtec celo pocenil; enako usodo je doživel predlog, da bi bilo to razmerje 60 odst. (občina) : 40 odst. (starši).
Na občini so se za predlagano podražitev odločili zato, da bi, kot pravijo, nadomestili običajno majsko uskladitev prispevkov
IZLET NA VELIKO SVINJO V AVSTRIJI
NOVO MESTO - Planinska skupina Trim kluba Krka vabi v soboto, 15. junija, na enodnevni izlet v Avstrijo, na Veliko Svinjo (2.079 m) ter na ogled Vojvodskega prestola in Gospe Svete. Za odrasle bo prevoz stal 1000, za otroke pa po 500 tolarjev. Več informacij na tel. 312-537. Izlet bo vodil Peter Repovž.
PORODNIŠNICE
j.
V času od 24. do 30. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Albina Planinšič-Florjančič iz Trebnjega - Pijo, Marija Bajuk z Radoviče - Katjo, Nataša Klančar iz Štefana pri Trebnjem - Bruna, Suzana Job iz Črnomlja - Iris, Bojana Matešič.z Dol. Suhorja -Metko, Štefka Šporar iz Občic -Tino, Vida Novosel iz Prilozja -Tilna. Anica Pečjak s Cviblja pri Žužemberku - Jasno, Mateja Kramar iz Zabrdja - Petro, Milena Krmelj iz Šentjanža - deklico in Irena Colarič iz Ostroga - Matica.
Iz Novega mesta: Anita Kren, Paderšičeva 11 a - Brino, Petra Plesac, Glavni trg 28 - Dominika, Nataša Hrastar, Brod 48 - Mašo, Suzana Fekonja, Slavka Gruma 36 - Sanjo in Andreja Kovačič, Kettejev drevored 19 - Denisa.
Čestitamo!
staršev z njihovimi dohodki v preteklem letu, ki pa je letos niso opravili, ker bo septembra začel veljati nov pravilnik o plačilu vrtca. Takrat naj bi sc prispevki staršev za vrtec precej povečali. Podražitev vrtca naj bi bila potrebna v prvi vrsti zato, da ne bi novomeška občina bila še naprej
POČITNICE ZA VSE ŠOLARJE
DOLENJSKE TOPLICE - V Taboru mladih Slovenije bodo tudi letos organizirane počitnice za vse slovenske osnovnošolce in srednješolce, ki si želijo priti v ta mali raj v vznožju Kočevskega Roga. Prva skupina bo v hišicah že od nedelje, 23. junija, do sobote, 29. junija; druga skupina bo v taboru od nedelje, 30. junija do sobote 6. julija. Tisti, ki si žele več, si lahko izberejo tudi oba termina. Cena za sedemdnevno bivanje s pedagoškim vodstvom je 12.000 tolarjev. Z doplačilom je po polovični ceni zagotovljeno tudi kopanje v olimpijskem bazenu, rafting, kolesarjenje, lokostrelstvo, kajak in še kaj. Vsi. ki si želijo takšnih počitnic in druženja z mladimi iz vse Slovenije, lahko pokličejo Občinsko zvezo prijateljev mladine v Novem mestu ali v Tabor mladih (65-290).
NOVI PROSTORI ZA DRUŠTVO INVALIDOV
NOVO MESTO - Društvo invalidov Novo mesto se bo v torek, 18. junija, preselilo v nove poslovne prostore na Rozmanovo 32 a. Vhod je z dvorišča nasproti garažne hiše.
IPC-ZZ ® IMIlSOdVZ
armmsi vz aniM
KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE s 22-341
Vprašanja brez odgovorov
0 funkcionarjih in županovem količniku naj razsodi vlada
NOVO MESTO - Na zadnji seji sveta novomeške občine sv med drugim sprejeli zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto, ki je znašal 2,556 milijarde tolarjev.
Sprejem zaključnega računa -prejšnji poskus ni bil uspešen - je predlagal tudi nadzorni odbor, ki pa je hkrati opozoril, da so bile družbene dejavnosti, za katere r okviru zagotovljene porabe denar prispeva država, prikrajšane za več kot 210 milijonov tolarjev ali za 11 odst. Do teli razlik naj bi po prepričanju nadzornega odbora prišlo zato, ker "ni meril za zagotovljeno porabo za vsa področja " in tako “zaradi tega in odprtih (investicijskih) obveznosti prihaja do odstopanj pri financiranju tistih dejavnosti, za katera so sprejeta merila ”,
Poleg tega je nadzorni odbor razpravljal tudi o načinu oblikovanja plač občinskih funkcionarjev ter o oceni delovne uspešnosti za župana v drugi polovici lanskega leta. Tako bo nadzorni svet prosil vladno službo za lokalno samoupravo, naj tolmači Zakon o lokalni samoupravi glede statusa funkcionarjev, ki ga imajo v novomeški občini poleg župana in tajnice, kur naj bi bilo normalno, še vodja županovega kabineta, predstojniki občinskih upravnih organov in njihovi namestniki ter sekretar občinskega sveta. Seveda lak (neupravičen) status določa tudi (višje) plače funkcionarjem in “funk-
cionarjem ”, Tako je enajst tako imenovanih funkcionarjev iz občinskega proračuna lani dobilo 53,4 milijona tolarjev bruto plače, 41 zaposlenih delavcev v občinski upravi pa le S milijonov tolarjev več.	t
Nadzorni odbor je zahteval tudi pojasnilo glede županove plače in njegovega dodatka za delovno uspešnost, vendar ni dobil odgovorov na vsa svoja vprašanja. Tako je na primer imel župan r lanskem juniju in juliju količnik S,5 ter SO odst. dodatka za delovno uspešnost (čeprav je najvišji dovoljeni dodatek 50odst.), v obdobju od avgusta do decembra pa se mu je količnik povečal na 10 in takrat sc mu je dodatek za delovno uspešnost zmanjšal na 50 odst. Tisti, ki se bolje znajdejo v tej zamotani računici, trdijo, da zaradi tega ni s plačo nič na slabšem, kvečjemu na boljšem. Kljub jasnemu vprašanju nadzorni odbor ni dobil odgovora, zakaj se je županu količnik povečal od S,5 na 10.
Vendar si zaradi takih in podobnih “malenkosti" nadzorni odbor ni belil glave in je predlagal sprejem zaključnega računa lanskega občinskega proračuna v predlagani obliki, kar se je tudi zgodilo. In vse, kar bo sedaj sledilo, bo za nazaj, zastarano, kar tako, zaradi lepšega ali pa še to ne. Gre pač za preizkušeno taktiko izvršenih dejstev.
ANDREJ RA RT El J
prisiljena dajali v okviru svojega deleža tudi denar za okoli 60 otrok iz drugih občin, ki obiskujejo novomeške vrtce.
Opozicijski svetniki, zlasti listi iz vrst Združene liste, pa so prepričani, da podražitev sploh ne bi bila potrebna, če bi občina dajala vrtcem ves denar, ki ga v okviru zagotovljene porabe za ta namen dobi od države.
• Skratka, pri glasovanju v zvezi s podražitvijo vrtca seje ponovno pokazala paradoksalnost novomeškega političnega življenja. Podražitev je predlagala občina, pri tem jo je podpirala vladajoča koalicija, kiji načelujejo slovenski krščanski demokrati, ki se na drugi, načelni ravni zavzemajo za večje družine in podporo takim družinam. Proti podražitvi pa so “komunisti”, ki se zavzemajo celo za zmanjšanje prispevka staršev, in se tako v tem konkretnem primeru v praksi zavzemajo za večjo pomoč družinam in s tem za številnejše družine.
Kakor koli že - eni in drugi so blokirali predloge druge strani in tako pri plačevanju otroškega varstva v novomeški občini ostaja status quo, po šahovsko bi rekli, da gre za pat položaj.
A. BARTELJ
ČISTEJŠA KRKA POD STRAŽO - Največja letošnja investicija javnega podjetja Komunala iz Novega mesta je biološka čistilna naprava na Selih pri Straži, ki bo, ko bo zgrajena sposbna očistiti odpadne vode z območja, kjer živi 7.500 ljudi pa tudi vse industrijske odplake, ki nastajajo v N ovale sit. Vrednost investicije znaša 125 milijonov tolarjev, kar je za Pionir Standard prvi večji objekt, ki ga je to podjetje dobilo, potem ko se je odcepilo od nekdanjega CIP Pionir. Del denarja za čistilno napravo bo prispevala Komunala Novo mesto iz amortizacijskih sredstev in komunalnega prispevka. 53 milijonov tolarjev pa je obljubilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je nekaj od te vsote že nakazalo. Istočasno Komunala gradi tudi sekundarno kanalizacijsko omrežje v Straži in naseljih, ki bodo priključena na čistilno napravo na Selih. Osnovni projekt čistilne naprave je narejen po tehnologiji karlovške Jugoturbine, ki jo je dopolnilo podjetje PUV d. d. Celje.
OBČINA KUPILA NOVOTEKSOV VRTEC
NOVO MESTO - V torek, II. junija, so predstavniki novomeške občine in Novo-teksa Tkanine podpisali pogodbo o nakupu stavbe No-voteksovega vrtca Videk. Kupnina znaša 410.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. V tem vrtcu, ki ima 347 mJ koristne površine, zemljišče pa meri nekaj več kot 22 arov, je okoli 100 otrok v štirih oddelkih. Sklep o prodaji te stavbe je lani sprejel delavski svet Novoteks Tkanine v okviru dezinvestiranja. Zadnja leta je imela občina ta vrtec v najemu. Včasih so bili v tem vrtcu le otroci Novoteksovih delavcev, po letu 1984, ko so zgradili novo, prav za vrtec namenjeno stavbo, za katero je tretjino denarja prispevala takratna skupnost otroškega varstva in ki so jo sedaj prodali, pa je bilo v tem vrtcu vse več drugih otrok, tako daje bila zadnje čase le še petina otrok v vrtcu otrok Novoteksovih delavcev.
STO LET OSNOVNE ŠOLE V OREHOVICI - Sobotni zaključni prireditvi ob stoletnici osnovne šole v Orehovici so poleg učiteljeskega zbora in učencev prisostvovali župan občine Šentjernej Franc Hudoklin, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport enote Novo mesto Jože Škufca, državna sekretarka r ministrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič ter starši šolarjev in drugi obiskovalci. Po besedah ravnatelja OS Šentjernej Pavleta Turka pomeni podružnična šola danes prednost, kar zadeva možnosti pouka. Zupan Hudoklin je šolo, tudi oreltoviško, označil kot gibalo kraja, kjer deluje. Teja Valnčič je omenila oreltoviško šolo kot urejeno za sodoben pouk in kol ustanovo, bogato z intersnimi dejavnostmi. Šoli je podarila r imenu ministrstva računalnik. Na sliki: stoletnico so počastili tudi s posrečeno narejeno torto. (Foto: L. M.)
MATURANTSKIŽIVŽA V - Prejšnjo sredo dopoldne so Novo mesto preplavili maturanti številnih srednjih šol. Vendar se je nekdaj dostojeni, mladim ljudem, ki opravljajo maturo - zrelostni izpit, primerni dogodek v zadnjem času spremenil v postavljaško vreščanje in zganjanje hrupa brez vsebine in razvidnega namena. Za sabo pa so ti zrelostniki r glavnem pustili razbite steklenice in prazne pločevinke piva. Včasih so maturanti zapeli tradicionalno Gaudeamus igitur, danes pa je bilo slišati Naša četica koraka, pesmico, ki sodi t' otroške vrtce, in šlagerje a la Tri palme nišu grane pa vzklike po vzoru navijačev z nogometnih tekem. (Foto: A. B.)
Novomeška Krka na ruskem trgu
Predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi - Novomeška Krka je največji slovenski izvoznik na tržišče Ruske federacije - Močna predvsem pri generičnih zdravilih
NOVO MESTO - Včeraj in danes poteka v Moskvi predstavitev slovenskega gospodarstva. Ker je novomeška Krka največji slovenski izvoznik na tržišče Ruske federacije, ima seveda na tej predstavitvi posebno mesto. V okviru tega je imel včeraj zvečer v Moskvi Krkin mešani pevski zbor svoj koncert.
Krka je na ruskem fa.rmacev-stskem tržišču prisotna že več desetletij, nasploh pa si je novomeška tovarna zdravil z dolgoletno prisotnostjo na trgih srednje in vzhodne Evrope pridobila eno vodilnih mest med farmacevtskimi podjetji iz vsega sveta. Že več kot 30 let sodeluje z državami nekdanje Sovjetske zveze, največ z Rusko federacijo.
Sicer pa poznajo in prodajajo Krkine proizvode v več kot 70 državah po vsem svetu. V zadnjih letih je Krka močno okrepila svojo marketinško mrežo v tujini. Tako v Ruski federaciji sedaj dela 60 Krkinih uslužbencev, od tega je večina domačih strokovnjakov. Krka ima močne pozicije v Moskvi, krepi svojo prisotnost v St. Peterburgu in Vladivostoku, kjer se je med tujimi farmacevtskimi podjetji pojavila prva; zadnje čase
se Krka usmerja tudi v osrednjo Sibirijo. Na ruskem trgu ima Krka registriranih več kot 80 zdravil za humano rabo in 35 veterinarskih izdelkov. Prav ta mesec bo Krka dala na rusko tržišče dva nova izdelka.
Krka izdeluje in razvija generične izdelke, ki temeljijo na njenih tehnologijah in registracijski dokumentaciji, usklajeni z zahtevami Evropske unije. Ti so enako kakovostni in učinkoviti kot zdravila velikih svetovno znanih farmacevtskih firm. Paleto generičnih zdravil Krka dopolnjuje z licenčnimi izdelki farmacevtskih multinacionalk. Krkina proizvodnja zdravil vključuje večino zdravil, ki so po prodaji na vrhu svetovne lestvice, saj je med prvimi 20 zdravili na svetu kar 10 takih, ki jih proizvaja tudi Krka.
A. B.
DIREKTOR IN TAJNICA - V petek. 7. junija, so pripravili srečanje Krkinih delavcev jubilantov, ki so že 10, 20 ali 30 let zvesti tej ugledni firmi. Med 301 jubilantom je bilo tudi 9 takih, ki so r Krki zaposleni že celili 35 let. Med njimi je tudi Anica Žnidaršič, ki je že 33 let tajnica generalnega direktorja; najprej je bila tajnica pokojnega Borisa Andrijaniča, zadnjih 11 let pa njegovega naslednika, sedanjega generalnega direktorja Miloša Kovačiča, ki ji izroča jubilejno nagrado. (Foto: Marko Klinc)
MŠŠ 12 N A Š I H OBČI M HMM
Brez vodovoda celo del Metlike
V mestni skupnosti Metlika, kiji od nedavnega predseduje Anton Černič, sta letos najpomembnejši nalogi obnova mrliške vežice in napeljava vodovoda v Berčiče - Več manjših akcij
METLIKA - Na neposrednih lokalnih volitvah, ki so bile v metliški občini konec letošnjega marca, je bil v mestni skupnosti Metlika za predsednika izvoljen Anton Černič iz Križevske vasi. Čeprav predseduje šele dobra dva meseca, pa je bilo v tem času v mestni skupnosti že marsikaj narejenega.
MLADE GLASBENICE - Na letnem koncertu selniškega dislociranega oddelka črnomaljske glasbene šole se je predstavil tudi kvartet blok flavt (na fotografiji). Nastopile so učenke pripravnice Nikotina Cindrič, Petra Novina, Katarina Stambolič in Tina Vujaškovič. (Foto: M. B.-J.)
Razširitev glasbene šole?
V novi seiniški občini želijo, da bi v oddelku glasbene šole v Semiču pričeli tudi s poukom pihal in trobil
Mestna skupnost Metlika predstavlja s 3.500 prebivalci Metlike in Križevske vasi skoraj polovico metliške občine. Zato je razumljivo, da je tudi za predsednika dovolj dela, zlasti še, če ga, tako kol Černič, opravlja volontersko. V času, ko predseduje mestni skupnosti, so s pomočjo občine, Komunale in javnih del uredili pol z Veselice, za silo popravili nekatere mastne ceste ter prispevali 300 tisoč tolarjev za ureditev župnijske cerkve sv. Nikolaja. ‘‘Sicer pa imamo v letošnjem letu v načrtu za 24 milijonov tolarjev
različnih del. Upamo, da jih bomo lahko uresničili z lastnimi prihod-
Anton Černič
SEMIČ - Glasbena šola Čr-
nomelj ima organizacijsko enoto v Metliki in dislociran od-
delek v Semiču. Vodja slednjega je Aleksander Riznič. Ko je bila ustanovljena nova semiška občina, je bila želja vodstva občine, ne le da v glasbeni šoli ohranijo dotedanji obseg dela, ampak da ga celo razširijo z oddelkoma pihal in trobil.
Sedaj v dislociranem semi-škem oddelku poučujejo pripravnico, sintetizator, klavir, harmoniko in kitaro. Semičani predstavljajo v glasbeni šoli Črnomelj 17 odst. učencev. Težav z glasbenim podmladkom torej nimajo, problem pa so prostori. Po besedah Rizniča in ravnatelja Glasbene šole Silvestra Mihelčiča jim že vrsto let
nudi gostoljubje v kleti enega od blokov društvo upokojencev Semič, pomaga pa tudi osnovna šola, s katero odlično sodelujejo. Prepričana pa sta, da se bo v prihodnje našel prostor za glasbeno šolo prav v osnovni šoli.
Učenci, ki jih poleg Rizniča poučujeta še Silvestra Mihelčiča, srednji in najmlajši, veliko sodelujejo na različnih prireditvah v občini. Prizadevajo si, da imajo med šolskim letom čim več nastopov, vsak pa vsaj enega. Ob koncu šolskega leta pripravijo tudi letni koncert. Na letošnjem koncertu, ki je bil pretekli teden, se je predstavilo 25 mladih glasbenikov, od tega tudi dva iz Metlike in dva iz Črnomlja.	M. B.-J.
i
1	PH§Y
IM i	or
SLOVO OD OSNOVNE ŠOLE - Osmošolci metliške osnovne šole so pretekli teden pripravili za učitelje in starše zaključno prireditev, na kateri so se jim zahvalili za skrb in potrpežljivost med šolanjem ter obudili spomine na svoja osnovnošolska leta. Ob tej priložnosti je ravnatelj Jože Mozetič razglasil in obdaril najboljša učenca. To sla Marjetka Pezdirc, ki je na republiškem tekmovanju prejela zlato priznanje iz slovenščine, ter Tihomir Tomašič, ki si je prislužil republiško zlato priznanje iz kemije, oba pa sta se dobro odrezala tudi na številnih drugih tekmovanjih. (Foto: M. B.-J.)
O OBNAŠANJU OB KOLPI
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji obravnavali predlog za izdajo odloka o režimu na ožjem območju ob reki Kolpi. Glede na to, kako priljubljeno je postdlo počitnikovanje in kopanje ob Kolpi, je že skrajni čas za sprejem takšnega odloka. Le tako bo namreč moč res zagotoviti red ob reki ter s tem manj obremenjevati okolje, zavarovati vodo pred škodljivimi vplivi ter preprečiti razvrednotenje okolja. Seveda v odloku ne gre brez kazenskih določb, saj bodo najbrž pri mnogih preprečili samovoljno obnašanje ob Kolpi zgolj z udarcem po žepu.
Firme v stečaj, invalidi ostajajo
Društvo invalidov Črnomelj opozarja na brezposelnost svojih članov, ki so pripravljeni delati - Pogovor z delodajalci - Se preveč arhitekturnih ovir za invalide na vozičkih
ČRNOMELJ, SEMIČ - V društvu invalidov Črnomelj, ki šteje 387 članov iz črnomaljske in sentiške občine, dajejo prednost socialnim programom, zaposlovanju invalidov ter zadovoljevanju potreb prizadetih in socialno ogroženih članov. Nameravajo razvijati tudi lastne programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov.
V omenjenih občinah ni izdelana dolgoročna strategija invalidskega varstva. Prav tako ni službe, ki bi celovito obravnavala vprašanja invalidskega varstva. Invalidi pogrešajo strokovni nadzor nad uveljavljanjem pravic, zaradi česar posamezniki izkoriščajo ugodnosti, onemogočajo tiste, ki so pomoči najbolj potrebni ter prispevajo k lažni podobi o dobrem invalidskem varstvu. Poudarjajo, da ni moč zaposliti težkih telesnih invalidov niti v delavnicah pod posebnimi pogoji, saj ni
primernega dela, kaj šele v podjetjih za zaposlovanje invalidov. Pretresljivo je tudi, da je tako rekoč ustavljeno zaposlovanje delovnih invalidov druge in tretje kategorije. Zaradi tega, a tudi zato, ker je šlo v stečaj kar nekaj podjetij, ki so “proizvajale” delovne invalide, število brezposelnih invalidov narašča. Invalidi opažajo, da so v novem podjetniškem liberalizmu prav oni prvi, ki izgubijo delo. Od leta 1992 se ni zaposlil noben njihov invalid.
Po podatkih, s katerimi razpo-
lagajo v društvu invalidov Črnomelj, je iz obeh občin na uradu za delo prijavljenih 114 invalidov; 41 jih je sicer še v delovnem razmerju. a kol presežek, povrh pa je še 31 invalidov z rudnika Kanižarica, ki so na čakanju. Poudarjajo, da so pri delovnih invalidih prav v črnomaljski in semiški občini najslabše razmere na Dolenjskem, saj je samo v teh dveh občinah kar 54 odst. vseh dolenjskih invalidov, ki nimajo zaposlitve. Kljub vsem tem zaskrbljujočim podatkom pa očitno ne gre povsem obupati, kajti - kot je dejal eden od črno-
Ločitev občin ni tako enostavna
Se bodo ta mesec v črnomaljski in semiški občini končno odločili, kako bodo razdelili nekdanje skupno premoženje? - Črnomaljci: “Nepremičnine naj imajo le enega lastnika.”
ČRNOMELJ, SEMIČ - Na junijskih sejah naj bi črnomaljski in semiški svetniki obravnavali delitev premoženja med občinama. Dogovori o tem potekajo že nekaj časa, vendar pa, kot je bilo slišati na zadnjih sejah obeh svetov, še niso našli skupnih rešitev.
Semičane je zanimalo predvsem, kako jo bodo pri delitveni bilanci odnesli z dvema večjima primeroma denacionalizacije, Drgančevim in Korenovim. Najugodnejše bi seveda bilo, če bi odškodnino plačala država, sicer pa jo bo moral naslednik ljudskega odbora. Drgančevi zahtevajo 900.000 DEM in prazno hišo ali 1,3 milijona DEM. Kot je povedal župan Janko Bukovec, je Drgančeva hiša ob nacionalizaciji pripadla občinskemu ljudskemu odboru, ne ve pa se, kateremu. Za Korenovo hišo pa se ve, da je bila dana ljudskemu odboru Črnomelj, celotna zahteva Korenovih denacionalizacijskih upravičencev pa je vredna 2,5 milijona DEM.
Črnomaljski svetniki so se v razpravi o delitveni bilanci razdelili v dva tabora. Eni so zagovarjali predlog predsednika sveta Andreja Kavška, naj z nepremičninami, ki naj bi jih sicer razdelili, gospodari le en lastnik, saj bo gospodarjenje dveh lastnikov hkrati najbrž slabše. Tako naj bi ena občina postala lastnica glasbene šole, šole s prilagojenim programom, zavoda za izobraževanje in kulturo, zdravstvenega doma in morda še česa, druga pa bi dobila svoj delež izplačan v denarju. Zagovorniki te teorije so menili, da ne gre za nezaupanje, ampak za dobro gospodarjenje.
Drugi tabor črnomaljskih svetnikov je podprl svetnika Janeza Kureta, ki je menil, da bo delo
komisije za premoženjsko delitveno bilanco zelo oteženo, če bo občinski svet sprejel Kavškov predlog. Ni namreč nenormalno, da sta dva lastnika nepremičnin, predvsem pa bi se pri delitvi morali izogibati izplačevanju v denarju. Kure je menil, da bo posledica Kavškovega predloga, da bodo morali cenilci oceniti, koliko je odstotkovni delež nepremičnin vreden v denarju, ki naj bi ga iz proračuna izplačali občini, ki ne bi bila več lastnica nepremičnine. Cenilci pa veliko stanejo. Eden od zagovornikov Kurdovega predloga je dejal, da bodo Semičani Črnomaljcem sami odstopili stavbe, če jih bodo morali vzdrževali, ne pa da jim jih bodo Črnomaljci plačevali.
Ob glasovanju se je večina svetnikov odločila za Kavškov predlog, naj torej ima vsaka nepremičnina samo enega lastnika.
M. BEZEK-JAKŠE
maljskih svetnikov - delodajalcem niso poznani problemi glede zaposlovanja invalidov. Zato so'se pripravljeni z njimi pogovoriti, kar pa pomeni tudi upanje, da sc bo našlo kakšno delovno mesto za delavoljne invalide.
M. B.-J.
“ISKANJA”
ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub Črnomelj je v sodelovanju s KUD Artoteka pripravil razstavo z naslovom “Iskanja” Slavka Čečure, ki je bila minulo soboto odprla v Špeličevi hiši v Črnomlju. Razstava, na kateri se umetnik, ki živi in dela v Ljubljani, predstavlja z grafikami in slikami v mešani tehniki, bo na ogled do 15. junija.
ki, s pomočjo občine in krajanov,” pravi Černič.
Največji zalogaj bo vsekakor ureditev mrliške vežice na pokopališču pri sv. Roku, ki je že dolgoleten problem, saj je nefunkcionalna, a tudi streha je že precej dotrajana. Tudi tu računajo na pomoč občine in krajanov. Drugi večji zalogaj pa je napeljava vodovoda z Grabrovca v Berčiče. Skoraj nepojmljivo je, da v Berči-cah, ki so po novem metliška ulica, nimajo vodovoda. Občina je pri reševanju tega problema že pokazala dobro voljo, seveda pa bodo morali del denarja primaknili tudi prebivalci Berčič in lastniki zidanic. “Nameravamo urediti tudi manjše mestne ulice, seveda pa bodo imeli pri akcijah, ki so v dobrobit mestni skupnosti, prednost krajani, ki so pripravljeni tudi sami sodelovati z denarno pomočjo. Praviloma morajo pri takšnih akcijah polovico denarja zbrati krajani, drugo polovico pa primakne mestna skupnost,” pove Anton Černič, pri tem pa pristavi, da letos prav zaradi ureditve mrliške vežice najbrž ne bo dovolj denarja.
M. B:-J.
NA KRILIH BESED
VINICA - Zveza kulturnih organizacij Črnomelj je pretekli teden v gasilskem domu v Vinici pripravila literarni večer mladih literarnih ustvarjalcev Bele krajine. Na literarni natečaj, poimenovan “Na krilih besed”, je poslalo svoje prispevke 35 učencev in učenk osnovnih šol in 4 dijakinje srednje šole. Komisija, v kateri so bili Mirko Čadonič, Vida Adlešič in Milena Fink, je prejela 45 del. Na litearnem večeru, na katerem so sodelovali tudi mladi glasbeniki iz viniške osnovne šole, so predstavili izbrana dela, ki sojih objavili tudi v posebni publikaciji. Svoja dela so brali Damjan Šterk, Matjaž Pešclj, Vanja Panjan, Branka Stjepanovič iz OŠ Loka, Jožica Zaje iz OŠ Mirana Jarca, Marko Štrekelj, Dunja Mušič, Nina Kocjan, Brigita Vrtin, Mojca Brunskole iz OŠ Dragatuš, Tomač Simonič in Darja Gvednik iz OŠ Metlika, Valentina Gračan, Marina Kasun, Mojca Lakner iz OŠ Vinica ter Simona Kos iz Srednje tekstilne šole Metlika.
• V društvu invalidov Črnomelj opozarjajo, da ni primernih stanovanj ne za lažje ne za težje invalide, ker je nerazumljivo in vprašljivo točkovanje pri dodelje-vanju stanovanj, medtem ko gradnje in nakupa socialnih in neprofitnih stanovanj ni več. Prav tako vsaj doslej niso odpravljali arhitekturnih ovir na starejših stavbah.
SUBVENCIONIRANJE
OBRESTI
SEMIČ - Tukajšnji svetniki so sprejeli pravilnik o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospdarstva in kmetijstva v občini. V letošnjem občinskem proračunu je za subvencioniranje obrestnih mer za razvoj malega gospodarstva namenjenih
1,5	milijona tolarjev, za razvoj kmetijstva pa 500 tisočakov. Semičani so se letos prvič odločili za tovrsten korak, upravičenci do subvencij pa so lahko pravne osebe oz. kmetje, ki imajo sedež v občini Semič, kjer morajo tudi investirati.
VIŠJE CENE V VRTCIH
ČRNOMELJ, SEMIČ -Črnomaljski svetniki so na zadrgi seji sprejeli povišanje cen storitev v enotah vrtcev pri osnovnih šolah Vinica, Dragatuš in Stari trg. Te cene se med seboj nekoliko razlikujejo, najvišje plačilo staršev za otroke v vseh treh vrtcih pa je enaka, in sicer za otroke od enega do treh let starosti 18.270 tolarjev na mesec ter za starejše otroke 14-200 tolarjev. Semiški svetniki pa so v drugem poskusu sprejeli sklep o povečanju ekonomske cene in prispevka staršev za oskrbo v selniškem vrtcu. Najvišje plačilo selniških staršev je enako zgoraj omenjenim cenam.
(Sprehod po Meti ^
.PF CRP, «red sc tal Koč.
Petri
Hibe
O ROCK FESTIVALU, k'i bil istočasno z Vinsko vigredjo* šolskem športnem igrišču, krof) po občini govorice, da so se tj dogajale čudne reči: da so"; mladi udeleženci pijani, d" j* . kadili omamne cigarete ter da 'ob se sprehajali naokoli v Evinih'1 «-stimih. Pravo nasprotje odrast ki so se natočili nagrajenih '* lokranjskih vin, ki so urinirali! vogalih hiš kljub zadostne* številu kemičnih stranišč, k'* bruhali po spomenikih iz p? -t.,, pretekle zgodovine. Ni potu*: *etr ne: preteklost vedno ocenjuj" bodi močnejši.	, .i
NAJVROČEKRVNEJSI ŽE NAMAKJO V KOLPI, med njimi so tudi takšni, ki M počnejo zaradi osebne hig'" užitka. Vse pogosteje je vi#
ali užitka. Vse pogosteje j- , mladeniče z maskami na obraj in s podvodnimi puškami. Po1" njeno se prikradejo k reki, pl"1’ jo ob njenem obrežju in ne* lokrat priplavajo na površje Ig jetnim somom. Da gre za kr'** lov, vedo že osnovnošolci, le va* hov narave takšne in druga"' sorte ni nikjer, da bi stopil'* prste “ravbšicem”, ki po dobr« ^ ulovu odbrzijo z avtomobili njhj jC|1| meške registracije (črnomalj* j,, grb) ponvi z vročim oljem nap"
"eda
trpa!
oblj,
Mrež
videi
logik
Priči zone D "ja r 'Tu,
ho n
|e.a 'Ja. |
Pov
vido
'ola
kar
v»nj
'ola
dob
(cni
V STAVBI POSTAJE je odprla frizerski'1, j ■—	Ivanka Bučan, k'( •
AVTOBUSNI
dio Bi gospa Ivanka Bučan, ►,ti ^ ■ ei lepšala ženske, moške otroške glave v Gerbčevi hiši-. ,,
doslej
. V METUKI^O SE OD^ !'zl ČILI prenoviti poročno dvor# i
ČILI prenoviti poročno dvortj v gradu, kjer sicer biva Belokf3* i Ti ski muzej.
(Črnomaljski drobil
Jak
kol,
OGNJEMET-Metličani so"
Vinski vigredi uprizorili ognje"1, z griča Veselica, menda zato.* se bodo tudi Črnomaljci razve* lili, ker bodo mislili, da gori M* .„ lika. Črnomaljci ob jurjevanj": *>i
kresovanju Metličanom vrač
veselje z ognjemetom, dolgo Čapa se niso mogli odločiti, s kate‘ vzpetine bi streljali. Vzpet'!!; kakršna je Veselica, Črnont"') ri nimajo, ponos pa jim ne dovolj’ je, da bi si ga sposodili od Mo ličanov.	-
ČIŠČENJE - Organizator'" «b, jurjevanja in kresovanja, zap"’ Jd lene na Ziku, rade poudarijo,* kti pri pripravi prireditve zelo dob j Uje sodelujejo s črnomaljsko Ko"1 °hj nalo. Se bolj pomembno bo, fh bo tesno sodelovanje ostalo t" ?'< po štiridnevni fešti, ko bo potr® *a' no pospraviti ostanke rajatJJ*
Samo za primerjavo: met!*”?
milici jetvu. ni c i ** j j
Komunala je med Vinsko vigf"“ j*l jo in po njej pospravila 74 pr"’. N metrov smeti, od tega 5 p metrov steklenine in prav toWJ kosti, iz 14 premičnih stranišcF je odpeljala 7.500 litrov sečm" RAZSTAVA - Belokranjci? radi hvalijo, kaj vse lahko po""? jo gostom. Poleg toplega so"".^ čiste Kolpe, dobrega vin" pečenke radi omenjajo tudi "7, iične spominke, zlasti pisanic" ( prtičke. A kaj jim pomaga, c® tem trobijo na (dragih) sejmih, znajo pa izkoristiti poceni, z" pa nikakor ne cenene reklam" * razstavi domačih in umetnost" . obrti, ki se je letos poleg Slo?";• Gradca dogajala tudi v Ljubi)3” Tokrat se ni namreč našla niti" Belokranjica ali morda Belo*3 • njec, ki bi na tako odlični razst"
na ta način predstavil žapostjj^
Ijeno Belo krajino. Jok in si odrinjenosti pa se bo seveda " daljeval.
Semiške tropine
et"''
POGOJI - Semiškim sve
,v't*
kom je med belokranjskimi - ^ niki na sejah najbolj udobno L zaradi tega njihove seje najd"* še?), pa naj so sejali v hol® j Smuk, gasilskem domu ali v " . občinski stavbi. Imajo norm"' sjole za sedenje in normalne . za pisanje, vedno je na (brezalkoholna) pijača za najb žejne. Tudi v Metliki med od m rom svetnikom postrežejo s p') čo na hodniku pred sejno Sp"? ker pa so seje vse krajše, je nilo stokanje zaradi predolg"’; sedenja. Le Črnomaljci že sk"^ poldrugo leto tožijo, kako se ^
sejah lomijo na neudobnih st"
in ob nekakšnih poličkah, kihi bile mize. Nekaj časa so J
Občinarji obljubljali boljše raz"1.^ re za delo, sedaj pa se jim obljubljati več ne da, kaj šel" hi obljubljeno izpolnili. ■*, SPRETNEŽ - Med let"', koncertom učencev sentišk"’,
oddelka črnomaljske glasb"^".
šole je začel skoraj pred vrati" ^ do močno nabijati, a je usPT|. ravnatelju šole Silvestru M'" čiču konkurenčnega bob"" * hitro utišati. Po končanem "a slopu pa se je Mihelčič ',z	^i-
tudi s sukanjem med gosti s p ., nim pladnjem piškotov, BU(..
tako spreten, da bi človek p°"^,i lil, da honorarno služi v kas gostilni.

.prenova bencinske
. WALKE - Vlaganja Petrola v 'J Jfeditev bencinskih črpalk v j ^čevju so del poslovnih načrtov ■ „7ro,a- P° lani odprti prenovlje-M ^bencinski črpalki na desni stra-"i ob vstopu v Kočevje iz Ijubljan-usmeri so se petrolovci pred 1 ll^avnim lotili tudi posodobitve
#	2"ke. na 'cv‘s,ran’’ kakor so to J zljubili ob otvoritvi samopo-
*	črpalke in trgovine. Kot je I ?ti, dela hitro potekajo in po
ueia nttro poteKajo in po : ?8>ki poslovnosti sistemov, kot je bi bilo pričakovati, da ' I Drenovo zaključili še pred
[Sobi
ne iz Kočevja
tone.
4	. DRAGA GRADNJA - Izgradil .1? novega stanovanjskega bloka
5	l Urjaškem naselju v Kočevju, ki i Po izgradnji bloka, zgrajenega j?la 1988 v Ulici heroja Marinc-R’ prvi blok v Kočevju, zgrajen J® več kot osmih letih, bo pred-■uoiria stala okoli 250 milijonov oiarjev. V njem bo 26 stanovanj,
.pomeni, da bo vsako stano-'ttnje vredno preko 9,5 milijona °larjev. Ker je v Kočevju moč °Wti stanovanja po znatno nižji <> 'eniod 100 tisoč mark, je upravt-1 bCn,° vprašanje svetnika Toneta ■v ^kovica, ali ne bi bilo morda , ®'je, ko bi občina kupila že
*	""Stoječa stanovanja, ki so na-
*	Pr°daj, saj bi v tem primeru lah-I® stanovanja dobilo v najslab-*1,1 primeru najmanj dvakrat več Ptosilcev, kot pa jih ga bo dobilo ‘Vgradnjo novega bloka.
Brniški zobotrebci
,i Jamarski vikend - Minu-
v>kend v Ribnici je bil v znanju jamarjev. Društvo za raz-, kovanje jam Ribnica, ki bo pri-°dnje leto praznovala 40-letni-.09nstoja, je priredilo 20. sre-,, jjnje slovenskih jamarjev. Jatnar-La zveza Slovenije mu je zaupa-? izvedbo tradicionalnega sre-
jamarjev iz vse Slovenije, er so po številu raziskanih jam
3^....................
, Jtav ribniški jamarji v zadnjih a letih med vodilnimi v Sloji Cn'ji. S skromnini sredstvi, zato j 'a 'oliko večjo zagnanostjo čla-°v so raziskali številne jame na ? Qk?.r°čju ribniške in kočevske f m 1ne- Se posebno aktivni so bili jj jjBeta 1990 naprej, tako da so do ?°šnjega leta raziskali in doku-t Jntirali že preko 220 kraških ji 3ektov. Čeprav med domačimi | kK°raj neopaženo, to ni ostalo I,. j'ez pohvale med slovenskimi j. |!n'?rjb zaupanje jubilejnega ;adicionalnega srečanja jamarji. bj°b katerem je v Ribnici pote-'udi redni občni zbor Jamar-tezveze Slovenije (na sliki), je 'dokaz
az za to.
dobrepoljski krompirčki
VEČ OTROK - V Ribnici se ;Se.več mladih družin odloča za eje število otrok. Dva otroka sta i'.nekaj povsem običajnega, tudi j j? ali celo štirje otroci niso več Č'ka posebnost. So tudi družine, bledijo pravilu, da bo otrok to-b.®> "kot jih bo Bog dal”. Tako v -Upnici obstaja družina, v kateri ; fflcakujejo že desetega otroka.
,,.?A NAJLEPŠE GRE - Turi-Jeno društvo Dobrepolje je razdalo tekmovanje za na|lepše 'kleno domačijo m najlepso vas. p-pASILCl PRED VODO V .kRKEV ; Na god sv. Florjana, ,;vetnika gasilcev in zaščitnika čjd ognjem, ki mu je posvečena j®1 podružnična cerkev v Ponik-c®>so imeli gasilci Dobrepolja in Jdg (6 društev) tradicionalno falsko slavje. Zaradi dežja je bil v slavja z mašo kar v cerkvi sv. ®tjana v Ponikvah.
Obnavljajo cerkev - v
ti
t 'Ugah nadaljujejo s prenovo jjkve sv. Avguština, ki sojo iČj-Ji lani, končana pa naj bi bila
J® konca tega meseca. Cerkev v Jdgah se omenja že leta 1526, l?Pnija pa je tu od leta 1861. javljajo tudi orgle, ki so bile
bi '
."elane okoli leta 1845, v struško i.rkev pa so jih preselili iz Ko-£ke Reke leta 1953.
VOPOZORILA PRED MED-tD| - Dobrepoljski lovci so z Jpjzorilnimi tablami označili v ."Jem revirju 12območij, kjer je tavečja verjetnost, da bi nabiral-tj8ozdnih sadežev oz. obiskoval-^Bozdov naleteli na medveda, i 'Poročajo tudi, naj obiskovalci U^dov žvižgajo alt govore, da čjhZore medveda nase, saj se v primeru medved umakne.
I Z M A S I H 0 3C I M
MŠŠ

“Treznost boljša kot hitenje
Pregledali lansko delo - Predlog zaključnega računa proračuna za leto 1995 je bil deležen številnih pripomb - Sprejeli poročili o delu občinskega sveta in občinske uprave
KOČEVJE - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta minuli četrtek sd svetniki zaključili s prvo obravnavo predloga zaključnega računa proračuna za leto 1995 in sprejeli poročili o delu občinskega sveta in občinske uprave v preteklem letu. Pregled dela in poslovanja kočevske občine v preteklem letu pa ni bil sprejet brez razprave.
Po pregledu poročil, ki sojih o predlogu zaključnega računa proračuna pripravili posamezni odbori pri občinskem svetu, so svetniki podprli predlog odbora za finance, da se zaključni račun sprejme z določenimi pripombami. Kljub temu da odbori niso ugotovili nepravilnosti v porabi proračunskega denarja, je med svetniki prevladala odločitev, da zaključnega računa ne bodo sprejeli, predno ne bodo podrobno pregledali njegove vsebine. Tilko so podprli predlog odbora za finance, naj občinska uprava pri-
O obljubljenem denarju ni ne duha ne sluha
PGD TVavnik na tleh
LOŠKI POTOK - Od obljub ni mogoče živeti, takšno je mnenje upravnega odbora PGD Travnik in njegovega predsednika Marjana Modica. Gasilsko društvo po šestih letih obstoja še vedno materialno in finančno životari kljub nekaterim trdnim obljubam, zlasti po ustanovitvi občine, da bo društvo prvo deležno znatne podpore. Društvo sicer upravlja s skromnim domom, ki pa je pravno last vaške skupnosti; trenutno končujejo gradnjo garaže, ki naj bi bila orodjarna in shramba za prepotrebno vozilo, če se jim bodo želje kdaj uresničile. Opreme skoraj nimajo. Za učenje tekmovalnih skupin posedujejo Tomosovo brizgalno, na vzdrževanju*)™ imajo staro, a še dobro motorno brizgalno, ki pa je last Smreke, kije v stečaju, in motor-ka je v stečajni masi. Kdaj in s čim naj bi to motorko kupili, ne ve nihče. Vodstvo društva se sklicuje na obljube, ki so bile javno dane že 18. februarja lani, ko so prvič vsa društva iz občine neformalno začela postopek za ustanovitev lastne gasilske zveze. Takrat se je govorilo o 2,6 milijona tolarjev, ki naj bi bili na*razpolago že za preteklo leto, in izglasovan je bil sklep, da se pretežni del sredstev nameni Travniku. Žal, tako pravijo, ni o denarju ne duha ne sluha, še več, celo denar obljubljen, za proslavljanje pete obletnice ustanovitve, kije bilo 30. julija lani, še ni “prispel”.
A. KOŠMERL
pravi specifikacijo in izterjavo najemnin za poslovne prostore in izdela poročilo o dejansko porabljenem denarju za pločnik v Dolgi vasi. Strinjali so se tudi z mnenjem odbora, naj bi občina letos gospodarila tako, da bo porabila ves denar, ki ga bo imela na voljo (lani je ostalo neizkoriščeno 100 milijonov tolarjev), in predlogom, naj bi letos pričeli gradili stanovanjski blok v Turjaškem naselju.
Čeprav je bilo ob obravnavi zaključnega računa omenjeno, da občina na področju stanovanjskega gospodarstva ter urejanja in poselitve prostora še nima izdelane strategije razvoja (prav na to se je namreč nanašalo kar nekaj pripomb), pa so svetniki s sprejemom poročila o delu občinskega sveta in občinske uprave v preteklem letu potrdili oceno kočevskega župana Janka Vebra, da so leto 1995 zaključili uspešno. Da ni bilo postorjenega več, kot je bilo, včasih tudi zato, "ker treznost pomeni več kol hitenje”, je župan pojasnil v odgovoru svetnikom na
NA SONCE ZAŠČITENI IN LE ZA KRATEK ČAS!
KOČEVJE - Zeleni Kočevja so v teh dneh poslali vsem zavodom in občanom v kočevski, ribniški in osilniški občini okrožnico, v kateri opozarjajo na nevarnost prekomernega sončenja. Vsem predlagajo, naj hodijo na sonce le za krajši čas in dobro zaščiteni. Zeleni Kočevja v okrožnici navajajo ugotovitve znanstvenikov o nevarnosti ozonske luknje in s tem povečane možnosti nevarnih kožnih obolenj. Po podatkih ameriške znanstvene dermatološke publikacije iz maja 1996 se je možnost kožnega raka povečala od leta 1930 do danes kar za 1.800 odstotkov. O resnosti ozonske luknje priča tudi podatek, da denimo v Avstraliji, kjer za kožnim rakom zbolita že kar dva od treh belih prebivalcev te dežele, država subvencionira vsa zaščitna sredstva, domala sleherni državljan pa nosi pokrivalo in ščiti tudi ostale dele kože pred sončnimi žarki.
Prvi občinski praznik uspel
Občina Velike Lašče je slavnostno in zabavno obeležila Trubarjev rojstni dan in desetletnico TVubarjeve domačije
VELIKE LAŠČE - Prireditve ob prazniku občine Velike Lšače so se končale v nedeljo,-9. junija, na Trubarjevi domačiji na Rašici. Prva prirediterv je bila v četrtek zvečer v gostilni Pri Kuklju v Velikih Laščah. OŠ Primoža Trubarja je predstavila knjižico.Popotovanje k zibelki slovenske knjige avtorjev Manfreda Deterdinga in Edija Zgonca. V njej je na drobno popisana velikolaška kulturna pot Levstik-Stritar-Trubar.
V	petek so najprej odprli razstavo centra za uravnotežen razvoj Vitra. Potem pa je v Levstikovem domu nastopil igralec Tone Gogala z monodramo Matjaža Kmecla Polnočno kričanje ali Levstikovo znier-jenje narodnih prvakov. Naslednji dan pa je bilo v turjaškem gradu srečanje vseh pevskih zborov, ki delujejo na območju velikolaške občine.
V	nedeljo so se slavnosti začele v Velikih Laščah z blagoslovitvijo dveh šolskih avtomobilov. Izpred Levstikovega doma so se nato pohodniki odpravili na tradicinalni pohod po
kulturni poti. Na pot jih je pospremil pihalni orkester Dobrepolje.
Popoldne je bila v vročem vr-menu na Trubarjevi domačiji osrednja prireditev. Za vzdušje sta najprej skrbela lajnar Rastko Tepina iz Kranja in pihalni orkester. Ko so se zbrali otroci in ostali pohodniki, je vse zabaval klovn - žongler Oli. Ob dveh se je začel uradni program, v katerejm je nastopil moški pevski.zbor KUD Primož Trubar. Župan Milan Te-kavec je v svojem govoru na kratko opisal delo ob urejanju in delovanju Trubarjeve domačije. Ob tej priložnosti je izročil Trubarjevi domačiji faksimile Hišne postile, zadnje Trubarjeve knjige.
V zabavnem programu sta najprej nastopila Aleks in David, mladi harmonikaški duo iz Vipavske doline. Za njima je nastopil Zoran Predin s narmo-nikašem Matjažem.
Vse prireditve pod pokroviteljstvom občine so Uspele na vsej črti.
ANDREJ PERHAJ
vprašanje o kočevskem parku. V razmislek vsem je zastavil vprašanje, ali so za to, da se zgradi cesto Osilnica - Kočevska Reka, ali ne. Dejal je, da vse do danes še niso zvedeli, kaj in koliko bo park prinesel Kočevski, vedo pa, da omenjene ceste ne bi bilo, če bi bil na Kočevskem park, ter da je zato veliko vpašanje, ali s parkom hiteti ali ne.
M. L.-S.
EKOLOŠKI SPUST ZA LEPŠO KOLPSKO DOLINO
FARA - Ekološkega spusta po Kolpi, posvečenega svetovnemu dnevu varstva okolja, se je minu-. lo soboto udeležilo okoli 50 veslačev s kajaki, kanuji in rafti, ki so čistili Kolpo in njeno obalo od Srebotnika do Bilpe, se pravi na območju, ki ga pokriva Turistično-športno društvo Kostel, organizator vsakoletnih ekoloških spustov. Pri čiščenju Kolpe so pomagali tudi potapljači kluba Ponirek iz Kočevja, divje smetišče ob Kolpi pri Sapniku je pomagal čistiti traktorist, odpadke pa sta odpeljala Komunala Kočevje in Dinos. Odpadkov je bilo tokrat manj, ker je TŠD Kostel organiziralo podobno čiščenje že spomladi oz. take in podobne akcije izvaja že nekaj let in jih namerava tudi v bodoče.
Bojni znak vojni akciji Rajhenav 91’
Odkritje spominske plošče in podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku
KOČEVJE - S podpisom načelnika generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnika Albina Gutmana je dokončno odbreno, da se vojni akciji Rajhenav 91' dodeli bojni znak. V ta namen so v kočevski občini v teh dneh ustanovili odbor za pripravo proslave ob odkritju spominske plošče in podelitvi priznanj - bojnih znakov udeležencem akcije.
Da se vojni akciji v Rajhenavu, kjer je 2. julija 1991 diverzantski vod 27. območnega poveljstva Slovenske vojske obkrožil, zajel in razorožil 14 vojakov in enega nižjega častnika jugoslovanske armade, dodeli bojni znak, je predlagalo poveljstvo 27. OPSV iz Ribnice, uresničitev tega pa so imeli v svojem programu del za letošje leto tudi kočevski veterani. V ekonomiji v Rajhenavu je bila namreč v času 10-dnevne vojne v Sloveniji edina formacija jugoslovanske armade na celotnem območju Kočevske, ki jo je s svojimi akcijami pokrivalo poveljstvo 27. OPSV. Obenem je bila to tudi edina vojna akcija na kočevskih tleh.
Prvotno so pobudniki dodelitve bojega znaka načrtovali, da bi odkrili spominsko ploščo v Rajhenavu ob 5. obletnici osamosvojitve Slovenije, vendar pa je odločitev generalštaba, da se akciji dodeli bojni znak, prišla nekoliko prepozno. Zato se je odbor za pripravo proslave odločil. da bodo to storili ob kočevskem občinskem prazniku v okviru ostalih prireditev, ki bodo potekale v prvih dneh oktobra.
M. L.-S.
NOV ASFALT OB KOLPI
OSILNICA - Te dni na območju občine Osilnica asfaltirajo nekatere cestne odseke. Tako je asfaltiran odsek do Malinišča, asfaltirajo cesto ob potoku v Mirto-vičih, v Bosljivi Loki pa še dve poti. v Ribjeku cesto do lovskega doma in do ribogojnice, razen tega pa bodo preplastili cestišče tudi v nekaterih naseljih. Urejajo pa šc več drugega, o čemer kaj več prihodnjič.
“Rdeči škof” predstavil svojo misel
Nastop dr. Vekoslava Grmiča v Miklovi hiši
RIBNICA - V petek so v Miklovi hiši v Ribnici predstavili knjigo dr. Vekoslava Grmiča Moja misel. “Rdeči škof”, kot ga imenujejo cerkveni dostojanstveniki, sicer po prepričanju krščanski socialist, je v dveurnem pogovoru predstavil svojo resnico o dogodkih iz polpretekle zgodovine, predvsempa o
• V naši družbi ni dialoga, ki je edina pot do resnice in tudi do sprave. Ker smo čustveno prizadeti, je težko priti do sprave . Ta trenutek je za spravo potrebno brezpogojno medsebojno odpuščanje in čim manj grebsti po preteklosti.
dogajanjih v Cerkvi, pod drobnogled pa je vzel tudi današnjo družbo.
Vzdevek “rdeči škof” so mu nadeli zato, ker se je tako kot brazilski škof Kanrara in škof Držečnik zavzemal za resnične vrednote socializma, ki jih je za razliko od Marsa utemeljil na evangeliju. Socializem je družbeni red, ki je v resnici najbližji krščanstvu.
DR. GRMIČ V RIBNICI -	■
Knjigo in življenje škofa dr.	■
Vekolsava Grmiča je pred-	*
slavil Marjan Žnidaršič, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora.
Nezaslišano je, kolje dejal dr. Grmič, da nekateri vztrajno moralno enačijo osvo-	B
bodilno gibanje s kolaboraci-	,
jo. Treba pa je priznati, da je	■
imel upor drugačno vsebino	■
na Primorskem in Stajer-	»
skem kot v Ljubljanski po-	■
krajini.
Prav tako je, po prepričanju dr. Grmiča nespametno	(
govoriti, da je bilo v pretek-	(
losti vse slabo in črno. Slo-	■
venci smo v prvi in drugi	i
Jugoslaviji dobili vse, kar	■
smo potrebovali z,a držav-	■
nost.Socializem brez socialistov je, kot pravi dr. Grmič, isto kot cerkev brez vernikov.	B
Toda kljub temu zdaj ne sme- , mo obupati. Moramo težiti k ■ temu, da bi bil družbeni red ■ čim pravičnejši in human, da ■ ne bi zavladal grobi kapitali- 1 zem, ki je darvinizem, to je boj za obstanek, boj močnej-šega nad slabšim.”
M. GLAVONJIČ .
IZLET OB 5. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE - Območna organizacija ZVVS iz Kočevja je v soboto, L junija, organizirala za svoje člane enodnevni izlet v Kobarid, kjer so si ogledali vojaškozgodovin-ski muzej in kostnico padlih vojakov na soški fronti. Zabaven in poučen izlet, ki se ga je udeležila približno četrtina vseh članov (teh je preko 220), so kočevskim veteranom omogočili: generalštab Slovenske vojske, ki jim je odobril uporabo avtobusa L specilane brigade Moris, poveljstvo 27. OPSV in ZVVS Slovenije. (M. L.-S.)
MODNA REVIJA - Srednja šola Kočevje je prejšnji četrtek zvečer pripravila v veliki dvorani Šeškovega doma v Kočevju že tradicionalno modno revijo, ki jo prirejajo ob zaključku šolskega leta. Na njej so predstavili oblačila, ki so jih izdelale učenke poklicne živilske šole ob pomoči učiteljic praktičnega pouka. Dobro obiskana revija je bila prikaz tega česar so se učenke v treh letih na šoli naučile. Predstavile so kolekcijo dekliških in fantovskih športnih in elegantnih letnih oblačil, kolekcijo spalnih srajc in pidžam, večernih oblek in kolekcijo letnih oblačil za otroke. (Foto: M. L.-S.)
LIKOVNA KOLONIJA - Po vzoru matične banke v Ljubljani, kjer prirejajo že vrsto let likovne kolonije za osnovnošolske otroke, so se v kočevski podružnici Nove Ljubljanske banke za tovrstno obliko sodelovanja s šolami letos odločili že drugič. K sodelovanju so povabili vse šole z območja nekdanje kočevske in ribniške občine, njihovemu povabilu pa se zaradi izleta otrok nista odzvali le šoli iz Loškega Potoka in Sodražice. Tako se je na enodnevni likovni koloniji prejšnjo sredo v Kočevju zbralo skupno 15 učencev (iz vsake šole po trije), ki so po lastni izbiri lahko slikali motive iz starega kočevskega mestnega jedra. Ob zaključku kolonije so učenci v avti banke pripravili razstavo svojih del. Na posnetku: dogovor učencev in njihovih mentorjev. (Foto: M. L.-S.)
mm i	1 2 M A S 1	i	H	1 OBČI	i m Htii
Godeša “vrta” v župana Lampreta
Ivanški občinski svetnik Franc Godeša sprašuje župana Jerneja Lampreta, zakaj ni tudi ivanška občina dobila kakšnega od petih službenih avtomobilov iz Grosuplja
MULJAVA - Svetnik Franc Godeša je županu Jerneju Lampretu na zadnji seji občinskega sveta postavil več pisnih vprašanj, na katera pričakuje tudi pisni odgovor.
Godeša sprašuje Lampreta, "zakaj se kot župan in kot član predstavnikov občine Ivančna Gorica za ureditev medsebojnih pemoženjskopravnih razmerij in razporeditve delavcev prejšnje občine Grosuplje niste zavzeli za realizacijo ugotovitev, stališč in sklepov 4. seje občinskega sveta občine Ivančna Gorica z dne 30. marca in 12. aprila 1995, ki so se nanašali na razdelitev 5 novih' osebnih avtomobilov, nabavljenih po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Grosuplje, 29. in 30. decembra 1994 ter so solastnina vseh treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica?” Svetnik Godeša župana Lampreta spomni, da je ivanški občinski svet na omenjeni lanski 4. seji po sprejemu sklepa o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje in žiro računov upravnih organov občine Grosuplje za leto 1994, poročila o izvršitvi proračuna občine Grosuplje in finančnega načrta upravnih orgaov občine Grosuplje za leto 1994,
sprejel 8 ugotovitev, stališč in sklepov. V prvem sklepu so med drugim ivanški svetniki v zvezi z omenjenimi petimi novimi osebnimi avtomobili, ki so rcgistrira-
• Ivanški svetnik Franc Godeša je na 3. seji sosveta načelnice grosupeljske upravne enote 22. maja letos prejel pregled, kje so službeni avomobili iz bivše občine Grosuplje na dan 22.5.1996 v uporabi. Ugotovil je, da je bilo vseh 5 novih avtomobilov, ki sojih kupili 29. in 30. decembra 1994, registriranih 23.1.1995; po izjavi načelnice UE Grosuplje Nevenke Goreč, na občina Grosuplje,*ki tudi uporablja dve škodi favorit in clio, eno škodo favorit uporablja UE Grosuplje, eno pa občina Dobrepolje.
ni na sedanjo grosupeljsko občino, sklenili, naj predstavniki občine Ivančna Gorica za ureditev medsebojnih premoženjskopravnih razmerij prejšnje občine Grosuplje, kijih je imenoval občinski
svet na 1. seji 23. decembra 1994, "zagotovijo, da bo do razdelitve teh osebnih avtomobilov med občine in do registracije nanje prišlo takoj, glede na izkazane potrebe vseh teh občin.”
P. P.
438 OBČANOV KANDIDIRA NA VOLITVAH
TREBNJE - Tukajšnja občinska volilna komisija ugotavlja, da je med občani za volitve v svete krajevnih skupnosti, ki bodo v nedeljo, 23. junija, izredno zanimanje. Za člane svetov v 16 krajevnih skupnostih, ki imajo 7 do 15 članov sveta, kandidira 438 občanov. Največ kandidatov imata SKD in SLS, sledi DeSUS,, 2 listi pa kandidra ZLSD. Veliko je tudi list s podpisi skupine volilcev. Predčasne volitve za tiste, ki bodo na dan volitev morebiti odsotni, bodo v četrtek, 20. junija.
• Ko so našli skupni jezik, se je vnel prepir, kdo bo z njim spregovoril.
Politiziranje okoli glasbene šole
Občinski svetniki dobili v roke obširno infomacije o (domnevnih) nepravilnostih na trebanjski glasbeni šoli ■ Teršar očita sporen postopek izbora ravnateljice
TREBNJE - Zadnja seja trebanjskega občinskega sveta seje končala v mučnem ozračju zavoljo pisma ravnateljice trebanjske glasbene šole prof. Tatjane Mihelčič-Gregorčič o stanju v tej šoli, ki gaje s pisnimi odgovori oz. dokumenti s protiargumenti dopolnil svetnik prof. Igor Teršar, zatem pa sekretar sveta z “dopisovanjem” Marice Skoda, članice sveta staršev, njenega moža Ignaca, člana sveta šole, tudi predsednika trebanjskega pihalnega orkestra in ravnateljice šole z ministrstvom za šolstvo.
Po mnenju vseh sodelujočih kulturnikov v tem pranju umazanega perila v javnosti imajo prav seveda predvsem ali le oni, nasprotna stran pa prav malo ali nič. Predno navedemo nekaj značilnih “cvetk” iz pisem, kaže omeniti, da Teršarja kot najbolj očrnjenega akterja v tej kakofoniji v dopisu Mihelčičeve s tem njenim izdelkom nista poprej seznanila niti
Imperl imel prav
Občinski svetnik Jože Imperl o posodobitvi ceste Radeče - Loka
SEVNICA - Na predzadnji seji občinskega sveta je svetnik Jože Imperl (SKD) povedal, da bo cesta Loka -Radeče po novem oz. popravljenem projektu ožja in za manjše osne obremenitve. Zanimulo gaje, kakšna bo cesta po novih standardih, in na osnovi podatkov Uradnega lista ugotovil, da se spet zatika pri sredstvih, saj je za posodobitev te ceste nu voljo le 85 milijonov tolarjev. Zupan Jože Peternelje odgovoril, da to ni točno. Glede tega, kaj piše v Uradnem listu št. 5 z dne 31.1.1995 o višini postavk Ministrstvu za promet in zveze, Direkcije RS za ceste, za posodobitev regionalne ceste R 330/1192 Radeče - Loka pri Zidanem mostu, je svetnik Imperl za zadnjo sejo občinskega sveta skopiral del v polemiki z županom spornega Uradnega lista in dokazal svoj prav. Pod postavko 2744 je za to cesto predvideno 20 milijonov tolarjev subvencije, na naslednji struni pa je za isti odsek predviden znesek 65,1 milijonu tolarjev. Prav tolikšen je znesek subvencije za regionalko R 363/1337 Im-poljca - Zuvratec. Imperlov strankarski kolega dr. Blaž Jene je na osnovi teh podut-kov lahko ugotovil, daje imel prav Imperl.
predsednik ne sekretar sveta. In v tem delu je moč soglašati s Teršar-jeni, da mu ni razumljivo obravnavanje takih dopisov mimo odborov (pravi naslov bi bil Rmanov odbor za družbene dejavnosti; op. p.!), izrazilč pa je upanje, da predlagatelj dnevnega reda ni imel slabih namenov, čeprav takšno pisanje ne spada na občinski svet.
Teršar očita Mihelčičevi, da ima z neresničnim prikazovanjem stvari in strankarskim etiketiranjem slabe namene in da hoče s tem preko sveta izvajati pritisk (preko politike) na osebnosti, kot tudi na stranko samo. Naj za lažje
* Ignac Škoda je ministrstvo za šolstvo že 1L maja seznanil s kardinalno napako predsednice sveta GŠ pri postopku in izbiri ravnatelju GŠ, ko je “brez ustreznega sklepa sveta šole, kjer naj bi bil izveden akt o imenovanju skladno z 68. členom poslovnika, izdala 14. 3. 1996 odločbo oz. sklep o imenovanju ravnateljice, kar pa je očitna potvorba, samo dejanje pa meri na kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.” Na občinskem svetuje o aferi najdlje razpravljal dr. Franc Žnidaršič (DeSUS), in čeprav je uvodoma dejal, da ceni delo obeh poglavitnih vpletenih, je vendarle nastop izzvenel bolj kot hvalnica Mihelčičevi in ostra kritika tistih, ki so se šele zdaj oglasili zavoljo nepravilnosti.
razumevanje spomnimo, da je Teršar predsednik LDS v občini in dirigent občinskega pihalnega orkestra. Mihelčičeva v dopisu svetu navaja, da ji potem, ko je bila na vseh pristojnih mestih potrjena kot ravnateljica šole, onemogočajo normalno delo in vodenje šole. Protikandidatu za ta stolček Teršarju sicer priznava legitimno pravico, da po zavrnjeni pritožbi na postopek izbire ravnatelja GŠ na svetu šole nadaljuje z iskanjem pravice na pristojnem sodišču. “Toda hkrati prihajajo na ministrstvo za šolstvo najprej anomnimno pismo (z izrezki izbranih člančičev iz Dolenjskega lista v zvezi z izbiro ravnatelja na GŠ, kdo so jih žproducirali,’ ni težko ugotoviti) t. i. Odbora za ureditev razmer na GŠ Trebnje s polresnicami in lažnimi naved-
bami. nato pa še pismi Naceta in Marice Škoda z vrsto lažnih obtožb. O strankarski povezanosti omenjene trojice presodite sami, prav tako o njihovi povezanosti preko pihalnega orkestra."
Mihelčičeva očita v dopisu Teršarju tudi, da je "dodelil” 3. aprila učilnico trebanjske osnovne šole pevskemu zboru trebanjskih upokojencev ravno takrat, ko je ona hotela tam opravljati pouk o glasbi. Teršar odgovarja Mihelčičevi. da ob njenem nemoralnem ravnanju, ko osebno žali več oseb, pravzaprav skuša avtorica dopisa prikriti dejstva in napake, ki so bile storjene v postopku imenovanja ravnatelja, ter prevaliti krivdo nanj in na osebe, ki jih omenja. Da je tako, po Teršarjevem mnenju priča tudi odstop predstavnika učiteljev iz sveta GŠ Trebnje, ki je v izstopni izjavi napisal, da se ne strinja z delom sveta GŠ. "Nikoli se nisem pritoževal o izboru sveta šole, pritožujem pa se na postopek, ki ni v skladu s starim in novim zakonom," poudarja Teršar in dodaja gradivo Naceta in Marice Škoda, pismo mešanega zbora društva upokojencev in dovoljenje ravnatelja OŠ Trebnje Štefana Kamina za vaje lega zbora v prostorih šole.
PAVEL PERC
(NE) STROKOVNOST SEVNIŠKE VETERINE?
OKROGLICI: - I 'etiki Ijtt-bitelj živali Jane: Nunčičje na svoj kmečki Ilirizem na Okroglice, kjer ne slovijo le po okusnih postrvih, ampak se družine z otroki Ija odpravljajo na izlete liuli zaradi domačih živali, zlasti konj, je nedavno poklical sevu iško veterinarsko postajo zaradi poroda kobile. Ni kaj - veterinar je naglo prispel na Okroglice, in ko je ugotovil, tla bo to kompliciran porod, je poklical na pomoč še kolega. Nttnčič je strokovnjaka vprašal, ali ne bi pomagali kobili liolsteinske pasme s carskim rezom, a je dobil odgovor, da bi njegova ljubljenka ob takšnem posegu izkrvavela. Epilog: ko sta veterinarja ugotovila, da njun poseg ne bo uspešen, se jima je začelo muditi r dolino, poprej pa sta seveda za svoje tlelo zaračunala okrog /.? tisočakov. Domači so nato ob pomoči soseda iz umirajoče kobile, vredne okrog K).DIH) mark, rešili vsaj žrebe.
R P
ZMAGOVALEC, LEPOTICA IN ORGANIZATOR - Na koncu štiridnevnega 6. teniškega turnirja “Kresnanoč 96" v Mokronogu so bili v nedeljo zelo zadovoljni: tekmovalci z lepim sprejemom pri občinstvu, občinstvo s kakovostjo teniških dvobojev, organizatorji pa s pohvalami gostov, da je bil to eden najbolje organiziranih teniških turnijev letos pri nas, in z obljubami, da bodo tudi prihodnje leto radi spet prišli v Mokronog. Verjetno je bila zadovoljna tudi miss Slovenije Janja Zupan, ki je postala iskana manekenka, r Mokronog pa je prišla podelit pokale in nagrade najboljšim (na desni zmagovalec Mariborčan Marko Tkalec) na povabilo organizatorjev, med katerimi je Jože Metelko (na levi) ob Juretu Žlajpahu nosil najtežje breme, in na povabilo plavalnega ultramaratonca Martina Strela. (Foto: P. Perc)
LIKOVNA DELAVNICA OB 100-LETNICI ROJSTVA VLADIMIRJA STOVIČKA - V čudovitem okolju mogočnih stoletnih dreves v grajskem parku je sevniška zveza kulturnih organizacij prejšnji teden pripravila likovni tabor za 24 učencev z vseh osnovnih šol r sevu iški občini v spomin na 100-lctnico rojstva akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Stovička. Za tovrstno likovno tehniko najbolj nadarjeni učenci so ustvarjali pod mentorstvom likovnih pedagoginj Nade Vodišek s šentjanške osnovne šole in Janje Flisek s sevttiške ter njenega kolege, akademskega slikarja Alojza Konca. Izdelki kolonije bodo na ogled na skupni razstavi del učencev in preminulega umetnika 28. junija v galeriji na sevu iškem gradu. (Foto: P. Perc)
RAZKUŽEVANJE PITNE VODE Z ULTRAVIJOLIČNO SVETLOBO - Od 6. maja letos poizkusno obratuje UV naprava v razbremcnilniku. ki je hkrati tudi zbiralnik vode Pecelj, saj razkužje vodo iz zajetij Orehovec. Zdole in iz drenažnega zajetja Pecelj. Slednje ob visokih vodah ni vključeno i' uporabo. Prvi pregled in odvzem vzorcev vode po dezinfekciji so delavci Zavodu za zdravstveno varstvo opravili 14. maja po dežju. Čeprav so bili pretoki vode na zajetjih povišani, je Ul ' naprava delovala normalno, prav tako ni bilo motenj na vodovodnem sistemu. Rezultati anali: so pokazali, da je bila voda po dezinfekciji higiensko neoporečna. Delovanje UV-na-prave na Peclju so si po zadnji seji sevniškega občinskega sveta ogledali tudi svetniki, ki jim je vodja vodovodarjev pri sevniški Komunali Dušan Lozar (na desni) podrobno pojasnil prednosti UV naprave, s katero se izognejo tudi nevšečnemu kloriranju vode r sevniškem vodovodu. Pa še to: zadnje raziskave sevniške vode so pokazale, da r njej ni azbestnih vlaken! (Foto: P. P.)
Bodo krvodajalske akcije poslej v domu zdravja?
Bodo v Sevnici ukrepali po svoje? V Sloveniji krvodajalske akcije praviloma niso v zdravstvenih domovih - Najprimernejše šole?
SEVNICA - Direktor sevniškega zdravstvenega doma dr. Željko 11 a la pij a je v odgovoru na pobudo svetnika Franca Pipana (ZLSD), da bi v zdravstvenem domu zagotovili prostore za izvedbo krvodajalskih akcij, kategorično zanikal, da bi on odklanjal prošnjo, da bi zagotovili ustrezne prostore za te akcije v ZD Sevnica. Ilalapija pravi, da so v Rdečem križu in Ž.avodu za transfuzijo zadovoljni s prostori v sevniškem TVD Partizanu, kjer že dolga leta potekajo krvodajalske akcije. I lalapija zatrjuje, da v Sloveniji krvodajalksih akcij praviloma ne izvajajo v zdravstvenih domovih, ker ti največkrat za to dejavnost nimajo primernih prostorov.
Po izkušnjah Zavoda za trans-
fuzijo so za te akcije najprimernejše šole, zato je zavod poslal ministrstvu za šolstvo pobudo, da bi v Sloveniji poenotili izvedbo krvodajalskih akcij, toda doslej to še ni rešeno. Dr. Ilalapija pravi, da seje kot direktor in kot zdravnik tudi osebno zavzemal, da bi krvodajalske akcije v Sevnici nemoteno potekale. V Sevnico je povabil vodjo terenske ekipe pri Zavodu za transfuzijo Melanijo Vuksan in predstavnika republiškega odbora Rdečega križa, da bi skupaj našli najustreznejše prostore. Ilalapija obljublja, da bodo krvodajalske akcije brez kakršnihkoli zadržkov izvajali v ZD. če bodo ugotovili, da so to ravno prostori zdravstvenega doma.
P. P.
Krjavljeve iskrice
MOTEČA DISKOTEKA Mj'
CENTRU - Policisti grosunel)“ policijske postaje zadnji dve* beležijo različne kršitve javiK P“st reda in miru na ožjem obut® Jati naselja Ivančna Gorica, P!® *?li vsem na Sokolski ulici i n Lj< »i p Ijanski cesti, kjer so različni! »ic, stinski lokali in diskoteka. S jnI; jani pogosto telefonarijo po11 \ naj vendar kaj ukrene. Probjj njCv pa nastajajo tudi zaradi ovira* ^ normalnega prometa, saj obis* ^ valci diskoteke parkirajo voj ^ ob robu vozišča, kar je neva® (. zlasti nn/imi V tnnleiših meSC® 7. .
zlasti pozimi. V toplejših mesN/ pa se mladi zunaj tudi izbo11 ' "drstijo”, kar hudo ogroža n«* lo v dolini šentflorjanski in P1!
met, kajti vozniki namesto etj JJ*i raje opazujejo zaljubljene panj Sl)a,
Se raje pa take, ki se predaja tjv
OS- 1 OJ S- p ti i u r\ v, m av p ‘	~ v .
promiskuiteti. Krajani Ivano n Gorice, ki živijo v trikotniku/1; kos med železniško postajo, Ljubu* Jne sko cesto in Ulico II. grupe11 |
- 8rupe, i
redov, so izrazili negodov« nes zaradi dejavnosti diskoteke1® ^ županstvu.	v,.
BREZ SEJNINE?-Ko j"n®'

L
dsednik občinskega sveta J® t Gorišek na zadnjem zasedaj, sveta na Muljavi opazil, da?® nik Igor Bončina (SDS) pog°sJWz
1111* IgUl UUIItllld (JL/J) p	,
je za dalj časa zapušča sejo*, 'a svetniki s predsednikom nav®! razmišljali, da bi tistemu?Fe ' •	j pa]? ker
trikrat zapusti sejo za skupaj®’ v uro, ne bi plačali sejnine. Kj? (jih Bončini ob vrnitvi to omeniUič„ ker UTt
pojasnil, da to počne, težave - z nogo..
‘tb
'ak.
k»i
Trebanjske iveri
->1

NOČE ČASTI - Z nadzvod hitrostjo se bližajo prireditve. j letošnjem Trebanjskem košu,. -p gova "duša” Marija Cugelj Pa%c ravno zadovoljna s potekom ® . godkov. Mimogrede: kdor bi z? kaj prodajati na stojnici, sešel" <Ci ko oglasi na sedežu Turistične, društva na Baragovem trgu.-'l8 mislili, da ji bodo ustregli, k°* jo imenovali za častno predseu® p eo pripravljalnega odbora, P)JI niso, kajti ne mara časti, a mr v, hoče po svojih močeh tudi J j čisto konkretno postoriti. Je PjL -' Pevčeva Mici ponosna, da za 1 1
banjški koš vedo tudi drug?0? 'n Sloveniji, ne le turistični delUjP«
aiovemji, ne le lurisricni ut’*« Ni vrag, da ne bi s Slavcem r®j bc bojem, kije "delovni” predse0” M
pripravljalega odbora stvari K % vočasno spravila v red. Da bi le (j,
vreme zdržalo!	-dL
PRVA TREBANJSKA SV^ NICA - "KOMUNISTKA”!’
zadnji seji občinskega svetaLn doslej zgolj moški svetniški sesk *l< tudi uradno dobil medse P? :?r
predstavnico nežnejšega spu|a]ij( učiteljico Zvonko Falkner. Z*1® rj di skrhanega zdravja je dose“ nji svetnik ZLSD Drago K°” ,,
24. aprila vrnil mandat, Falku®. ^ jeva pa je 8. maja podpisala >4 ^ vo, da soglaša s funkcijo za P®®., ^ stanek mandatne dobe. Falku®,
jeva, rojena ravno na poletni =5^ sticij, je znana kulturna dela'?;.
letnih
moderatorka in recitatorka. K°jj jjl
pred leti povezovala spore0 * Baragovih dnevih, je sta®?i,K možakar zarobantil: "Kaj pa *
la žkomunistka? tukaj?! .- m--škofu so zastale dlani sredi [j
skanja tej dami, prvi trebaUJ- c. svetnici...	č k
Sr kii
Sevniški paberkuj
ČRN DIM IN SAJE IZ D11)]] ji« NIKA KOPITARNE - Stan0'* i, ci Naselja heroja Maroka i n d 9 lo, gi. ki žive v bližini najstarej*®, ^ sevniškega podjetja, se jcZ‘a-1^, sprašujejo, doklej bodo še ^u li prenašati onesnaževanje iz°kjj ^ mka Kopitarne, saj so za®. * "pošiljk” izKopi.arniškega « mka njihovi jekleni konjič1*1 » noč že nekajkrat počrneli. P J tako perilo, ki so ga sušili n;l P- r k
slem. Sprašujejo, ali gre za s'!j, i. bolično obeležitev visokega L; ij
UUlilt^IltV VISUlvvp a, '4
b i leja - 110-letnice Kopit"® m,) k Vprašanja sevniškega svetu^ Tineta Zupančiča v zvez' * ^ (j
• HIV IU 1-UpnilVIVII * t' *•	, ^,[|l
zagato na zadnjem' občinsJU.
ci'><tn r\«» en KIL« AIcIa rAcntl' N1* "I
svetu pa so bila čisto resna: k" .•*, ne odpadke sežigajo v Kopit*1® ' Ali je možno s tehnološkimi uk pialoseči pospešeno izgorcvaJU-f SMETI ŠTIRIKRAT V.Ui
KOT LANI
Na sevniški objč li nad odzivnf'1

okolja. Po besedah inž. Roj®1* j,i Perčiča z oddelka za okoli® j.* lih od|'*‘ P
prostor je bilo kosovnih.°®|r j) kov štirikrat več kot lani, lj"d)r č
jih šc vedno dovažajo oz. p®'1'3 !j šajo na zbirna mesta. . i£) JEŠELNIKA ZANlM^p
Li
PLAČE ZDRAVNIKOV MU, STAVKO - Svetnik LDS A".:.
Ješelnik je na zadnji seji st-.v j.i škega občinskega sveta dej*1’ ^
rof
je zelo zadovoljen z odgov0 ,c-direktorja sevniškega zuravS^ s
nega doma na svoje vpraša")^ prejšnje seje, saj je zvedel, vsi zdravniki člani sindikatu p r da so zasebni zdravit'*
DEStcn
zasebni zobozdravniki aas^ii I
prakso opravljali tudi v stavke. Inž. Ješclnika pa še ' ji | no zanima, kakšne plače so m zdravniki med stavko.
J
Krške novice
KONCERT - Pred dnevi je bil 'Jit ,m roekovski koncert Krij Sno^‘. Meščani v okolici prizo-i? sc oprašujejo, ali so se tako n' Starali ali pa je bil rock res take “j rje, da jim ni bil všeč. Kakor ii k? i -ic’ nečesa so veseli: ne da I Plafali en sam tolar za vstop--lco *a koncert, so lahko do |jj ,anjili ur poslušali živo glasbo. K .VOLITVE BODO - V Kosta-ji ob Krki se spet zgrinjajo j j^kliki, med njimi je celo mini-iJ ?Cr- Pripovedujejo si povest o i( ‘pstanjeviški obvoznici. Kosta-Jfvičani so to povest, o jari kači "i fet^ ?e ncKajkrat slišali. Pred JKimi volitvami. Če je tokratna i\ jjovna obljuba o kostanjeviški j paznici domačinom videti sme-i , a’ Pa j* očitno verjamejo držav-5 Velmožje v Ljubljani ali v Kr-

Tako ji verjamejo, da so
jjii/^^njeviško vpadnico pred D ?ev' na novo asfaltirali samo do it J"1' Kjer naj bi se začela bodoča K ®c*tna obvoznica.
REŠITEV - Krški demokrati i ?se pritožili, ker so prepričani, u1 g Je volilna komisija neuteme-if)M° zavrnila njihove kandidate jč,aKalne volitve. Demokrati ^ pahljajo, kako je uradno Krško I, ,'asih utišalo krivoverske in •l nhihtane” osebke, ki so bili ^ /eveč samosvoji. Sežgalo jih je. )* fkSo v Krškem Kurili eno zad-jj "'grmad v naših krajih, mogoče |it' .niso doli nazaj kurjaške obrti, Ko da bi lahko še dandanes "fli kakega krivoverca. Zdaj, | N volitvami, bo ponudba povejo______________________
“ Mercatoriada
nj: Leskovec pri krškem
i1 Ju bo 15. junija popoldne # ^rcatoriada. Gre za tradicio-f I?lno športno in družabno L Ffttnje Mercatorjevih delav-i c*- Tokrat je Mercatoriada že )i ■ po vrsti.
Novo v Brežicah
REDNO PLAČA - Neka da-j*Jbi rada postala gostilničarka, Sadarji niso dali soglasja za go-'nsKi lokal. Ker pa je navdušena (i? gostinstvom, je krčmo vseeno fi JPrla. Da bi oprala ta greh, vsak :it Pec redno nosi davke na dav-Jijo. Iz tega denarja se je nabral P Kupček, ki ga ne morejo upo-c J"ili za nič, saj gostilna deluje na 'JJto. Nekatere govorice že ponu-,'*ii rešitev. Iz denarja, ki ga je U fosila gostilničarka, naj nare-r*' S?sklad, s katerim bodo plačali jr 'Livnim uradnikom, da bodo |ji 0,ovali z vozom in sodom k Te-fl' 'tjfanom. Po kaj, se ve. Znano ijt “tudi, da pamet iz soda ne bi naj-'■f lezla na občinske davkarje, c\ J?Pak na tiste v Ljubljani, ker je Jfc>oljprav.
Kjj .REŠEK - Na mejnem prehodu 'j- "gonce in tudi ponekod drugod jji 'Pred dnevi odstranili s ceste ;|) ?Sck za zimsko posipavanje cest, S<?sc je kotalil pod podplati in m ^esi še od lanskega decembra, st' Mstvo to razume kot šifrirano [?dno sporočilo, da v teh junij-® j K dneh pa vse tja do prihodnje fte na območju Brežic ne bo **ežilo.
^ i KAMEN - V Brežicah nekateri ?ejejo za napako, da je temeljni f Tjgen za ekonomsko šolo iz be-f* jP*. Če bi bil iz materiala, ki po 1,(1 Jtni letu na soncu razpade, bi £ ^teljni kamen izginil z brežiških
i S<
ji jjlv sam po sebi. To bi ljudstvo L Cii opazilo, kot bo, če bodo te-;ti Ktljni kamen izkopali in ga odpe-ji' JJi. Da bo kdaj na kamnu stala •o- 'ti, ni videti. Govori pa se, da je iir J Kamen dragocenejši od dragul-u;" Vsaj za tiste, ki so v pričako-e' ?Pju postavitve temeljnega kam-J Pravočasno pokupili zemljo v L e»lici pričakovane nove šole, da , ' Zemljišče potem lahko po 'takratni ceni prodali gradite-
V času od 27. maja do 10. ‘Pija so v brežiški porodnišnici Jdile: Danijela Mirt iz Anž -;Pjo, Bernarda Kadivnik z Ve-fega Dola - Ingrid, Marjanka ‘"žntan iz Spodnje Pohance -•. ,Pleja, Slavica Govedič iz Bi-'!' fice ob Sotli - Tadeja, Slavica
*	Njak z Mrzle Planinc - Aleša,
*	JVica Ban iz. Brežic - Jana in “Pha, Melita Savnik iz Brežine Aleksa, Irena l.ipej s Sel - Si-’"na, Martina Frigelj z Jesenic i!1 Dolenjskem - Luka, Maja fhorč s Sedma - Marka, Ivan-
,r i? Kislin s Sel - dečka, Suzana £ .‘hlcrič iz Krškega - Žigtt in 'Pica Dirnbek s Scnuš - Doro-'Ju.	Čestitamo!
I Z M A Š l H O S C I M
Obvoznica bo mogoče čez dve leti
Minister Igor l)mek v Kostanjevici na Krki - Okrogla miza o cestah - Za obvoznico bo kmalu nared lokacijska dokumentacija - Primeren priključek na avtocesto
KOSTANJEVICA NA KRKI - Prebivalci sicer lahko napovedujete da boste zato, ker še nimate obvoznice in ker je sedanja cesta skozi Kostanjevico slaba, protestno zaprli glavno prometnico skozi kraj. Lahko tudi v resnici ustavite promet na tej cesti. Vendar od takega ukrepa ne bi bilo nobene koristi. Za obvoznico še ni denarja v državnem proračunu in sredstev ne bo nihče potegnil iz rokava. Zato je bolje, da dosežete v občini, da bo nared vsa potrebna dokumentacija za gradnjo obvoznice.
Tako bi lahko povzeli eno od sporočil s kostanjeviške okrogle mize o cestah, ki sc je je udeležil tudi minister za promet in zveze Igor Umek. Za obvoznico, s katero bi sedanji dokaj gosti avtomo-
PRESKARJEVA PRVAKINJA
KRŠKO - V soboto, L junija, je bilo v Mariboru državno prvenstvo v ju-jitsu borbah za mladince in člane, na katerem so bili tekmovalci krškega Policista v obeh konkurencah ekipno drugi, poleg tega pa so tudi med posamezniki osvojili vrsto medalj. Tako je Vanja Prcskar naslovu državne prvakinje med mladinkami v absolutni kategoriji dodala srebro med članicami, srebrn je bil tudi Jože Kežman v kategoriji do 85 kg, v svojih kategorijah pa so bronaste medalje osvojili Robert Javoršek in Bernard Močnik med člani ter Klemen Kranjčič. Gorazd Kostevc in Uroš Urek med mladinci. Tako med mladinci' kol med člani so bili najboljši tekmovalci iz Tacna
bilski promet speljali mimo Kostanjevice, je zdaj pri koncu izdelava lokacijske dokumentacije. Obstaja vtis, da občina Krško zamuja s tistim, kar naj bi postorila v pripravah na gradnjo omenjene razbremenilne ceste. V danih okoliščinah si minister Umek ni upal napovedati, da bi kostanjevi-ško obvoznico lahko začeli graditi pred letom 1998. Če jo bodo tisto leto, je veliko odvisno tudi od tega, ali se bodo polegla nasprotja med različnimi ustanovami, ki vsaka s svojega zornega kota teh-
tajo predlagane cestne trase. Pomembno težo imajo pri vsej zadevi stališča ministrstva za kulturo in, organizacijsko gledano, nižjih ustanov za varovanje naravne in kulturne dediščine. Mogoče tudi zaradi takih stališč popravljalci obvoznice niso prišli dlje, kot dejansko so. Vsekakor se domala vsi strinjajo, da tempo priprav ni ravno hiter in da je uradni postopek za gradnjo obvoznice slekel razmeroma pozno, nekako pred 2 letoma.
Le malo manj zavzeto kot o svoji krajevni obvoznici krajani govorijo o bodoči avtocesti. Želijo, da bi bil eden od priključkov na hitro cesto na takem kraju, da bo po njem kar najbolje dostopna Kostanjevica. Ce bo drugače, bodo sicer turistično Kostanjevico turisti lahko zgrešili.
L. M.
Država odriva invalide
20-letnica društva invalidov Brežice - Kakšna prihodnost?
Mostova v pomoč mestnemu prometu
Za koga stara brežiška pot čez Savo in Krko?
BREŽICE - V krajevni skupnosti Brežice so prepričani. da bo mesto lahko svoj promet bolje uredilo šele takrat, ko bo lahko vozila preusmerilo preko starih mostov čez Savo in Krko. To je za zdaj nemogoče, ker gradbinci trenutno še obnavljajo dotrajani del stare mostne konstrukcije med že popravljenima mostovoma čez Savo in Krko. Za sanacijo starega objekta nted mostovoma čez Krko in Savo v Brežicah je državni proračun zagotovil nekaj več kot 130 milijonov tolarjev.
Kot pravi Tone Zorko, predsednik sveta KS Brežice, nekateri v Brežicah menijo, da bi bilo za promet bolje, če bi mostova odprli samo za osebna vozila, in sicer enosmerno. Vsi, ki so na kranjski strani občine Brežice, pa verjetno želijo, da bi promet po mostovih potekal dvosmerno. Končne odločitve o bodoči rabi mostu v Brežicah še ni, in tako je tudi neznanka, ali bodo dovolili le promet osebnih avtomobilov ali tudi dostavnih in vožnjo traktorjev.
L. M.
GLOBOKO - Društvo invalidov Brežice je s sobotno prireditvijo v Globokom počastilo 20-let-nieo delovanja. Pokrovitelj prireditve, za katero jeveliko organizacijskega dela opravil pododbor društva v Globokem, je bil župan občine Brežice Jože Avšič. Kot je v govoru navzočim rekel Mirko
• PLAKETE IN PRIZNANJA -Na svečanosti ob 20-letnici delovanja društva invalidov Brežice v soboto v Globokem so članom za prizadevno delo izročili plakete občine, kijih podeljuje župan, in priznanja društva invalidov Brežice. Plakete so prejeli Viktor Držič, Stanko Koprivc, Stanko Krošelj, Ivan Šuler in Stanko Zorko. Priznanja so dobili Zofka Boranič, Ivanka Cizcl, Karl Mlat-kovič, Anton Pleteršnik in Ivanka Polovič.
Kambič, predsednik društva invalidov Brežice, so člani društva že precej stari, zaradi česar se porajajo med članstvom zdravstveni in socialni problemi. Le-lem društvo posveča precej pozornosti. Kambič je menil, da tržno gospodarstvo, ki ga uveljavlja Slovenija, nima kaj prida posluha za socialne probleme ljudi. Zato se invalidi kljub dosedanji dobri zakonodaji bojijo omejevanja doseženih pravic. Gmotni položaj zaposlenih invalidov je po njegovem močno ogrožen, še slabše se godi invalidskim upokojencem.
Župan Jože Avšič je dejal, da je organiziranje invalidov enako ali bolj smiselno in nujno kot ob nastanku brežiške društva pred 20 leti. Občina je pripravljena invalidom pomagati, vendar invalidom pravice določa država.
Prof. Marjan Kroflič, predsednik zveze društev invalidov Slovenije, je med drugim spomnil na izjavo nekoga, češ da državi ne bi
bilo treba krčiti socialnih pravic, če bi znala izterjati davke in zajeziti korupcijo. K temu je Kroflič dodal svoje prepričanje, da bi država imela več za socialo in invalide, če bi dajala manj za orožje.
Ivan Živič, ki je navzoče pozdravil v imenu prebivalcev, organizacij in ustanov iz KS Globoko, je poudaril trajen pomen organiziranja invalidov. Vloga društva je vse pomembnejša v času. ko se krčijo pravice invalidov, upokojencev in mnogih drugih. Prizadevati si moramo z vsemi sredstvi in načini - tudi z naslonitvijo na določene stranke - preprečiti nadaljnje slabšanje položaja invalidov.
Na prireditvi v kulturnem programu so nastopili lovski pevski zbor Globoko pod vodstvom Franca Keneta in učenci OS Globoko pod mentorstvom Vilka Ure-ka. Društvo invalidov Brežice je izročilo OŠ Globoko darilo, uro, ki jo je naredil član društva Ivan Avšič iz Sromelj.
Lions klub tudi v Krškem
Dvajseti v Sloveniji
KRŠKO - Tu so 7. junija ustanovili Lions klub, dvajseti v Sloveniji. Ustanovnega sestanka se je udeležil tudi guverner distrikta Janez Bohorič ter predstavniki Lions kluba Novo mesto, ki bodo kot botrski klub skrbeli za razvoj krškega kluba.
Kol so poudarili ob ustanovitvi, sc bodo krški lioni na prvih srečanjih dogovorili za podroben delovni program, pri čemer želijo predvsem koristiti lokalni skupnosti in njenim potrebam. Povezovali se bodo tudi z drugimi. Etični kodeks lione med drugim zavezuje k pozornosti do bližnjega, pomoči šibkejšemu, skrbi za prizadetega in pozornosti do trpečega. Vrednoti, ki ju še posebej visoko cenijo, sta poštenost in nesebičnost.
Krški Lions klub si želi plodno sodelovati z vsemi organizacijami, ustanovami in društvi, ki se že sedaj ukvarjajo z otroki, mladostniki in odraslimi, ki so zaradi posebnih potreb, svoje šibkosti, drugačnosti, posebnosti okolja, kjer živijo, ali stisk, ki jih doživljajo, potrebni posebne pozornosti in pomoči.
GORDANA ROSTOHAR
DAN ODPRTIH VRAT V ISTENIČEVI KLETI
STARA VAS NA BIZELJSKEM - V soboto bo dan odprtih vrat v Isteničevi kleti v Stari vasi na Bizeljskem. Ogledi s strokovnim vodstvom bodo v kleti ob 10.30, 12., 13.30, 15., 16.30 in 18. uri. Isteničevo podjetje Barbara internationa! je na letošnjem 42. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani za Cuvec Princesse prejelo naslov Šampion sejma Vino 96. Poleg tega je prejelo pet zlatih in srebrno medaljo.
• Mulo upaj in veliko delaj! To je najkrajša pol do cilja. (Eckstein)
Pridobitev v Mrzlavi vasi
Asfaltirali poti
V	župniji Čatež ob Savi so tri krajevne skupnosti, med njimi tudi Mrzlava vas, ki zajema več zaselkov. Po vojni je bila v vasi sezidana šola, ki danes ne služi več svojemu namenu. V njej ima prostore Arhiv Slovenije.
V	dolinici sredi njiv in travnikov stoji cerkev sv. Duha. Iz te cerkve izhaja čudovit renesančni oltar, ki se sedaj nahaja v Narodni galeriji v Ljubljani kot stalni eksponat te ustanove. V cerkvi je danes redno nedeljsko bogoslužje in verouk in je to edino, kar je še ostalo od nekdanjega pestrega življenja. Letos je med vaščani Mrzlave vasi dozorel sklep, da bi asfaltirali poljsko pot do cerkve. Odsek poti je dolg 500 metrov in je tako ureditev bila povezana z dokaj velikim stroškom. Pobudnikom jc v glavnem uspelo zbrati potrebni denar. Tukaj seje pokazala složnost vseh krajanov in pri ureditvi poti so sodelovali tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev. To pa je lahko za zgled tudi ostalim krajevnim skupnostim, saj je vsako tako storjeno delo pridobitev za ves kraj. Istočasno so v vasi asfaltirali poldrugi kilometer dolg odsek do naselja, imenovanega Kozolec. Tudi te stroške so pokrili krajani sami.
Na binkoštno nedeljo, ko je praznik mrzlavske krajevne skupnosti, je bil ob praznično okrašeni cerkvi blagoslov novega asfalta, popoldne pa je aktiv Rdečega križa pripravil za starejše ljudi srečanje v Prahovi zidanici.
JOŽE PACEK
BLAGOSLOV ZA CERKEV SV. VIDA
ČATEŽ OB SAVI - Na Vidovo nedeljo, 16. junija, ob 16. uri bodo s slovesnim blagoslovom počastili konec obnovitvenih del pri cerkvi sv. Vida nad Čatežem. Slovesno mašo in blagoslov bo opravil Vinko Vegclj. Po končani slovesnosti bo zakuska v vaškem domu na Žejnem.
VIDOVANJE
ZDOLE - Ob zaključku praznika občine Krško bosta Turistično društvo Zdole in vaški odbor Ko-stanjek organizirala v nedeljo tradicionalno vidovanje, ki sc bo začelo ob 14. uri z mašo v cerkvi sv. Vida v Kostanjku. V nadaljevanju bosta zabavnoglasbeni festival osnovnošolcev in nastop Kresa iz Novega mesta. V sklopu vidovanja bodo prikazali kraj v sliki in besedi in življenje škofa Antona Martina Slomška. Prireditev bodo zaključili z veselico z Agropopom.
ZBOR LIBERALNE DEMOKRACIJE
KRŠKO - V mali dvorani kulturnega doma Krško bo danes ob 19. uri zbor članic in članov krškega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Pregledali bodo poročilo o dosedanjem delovanju, dopolnili pravilnik o svojem delovanju, izvolili organe občinskega odbora in začrtali delo za prihodnost.
V	KRIŽAII RO NOVEM ASFALTU - Otvoritev novih cestnih odsekov v Križah so pripravili v Brežini pri Sološkovili in pozneje pri kapelici e Križah, od koder je tudi posnetek. Trak je skupaj z domačini prerezal Drago Sol-Icr. predstavnik občine Brežice. Županovo odsotnost je opravičil tajnik občine Ferdo Pinterič. (Foto: L. M.)
V	Križah odslej manj blatnih cest
V	Križah predali namenu asfaltirana cestna odseka v dolžini 2.700 m - Ceste še pretežno
makadamske - Za asfalt dobro tretjino denarja občina - Cesta dokaz sloge v kraju
KRIŽE - V petek so uradno predali namenu na novo asfaltirana cestna odseka v Križah v brežiški krajevni skupnosti Pečice-Križe. Nove ceste je v skupnem seštevku okrog 2.700 metrov, domačini pa so pridobitve zelo veseli, kar so poudarili malodane vsi govorniki na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi v Križah.
SPREHAJALCI - V Brežicah so znani predlogi, da hi bila stara mostova čez Savo in Krko vsaj ob določenih urah dneva ter ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprta za vozila in namenjena le pešcem. Številni Brežičani se po tej poli nad rekama radi sprehajajo. Med sprehajalci so bili pred dnevi tudi Nina (na sliki v sredini), Iva in Vlado Bužančič iz Brežic. Predvidoma sredi junija bodo grudisovci celoten objekt nad rekama obnovili in takrat bo sprehajalcev verjetno še reč kot zdaj. ko še brnijo gradbeni stroji- (Foto: L. M.)
Po besedah Ivana Bbžičnika, predsednika sveta KS Pečiče-Križe, so ceste na območju Križ še pretežno makadamske. Začetki posodobitve v petek odprtih odsekov sega v leto 1994. Od takrat do letos so krajani z namenskimi prispevki, ker nimajo organiziranega samoprispevka, dokončali naložbo, ki dosega vrednost 21 milijonov tolarjev. Vsa zemeljska dela so opravili krajani sami. Dobro tretjino cene asfaltiranja bo plačala občina. Božičnik se je ob otvoritvi zahvalil vsem za pomoč
in udeležbo pri gradnji cest.
Navzoči Drago Sotler, član občinskega sveta Brežice in predsednik odbora za proračun in finance, je dejal domačinom: “S simpatijami gledamo na vaše delo.” Izrekel je željo, da bi bil čimprej asfalt tudi na preostalih cestah v krajevni skupnosti in da bi se povezali s sosednjimi občinami.
Lojze Weingerl, župnik v Podsredi, je ob otvoritvi rekel, da bo nova cesta povezovala ljudi in vasi. Novoodprte cestne odseke je
primerjal s cesto življenja: tako za prvo kot za drugo se mora človek truditi. Domačini so z gradnjo v petek odprtih odsekov dokazali, da znajo stopiti skupaj in zaradi sloge so uspešni. Weingerl je rekel, da bo cesto blagoslovil. “Vem za navodilo, naj ne blagoslavljamo. Ker pa je bila to vaša želja ob povabilu in vaša priprošnja, bom to storil,” je pojasnil.
Ob otvoritvi so pripravili kulturni program, ki ga je vodila Tanja Sikošek. Glavno besedo so imeli otroci s pesmimi o cesti, Anita Sotošek pa je prebrala spis Majde Ban, kjer avtorica opisuje grenko pot šolarjev iz Križ, ki so morali hoditi peš po blatni poti v šolo med otroke, ki so imeli čiste čevlje, ker so hodili po asfaltu.
M. LUZAR
H-WW *11,V--5y.. .
BTC - že dolgo ne le skladišče
Novomeška enota sledi razvoju ljubljanske družbe BTC ■ 3 milijone mark za naložbo v Cešči vasi ■ Še nova upravna stavba - V Bršljinu 50 lokalov - Kmalu tudi banka in pošta
Iz naših podjetij
HB BREŽICE - Hipotekarna banka Brežice je lani ustvarila za 63,4 milijona tolarjev dobička. Kol poroča revija Kapital, bo družba izplačala dividende v višini 160 tolarjev na delnico.
NOVO NA OTC i Na odprtem trgu OTC seje začelo trgovanje tudi z rednimi dlenicami družbe Kompas Hoteli iz Kranjske Gore (KHKG) in z rednimi delnicami družbe Pinus Rače, tovarne kemičnih izdelkov (skrajšana oznaka je PIRG).
BANKE - Slovenske banke so lani skupno ustvarile za okrog 15 milijard tolarjev dobička. Po nekaterih ocenah je večji del dobička nastal na račun tečajnih razlik. Ker podjetja, predvsem izvoznike, močno tepejo ravno tečajne razlike, so se iz njihovih vrst"proti bankam usule obtožbe.
GORENJE - Gorenje iz Velenja načrtuje v juliju začetek javne prodaje 15 odstotkov svojih delnic. Vrednost družbenega kapitala v holdingu Gorenje (združuje tudi ves družbeni kapital ostalih družb) je 12,2 milijarde tolarjev. Nominalna vrednost delnice je 1000 tolarjev.
POLETI SE BODO SELILI - Delniška dražba BTC Ljubljana bo za naložbe v Cešči vasi v lanskem in letošnjem letu porabila 3 milijone mark. Poleg omenjenih dveh stavb je območje še komunalno uredila, sodelovala bo tudi pri izgradnji čistilne naprave za območje in za bližnjo vas. Omenjeno območje je tako pripravila za naložbe primernih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Gre za skupno naložbo dražbe BTC. Kot je povedal direktor novomeške poslovne enote Ivo Longar, namreč ta enota predstavlja slabih 5 odstotkov celotne družbe BTC. Največja dela družbe sla trgovski center in carinsko območje v Ljubljani, manjši enoti od novomeške pa sla še tista r Murski Soboti in na Ptuju. (Foto: B. D. G.)
NOVO MESTO - Letošnjo jesen bo v pravem pomenu zaživel špedi-tersko-carinski tovorni terminal v Češči vasi, saj se bo lani odprtemu pokritemu skladišču že čez dober mesec pridružila še nova poslovna stavba, v katero se bo preselila uprava novomeške enote BTC, poleg nje pa še večina špediterjev in potrebni del carinske službe. Tako v Cešči vasi sicer ne bo toliko skladišč, kot sojih potrebe narekovale še pred nekaj leti, bo pa terminal deloval kot zaokrožena celota, kar bo olajšalo delo špediterjem in carinikom ter vsem, ki potrebujejo njihove storitve.
Tečaji
Menjalnice po Dolenjskem, Beli krajini in Posavju so v torek kupovale nemško marko po 86.30 (Poštna banka Slovenije) do 90.00 (Publikum, NLB) in jo prodajale po 88.40 (PoStna banka) do 90.00 tolarja (NLB, Banka Celje). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 88.17 in povprečni prodajni 89.42 tolarja. Nakupni tečnji za avstrijski šiling so se gibali med 11.20 in 12.52 tolarja, prodajni pa med 12.60 in 12.91 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti 8.79 do 9.29 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le 8.10 do 8.76 tolarja.
Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 11. junija: 100 mark 8996.1302 tolarja, 100 šilingov 1278.2601 tolarja, 100 lir 8.9080, en dolar (ZDA) 138.1896 tolarja, 100 kun 2492.6478 tolarja in en eku (ECU) 170.0853 tolarja.
Predvidene javne prodaje
Po podatkih Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je v naslednjih mesecih predvidenih še čez 30 javnih prodaj, in sicer v naslednjih podjetjih: Butan Plin Ljubljana, Gorenje Velenje,
Grand Hotel Metropol Portorož,
Intrade ITS Ljubljana, lntes mlin in testenine Maribor. Iskra Holding Ljubljana, Kmetijski kombinat Ptuj, Kenta Puconci,
Kompas Hertz Ljubljana. Lesnina LGM Ljubljana, LIP Radomlje, Marpetro,
Metalka trgovina Ljubljana, Modni interieri Ljubljana, SCT Celje,
Set Ljubljana,
Žito Ljubljana,
Železarna Ravne - Monter Dravograd,
Gradis SPO Ljubljana,
Jelen Slovenske Konjice, VGP Hidrotehnik Ljubljana, Mlaj Zadobrova,
Zasavski računski center iz Trbovelj,
TUS KO-SI Slovenj Gradec, Gruda Eksport Imporl Ljubljana,
Beti Metlika,
Color Medvode,
IMP Klimat Ljubljana,
LIZ inženiring Ljubljana, Slovenijales Stolarna Dobrepolje,
Tub Swaty iz Maribora in Unitas Ljubljana.
V poslovni enoti so zadovoljni z rezultati poslovanja, saj uspešno uresničujejo zastavljene načrte. “Pred letom 1990 je bila naša osnovna dejavnost skladiščenje carinskega in domačega blaga, pretovarjanje ter prevažanje in špedi-lerstvo. Danes kar 65 odstotkov naše dejavnosti predstavlja trženje lastnih nepremičnih, saj vse objekte dajemo v najem,” pravi direktor poslovne enote Ivo Longar.
PO NOVEM TUDI ŠOLA ZA FRIZERJE?
METLIKA - Vodstvo Tekstilne šole Metlika seje zaradi manjšega vpisa učencev odločilo uvesti dodatni program - frizersko šolo, ki je v regiji še ni. Idejo so podprle vse območne obrtne zbornice v regiji, vendar pa o novem programu šole odloča ministrstvo.
NOVO GLASILO ZA RIBNIŠKE OBRTNIKE
RIBNICA - Obrtna zbornica Ribnica ima danes 500 članov, to je kar dvakrat več kot pred tremi leti. Zdaj je začela izdajati interni časopis “Obrtniško rešeto”, ki bo z informacijami pomagal obrtnikom pri delu.
Turizem zdaj na domačih ramenih
Angleži predstavili turistično pot Po poteh dediščine - Zdaj še program trženja in promocije ter predstavitev v Londonu - Bo projekt tudi v resnici zaživel?
NOVO MESTO - Na Dolenjskem in v Beli krajini seje pretekli teden spet mudila skupina angleških strokovnjakov, ki vodi projekt vzpodbujanja razvoja turizma z nazivom “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine”. V petek sta skupina in območna gospodarska zbornica, iz Novega mesta, ki sodeluje kot partner v projektu, predstavila dose' danje delo in predlog končne oblike projekta. O njem so razpravljali predstavniki vseh, ki na lokalni ravni sodelujejo pri projektu.
izbrala 25 največjih zanimivosti,
Projekt kot pilotni primer za centralno in vzhodno Evropo sofinancira Evropska skupnost, ki želi pokazati, kako dograjevati že obstoječi turizem, da bo prinašal več dobička in več zaposlitev. Angleška skupina je ob pomoči lokalnih skupnosti in ustanov
MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Večino posojil vračamo z enakimi mesečnimi obroki. Izračun obroka je precej zapleten in v naših razmerah vedno nenatančen, zato je potreben na koncu odplačevanja poračun, ki upošteva dejanske obrestne mere med odplačevanjem posojila.
Obrok mora zadoščati za obresti in za zmanjšanje dolga. Ker je na začetku ostanek dol-
moramo vrniti skoraj celo posojilo. Diagram spodaj kaže ostanek dolga, če vzamemo posojilo 1000 na 10 let odplačevanja z 20-odstotno obrestno mero na leto (približno TOM + 12 %).
Še nasvet za tiste, ki so pred leti najeli posojila po oderuških obrestnih merah. Banke se zvesto držijo pogodbe in nočejo znižati obrestnih mer, ki so danes tudi za polovico nižje kot
5
S
2
X
UJ
z
<
t—
w
O
1000
800
600
400
200
T"
ČAS ODPLAČEVANJA POSOJILA
KAKO ODPLAČUJEMO POSOJILO? - Če se vam morda na začetku odplačevanja zdi, da se vaš dolg skoraj ne zmanjšuje in ste kar prestrašeni, da ga ne boste nikoli odplačali, poglejte diagram. Kot kaže krivulja, polovico posojila odplačamo šele po 7 letih! Tako je polžje zmanjševanje dolga povsem normalno.
ga velik, gre večji del obroka za obresti. To je posebno opazno pri visokih obrestnih merah. Znesek, ki smo ga še dolžni, se na začetku počasi manjša. Če prekinemo odplačevanje, smo neprijetno presenečeni, ker
pred leti. Ena izmed rešitev je, da najamete novo posojilo po ugodnejših obrestnih merah in z njim odplačale prvo posojilo' Obroki bodo tako bistveno
m‘lnjsl JOŽE DOBOVŠEK
ki bi lahko privabile turiste v regijo in ki imajo hkrati tudi razpoložljive zmogljivosti zanje. Na vsaki od teh osnovnih točk naj bi turist dobil vse potrebne informacije o drugih naravnih in kulturnih posebnostih in znamenitostih.
Tako so med te točke vključili nekaj cerkev z razglednimi točkami (Čatež, Vesela gora), gradov (Otočec, Metlika, Vinica), pa Dolenjski muzej. Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, mestno jedro Novega mesta, Kostanjevico s samostanom, samostana Pleterje in Stična ter mlin
• Skupina je odkrila 4 potencialne trge za ta projekt: Slovenijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo, po raziskavah tržišča pa jim je dodala še petega - Veliko Britanijo. Domačini so ob tem pozabili, še na hrvaške turiste. Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, je obljubil, da bo zveza projekt predstavila v svojem časopisu Lipov list, predstavnik Centra za promocijo turizma pa je ponudil, da se dolenjski predstavnik lahko na Londonskem sejmu pojavi na stojnici Slovenije ter da je center pripravljen predstaviti projekt tudi na drugih sejmih in po svojih predstavništvih po svetu.
na Krki pri Žužemberku. Po besedah vodje skupine Michaela Dowerja je tu še naravni park Lahinja, pa Zijalo, izvir reke Temenice pri Mirni Peči, neverjetno lepa in razgibana pokrajina z majhnimi kmetijami in cerkvicami na hribih, značilne stavbe (npr. kozolci), gozdovi (Gorjanci, Kočevski rog), dolina Kolpe, lokalni običaji in prireditve pa dobra hrana in vino. Skupini se zdi pomemben tudi državni projekt razvoja vinskih cest na tem območju in močno razvejene že vpeljane pešpoti (evropska pot, geološka pol, Trdinova pot in druge lokal-
ne poti).
Skupina je oblikovala turistično pot po regiji, ki bo čimbolj dostopna (vlak, avto, avtobus, kolo, peš), turista pa naj bi vodila po regiji najmanj en teden ali pa bi se naseli! v enem kraju in iz njega potoval naokoli. Projekt naj bi predstavili novembra letos na enem največjih turističnih sejmov na svetu - na sejmu v Londonu. Do takrat naj bi v regiji pripravili in izdali promocijsko brošuro. Za lažje delo bodo oblikovali koordinacijsko skupino (pozneje združenje), ki bo povezovala vse zainteresirane za projekt in načrtovala strategijo nadaljnjega razvoja turizma. Predvideno je, da bi skupina imela tudi profesionalca, po nekaterih predlogih bi morda do njega prišli v povezavi z Dolenjsko turitstično zvezo.
Župane in druge predstavnike občin, upravnih enot in turističnih organizacij regije je v razpravi najbolj zanimalo, ali je znano, koliko zdaj regija zasluži od turizma ter kakšni so cilji in kakšne finančne rezultate lahko regija pričakuje. Zdi se jim pomembno natančno opredeliti vire financiranja projekta, da ne bi ta spet končal v predalu. Angleška skupina na to nima odgovora oziroma pravi, da je zdaj največje breme na domačinih, ki se morajo organizirati in sprejeti strategijo in cilje razvoja.
B. D. G.
"N
KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE o 22-341
V CELJU POPUST ZA OBRTNIKE
Člani obrtne zbornice bodo imeli na letošnjem obrtnem sejmu v Celju (MOS) 20-odstotni popust pri najemu razstavnega prostora. Organizatorji sejma, ki bo od 13. do 22. septembra, bi s tem radi vzpodbudili k sodelovanju tudi obrtnike proizvodnih dejavnosti, ki v množici trgovcev na sejmu postajajo manjšina.
8
Težki promet in pretovarjanje bodo do septembra popolnoma premestili v Češčo vas, tako da se bo v Bršljinu lahko nemoteno razvijal primestni trgovski center. Povpraševanje po prostorih v novomeškem BTC-ju je še večje
Ivo Longar
od razpoložljivih možnosti, vendar odvisno od dejavnosti. Uprava namreč želi usmerjati ponudbo v centru tako, da bo čimbolj celovita. Trenutno bi radi popestrili ponudbo tekstila, sicer pa
bodo zadnjih 750 kvadratni metrov neto površin kmalu oddali v najem enemu od večjih trgovcev z živili.
Jeseni bo v BTC-ju na 650« kvadratnih metrih okrog 50 t(' govskih in drugih lokalov. M°“ drugim se obiskovalcem obetal* tudi bančna agencija (verjeti'0
• Longurjevih besedah BTC nima veliko možnosti za širitev' Bršljinu, zato bo družba več vlagala v ureditev in boljšo kakovost centra ter v sodelovanju z najemniki za skupno promocijo centra-Po svoji moči se bo zavzemala, d* bi širša okolica postala cenle( terciarnih dejavnosti. Želja nasmeške enote je tudi čimprejšnja izgradnja mestne obvoznice: Tak" bi namreč sedanja cesta postala primestna in bi nanjo lahk« pripeljali mestni promet s postajališčem in vsem drugim, karje potrebno.
Dolenjske banke) in pošta-1" kako je z obiskom? Občasn0 štetje obiskovalcev je pokazal0-da dnevno pripelje v BTC P°' vprečno od 3.000 do 3200 voziM njimi pa do 5.000, decembra, k0 je obisk večji, celo 6.200 obisk0' valcev.	t
B. DUŠIČ-GORN>k
Iznajditelji brez pomoči
V Kočevju so opozorili, da ni nikogar, ki bi jim pomag^ pri zaščiti, promociji in proizvodnji izuma
KOČEVJE - Samo kaka tretjina od 30 vabljenih inovatorjev se je v ponedeljek udeležila razprave o inovaeijah, ki sta jo organizirala Mreža za pospeševanje malega gospdoarstva zahodnodolenjske regije in Radio Univox.
Prisotni so ugotavljali, da sodi Slovenija med države s precejšnjim številom prijavljenih izumov, tehničnih izboljšav in blagovnih znamk, vendar se v proizvodnji uresniči le malo domačega znanja. Naštevali so primere iznajditeljev, ki doma v zasilnih delavnicah, največkrat garažah, ustvarjajo nove izdelke. Prijavijo jih le malo, ker sami tega ne zmorejo in za to nimajo denarja. Da se izum lahko patentira, so potrebni nasveti strokovnjaka, ki presodi, če gre res za nov izum, ali ga je mogoče izdelati in ga z dobičkom prodajati. Največkrat se ta pol ustavi že pri risanju izdelka in tehnični pripravi za patentno zaščito.
Prisotni so navajali primer Ko-dermanovega motorja, za katerega je iznajditelj ing. Koderman že pred 15 leti dobil najvišja prizna-
nja na svetovnih razstavah vD' mov. V kočevskem Itasu so izče' lali več prototipov, a je žal s pr°' padom podjetja tudi delo I3 izumu zastalo. Ob sodelovanj11 Strojne fakultete iz Ljubljane'1! Obrtne zbornice Slovenije naj0' nato bolje opremljeni mali poi' jetniki začeli izdelovati posamezne sestavne dele, ki so se lomil'-Obljubljene so jim bile davčn0 olajšave, vendar so ostali brez njih, in spet je vse obstalo, čepriiV poznavalci menijo, da je mot°r priložnost za Slovenijo na svetilnem trgu tehnike.
Zelo malo je tudi možnosti, 0 bi iznajditelji sami začeli z izdel,r vo, saj naletijo na mnoge ovirf-inšpekcije, za obrtno dovoljenje r treba imeti mojstrski izpit, bani1 ne dajo začetnega kapitala, Jč3-va daje kredite le preko bank, rizičnega kapitala itd. IznajdiR1! so opozorili, da ni nikogar, k' “ jim pomagal pri zaščiti, protn01^ in proizvodnji izuma. Pričakuje vsaj pomoč svetovalne službe 1 delno sofinanciranje s str#11 države.	M. C
Kako kaže na borzi?
Kljub povečanemu številu vrednostnih papirjev in borznih članov v preteklem tednu za večino vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi ni bilo pretiranega zanimanja. Sklenjenih poslov je bilo malo, pa še pri teh so tečaji v glavnem drseli navzdol. Pravo nasprotje temu mrtvilu je bilo trgovanje z delnicami Dadasa in Mercatorja, ki so ogrele kri borznim posrednikom in vlagateljem. Ti so v drugi polovici preteklega tedna poskušali slediti vrtoglavemu nihanju tečaja delnic Dadasa, ki seje npr. v četrtek gibal od 90.000pa tja do 57.000 tolarjev za delnico, število zamenjanih delnic pa je preseglo 1800. Razlogi za tako nihanje in za močno povečan promet niso znani, kar vnaša negotovost v trgovanje. Znano je le to, da največ delnic Poslovnega sistema Dadas prodaja borznoposredniška družba Dadas.
Pretekli teden se je največ trgovalo z delnico Mercatorja. Borzna cena te delnice se je v nekaj dneh dvignila od 3.700 na 4.400 tolarjev, nato pa se spustila nazaj na 4.000. Rast tečaja je spremljalo izredno povečanje trgovanja s to delnico, saj je samo v torek lastnika zamenjalo več kot 85.000 delnic, skupni promet s to
delnico pa se je v preteklem ted-nu približal milijardi tolarjev.
Delnici Kolinske in Mercatorja sta med redkimi privatizacijskimi delnicami, za katere se vlagatelji zanimajo. Precej slabše se godi na trg OTC uvrščenim delnicam Lesnine Enimi, Slovenijalesa, Tovarne sladkorja Ormož, Grosista iz Nove Gorice ter novouvrščeni delnici družbe Kompas Hoteli iz Kranjske Gore• Za te je majhno zanimanje, saj gre v večini za manjša in ljudem manj znana podjetja. Po drugi strani kupci težko dobijo kakovostne informacije o podjetjih, ki so opravila javno prodajo in se z veliko naglico uvrščajo na trg OTC, saj ta podjetja niso zavezana izdajati prospektov niti obveščati javnosti o svojem poslovanju.
Na koncu naj spomnim vse, ** še niso vložili svojih certifikatoVj da se bodo morali odločiti, saj jim rok poteče L septembra, za zdaj pa še nič ne kaže, da bo ponovna podaljšan. Na voljo bo še nekaj javnih prodaj podjetij, certifikate pa je mogoče vlažiti tudi še v precej pooblaščenih investicijskin družb.
MARTJETKA ČIČ D BI), d.o.o., Novo mesto, Novi trg ? Tel. 0681323-553,323-554, Fax. 068I323-&
DOLENJSKI LIST
Kmetje bi najraje spet stavkali
Ustanavljanje sindikata SKZ za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje v TVebnjem -Zahteva po odstopu kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca še vedno aktualna
TREBNJE - Navzlic ostremu pripisu k vabilu za petkovo sejo iniciativnega odbora sindikata SKZ pri SLS v IVebnjem, da “taka vlada, ki nima sredstev za kmetijstvo, ki aboslutno nima posluha za naše zahteve, ne zasluži drugega, kot da se ji odločno postavimo po robu, tudi s štrajkom,” kmet Božo Kravcar, član izvršilnegu odbora sindikata SKZ za Dolenjsko, ni privabil kuj dosti kmetov. Prišli so iz novomeške, trebanjske in šentjernejske občine, nikogar pa ni bilo iz Posavja.
drobnica ST. 2
SLOVENJ GRADEC - Izšla je ■ številka nove strokovne revije.
Omenjene rejcem in ljubiteljem sr°bnice. V njej piše dr. Irena 5°gelj z biotehniške fakultete o ,astnostih in sestavi ovčjega in ,°z.Jega mleka, več avtorjev z ve-r|narske fakultete o sirastem sejnem vnetju bezgavk - psev-“°tuberkulozi pri drobnici, dr. »zidar Žlender o hranilni vred-osti ovčjega mesa, inž. Andrej olob o izboljšanju pridobivanja JVe'dr. Tone Vidrih o ozemljitvi ? Pašne naprave velike moči, dr. «nez Brglez o zajedalskih bolezni Pri kozah, Boris Grabrijan pa Jjjavlja reportažo o gojenju dam-1 kov na kmetiji Slavka Dragova-"a Pri Metliki.
Revija o konjih št. 6
.Ljubljana - junijska števii-
|.a Vsebuje spet vrsto za rejce in JUbtteije konj ter jahanja zani-"Jh prispevkov. Posebej opo-arjamo na opis vladnih ukrepov ^spodbujanje konjereje v letu ,'b, ki prinašajo tudi regres za pDnovo črede plemenskih kobil. |.0(lrobnosti o tem so zapisane v ^radnem listu št. 7/7. II. 19%, stran 550.
[NOVOMEŠKE TRŽNICE
, Vročina je že sredi dopoldneva "besedno izpraznila mizice na rznici, ki so jih zjutraj krasile tjslednje cene: košarica jagod I ® tolarjev, kilogram češenj 350, “bol k a 100, jajca 18, sirček 400, pitana 600, solata 200 tolarjev. ri Sadju in zelenjavi je bil krom-?'r HO tolarjev, zelje 158, kumare l"b, cvetača 294, pomaranče 165, i^ane 100, orehi 830, čebula [,.b, korenje 205 tolarjev. Pri uJoladiniju so hruške 300 tolar-• grozdje 650, pomaranče 260, Utone 250, breskve 800, manda-lne 450, češnje 600, solata 400, toiripir 180 paradižnik 300, pa-“'La 650, česen 600, koren 220,
■ e>ača 350 in banane 190 tolar-lev.
Sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sej-ju so imeli naprodaj 100 praši-evi starih do 3 mesece, in 20 Ltfejših. Mlajših so prodali 55 v|^20 do 360, starejših pa 10 po 7 do 230 tolarjev kilogram žive (že.
Kravcar zatorej ni skrival nezadovoljstva in morda si je zato dal duška s še bolj ostrimi zahtevami, denimo, da bi poslali odprto pismo z zahtevo po odstopu kmetij-
Pičla odškodnina
Smešno nizka državna pomoč
SEMIČ - Sentiško občino je v lanskem letu dvakrat prizadelo neurje s točo, in sicer 31. maja in 5. julija. Komisija za oceno škode je na podlagi osnov, ki sojih uporabili tudi leto prej. potrjene pa so bile od države, ocenila škodo v prvem primeru na dobrih 42 milijonov, v drugem pa na slabih 40 milijonov tolarjev. Novembra pa so v občino dobili od državne komisije za oceno škode nov cenik, ki pa je bil za oškodovance manj ugoden.
Vlada RS za občino Semič sprejela sklep, da znaša verificirana škoda, ki jo je povzročilo neurje s točo 31. maja lani, 23,5 milijona tolarjev, država pa bo iž
• Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da znaša verificirana škoda, ki jo je v semiški občini povzročilo neurje s točo lanskega maja in julija, 51 milijonov tolarjev, država pa bo za sanacijo obeh škod namenila 11,09 milijona tolarjev. To je 21,7 odst. verificirane škode oz. le 13,5 odst. škode, ki jo je prvotno ocenila občinska komisija. Odškodnino za obe škodi bodo začeli na občini izplačevati v drugi polovici junija.
proračuna dodelila občini 3,9 milijona tolarjev. To je 16,6 odst. od verificirane škode oz. le 9,2 odst. od škode, ki jo je prvotno ocenila občinska komisija. Kako pičla je ta pomoč, pove tudi podatek, da je znašala lani republiška odškodnina semiški občini za škodo, povzročeno leto poprej, 30 odst vrednosti povzročene škode. Dokaz za to, kako majhno odškodnino bodo dobili oškodovanci, pa je tudi to, da je bilo za škodo v kmetijstvu 241 prijav, na voljo pa jg le 3,3 milijona tolarjev državne pomoči, medlem ko je odškodnina za ostalo škodo tako rekoč drobiž. Skoraj leto po julijskem neurju pa še ni znano, kakšna bo višina verificirane škode in državne pomoči za posledice selniškega neurja v začetku lanskega
julija-	M. B.-J.
kmetijski nasveti
Jok ne bo izboljšal mleka
I Najraje bi se zjokala. Ljubljanske mlekarne so mi plačale za li-Cr oddanega mleka le po 18 tolarjev, pa še od tega so mi odbili P 2 tolarja za stroške, se nam ja potožila bralka. Ljubljanske mlečne imajo seveda utemeljitev za tako bedno plačilo, osnovano Naostrenem pravilniku o higienski kakovosti mleka, ki ustreza Tropskim merilom. “Kar bomo prodajali v tujino (pa tudi doma), 7% biti konkurenčno, mleko mora imeli saj 8,5 odst. suhe snovi Jrrčz mlečne masti) in vsaj 3 odstotke beljakovin. Pri tem mora-3° Vztrajati. Najslabše bi bilo spreminjati pravilnik zdaj, ko se mu {večina rejcev vendarle že prilagodila,” je dejal na okrogli mizi (jUžcmberku kmetijski minister dr. Jože Osterc.
Torej jok.nič ne pomaga. Rejci molznic so dolžni narediti vse /tim boljšo kakovost mleka. V poletnem času. ki prihaja, bo to ie,cžje kot doslej, saj je toplota največji sovražnik higienske ka-,°* * vosti mleka, mleko pa idealno gojišče neželjenih mikroorganizmov. Zato ne bo odveč ponovili nekatera temeljna navodila in r'Poroči la.
. Bakterije in druge drobnoživke pridejo v mleko z vimena, z 2°lžne naprave in iz okolja. Prvih pet curkov v začetku molže ”"ra zato v poseben lonček s temnim dnom. Pred molžo je obilno treba vime očistiti s papirnato brisnčo za enkratno upora-JO- Takoj po molži je treba seske namočiti v primerno razkužilo J“'inal, dezinfccin - jod ipd.), mleko pa čimprej odstraniti iz. hle-/■ Sesne gume molznega stroja je treba zamenjali dvakrat na leto, Sl' mlečne cevi pa enkrat. Tako vsaj priporoča stroka,
I ^osebne pozornosti mora biti deležna vsa molzna oprema. O /hteljitcm čiščenju in dezinfekciji smo na lem mestu že pisali, Jr"v tako tudi o nujnem takojšnjem hlajenju mleka. Pri dnevnem 7vozu mleka je dovoljena najvišja temperatura ohlajenega mle-'• le 6° C. Vse večje pozornosti so deležne tudi somatske celice v “Oku, ki kažejo na obolenje vimena. Ob velikem številu so-........................ ’	•' ukrep živi-
,	* V* , l\ I 1% II J. VJ VJ
“'tskih celic je prej ali slej potreben nasvet Zdravnika, pri tem ni kaj odlašali.
Inž. M. LEGAN
skega ministra dr. Joža Osterca, ki mu je očital “nesposobost in nepoštenost, ker (še) ni odstopil”, kot jc Kravcar zahteval že pred dvema letoma, takrat v Šentrupertu. podobno pa so zahtevali nedavno na Trojanah. Predsednik sindikata SKZ pri SLS Ciril Smrkolj (v Sloveniji šteje zta sindikat okrog 4000 članov, kar jc soraz-
CVICKARUA ’96 TUDI NA ČATEŽU
ČATEŽ - Šele leta 1990 ustanovljeno Vinogradni-ško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom je od tedanjih 13 članov, naraslo na več kot 120. Na sobotni Cvičkariji ’96 so podelili medalje in diplome najboljšim izmed vinogradnikov, ki so prinesli na ocenjevanje 97 vzorcev vina, letnika ’95. Ocenjevalna komisija pod vodstvom inž. Alojza Metelka je bila skoraj strožja kot tista na osrednji cvičkariji v Kostanjevici. Več o rezultatih in delu društva pa prihodnjič v pogovoru s predsednikom VTD Čatež pod Zaplazom Ladom Stoparjem.
merno malo, če vemo, da je okrog 110.000 lastnikov kmetij) je opozoril, daje položaj zdaj podoben, kakršen je bil ob kmečkem štrajku leta 1993. Takrat naj bi, po Smrkoljevih besedah, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek razmišljal celo o uporabi vojske, ker nemški zunanji minister ni hotel v Slovenijo, dokler je trajala stavka. “Zdaj, pred volitvami, bi nas pustili tudi 4 mesece stavkati,” je menil Smrkolj.
Kmetje so opozorili zlasti na monopolno obnašanje Ljubljanskih mlekarn in ntizerno plačevanje mleka po strožjih kriterij, kot jih imajo denimo Avstrijci, tako glede suhe snovi, “krivde” za beljakovine pa naši severni sosedje sploh ne obešajo rejcem, kot to počno mlekarne pri nas.
BO SPET STAVKA KMETOV? -Ciril Smrkolj (pivi z desne) in Božo Kravcar sla jezna na kmetijskega ministra, glede potrebe po štrajku pa v vodstvu SLS razmišljajo nekoliko drugače kot kmetje na terenu. (Foto: P. P.)
Izobrazba tudi za kmetice
Delo aktiva kmečkih žena Dobrepolje zelo raznoliko
DOBREPOLJE - “Aktiv kmečkih ženti Dobrepolje je bil registriran leta 1993. Šteje 45 članic, nekaj tudi iz občin Grosuplje in Ivančna Gorica, nobene članice pa še ni iz območja Strug, ki je do nedavnega sodilo v občino Kočevje. Zato pozivamo Stružanke, naj se nam pridružijo,” ja za uvod v razgovor povedala’ predsednica aktiva Marija Nučič.
V zadnjem obdobju je aktiv organiziral s pomočjo kmetijske svetovalne službe več predavanj s področja kmetijstva, zdravstva, cvetličarstva, kuhanja, šiviljstva, obrezovanja sadnega drevja itd. in tudi več poučnih izletov. V Kopru so si ogledale pridelovanje zelenjave pod folijo in stroj MASS za sajenje zelenjave pod polivinilom. Z dobrotami domače kmečke kuhinje so sodelovale na raznih prireditvah.
Letos bodo z nekaterimi omenjenimi tečaji nadaljevale ali jih
organizirale na novo. Tako imajo v programu spet kuharski in šiviljski tečaj ter tečaj o predelavi mleka v sire, jogurt, skuto itd. Začele so s poizkusom, kako bo v tem podnebju uspevala paprika, izvajajo pa ga v Kompoljah.
“Članice aktiva se še posebno borimo za boljšo zdravstveno oskrbo prebivalstva. Tako smo že dobile obljubo ministrstva za zdravstvo, da bo na našem območju deloval še po en zdravnik splošne prakse in zobozravnik, po zdravila pa bomo morali še vedno v lekarno v Velikih Laščah,” je povedala predsednica in dodala, da bodo članice aktiva še naprej zahtevale boljšo in zdravo pitno vodo ter obnovo vodovoda, saj je v Dobrepolju veliko rakastih obolenj celo pri mladih. Nekaj so že dosegle, da ne zajemajo več vode izpod pokopališča, ampak so napravili dve novi vrtini, zdaj pa je treba zamenjati še azbestne vodovodne cevi od Roba do Dobre-
P°'ja-	J. PRIMC
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica (K\
Marta Jelačin 2$
Marija Nučič, predsednica aktiv kmečkih lena Dobrepolja.
■Si AGRO«
<• NOVO ME:
' d.o.o.
NOVO MESTO
Prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel.: 24-132
UGODNA PRODAJA VRTNIH KOSILNIC IN KOSILNIC NA LAKS
/ILPINN
i
*
-K
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vinske inventure
Na vinskem sejmu t’ Ljubljani je bilo večkrat slišati, da je v Sloveniji potrebno narediti vinogradniško inventuro. Državna inventura vinogradni-ško-vinarske panoge je poleg ostalega potrebna za pripravo na vstop r evropsko gospodarsko zvezo. Znano je, da Evropi ne manjka vina, zato so se zmenili, da se e državah članicah ne smejo večati površine vinogradov z novimi nasadi. Obnavljajo lahko le toliko, kolikor se ostarelih vinogradov izkrčijo. Zato moramo v Sloveniji povečati vinograde, pred-no bomo sprejeti v članstvo EZ. Tudi zaradi tega je Ministrstvo za kmetijstvo letos namenilo denar za pomoč pri obnovi vinogradov. Za kosanje na evropskem vinskem trgu bomo potrebovali dovolj kakovostnega vinao in čimveč zaščitenih vin.
Da bomo lahko začeli s postopkom za zaščito vin posameznih vinorodnih okolišev, potrebujemo nov zakon o vinu. Upajmo, da ga bo izglasoval državni zbor še v tem mandatu. Mudi se nam zelo, kajti šele ko bo sprejet novi oziroma pivi samo slovenski zakon o vinu, se bomo lahko kot dtžava in vsi sodelujoči v panogi orientirali, kaj, kako in do kdaj kaj narediti. Ohraniti moramo zaupanje kupcev na našem trgu v kakovost vina slovenskega porekli.
Največ vina bomo prodali doma, zato jeza uspešen razvoj vinogradništva v Sloveniji najvažnejši domači kupec. Vsa zakonska zaščita vina ima namen zavarovati predvsem pridelovalce in porabnike vina. Sedaj uživa na domačem tigu
slovensko vino velik ugled. Do sedaj ga je bilo lažje vzdrževati, kot ga bo takrat, ko bo pri nas možno brez ovir uvažati vsa vina iz Evropske zveze. Zato ne smemo dovoliti, da zaradi nizke kakovosti vina, ki bi bila posledica našega ne dovolj dobrega dela, začno Slovenci iskati nadomestilo v tujih vinih. S tako konkurenco se srečujejo v vinorodnih deželah EZ naši kolegi, odkar obstaja brez-carisnki trg. Zato moramo do leta 2002, ko se bo začela neusmiljena tekma, v Sloveniji poleg novih vinogradov imeti tudi izoblikovane znane tehnološke postopke pri pridelavi vina in jih tudi obvladati. Na trg naj bi prihajala vina brez napak in bolezni oziroma dobre kakovosti. Zato moramo na vseh ravneh narediti inventuro, ne samo v kleteh in vinogradih.
K boljši organiziranosti v panogi prispeva nedvomno tudi kmetijska svetovalna služba. Zato smo lahko zadovoljni, da smo v Posavskem vinorodnem rajonu letos dobili tudi svetovalca za vinarstvo. Zato želim tudi v tej rubriki predstaviti enologinjo Katarino Merim, dipl. inž. živilske tehnologije, ki dela kot svetovalka za vinarstvo že od začetka letošnjega leta. Vabim jo, da se oglasi tudi prek te rubrike in tako prispeva k napredovanju kletarstva pri nas. Njen prispevek pri svetovanju na terenu se že lepo opazi. Stalno je v stikih s Kmetijskim inštitutom Slovenije, zato bo prenos znanja na teren hitrejši. Upam, da se ji boste tudi vinogradniki “odprli”, da bo lažje pomagala reševati probleme v zidanicah in vam svetovala, da jih bo manj. (Naslednji članek bo že njen.)
Dr. JULIJ NEMANIČ
SADIKE ŽE V TRSNICAII - Dolenjski in posavski pridelovalci trtnih sadik so r trsnice posadili že večino cepljenk. Prcdtem so jih imeli v silnicah, kjer seje na toplem zaraslo cepilno mesto in razvil pni poganjek. Na našem območju bo po približni oceni vzgojena tretjina r Sloveniji pridelanih trtnih sadik. Gre za vse poznane sorte vinske trte, ki jih sadijo v slovenskih vinorodnih območjih. Večina podlag in cepičev je bila uvožena iz Italije. Največje trsnice so na Brodu pri Podbočju. (Foto: M. Vesel)
Strožja davčna zakonodaja
VPRAŠANJE: Ali se res pripravlja strožja davčna zakonodaja?
ODGOVOR: Državni zbor RS je pred kratkim sprejel dva zakona, ki bosta podrobneje in strožje urejala davčno problematiko. V uradnem listu RS 18/96 z dne 2.4.1996 sta že objavljena oba zakona, in sicer zakon o davčni upravi in zakon o davčnem postopku. Davčna uprava prične s poslovanjem po novih predpisih 1.7.1996. Povečan bo nadzor nad poslovanjem davčnih zavezancev, uvedene pa bodo tudi posebne denarne kazni za kršitve davčnih predpisov, ki se bodo gibale med 10.000 in 6.000.000 SIT. Inšpektor bo lahko zapečatil poslovni lokal, če je davčni zavezanec dvakrat v enem letu prodal blago ali opravil storitev brez ustrezne listine ali če dvakrat v letu za nabavo blaga ali reprodukcijskega materiala ni imel ustreznih listin. Zakon tudi predvideva davčne izterjevalce, ki imajo pravico stopili v poslovne prostore in pregledati naprave, blago, listine ipd.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Sir zelo popestri jed
Star francoski pregovor pravi, daje jedilnik brez sira kot lepotica brez enega očesa. Sir sodi med najstarejše domače mlečne izdelke in je že nekoč pomenil na izrazito živinorejskem področju za kmeta dober vir dohodka. Na naše jedilne mize sije utrl pot približno pred dvesto leti in Valentin Vodnik ga omenja v svojih Kuharskih bukvah. Največji potrošniki različnih vrst sira so Francozi, saj ga vključujejo v vse dnevne obroke brane.
Siri so zanimivi zaradi pestrih vonjev in okusov ter svoje viso-kovredne hranilne sestave. V povprečju vsebuje sir 20 do 30 odst. biološko polnovrednih in lahko prebavljivih beljakovin. Zaradi visoke vsebnosti kalcija naj bi sir vsak dan uživali predvsem otroci in ženske, saj je v 100 g ementalca kar 925 mg kalcija, odrasel človek pa ga potrebuje
600 mg na dan. Sir vsebuje tudi
fostor, in ker sta kalcij in fosfor
v ustreznem sorazmerju, je izkoristek kalcija v telesu visok. Poleg omenjenih rudnin vsebuje sir tudi natrij, kalij, vitamin A in B.
V zadnjem času je pri nas več kozjereje, zato je na voljo več kozjega sira. Sirotke, ki ostane po usirjanju mleka, ne zavržemo, ampak jo uporabimo skupaj s sadnim sokom kot osvežilno pijačo. Če se nam sir zaradi nepravilnega shranjevanja osuši, ga za nekaj časa namočimo v mleko in spet bo mehak in uporaben. Suhe koščke tudi zribamo in potresemo po jedeh ali pa zamešamo v nevrelo zelenjavno juho. kjer sc stopi. Pri visokih temperaturah postane sir vlec-ljiv. Višje temperature prenesejo trdi, zreli siri, prav zato sta parmezan in grojer tako cenjena pri pripravi jedi.
V mestu ob Krki zaživele lutke
SEJEM KNJIG IN OTVORITEV OBNOVLJENE ČITALNICE
NOVO MESTO - Knjižnica Miruna Jarca organizira v soboto, 15. junija, od 8. d« 12. ure sejem odpisanil1 knjig na platoju pred gla*1; n im vhodom na Rozmanov' 28. Cena ki\jig bo ugodna, o<> 200 tolarjev dalje. V sredo. 19. junija, pa bo ob 19. or' slavnostna otvoritev obnovljene velike čitalnice študijskega oddelka, domoznanske bibliografije in izposojevalnice študijskega oddelku. Poleg slavnostnih gosto*' z mestne občine Novo mesto in Ministrstva za kulturo, k' sta adaptacijo financiralo, bo v kulturnem delu programa predstavljena knjig11 Jožeta Hudečka Ulice mojega predmestju. Pogovor * avtorjem bo vodil Jaro Mihelač.
USPEH FILIPA ROBARJA DORINA IN FRANCIJA SLAKA
LJUBLJANA - Programska komisija Filmskega sklada RS je v okviru razpisa 1/96 prejetih celovečernih predlogov na osnovi točk v ožji izbor uvrstila štiri projekte, med njimi tudi Brisanje spomina novomeškega režiserja in scenarista Filipa Robarja Dorina, producent pa je Filmal pro d.o.o. Upravni odbor Sklada bo sofinanciral prva dva projekta: Kačja Roža in Vse je samo jazz, med prijavljenimi kratkometraž-nimi, dokumentarnimi, animiranimi in video projekti pa je med tiste, ki obravnavajo zanimivo temo, a niso predloženi v obliki, ki bi omogočala takojšnjo realizacijo, uvrstil projekt Med nebom in zemljo režiserja in scenarista Francija Slaka, pri scenariju pa ima zasluge tudi Darja Skrt. Producent je Bindwced soundvision.
Končan bienalni lutkovni festival, ki bo od sedaj naprej v Novem mestu - Klemenčičevo nagrado dobil Lojze Kovačič, nagrada za najboljšo lutkovno igro pa ni bila podeljena
r	w^.izu - t\uncc i ca riu, oa /. ao iu. juniju* ^
jc petnajst slikark in slikarjev, ki obiskujejo Mesino šolo za risanje in d' kanje r Ljubljani, tri dni mudilo na Otočcu, kjer so pod pokroviteljstvo** Krke Zdravilišč in mentorstvom dekana šote prof. Mladena Jernej& prenašali na platno in papir lepote gradu in njegove ožje okolice. Umetni' ki so imeli tako priložnost preskusiti se v slikanju po naravi, pokrovitelji"1 I si bo z njihovimi deli obogatil zbirko slik. Na posnetku: slikarki tretje!'f letnika Mestne šole za risanje in slikanje Jožica Medle iz Šentjerneju Martina Grabar iz Celja pri delu v grajskem parku. {Foto: M. Markelj)
19. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV V STRAŽI - V soboto. * junija, je bilo popoldne r Straži bolj živahno kot običajno. Že devetnajst leto zapored so se namreč zbrali glasbeniki, ki sodelujejo r pihal"' orkestrih Dolenjske in Bele krajine. Tokrat jih je prišlo okrog 600, in sle*1 iz Kostanjevice, Metlike, Dobrepolja, Kočevja, Šentjerneja, Novega '"f sta, Črnomlja, Trebnjega, Kamanja, Straže. Tokratno srečanje pa je bH0 tudi r znamenju mednarodne udeležbe - nastopili so še gostje iz Lovra"* z mažoretkami. z Reke in Doberdoba (na sliki). Prireditev je na posel""1 način - z igranjem na saksofon - odprl dr. Janez Dular, minister za kult"*0, in domačin iz Vavte vasi, spregovoril pa je tudi novomeški župan Fra"cl Koncilija. Organizatorji za prihodnje, 20. srečanje, ki bo jubilej"0' načrtujejo nekaj sprememb. (L. Murn, foto: Drago Vitica)
KATALOG OD ANTIČNEGA VRČA DO MAJOLKE
NOVO MESTO - Jutri, v pe; tek, 14. junija, bo ob 11. uri v pt0' štorih Dolenjskega muzeja prjjjjj
antičnega vrča do majolke. Knj' go bosta predstavila Ivica Križ' Jovo Grobovšek.
KONCERT NA OŠ GRM OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE
NOVO MESTO - V prostorij1 OŠ Grm bo v sredo, 19. junija, °S IS. uri koncert pevskega zbora Grm, ki ga vodi prof. Sonja Čibej-Koncert bo tokrat posvečen/’ obletnici osamosvojitve Slovcnij1-’
NOVO MESTO - Dolenjska prestolnica je letos postala tudi pomembno mednarodno lutkarsko središče, saj jc v njej od 4. pa do 7. junija potekal 2. lutkovni bienale Klemenčičevi dnevi, prvi slovenski festival poklicnih lutkarjev, ki so ga ustanovili KUI) Klemenčičevi dnevi Novo mesto, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Novo mesto in KC Janeza IVdine. V štirih dneh seje zvrstilo 28 predstav slovenskih lutkovnih gledališč, nastopili so gostje iz Španije, potekale pa so tudi razne spremljevalne prireditve. Organizatorji in žal mnogokrat maloštevilni obiskovalci so s festivalom zadovoljni, gotovo pa je, da morajo lutke tako v Novem mestu kot tudi drugje še zaživeti.
Festival Klemenčičevi dnevi jc
uradno odprl kulturni minister dr. Janez Dular, pozdravne besede pa so prispevali še Staša Vovk, članica umetniškega sveta festivala, Darka Čeh, direktorica festivala, in novomeški župan Franci Koncilija. Ljubitelji te vrste umetnosti so imeli priložnost ogledati si številne lutkovne predstave tako za otroke kot odrasle, seveda pa ne vse, ki so v Sloveniji nastale v zadnjih dveh letih. Klemenčičevi dnevi so namreč najprej soočenje osmih izbrancev, nato pa srečanje slovenskih lutkarjev.
KNJIŽNICA BOGATEJŠA ZA HIŠNO POSTILO - Zaposleni v Valvasorjevi knjižnici v Krškem si že več let prizadevajo, da bi knjižne police obogatili z vrednejšimi in pomembnejšimi knjigami iz zgodovine (del tega je sedaj razstavljen v zgornjih prostorih knjižnice), pri tem pa jim pomagata občina Krško in zavarovalnica Triglav. Ob prazniku občine Krško je knjižnica bogatejša še za eno pomembno slovensko delo - faksimile Trubarjeve Hišne postile, ki ga je v torek, 4. junija, župan Danilo Siter predal direktorici knjižnice Idi Merhar (na sliki). Faksimile je izšel lani ob 400-letnici izida zadnje slovenske protestantske knjige. Primož Trubar je Lutrovo Hišno postilo prelil v naš jezik prav pred koncem svojega življenja. Kulturni dogodek je popestrila Jerca Mrzel. (Foto: T. G.)
NASTOPILI BIVŠI UČENCI
BREŽICE - V svečani dvorani brežiškega gradu je bilo v sredo, 5. junija, zelo pestro. Glasbena šola Brežice je namreč pripravila nastop svojih bivših učencev. Predstavili so se: Marjetka Podgoršek, Danijel Ivša, Alenka Bogolin, Andreja Zlatič, Brigita Šuler. Marjetka Šuler, Janez Os-tcrlič, Vojko Vešligaj (gost), Vanja Ivankovič in Josip Hotko.
OGLED LETNE PRODUKCIJE TERPSIHORE
NOVO MESTO - Terpsihora dance company plesno društvo Novo mesto vabi v petek, 21. junija, ob 19.30 v KC Janeza Trdine na ogled letne produkcije 1995/96.
Zato sije bilo mogoče ogledati še dve festivalski premieri, dve Klemenčičevi muzejski uprizoritvi, gostovanje španskih lutkarjev, predstavitev lutkovnih šol, nastope slovenskih lutkarjev v spremljevalnem programu itd.
V Dolenjskem muzeju so pripravili zanimivo razstavo del Milana Klemenčiča, očeta slovenskega lutkovnega gledališča, po katerem se festival tudi imenuje, v avli KC Janeza Trdine pa jc bila na ogled pregledna razstava z naslovom Lutke neinstucionalnih gledališč 1980 - 1995. Slovenski lutkarji so se zbrali kar nekajkrat, med drugim tudi na na pogovoru o lutkarstvu za odrasle. Strinjali so sc z mislijo, da moramo sebe in lutko naučiti samozavesti. Programska novost letošnjega bienala je bila tudi predstavitev šol, ki vzgajajo otroke in mladino za oder in lutkarstvo.
• V okviru 2. lutkovnega festivala so podelili letošnjo Klemenčičevo nagrado, najvišje priznanje v našem lutkarstvu, in sicer pisatelju Lojzetu Kovačiču “za prispevek in pomemben delež k razvoju te gledališke umetnosti na Slovenskem “, Kot vodja oddelka za lutkovno vzgojo pri ljubljanskem Pionirskem domu je s svojim dolgoletnim delovanjem položil temelje sodobni lutkovni in širši umetnostni vzgoji pri nas. Pred 30 leti je izdal tudi prvo številko revije Lutka in bil njen
LUTKE NISO LE ZA OTROKE - Med številnimi razstavljenimi lutkami je bila med zanimivejšimi gotovo Čenča. Igro s tem naslovom je uprizorilo Lutkovno gledališče Tri iz Kranja. (Foto: L. Murn)
Pahljača barvnih odtenkov
V Dol. Toplicah je na ogled 14 slik Boža Rupčiča - Z besedo Jožef Matijevič, s pesmijo Šmihelski oktet
prvi urednik. Festival je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev razpisal tudi natečaj za najboljšo lutkovno igro 1996 in žirija seje med 29 odločila za delo Deseti raček Milana Jesiha. Ker je avtor za uprizoritev te igre medtem že sklenil pogodbo z Mestnim gledališčem ljubljanskim in kršil pogoje razpisa, mu žirija ni mogla podeliti nagrade v znesku 500 tisoč tolarjev. Ta denarje prenesla v sklad za natečaj v prihodnjem letu.
Slikarska kolonija
KAMNITI SVET
BREŽICE - V Galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bo od četrtka, 20. junija, do 8. septembra na ogled razstava Kamniti svet, ki prihaja iz Pokrajinskega muzeja iz Kopra. Razstavo zaznamuje sistematično didaktični pristop: razstavo si bo obiskovalec lahko podrobnjeje razložil s pomočjo predstavitve na računalniku, in sicer od 20. do 27. junija. Gre za grafično predstavitev vseh posebnosti kraškega in mediteranskega sveta. Tako video predstavitev kot katalog sta razdeljena na tri velika poglavja: splošen opis stavbarstva, opis kamnitih predmetov, ki predstavljajo kulturno in materialno dediščino Krasa in Primorja, tretje poglavje pa je posvečeno obdelavi kamna. Kulturni program ob otvoritvi bodo pripravili lstrijanski muži-kanti, vokalno-instrumentalni trio.
NOVO MESTO - Danes, 13. junija, se v župniji Novo mesto -Šmihel ob 700-1 e t n ici njenega delovanja začenja slikarska kolonija “Šmihel 1996”, na kateri bo do nedelje., 16. junija, sodelovalo 12 slikarjev. Prvi dan se bodo udeleženci namestili v gostišču Na hribu, v petek, 14. junija, pa se bo že začelo delo na terenu, ki se bo nadaljevalo tudi v soboto, 15. junija, ko si bodo v poznih popoldanskih urah ogledali stari del Novega mesta.
Kolonija bo potekala pod delovnim naslovom "Sedem stoletij svetlobe in senc”, udeležencem pa bo dopuščala prosto in svobodno oblikovanje likovnih del. Strokovno vodstvo, izbor udeležencev, pripravo in otvoritev razstave po končani koloniji, ki bo v nedeljo, 16. junija, ob 18. uri v prostorih prenovljene šmihclskc kap-lanije je prevzel umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič.
HILDA DUGONJIČ MUATOVIČ VLJUB1JAN1- V četrtek. 30. maja. je bila ob 19. uri v Galeriji TR 3 v Ljubljani pod pokroviteljstvom Vladnega urada za priseljevanje in begunce otvoritev razstave akademske slikarke Hilde Dugonjič Mijatovič, doma iz Bosne in Hercegovine, ki sedaj že tretje leto ustvarja v Novem mestu, kjer se je tudi že predstavila. V programu so poleg umetnice (prva z desne) sodelovali še pesnica Jadranka Matič Zupančič (druga z leve), ob spremljavi kitare je pela Aida Čorbadič iz Sa-> rujeva, kritika in otvoritev pa je bila zaupana Jožefu Matijeviču, višjemu kustosu Dolenjskega muzeja - drugi z desne. (loto: D. Dakič)
segel raven zgolj ljubiteljskega likovnega udejstvovanja, je na otvoritvenem večeru razstave v četrtek, 6. junija, zvečer dejal Jožef Matijevič, kustos Dolenjskega muzeja, ki je podrobneje predstavil njegovo delo.
Motivi razstavljenih del so tihožrtje, krajinski izrezi, vedute ipd., ki so preprosti in enostavni, prav v tem pa je tudi njihov čar. Ru^cič izhaja iz prepričanja, da sta človek in narava bipolarna, to pa avtorju pomeni tudi navdih za ustvarjanje. Zatekanje v idilični, včasih že kar pravljični svet, jc ena izmed bistvenih značilnosti njegovega slikarstva, pri tem pa mu zelo pomagajo barve. “Svet barvnih prepletov mu pomeni mnogo več kot le goli dokument neke optične realnosti. Tudi risba, kije natančna, suverena in predstavlja nosilno ogrodje njegovih del, se v procesu nastajanja slike podredi barvi,” je med drugim dejal Matijevič.
S posebno likovno govorico je Rupčiču uspelo vikati fine niti lastnega ustvarjalnega odnosa v osebno pojmovan in doživet pej-saž. K prijetnemu doživetju predstavljenega so s pesmijo pripomogli tudi pevci Šmihclskega okteta.
L. MURN
DOLENJSKE TOPLICE - Po zaslugi Janija Kramarja, ki v Zdravilišču Dolenjske Toplice skrbi za pestro kulturno dogajanje, je te dni zopet na ogled nova slikarska razstava. Tokrat se s 14 deli v subtilni tehniki suhega pastela predstavlja Božo Rupčič, ki spada med ustvarjalce, ki se s slikarstvom ne ukvarjajo poklicno, kar pa še ne pomeni, da ga ne jemlje zares. Da je Rupčič s svojim ustvarjanjem že zdavnaj pre-
NA OTVORITVI RAZSTAVE - Z leve proti desni stojijo umetnik Božo Rupčič, Jožef Matijevič, v ozadju Tone Fink, ki vodi Šmihelski oktet, in Jani Kramar. (Foto: L. Murn)
Čeprav ima lutkovni festival bienalni značaj, bo izjemoma tudi prihodnje leto, da se bo lahko izmenjaval z grafičnim bienalom. Novo mesto torej postaja pomembno središče tudi mednarodnih prireditev. Organizatorji festivala se za finančno pomoč zahvaljujejo sponzorjem OMV Istrabenz, tovarni Krka Dolenjski banki in ostalim sponzorjem.
L. MURN
ŽIVA KULTURA IN KULTURNA DEDIŠČIUNA V OBČINI KRŠKO
KRŠKO - V torek, 18. junija, bo ob 19. uri v renesančnih dvoranah gradu Rajlien-burg posvet z naslovom Živa kultura in kulturna dediščina v občini Krško, na kateri bo sodeloval tudi minister za kulturo dr. Janez Dular. Besedo bodo imeli tudi predstavniki Valvasorjeve knjižnice iz Krškega, Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice, Kulturnega doma Krško, Z KO Krško, LRZVN-KD in Posavskega muzeja; projekt Imago Sloveniae in Valvasorjevo fundacijo pa bo predstavil Primož Lorenz.
“Sedem stoletij svetlobe in senc”
SREČANJE PLESNIH SKUPIN DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
NOVO MESTO - Z KO Novo mesto vabi danes, v četrtek, 13. junija, ob 18.30 v dom kulture na srečanje plesnih skupin Dolenjske in Bele krajine. S sehow, ritmičnim, sodobnim izraznim plesom in jazz baletom se bodo predstavile plesne skupine Tabu, Barbaroga, Aleja, Odiseja, Harlekin iz občine Krško, Venera 1.2, Roza pirueta in Terpsihora iz novomeške občine. Vstopnice po 500 tolarjev so v predprodaji KC Janeza Trdine ali uro pred predstavo v Domu kulture.
SLOVENSKI BIG BANDI V KRŠKEM
KRŠKO - Na prireditvi Big band fesi se bodo v soboto, 15. junija, v Krškem ponovno zbrali slovenski big bandi. Prireditev, ki se bo od 18. ure odvijala na ploščadi pred tamkajšnjim kulturnim domom, bo v primeru slabega vremena v dvorani kulturnega doma. Vstopnine ne bo.
mmm
on

5(0
J avtu našli plinski sa-
OKRES - 9. junija zjutraj se je "pavijan Republike Hrvaške iz Oši-
lil
2 osebnim avtomobilom pripe-
y na vstop v Republiko Slovenijo "atranjosti vozila je policist v pre-
deš
pepelnika našel plinski santo-
^znamke Mauser, model WTP,
l p0GOREL KOZOLEC - 3. juni-?Je v Dolnjem Gradišču lastniku pogorel kozolce v izmeri 12 «*15 metrov, krit z betonsko kriti-SjV požaru je zgorelo približno 12 Sečnih metrov smrekovih desk, Ijjaturne mreže in razni kmetijski J^ljučki (nakladalka, traktorska in doinobilska prikolica, motokulti-|j®r, cirkular) ter okrog 12 naklad-*sena. Policija vzrok požara še ,,dskuje, ocenjujejo pa, da znaša približno 2 milijona 700 tisoč
°dšel z denarjem - v času
do 4. junija je neznan storilec T1 Dvoru prišel v samopostrežno Sovino Mercator - KZ Suha kraji-u'Odšel v pisarno in iz odklenjene ašajne ukradel 368.800 tolarjev v “djčnih bankovcih.
, °Va NEZNANCA KRADLA -JOnija je neznan storilec v Wei-Jovi ulici v Novem mestu s parnega prostora ukradel kolo z .°torjem in čelado, ki jo je za 70 y®č tolarjev oškodovani A. J. iz 'Le Cikave pustil na motorju. Jslednji dan je tudi neznanec na 3jem Vrhu iz odklenjene delav-:lte ukradel tri štirilitrske plastcn-i Motornega olja, zračno pištolo za I:'vanje vozil in avtoradio. Lastni-*L J. z Zajčjega Vrha je oškodoval ijsoč tolarjev.
'OŽIL KAR S 3,45 G/KG ALKOHOLA
NOVO MESTO - V soboto, 8. ""'ja, je bila med 11. in 3. uro na '““točju UNZ Novo mesto polena kontrola prometa, zlasti /'Anj pod vplivom alkohola. Polsti so ustavili in kontrolirali . ® voznikov. Izrekli so opozorili kaznovali z denarnimi kaz-/M. 61 voznikov so preizkusili z Aotestom, “najbolje pa seje iz-,?al” voznik, ki so mu v izdi-
GORELO BO NA GLAVNEM TRGU
. NOVO MESTO - Prihajajoči vikend bo v znamenju jpisilstva. Novomeški gasilci “odo hkrati slavili tri jubileje: 120-letnico Prostovoljnemu gasilskega društva, 40-lct-njco Gasilske zveze in 30-let-lico Gasilskega reševalnega Centra. Ob teh priložnostih več prireditev. V petek ob ‘8. uri bo najprej zasedal spravni odbor PGD in imel jduvnostno sejo v GRC v Ločni. Uro kasneje bo slavnostna seja predsedstva in štaba operative Gasilske j-veze na Ratežu. Obakrat “odo podeljevali zahvale in Plakete dolgoletnim in zaslužnim članom. V soboto ob j6. uri bodo imeli slavnostno Sejo tudi delavci Gasilskega Reševalnega centra v Hotelu Krka. Istega dne ob 18. uri “o prikaz gašenja na Glavični trgu, ob 19.30 pa nastop Pihalnega orkestra pred športno dvorano, ki bo uvod slavnostno akademijo ob ‘0. uri v športni dvorani. Navljenci pričakujejo, da se “o akademije udeležil tudi "brambni minister Jelko Ka-cin. Slavje se bo končalo s Povorko, ki se bo v nedeljo, ob 9. uri vila po ulicah Nove-ka mesta.
Dolenjska banka in direktor tožita dolenjsko dopisnico
Predloga, da bi se novinarka Dela Zdenka Lindič-Dragaš opravičila, obramba ni sprejela
NOVO MESTO - Gre za članke, ki jih je Lindičeva pisala o razmerah v dolenjskem gospodarstvu in o reševanju Tovarne obutve TOB iz Novega mesta oziroma o vlogi tedanje Ljubljanske banke Dolenjske banke pri tem. Na prvi obravnavi je predsednik sodnega senata Martin Furlan pozval stranke k poravnavi, vendar do dogovora ni prišlo, zagovornik obdolženke mag. Drago Demšar pa je zahteval izločitev predsednika senata.
Leta 1993 je Zdenka Lindič-Dragaš v časniku Delo objavila več člankov, v katerih je opisovala gospodarske razmere na Dolenjskem, poudarek člankov pa je bil na tem, da na gospodarska podjetja v siceršnji krizi LB Dolenjska banka pritiska z velikimi obrestmi ter pozivi na vračilo kreditov in jih tako privede do roba stečajev, je zapisano v tožbi. Prvega oktobra je bil v Delu objavljen njen članek z naslovom “Gospodarno” pehanje v stečaj, s pod- -naslovom - LB Dolenjska banka hoče tako ali drugače spraviti v stečaj novomeško tovarno obutve (TOB), čeprav sedaj tekoče posluje. V tekstu pa je zapisala, da banka trmasto vztraja pri predlogu za stečaj Tovarne obutve Novo mesto in poleg lega: "To je seveda vse lepo in prav, če bi bile naše banke res že prave finačne organizacije, ne pa združbe, ki zdaj (vsaj nekatere) poniglavo pečatijo usode, h katerim so s svojimi preteklimi odločitvami o financiranju slabih poslovnih odločitev pripomogle tudi same."
Poleg tega so v tožbi navedeni še trije članki (TOB posluje pozitivno, a LB DB jo sili v stečaj; “Bančni diletantizem"; Bo LB DB dolenjski grobar?) oziroma deli teh člankov, ki naj bi bili žaljivi oziroma so škodovali časti in dobremu imenu zasebnih tožilcev Dolenjske banke in njenega direktorja Francija Borsana, ki med drugim novinarko obtožujeta tudi za zapisane besede, ki jih je na seji novomeškega izvršnega sveta, ko so obravnavali pismo banke v zvezi s prisilno poravnavo v TOB-u, izrekel njegov tedanji predsednik in sedanji minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, da je
pismo banke čisti dilctentizem, pisan v stilu nekdanjih ceka-jevskih resolucij.
Vendar prva obravnava na novomeškem okrožnem sodišču v četrtek, 6. junija, ni trajala dolgo. Predsednik senata Martin Furlan je strankam predlagal poravnavo. Zastopnik zasebnih tožilcev Dolenjske banke kot pravne naslednice Ljubljanske banke, Dolenske banke in Francija Borsana, odvetnik Borut Škerlj, je menil, da seje takratno stališče banke in njeno ravnaje izkazalo za pravilno, saj so šla podjetja, za katera je banka takrat to zahtevala, kasneje vseeno v stečaj, s čimer je banka dobila moralno zadoščenje, za kar pa je obdol-ženkin zagovornik mag. Drago Demšar povedal, da to še zdaleč ne pomeni, daje takrat banka ravnala pravilno.
Odvetnik Škerlj je predlagal, da z obdolženko sklenejo poravnavo, za katero pa naj bi se med prekinitvijo sodne obravnave dogovorili v Škerljevi odvetniški pisarni. Na to mag. Drago Demšar, zagovornik obdolženke, ni pristal, predlagal pa je poravnavo na način, da tožilca tožbo umakneta, vsaka stranka pa naj plača svoje sodne stroške.
Za tožilčev predlog, naj se novinarka opraviči za žaljive zapise, se zaveže, da v bodoče ne bo več pisala žaljivih člankov o Dolenjski banki in Franciju Borsanu in poravna vse stroške postopka, je sodnik Martin Furlan menil, daje taka poravnava sprejemljiva za obe stranki, in predlagal, dajo tudi sprejmeta. Po posvetovanju Zdenke Lindič-Dragaš z odvetnikom mag. Demšarjem je ta menil, da taka poravnava za novinarko ni sprejemljiva, saj bi s lem priznala svojo krivdo, obenem pa je zahteval izločitev predsednika senata, ki naj bi se s tem, ko je rekel, daje predlagana poravnava dobra, postavil na stališče, da je obdolženka kriva, isto pa je predsednik senata storil že v uvodnem govoru, ko je omenil, da vsebina člankov kaže na žaljive obdol-žifve. Zaradi zahteve za izločitev predsednika senata je bila obravnava prekinjena in preložena za nedoločen čas.
L VIDMAR
Mladi kar pogosto kršijo zakone
Celo rop in poskus umora - Na državni meji vse manj težav - Kljub naporom se število prometnih nesreč ne manjša - Več kršitev zakona o orožju - Mamila vztrajno na pohodu
ČRNOMELJ - Policijska postaja Črnomelj, ki deluje na območju občin Črnomelj in Semič, je v preteklem letu obravnavala skoraj tretjino manj kaznivih dejanj, venar pa je zaskrbljujoče, da so kar petino storili mladoletniki in otroci. Največkrat gre za tatvine, vlome, drzne tatvine, mladoletnika pa sta bila osumljena celo kaznivega dejanja ropa in poskusa umoru. Močno seje povečala tudi kriminaliteta na področju mamil, letos pa so policisti obravnavali za 50 odst. več kršitev zakona o orožju ter kar dva poskusa umora. V obeh primerih je šlo za medrom-ski obračun.
Policisti so obravnavali nekaj več kršitev javnega reda in miru ter skoraj petino več prometnih nesreč. Število mrtvih se je sicer zmanjšalo od 8 v letu 1994 na eno žrtev v lanskem letu, povečalo pa se je število nesreč s huje in lažje poškodovanimi. Tudi v prvih treh mesecih je bilo število prometnih nesreč kljub številnim akcijam enako kot lani, na srečo pa so bile posledice milejše. V prvem četrt-mesečju letos so policisti podali več kot 450 predlogov sodniku za prekrške, kar je več kot lani, za
več kot polovico pa so povečali tudi število izrečenih mandatnih kazni kot tudi število ukrepanj na
POSKUS UMORA
LOKVE PRI ČRNOMLJU - N. K. in E. K., oba z Lokev, sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja poskusa umora, ker sta 9. junija okrog 12. ure ob cesti na Lokvah pri Črnomlju v zasedi in iz razdalje 15 metrov z več streli iz avtomatske puške cal. 7,62 skušala umoriti S. H. iz Stranske vasi pri Semiču, ki seje tedaj peljal po cesti z osebnim avtom znamke .Golf. Osumljenec je bil v romskem naselju Lokve na obisku. Na srečo sta osumljenca s 5 izstrelki zadela le osebni avto, medtem ko oškodovanca nista zadela. Kriminalisti so s kazensko ovadbo privedli oba osumljenca k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu.
Peter Šajnič: “Z reorganizacijo smo začeli dajati poseben poudarek preventivnemu delit, nosilec tega je vodja policijskega okoliša, prav s tem namenom pa poslujemo ob uradnih urah tudi v policijski pisarni r Semiču in na Vinici."
področju ugotavljanja vožnje pod vplivom alkohola. Sicer pa moramo poudariti, da policija ni edina in mogoče tudi ne prva, ki bi pripomogla k izboljšanju stanja na področju prometne varnosti.
Policijska enota posveča posebno skrb varovanju državne meje, za sodelovanje pa skuša spodbujati na tistem območju živeče prebivalstvo. Število ilegalnih prehodov se je lani sicer zmanjšalo, vendar so bili ti številnejši v času trajanja vojaških aktivnosti hrvaških varnostnih organov na njihovem območju. Takrat pa je bilo
tudi ve'č preletov slovenskega zračnega prostora, zlasti na relaciji Žuniči - Vinica - Učakovci, policisti pa so obravnavali tudi primer streljanja iz avtomatskega orožja na slovensko stran. Razveseljiv je podatek, da se problematika, povezana z varovanjem
• Policija bo tudi letos usmerila pozornost zlasti v preprečevanje in raziskavo hujših kaznivih dejanj in varnosti cestnega prometa ter varovanju državne meje. Z nekaterimi projekti so zastavili bolj sistemske prijeme za kakovostno vodenje in usmerjanje policijskega dela, uspešno pa so začeli tudi uresničevati eno najpomembnejših zahtev policijskega dela - približati se javnosti.
državne meje, tudi letos zmanjšuje.
Kot je povedal komandir policijske postaje Črnomelj Peter Šajnič, tudi letos pričakujejo povečan obisk reke Kolpe, režim kopanja ostaja nespremenjen, ni pa zanemarljiv podatek, da se je lani v reki utopila ena oseba.
T. G.
KAJ IIO S CESTO "VR/IČANJA"? ■ (Polo: M. L.-S.
Z novinarske konference t' Osilnici.
, “cm zraku namerili kar 3,45 g/ «alkohola.
KAKO DO POVELJNIKA GRC
ŠENTJERNEJ - Šcnljernejski svetniki so dobili na klopi dopis mestne občine Novo mesto, da dajo soglasje k imenovanju direktorja Gasilsko reševalnega centra, ki je po sklepu občinskega sveta Novo mesto Ciril Klemenčič. Kot so ugotovili šentjernejski svetniki, se je občina Novo mesto brez njihove vednosti odločila za razpis, na katerega je dobila 4 prijave, svet pa je za direktorja potrdil Klemenčiča, kije takoj drugi dan nastopil svoje delo kot direktor, čeprav brez odločbe.
Strah, da “ceste življenja” ne bo
Osilničani ničesar nočejo na silo, želijo le, da jim država prisluhne- Cesta Osilnica - Kočevska Reka je zanje življenjskega pomena, saj je to cesta vračanja ljudi
OSILNICA - Državni zbor RS je že leta 1992 sprejel odločitev o izgradnji ceste Osilnica - Kočevska Reka. Osilničani so takrat pristali, da se prične graditi iz smeri Kočevske Reke proti Osilnici, danes pa niso več tako trdo prepričani, da bo cesta “zagledala” Osilnico še v bližnji bodočnosti.
leta iz državnega proračuna povsem izpadli, kar bi pomenilo, da ceste še dolgo ali pa morda celo nikoli ne bo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Dr. Janez Gabrijelčič - Nepravilnosti toliko, da jih ne bo mogel razkriti do konca svojega devetletnega mandata ?
Lovec na zlorabe
Nepravilnosti v našem obrambnem ministrstvu se je revizorsko lotil računski sodnik dr. Janez Gabrijelčič (iz Novega mesta), to je tisti sodnik, ki je tudi policiji kljub njenemu hudemu odporu dokazal na kupe nepravilnosti pri ravnanju z javnim denarjem. Poučeni vedo povedati, da je to, kar je odkril doslej, samo vrh ledene gore in da bodo glavne stvari še prišle na dan.
Pentagonski prišepetovalci vedo povedati, da bi poraba bencina na državne stroške občutno padla, če bi računsko sodišče prezračilo rabo famoznih magna kartic, s katerimi se r službeno-privatne avtomobile lahko natakajo neomejene količine bencina. Prišepetovalci tudi pravijo, da bi bilo nadvse koristno pogledati, kdo vse v omenjeni trdnjavi prejema plačo, r službi pa sc prikaže le za reklamo ali pa še
10 ,U’ (Panorama 6. junija)
HITROST SE VEDNO UBIJA
NOVO MESTO - Policijske enote UN7 Novo mesto so v času od 3. do 9. junija opravljale meritve hitrosti z radarjem v okviru akcije “Hitrost ubija”. Hitrost so merili na različnih krajih in pogosto ugotovili prekoračitev. Največje so bile v Metliki, kjer je omejitev 60km/h, največja izmerjena hitrost je bila lOOkm/h; v Trebnjem, kjer so'dobili voznika, ki je vozil kar z 91 km/h, pa v Bučni vasi, kjer je omejitev 50 km/h, izmerili pa so tudi I06km/h. Akcija še traja, zalo bo policija z delom nadaljevala tudi v naslednjih dneh.
“Vse ceste, ki so bile dosedaj v dolini, so bile ceste odhajanja, nova cesta preko Borovca pa bo pomenila vračanje življenja v osilniško dolino,” je dejal minuli četrtek na novinarski konferenci, na kateri so spregovorili o nujnosti regionalne cestne povezave teh krajev s slovenskim zaledjem, podpredsednik Civilnega gibanja za osilniško dolino Miroslav Šti-mac. “Ničesar nočemo narediti na silo, želimo le, da bi nam državni organi prisluhnili in se hitreje lotili reševanja problema,” sta pojasnila osilniški župan Anton Kovač in predsednik sveta Mladen Žagar ter dodala, da je izgradnja nove ceste, ki bi jim Kočevsko Reko približala na vse-
UDOR V ASFALTU
LOŠKI POTOK - V zgornjem strmem delu vasi Relje je na voznem pasu cestišča verjetno popustila kanalizacija, tako da je nastala več kot 20 cm globoka in meter dolga udrtina, posledico na pol "udarniško” izpeljanih del in “strokovnost” nadzornih organov, ki so bili plačani in najbrže odgovorni.
ga 17 kilometrov in Kočevje na 37 (kar je za 10 kilometrov manj, kot znaša razdalja sedaj), želja krajanov celotne doline.
In zakaj je kljub sprejeti odločitvi državnega zbora Osilničanc strah, da ceste morda nikoli ne bo? V občini so se že lani lotili izdelave prostorskih planskih dokumentov. Da bi lahko vanje vključili tudi omenjeno novo cesto, morajo pridobili šoglasjc ministrstva za okolje in prostor. Problemtičen je namreč 6,5 kilometra dolgi odsek predvidene ceste od Čačiča do Dragarjev, kjer bi morali narediti novo traso. Šo-glasja ministrstva še niso dobili, in čeprav sc zavedajo, da je za študijo vplivov na okolje, ki jo v zvezi s tem opravlja ministrstvo za okolje, potreben določen čas, pa Osilničani menijo, da bi ministrstvo moralo s to študijo pohiteti. Bojijo se namreč, da v primeru počasnega poteka strokovnih opravil s strani direkcije za državne ceste, v letošnjem proračunu republike predvidenih 82 milijonov tolarjev za izgradnjo ceste ne bodo mogli izkoristiti in da bodo zato naslednje in prihodnja
Primerjava sil pri trku z določeno hitrostjo, ki so podobne kot pri padcu s primerljive višine.
U<J»^c ort l*u s hrtrosSjo 50 knv’h *• •nek padcu z 10 m
40m
0^
iiliiŠk ■ t
25 km/h
50 km/h
80 km/h
100 km/h
ZAKAJ HITROST UBIJA - Pri svetu za preventivo in vzgojo r prometu je te dni izšla zloženka llilro je hitro prehitro! in sovpada z akcijo, ki jo trenutno Izvajajo prometni plicisti. Na štirih straneh nazorno prikazuje, zakaj hitrost ubija, kako dolga je zavorna pot (na mokrem je dvakrat daljša kol na suhem, na poledenelem pa celo trikrat), pa tudi to, da je pri hitrejši vožnji poraba goriva večja. Za Slovenijo je namreč zi,učilno, da so prav zaradi prehitre vožnje posledice nesreč izredno hude, saj imamo manj nesreč kot r zahodnoevropskih državah, a veliko reč mrtvih. Slika prikazuje moč sil pri trkir ob določeni hitrosti, primerljivih z višino.
Mladi dolenjski atleti SO od sile Povprečno na finalu APS
Učenci osnovne šole Grm so zmagovalci velikega, Šentjernejčani pa malega atletskega šolskega pokala Slovenije - Med srednješolci Brežičani tretji in Novomeščani četrti
Kljub dobrim uvrstitvam in izidom med posameznik je peto mesto Brežičanov med ekipami premalo
NA GORJANCE
NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis bo v nedeljo, 16. junija, pripravila 2. spomladanski pohod na Gorjance. Odhod brezplačnega avtobusa bo ob 7. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje, odkoder se bodo planinci odpeljali do vasi Javorovica, od tem pa peš odšli na Trdinov vrh in do Gospodične. Ker bo izlet vodilo kar pet vodnikov, bo za tiste, ki bi jim bila ta pot predolga, pripravljen krajši pohod iz Gabrja. Prijavite se lahko še danes po telefonu 323 724 (dopoldne) ali 26 811 (popoldne).
IJUBLJANA - Srednješolci, predvsem pa osnovnošolci so na finalnih prireditvah srednješolskega atletskega prvenstva in obeh osnovnošolskih atletskih pokalov dokazali, da se na Dolenjskem in v Posavju v atletiki dobro dela z mladimi in da lahko prav iz teh dveh področij pričakujemo odlične atlete tudi v prihodnosti. Kljub vsemu prednjačijo predvsem šole iz krajev, kjer delujejo dobro organizirani atletski klubi.
S KOLESI NA FRANJO
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov se bo v nedeljo, 23. junija, udeležilo 15. kolesarskega maratona Franja, za kar so priskrbeli tudi prevoz. Odhod izpred športne dvorane Marof bo predvidoma ob 6.30, prijavite se lahko in vse ostale informacije dobite v Študentskem servisu DNŠ na
Atletski klubi so, čeprav je atletika temeljna športna zvrst, tisti spodbujevalec, ki odločilno vpliva na razvoj kraljice športov, veliko pa lahko k temu pripomorejo tudi učitelji športne vzgoje na šolah, ki lahko prvi odkrijejo nadarjene šortnike in jih preko šolskih krožkov in tekmovanj pravočasno usmerijo v klubske pionirske selekcije.
Med srednješolci vidnejših uvrstitev posamezniki niso dosegli pač .pa so se med dijakinjami izkazale brežiške srednješolke, ki so bile ekipno druge, in novomeške gimnazijke, ki so osvojile 4. mesto; med dijaki je bila srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto ekipno peta. kar je v vseekipnem vrstnem redu Brežičanom prineslo tretje, novomeškim gimnazijcem pa četrto mesto.
V velikem atletskem pokalu (7. in 8. razred) so bili pri dečkih učenci z osnovne šole Grm prvi, Sevničani pa peti, med deklicami pa so bile Sentjernejčanke druge in atletinje iz Dolenjskih Toplic pete. To je v vseekipnem vrstnem redu Grmu prineslo prvo, Šentjerneju pa peto mesto. Med posamezniki velja omeniti Planinca iz Krškega, ki je bil v skoku v višino s 190 cm prvi, Sašo
Prešernovem trgu 8 oziroma po telefonu 322 275.

SQUASH ZA GRAND PRIX
NOVO MESTO - Na zadnjem turnirju mladinske serije grand prix v squashu so nastopili tudi trije mladi igralci iz Novega mesta. Klemen Gutman je bil v kategoriji do 19. leta devetnajsti, Samo Vindiš je bil med igralci do 16. leta deveti, Sebastijan Vindiš pa med igralci do 14. leta dvanajsti. Tekmovanje je štelo tudi za evropsko lestvico, na kateri si je Velenjčanjka Petra Vihar z uvrstitvijo v finale priborila mesto med najboljšimi desetimi.
KOMCU TOP 12
KOČEVJE - Član kočevskega Melamina Gregor Komac je na drugem turnirju Top 12, s katerim so slovenski namiznoteniški igralci zaključili sezono v članski konkurenci. zmagal, potem ko je v polfinalu s 3:1 premagal domačega igralca Ungcrja, v finalu pa še s 3:0 drugega Sobočana Horvata. To je najbrž zadnji uspeh tega kočevskega namiznotenisarja, saj bo zaradi denarnih težav domačega kluba Melamin svojo kariero nadaljeval drugje, najverjetneje celo v Novem mestu, kjer bi najboljšega igralca letošnjega ligaškega tekmovanja zelo radi videli v svojih vrstah.
PRILOŽNOSTNA ZNAMKA -V tretjem nizu priložnostnih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije, je tudi znamka za 55 tolarjev, ki je posvečena svetovnim mladinskim prvenstvom v kolesarstvu v Novem mestu. Oblikoval jo je Studio Visio, na njej pa so upodobljeni trije kolesarji, ki naj bi simbolizirali tekmovanja na velodromu, dirke na čas in cestne dirke. Znamka je na poštah v prodaji od 6. junija.
MOTOKROSISTI NA DVEH DIRKAH
NOVO MESTO - Na zadnjih dveh dirkah v motokrosu so uspešno nastopali tudi dolenjski vozniki. Na prvi letošnji dirki za pokal Alpe Adria v Mačkovcih je bil v razredu do 80 ccm Matej Zvrni (Kobra) s tretjim mestom v drugi vožnji skupno četrti. Jaka Može (Mel) pa sedmi, v razredu do 125 ccm pa je bil Ludvik Mežnar v prvi vožnji četrti, v drugi pa peti. Med podmladkom v 80-kubičnem razredu je bila Natalija Konda (Mel) deseta. Na dirki za državno prvenstvo v Slovenskih Konjicah je bil Matej Žvan v prvi vožnji četrti, v drugi osmi in v skupnem vrstnem redu šesti, Jaka Može pa v prvi kljub padcu osmi in v drugi četrti ter v skupnem peti. Špehar iz Semiča je bil 16. V razredu'do 125 cm je nastopil Ludvik Mežnar, kije bil v prvi vožnji šesti, v drugi pa kljub prazni zračnici tretji.
N. Z.
VESNA V POLFINALU EVROPSKEGA PRVENSTVA
KRŠKO - Na evropskem prvenstvu v stepu za člane solo. ki je bilo v soboto, 8. junija, v Ljubljani v Cankarjevem domu in je nastopilo 27 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 držav, sta med tremi Slovenkami nastopili tudi plesalki posavskega plesnega kluba LOkcc. Obe Krčanki sta svojo nalogo v močni konkurenci dobro opravili, saj sc je Vesna Vučajnk uvrstila v polfinale in osvojila l L mesto, medtem ko je bila Josipa Fink 16. Plesalki sla z uvrstitvama v konkurenci starejših in bolj izkušenih tekmovalcev zadovoljni in se bosta po krajšem premoru začeli pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bit jeseni.
TREBANJCI SESTI
TREBNJE - Člani strelske družine Trebnje Žurga, Slak in Gracel so se udeležili odprtega prvenstva v streljanju z vojaško puško M48, polavtomatsko puško in pištolami do kalibra 9 mm. ki ga je pripravila strelska družina Moris iz Kočevske Reke. V disciplini streljanja z vojaško puško so bili Trcbanjei med 20 ekipami šesti, med posamezniki pa je bil Žurga z 89 krogi osmi.
Marko Tkalec “omrežil” Janškovca
Odlično organiziran 6. teniški turnir Kresna noč Mokronog '96 zasluženo dobil mladi Mariborčan, kije v polfinalu ugnal Blaža Trupeja, v finalu pa Žigo Janškovca
MOKRONOG - “Bil sem že na številnih turnirjih, tudi po svetu, denimo na Portugalskem, v Nemčiji in v ZDA, toda na tako dobro organiziranem in hkrati ob takšni pozornosti gledalcev in medijev, še nikoli. Vesel sem zmage, kije bila lažja, kot sem pričakoval. Janškovca sem že premagal pred poldrugim mesecem na turnirju v Brežicah, v Finalu pa se mi je zmaga izmuznila proti TVupeju. Tokrat sem se Blažu revanširal. Hvala vsem za gostoljubje,” je oh koncu štiridnevnega 6. teniškega turnirja Kresna noč Mokronog '96 v nedeljo popoldne neposredno po zmagi v Finalu proti 25-letnemu Kranjčanu Žigi Janškoveu (6:4, 7:5) posebej za Dolenjski list povedal 19-lelni Mariborčan Marko Tkalec.
Ijo kakovosti tenisa in številnih gledalcev (vse dni se jih je zbralo okrog 1000). zaslužil, da bi ga prenašala tudi nacionalna televizija, saj je več ljudi le še v finalu challcngcrja Slovenija Open v Domžalah.
PAVEL PERC
24-lctncmu Ljubljančanu Blažu Trupeju, lanskoletnemu zmagovalcu turnirja v Mokronogu, jc obetavni Tkalec "vzel skalp" v polfinalu po izenačenem boju v treh nizih 7:5,3:6 in 6:3. Po mnenju vrhovnega sodnika Alojza Bencika, ki je našel tudi same pohvalne besede za organizacijsko plat turnirja, kljub temu da še ni končana vsa infrastruktura ob igriščih mokronoškega teniškega kluba. Benclek je povedal, da je bil po njegovem finale pred finalom četrtfinala, v katerem sta sc pomerila klubski! tovariša Branika, 20-letni Borut Marlinčevič in Tkalec, oba igrala sodoben, napadalni tenis, s pogostimi “izleti" v mrežo. Tkalec, 11. na lestvici TZS, je premagal 5. na TZS Marlinčeviča le na pogled gladko 6:4, 7:5. Mimogrede: Janškovec jc na lestvici TZS L, Trupej 2., še četrti Branikovec na mokro-noškem turnirju Daniel Šantl pa S. Na poli do vrha je Tkalec premagal še poprej Hrovata z dvakrat s 6:0 in Ljubiča s 6:1,6:4.
Janškovec jc na poti do finala premagal Popoviča dvakrat s 6:4, Avstralca Jcffa Viskoviča, ki so mu domačini dali vvild card, 6:3, 6:1, v četrtfinalu klubskega tovariša iz Triglava Aljaža Starca 6:4,2:6,6:4 in v polfinalu Branikovea Jerneja Karnerja s 6:4,6:0. Janškovec je po mnenju Bencika dokaj nepredvidljiv, psihično labilen igralec. Med 32 igralci na glavnem turnirju je bil tudi Hrvat Arnik, ki pa ni bil niti senca tistega, kar bi v tekmovalnem smislu turnirju doprinesla njegova prijavljena rojaka Prpiča. Bila bi edina z ATI’ točkami in nesporna favorita, a jima je selektor hrvaške teniške reprezentance Željko Franulovič dal ultimat, ali bosta igrala na chal-lengerju v Zagrebu ali pa ne bosta več zastopala hrvaških barv na mednarodnih tekmah. Vrhovni sodnik Alojz Bcnctck nam je povedal, da bi la turnir I. kategorije z nagradnim skladom 5000 mark oz. 450.000 tolarjev (Tkalec je dobil 2000 DEM, Janškovec 1000 DEM...), tudi zavo-
ČT.STITKE ZMAGOVALCU -Murku Tkalcu (s pokalom) so po odlični igri t' finalu kar deževale čestitke (na posnetku); nagrado je dobil iz rok miss Slovenije Janje Zupan, kot se spodobi zmagovalcem na večjih turnirjih, pa se je zali vidil tudi številnim pokroviteljem oz. sponzorjem turnirja, pretežno iz trebanjske občine, še posebej zavarovalnici Triglav, pivovarni Union, občini Trebnje, Krkini Veterini, Iskrinim elektrolitom in KS Mokronog. (Loto: T. T)
Rebernik (Grm) pa je bil s 171 cm tretji. Matej Podkrižnik (Grm) jc zmagal v skoku v daljino (651 cm), Snežana Miladinovič (Grm) je bila s 162 cm v skoku v višino druga. Maja Kranjčič pa s 156 cm tretja, Sentjernejčanka Maja Nose je po pričakovanju zmagala v teku na 60 m (7,93) in bila najzaslužnejša za šentjernejsko zmago štafete 4 X 100 m.
V malem atletskem šolskem pokalu Slovenije (5. in 6. razred) Je bil med fanti Šentjernej prvi, med dekleti pa četrti, kar je Sentjernejča-nom prineslo zmago v vseekipnem vrstnem redu. Med posamezniki so se najbolj izkazali Andrej Gliha iz OŠ Šmihel z zmago v skoku v višino (167 cm) in Šcntjernejčan Kralj, ki je s 551 cm zmagal v skoku v daljino: med deklicami je bila Kovačičeva iz Šentjerneja s 512 cm druga.
NOVA GORICA - Kljub nekaterim dobrim izidom in zmagam dolenjski in posavski atleti ne morejo biti popolnoma zadovoljni z drugim dnem finala atletskega pokala Slovenije. Glede na kakovost tekmovalcev vodilnih klubov novomeške Krke in brežiškega Fita bi namreč lahko pričakovali boljše uvrstitve, kot je ekipno peto mesto Brežičanov med moškimi, saj so bili Novo-meščani prejšnja leta vedno med najboljšimi.
Za Dolenjce je bilo zagotovo najbolj napeto, ko je v krog za met diska stopil Igor Primc, ki še vedno ni potrdil norme za nastop na Olimpijskih igrah v Atlanti na pravem tekmovanju, njegovega državnega rekorda 62,72 cm pa odgovorni očitno ne nameravajo priznati za normo. Pri tem pa Igor ni izjema, saj se bodobno godi še nekaterim slovenskim športnikom, ki si bodo kljub izpolnjeni normi, a ne na
pravem tekmovanju, Atlanto lahko ogledali le preko televizijskih zašlo-nov. Igor tudi tokrat ni razočarali* je disk spet zalučal 10 cm preko & m, kar dokazuje, da je dobro prl; pravljen, seveda pa je s tem osvoji! tudi prvo mesto.
Ni pa bila Igorjeva zmaga edini saj sta se v teku na 3000 m s poj mestom izkazala tudi Mateja Udo" (9:51,24) in Robert Draga* (8:27,21), Brežičan Vlado Kevop* v metu kladiva s 64,52 m, njego* uspeh pa je z drugim mestom dopol' /fi nil Grubič (53,32). Tomaž Božič j* bil z vetrom v prsi (3,3 m/s) s čašo«1 21,64 drugi v teku na 200 m, pra' tako je drugo mesto osvojila Nataš* Podkrižnik v skoku v daljino, ki joj 616 cm za en cm izboljšala svo| osebni rekord. Osebni rekord je p" pravil tudi mladinec Aleš Tomiči* s 1:52.24 v teku na 800 m med čla*1 osvojil 3. mesto.
Kresu drugič zlati znak Krškega
Med poklicnimi speedvvavisti je brez poraza zmagal domači veteran Krešo Omerzel - Memorial Franca Babiča Madžaru Bodiju - Množično na tribunah in izvrstna organizacija
P
KRŠKO - Čeprav je krška speedvvavistična četica ostala brez Ger-harda Lekšeta, ki je ta čas nastopal na polfinalni dirki kontinetalne skupine svetovnega prvenstva posameznikov v Togliattiju v Rusiji, je zmaga na letos najpomembnejši dirki na stadionu Matije Gubca, 14. zlatem znaku Krškega, ostala doma; v sijajnem vzdušju jo je pred nabito polnimi tribunami, na katerih seje zbralo preko šest tisoč gledalcev, tako kot že leta 1992, osvojil domači veteran Krešo Omerzel.
Krešo Omerzel je bil do sedaj edini Slovenec, ki je osvojil to dragoceno lovoriko, in tudi tokrat jc začel sijajno, saj je v prvi vožnji zlahka premagal odličnega Poljaka Da-riusza Fleigerta in dobrega znanca krških ljubiteljev speedwaya Avstrijca Franza Lcilncrja. Kot da mu je ta zmaga dala krila, je v nadaljevanju prireditve kar po tekočem traku premagoval vse nasprotnike in po petih nastopih, kolikor jih tudi sicer pripada vsakemu tekmovalcu, je bil njegov dres še vedno čist. kajti nihče ni vozil pred njim, da bi mu ga pesek izpod njegovih koles umazal. Za njegovo zmago sta bila odločilna njegov drugi nastop, ko je ves čas uspešno kljuboval stalnim poizkusom odličnega, na koncu tretjeuvrščenega Madžara Laszla Bodija. in njegov četrti nastop, ko je že na štarlu močno pobegnil do tedaj nepremaganemu Dancu Han-
su Clausnu, za katerega je bilo to edino drugo mesto.
Po končanih 20 dirkah za zlati
znak so, kot je v navadi, pripravili še dirko za memorial Franca Babiča, na kateri je vdveh polfinalnih skupi-
predtem zmagal v prvi vožnji, ko** je na prvo mesto s hrabro vožnj* prebil z zadnjega mesta, ter bil dvakrat drugi in prav tolikokra* tretji pa z osmimi točkami osvojil sedmo mesto. V prvi polfinali" vožnji sta trčila Omerzel in Avstrije1 Leitner, tako da sta se v final* uvrstila Bodi in Čeh Kalina, iz drug* skupine pa je to uspelo Poljak* Fliegertu in Izaku Šanteju. V final* je Madžar Bodi brez večjih teža" zmagal nad Kalino in Fliegertom.J" so se mu v četrtem krogu zlomile
* Razen slovenskih in hrvaških tekmovalcev so vsi ostali, ki so nastopili na dirki za zlati znak Krškega, poklicni speedwayisti. Najbolj znan med njimi je bil Danec Hans Clausen, ki je moral, na koncu poražen, le čestitati amaterju Omerzelu. Obenem je zelo pohvalil naše voznike in izvrstne organizatorje, ki pa jim je tokrat spet spodletelo pri novinarjih in fotoreporterjih, saj so nekateri imeli kar precej težav, da so se mimo hudih redarjev prebili do svojih delovnih mest.
OLIMPIJSKI TEK V SEVNICI
nnh nastopilo najboljših osem iz dirke za zlati znak; od Slovencev pa je poleg Omerzela lahko nastopil še drugi domačin Izak Šantej, ki je
SEVNICA - Marljivi delavci sevniškega atletkscga kluba vabijo atlete, predvsem pa rekreativce, na množični olimpijski tek, ki bo v Sevnici v torek, 18. junija., ob 18. uri na 2400 m in 7200 metrov dolgi progi. Udeležbo sta že obljubila tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Janez Aljančič in poslance Nace Polajnar. Priporočajo, da pohitite s prijavami. Udeležence čakajo prijetna presenečenja.
TRETJI NA SVETU
NOVO MESTO - Dolenjski predstavniki so uspešno nastopili na odprtem svetovnem prvenstvu v kick bosingu na Dunaju, posebej pa je presenetil Novomeščan Franjo Kikič, ki je v kategoriji do 81 kg osvojil tretje mesto v ligltt contactu, v isti kategoriji pa je bil Tomaž niurun-če peti, do 91 kg pa Sašo Hajnšek osmi. V disciplini full contnct je Stefana Hozjana izločil kasnejši finalist, Iztok Vorkapič pa je izpadel v drugem krogu. Med številnimi pokrovitelji, ki so novomeškim karateistom pomagali, velja posebej omenili podjetja Bradač sccuri!y, Golf, d.o.o., AS. SP Kwon, Krka, Eurolcncl. picerijo Koala in Foto Asja.
SREČANJE TREH DEŽEL
ŠENTJERNEJ - Mladi atleti iz šenljerncjske osnovne šole oziroma iz atletskega kluba Šentjernej so zelo uspešno nastopili na 12. atletskem srečanju mladih treh dežel - Koroške, Furlanije Julijske krajine in Slovenije - ki je bilo 26. maja v Trbižu. Šentjernejčani so namreč zmagali v skupnem vrstnem redu. ekipno so bila prva tudi dekleta, med posamezniki pa so osvojili 14 medalj, od tega polovico zlatih, ki so jih okoli vrslu obesili: med najmlajšimi dečki Jože Bučar v metu žogice (39,82 m), med starejšimi dečki Darko Drobež v skoku v višino (188 cm - nov rekord srečanja), med mlajšimi deklicami Katarina Kovačič v teku na 60 m in v skoku v daljino (477 cm - nov rekord srečanja) in med starejšimi deklicami Maja Nose na 80 nvz ovirami (10,3 s -izenačen rekord srečanja) in v skoku v daljino (532 cm - nov rekord srečanja) ter Katarina Koligar v skoku v višino.
Krešo Omerzel med zmagovito p^0 vožnjo
vilice, in Šantej, ki gaje prav takt*1 nameraval prehiteti po zunaji strnili, je padel in odstopil.	.
I. ’■
PRVI AMBRUS
DVOR - Dvorjani so v sklop" proslav ob 200-letnici železarst'* priravili nogometni turnir, na ka|C' rem je zmagal Ambrus nad Fužin*' mi z Dvora in Laščami, nastopilo P* je 8 moštev. V soboto, 21. junija, t10 na Dvoru še nočni turnir.
TURNIR
POSAMEZNIKOV
LUTRŠKO SELO - Teniški center Lutrško selo bo v soboto, * _ junija, ob 9. uri pripravil rekreal|V' ni teniški turnir posameznikov, z‘ katerega se lahko prijavite po teh fonu 068 75 217.
JADRALCI TRETJI
NOVO MESTO - Posadka jadralnega kluba Novo mesto, krmar Niko Kupec s člani Matjažem Rec-Ijeni, dr. Milošem Rccljem in Andrejem Peričem starejšim, je s klubsko jadrnico Vilalis na mednarodni regati za Lenarčičev pokal od Pirana do Poreča in nazaj v razredu Elan cxpres zasedla tretje mesto, med 30 posadkami v skupnem vrstnem redu pa je bila 19. Tokrat jim je zaradi šibkega vetra v krmo prišel zelo prav tudi špinakei. ki jim ga je pred kratkim kupila Krka in na katerem jc velik napis lega najuspešnejšega dolenjskega in slovenskega podjetja.
I^KRKkZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER 0T0CEC
P
•	KRKIN TURNIR - Na krki-tient teniškem turnirju je nastopilo 40 krkašev. Med moškimi je zmagal Marjo Mcrslavič nad Marjanom Draganom, Igorjem Petrovičem in Jožetom medle-toin, med ženskami pa je bila najboljša Brigita Pucelj, ki je zmagala nad Sandro 'Dirk, Mirjam Blatnik in Natašo Smola.
•	TEČAJI ZA OTROKE - Teniški center Otočec in teniški klub Krka bosta tudi med letoš-
njimi počitnicami pripravila vrsto začetnih tečajev za otroke, ki bodo trajali en teden po 10 peda; goških ur. Tečaji se bodo začeli 26. junija in 3. julija, stali bodo 5.500 tolarjev; avgusta in septembra jim bodo sledili tudi nada-Ijevalni tečaji, tisti otroci, kiji"1 lopar in žogica ne bosta delala težav, pa se bodo kasneje lahko vpisali v celoletno teniško šolo-Informacije o tečajih lahko dobite po telefonu 322 607.
Barantanje z Vidmom
^otem ko so krški Videm 13. marca prodajali na dražbi in je zanj Phčala 35,5 milijona mark gospodarska družba ICEC češkega porek-a’so zadeve nekako obvisele v zraku, saj se je zoper dražbeni postopek Pritožilo podjetje Vitacel, ki ima v najemu celulozni del Vidma in je Mi 77-odstotni solastnik družbe Videm papir. Čas, v katerem bodo Mrali pravniki in dmgi odločiti o dokončnem lastništvu krške celuloz-^ 'o papirniške tovarne, se izteka. Toda stvari dobivajo nove razsežnosti: 0 zadevi so govorili ob uradnem obisku predsednika Milana Kučana v Pragi. Dejaven je Jaroslav Dostal, ki v intenjuju in drugače sebe že 'Mako postavlja v vlogo Vidmovega lastnika. Minuli torek je o Vidmu Mpravljal državni zbor. Ob vsem tem tudi Vitacel organizira proizvodno, kot da bo lastnik.
Kot pravi Jože Klemenčič, direktor 'itacela in Videm papirja, so bila pravi-. dražbe, razdeljena na dražbi, v naspro-W z javnim razglasom, zato se je Vitacel Potožil. Kaj bo spremenila Vitacelova Pritožba? Vprašanje je tudi, ali je država Preverila, kaj je v slovenskem nacionalen interesu in kaj ni. Videti je, kot da Sc državnim ustanovam ni zdelo potreb-"Q pogovoriti se z Vitacelom kot najem-riPoni, ki posluje pozitivno.
Vitacel ni vedel
Pritisk na državo?
Ministrstvo za gospodarske dejavnos-1 zatrjuje, daje poslovno zanesljivost češ-
klinra nrPVPriln tnrli \/ornr-\ctnr\_r»h_
ega kupca preverila tudi varnostno-ob-,eščevalna služba in da je po tej plati vse * redu in prav. Tuji vlagatelj kaže, kot "Stotavlja gospodarsko ministrstvo, resne j Antene za nadaljnji razvoj dejavnosti
'"'■■ene za nadaljnji razvoj dejavnosti, Weg tega pa glede njega ni bilo izpostav-Jenih problematičnih dejstev. Odlike če-
"KPOn L-iir>r*a en nrpunridli tudi nn
I ^ga kupca so preverjali tudi na Agen-| "ji za sanacijo bank in hranilnic, ki je 1 *ajvečji upnik podjetja Videm, in ugo-I |°vili, da gre v primeru ICEC za mlado, f M-sto podjetje. Toda ali bo tak ICEC riesničil stvari, ki jih obljublja? V Vitanu ne izključujejo možnosti, da bi se s 'eai. ko bi češka družba prevzela poslopje, zmanjšal obseg poslovanja v krški ^arni. Mislijo, da je Dostalov cilj, da ijride s svojo celulozo iz Češke v Sloveni-!®' prodaja svojo celulozo v Videni papir 1,1 zapre obrat celuloze v Krškem.
Gospodarsko ministrstvo sc je dejavne vključilo v prodajo Vidma šele po pavi javnega razglasa in opozorilnem rismu poslancev, prej pa je svoje aktivisti usmerjalo le v ohranjanje proizvod-"K- Videti je, kot da se državni načrto-"lci sproti odločajo, kako se bodo obešali do možnih bodočih lastnikov, ptno so bolj popustili Čehu. Temu so Me dan pred dražbo naložili dodatne 'ahtevc v zvezi z nakupom krškega Vid-**8. Najbrž teh pogojev niti ne bi po-sj‘tvili, če se ne bi oglasila skupina 21) po-"anccv. Ali so dodatni pogoji zakoniti, jih je vlada postavila že po objavi raz-^a, in le od dobre volje kupcev je bilo ^visno, ali jih bodo upoštevali ali ne?
Stvari zapleta tudi dejstvo, da Vitacel l vedel za te pogoje. Očitno je, da se je "ostal pogovarjal z vlado ali vlada z njim, "odtem ko se z Vitacelom vlada ni pogo-!',rjala. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj k vlada postavila dodatne pogoje, če je 'ta izklicna cena postavljena v redu in če s bila prepričana, da v zadevi ravna prav.
Dostal je vsekakor nekako v središču pozornosti. Klemenčič pravi, daje Dostal začel blatiti Vitacel tudi pri vladi in sodišču. “Gre za poskus popolnega diskreditiranja in v nefer borbi pridobiti si prednost. Pravi, da delamo izgubo. Toda mi poslujemo pozitivno. Zaloge celuloze so več kot pol manjše od tistega, kar navaja Dostal. Dostal govori o slabo izkoriščenih proizvodnih zmogljivostih. Dejansko smo imeli dva meseca 100-od-stotno izkoriščenost, proizvodnja je bila zadnja meseca rekordna. Zato so njegove trditve neresnične. Izjavil je celo, kar je že malo smešno, da nas sploh ni bilo na dražbi. Ne morem verjeti!" pravi Klemenčič in zatrjuje, da jim je Dostal z dosedanjim početjem povzročil posredno tudi precejšnjo gospodarsko škodo.
V Vitacelu menijo tudi, da v sporu med Vitacelom in holdingom ICEC ne gre samo za podjetniški spor, ampak tudi za tuje vmešavanje v slovensko suverenost, za pritisk na pravno in gospodarsko samostojnost Slovenije. Kakor koli že, dejstvo je, daje bil nakup Vidma tudi tema pogovora ob uradnem obisku predsednika Kučana v Pragi. "Država Slovenija sprejema človeka, ki pravi, da je uspešen poslovnež. Po informacijah, ki jih imamo, na češkem velja za manj uglednega poslovneža, kot pa ga ocenjujejo naši ljudje. In kakšno poslovno moralo kaže ta človek? Če bi bil poslovnež evropskega kova, bi se ob predpostavki, da želi priti v neko podjetje, pogovarjal z dosedanjim najemnikom. Pa se ni,” trdita Klemenčič in Petrovič, slednji direktor nabave v Vitacelu in Videm papirju.
Vitacel bi vlagal še več
Vitacel je dokazal, da dela. V desetih letih bi lahko tovarno popolnoma obnovili, trdi Klemenčič. "Ko smo prišli v tovarno, je bilo stanje v njej slabo, prodaja je bila v razsulu. Nismo imeli naročil, za ureditev stvari smo potrebovali čas do letošnjega marca. Mi smo vzdrževali veliko več, kot je tisto najnujnejše za normalno proizvodnjo. Bile so tudi večje investicije. Predvsem smo vlagali v energetiko. Trenutno izvajamo večjo investicijo, vredno 1,5 milijona mark, vse iz lastnih sredstev. To je naložba v energetiko, v kotel 2. Gre za to, da se zagotovi oskrba z energetiko na daljši rok, vsaj za dobo petih let. Dosti smo delali na raznih razvojnih programih. Te bi že lahko za-
čeli uresničevati, če bi bil položaj jasen. Ob tem bi mi lahko v letu, letu in pol zaposlili še 200 ljudi, kar, mislim, tudi je pozitivno. Vlagamo toliko, da se proizvodnja normalno odvija. Radi bi še več, pa ne moremo,” pravi Klemenčič. Po njegovih besedah je Vitacel doslej vložil v proizvodnjo toliko, kot če bi bil že skoraj lastnik, več kot bi bilo pričakovati po ekonomski logiki. Lani je bil pripravljen več kot milijon mark vložiti v izboljšanje zraka, vendar stečajni upravitelj tega ni dovolil. “Zdaj je javni razpis ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije. V Krško bi lahko dobili investicije, da bi ekologijo v veliki meri uredili. Stečajni upravitelj pravi da ne,” zatrjuje direktor Klemenčič.
Dostal določil pravila
Za svojevrstno presenečenje je nedavno poskrbel stečajni upravitelj s pogodbo, ki sta jo podpisala Ogorevc in Dostal. V pogodbi, za katero je minister Dragonja izvedel šele minuli ponedeljek, piše, da brez Dostalovcga predhodnega soglasja ne sme nihče vlagati v Videm. Ob tem se zastavlja vprašanje veljavnosti pogodbe, saj dražba, kjer je Dostal “kupil” krško tovarno, na dan podpisa omenjene pogodbe še ni bila pravnomočna. Kaj je narekovalo podpis take pogodbe? Kako bo pogodba koristila tovarni?
V Vitacelu obžalujejo, da ob vseh svojih dosedanjih poslovnih naporih niso seznanili javnosti, v kakšnem dejanskem stanju je Vitacel zagnal proizvodnjo. Takrat so bili potrebni maksimalni napori. Delali smo in v tem času preživeli dve močni krizi in kratkotrajno konjunkturo, pa smo v tem času poslovali pozitivno.
Bodočnost podjetja je kljub vsem poslovnim naporom Klemenčičeve ekipe za zdaj negotova. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je na ponedeljkovem obisku v Krškem sicer dejal, da bo pri odločanju o lastništvu in usodi tovarne igral pomembno vlogo tudi narodnogospodarski interes in da bo na zasedanju državnega zbora zagovarjal stališče, naj se nadaljuje proizvodnja v krški tovarni papirja in celuloze.
“Če bi lastnik zaprl krški obrat celuloze, ker bi uvažal češko celulozo, bi bil ogrožen tudi odkup najmanj kvalitetnega lesa v Sloveniji. Konec proizvodnje celuloze v Krškem bi prizadel še druge dele gospodarstva," pravita Klemenčič in Petrovič.
Zlasti domačini pa govorijo še o nečem, na kar bo tudi vplivala bodoča usoda krške tovarne. Potrjujejo, da je Vitacel med drugim sponzor pihalnega orkestra, da pomaga osnovnim šolam pri različnih akcijah, da je glavni sponzor plavalnega kluba. Se bi se našlo kaj, kar denarno podpira krška tovarna papirja in celuloze, zdaj še pod slovenskim vodstvom. Vitacel živi z okoljem, pravijo. Kaj pa jutri? O tem najbrž ni pisalo niti v dodatnih pogojih Dostalu niti kje drugje.
MARI IN LUZAR
Pogodbeni stranki se dogovorita naslednje^
da do največ 15 različnih strokovnjakov dru Času od 1.6. IS 96 dalje pregleda stanje in obsij bila predmet javne dražbe dne 13. marca 1996;
ijega pogodbenika v g sredstev, k:, -o
- da do času od papirni celuloze
največ is različnih strokovnjakov prvega pogodbenika
1.6.1996
izdelki
dalj e KRŠKO,
izvrši ogled d. o. o., v
VIDEM, dsluloza, papir
stečaju
in
in proizvodnje papirja v Krškem, in sicer z
bo lahko drugi pogodbenik pričel pripravljati modernizacije cer načrt ekološke sanacije proi:n papirja v Krškem;
- da se prvi pogodbenik zavezuje drugemu pogodbeniku, on sam vršil investicij niti ne bo dovoli investicije v VIDEM, celuloza, papir in
stečaju, tj. v proizvodnjo celuloze in papirja
KRŠKO, d.0.0.,
Krškem, ne da bi prvi pogodbenik drugega pogodbenika, kar velja do navedenih pod tč. I. tega dogovora
predhodno pravnomočne,
proizvoclnj e namenom, da
načrt tehnološke odnje celuloze in
da ne bo da se vršijo papirni
izdelki
ridobil soglasje rešitve sporov,
el pogodbe, ki .sta jo podpisala Brane Ogorevc v imena Vidma in Jaroslav Dostal v imenu ICEC Ljubljana
Vladimir Makuc: Pokrajina z modro ptico, 1995, barvna suha igla in brus, 44,2 x 31 cm
Praznik grafike
Konec tega meseca bo Novo mesto po dveh letih ponovno zaživelo v znamenju slovenske grafike. 28. junija bodo v Dolenjskem muzeju slovesno odprli 4. Bienale slovenske grafike, ki dolenjsko metropolo postavlja med pomembnejša središča na policentrično še vse premalo izrazitem kulturnem zemljevidu Slovenije. Tako se kljub težavam, ki so že skoraj grozile zadušiti ta izjemen kulturni projekt, nadaljujejo in uresničujejo zamisli, kot so se zastavile v osemdesetih letih, ko se je na pobudo slikarja in grafika Branka Suhyja projekt počasi in ob sprna slabem posluhu okolja začel uresničevati. Danes je posluha sicer več, a ne še dovolj. Bienale si je v Novem mestu sicer izboril domovinsko pravico, bienalni fond je vse obsežnejši, bogatejši in pomembnejši, vendar Bienale povsem še ni prodrl v zavest tukajšnje javnosti kot vrednota, ki je nikakor ne bi smeli pustiti shirati.
Od prvega Bienala, ki je bil spomladi leta 1988, do letošnjega se je učvrstilo programsko jedro prireditve. Tako bo tudi na 4. Bienalu osrednji poudarek nosila razstava okrog 140 grafičnih listov 47 slovenskih grafikov, katerih dela je mednarodna žirija izbrala za predstavitev. Na natečaj in vabila se je odzvalo okrog 80 slovenskih grafičnih ustvarjalcev iz domovine, zamejstva in izseljenstva, mednarodna žirija pa je za predstavitev odbrala najboljša dela, zato je mogoče zapisati, da bo v Dolenjski galeriji na ogled tisto najboljše, kar je bilo v dveletnem obdobju ustvarjenega v slovenski grafiki. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo ugledna imena, bo izmed sodelujočih izbrala dobitnika velike nagrade Otočec in prejemnike petih nagrad Novega mesta. Letos bo že drugič podeljena tudi evropska velika nagrada, s katero sc novomeški Bienale vpisuje v evropski prostor. Koordinacijska komisija evropskih muzejev in galerij je potrdila predlog, da gre to visoko priznanje za življenjsko delo italijanskemu likovnemu ustvarjalcu Emiliu Vcdovi, kije zelo ugledno ime v svetovni likovni umetnosti. Mojster se bo udeležil podelitve in otvoritve razstave svojih izbranih del.
Spremljajoče razstave so prav tako stalnica Bienala. Poleg dobitnika evropskega grand prixa Emilia Vedove sc bo s samostojno razstavo predstavil tudi dobitnik velike nagrade 3. Bienala grafik in slikar Bogdan Borčič, čigar življenjska pot je nekaj časa tekla tudi v Novem mestu, kjer je poučeval na gimnaziji risanje in zgodovino umetnosti. Soočenje slovenske grafike s sočasno grafično ustvarjalnostjo v svetu bo letos omogočila razstava, na kateri sc bodo predstavili grafični ustvarjalci sosednje države. Star znanec našega Bienala dr. Konrad Oberhubcr je pripravil izbor sodobne avstrijske grafike, v ka-
terem so zajeta vsa najpomembnejša imena, ki ta čas predstavljajo avstrijsko grafično ustvarjalnost.
Poslastica med spremljajočimi razstavami bo gotovo razstava grafičnih listov slovitega španskega umetnika Francisca Goye, čigar 250-letnico rojstva prav letos praznuje Španija in ves kulturni svet. Največjim imenom svetovne grafične umetnosti, katerih izbrana dela smo že imeli priložnost videti med Bienalom slovenske grafike v Novem mestu (Rembrandt, Picasso), se tako pridružuje še španski mojster, ki je prav v svojih izrednih grafikah izpisal ostro kritiko človeških strasti in neu-
mnosti. Dragocene grafike, ki bodo prispele v Novo mesto, doslej še niso bile v Sloveniji in jih bo pri nas mogoče prvič videti v Dolenjskem muzeju.
Bogastvo grafične ustvarjalnosti, ki bo od 28. junija do 30. septembra na ogled v Novem mestu, bo trajno zajeto v že tradicionalnem katalogu, ki je pospremil vse dosedanje bienalne prireditve. Poudariti je treba, da ne gre za običajen katalog, kakršni pospremijo razstave, ampak dejansko za monografski prikaz celotnega bienala trajne vrednosti, saj je vsebina kataloga poleg kakovostnih reprodukcij grafičnih listov obogatena še s številnimi obširnejšimi besedili domačih in tujih strokovnjakov, vezana na tematsko širše vsebinske sklope.
Pokroviteljstvo nad Bienalom je prevzel predsednik Milan Kučan, omogočili sta ga Mestna občina Novo mesto in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kot glavna mecena pa se bosta v zgodovino novomeških grafičnih bienalov zapisala Krka, tovarna zdravil, in OMV Istrabenz. Bienale so podprle še številne delovne organizacije in posamezniki iz vse Slovenije.
MILAN MARKEIJ

Trinajst stoletij stari grobovi
2


I


iič .	» I
-¥■ /J
0W

-,ms 7
v#*



jf£?
Arheolog Uroš Bavec pri delu na-grobišču.
' v*
r*
►
Trebeljanski hribi, ki se strmo dvigujejo med dolinama Laknice in Radulje, so polni skrivnosti. O teh odmaknjenih in z gozdovi prekritih strminah krožijo še danes številne legende, ki govore o starodavnem misijonu, ki je bil v teh krajih, o grobišču prvih kristjanov, o cerkvi, v kateri sta maševala sveta brata Ciril in Metod. Da je v ljudskem izročilu skrito vsaj zrnce resnice, potrjujejo najnovejša zaščitna izkopavanja, ki jih opravlja novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine blizu Gorenjega Mokronoga. Odkrili so grobišče, ki priča, da je bila v bližini tudi večja poznoantična naselbina.
nja najprej na ostankih romanske grajske stavbe Gorenji Mokronog, potem pa še v nekdanjem peskokopu, se je kmalu pokazalo, da so res naleteli na zanimivo arheološko najdišče, saj so grobišča iz 7. stoletja na Dolenjskem redka, hkrati ko velja, daje to obdobje izredno pomembno za etnoge-nezo Slovencev; to naj bi bil čas priseljevanja naših slovanskih prednikov in njihovega mešanja s staroselci, ki očitno ni potekalo nasilno, kot se je mislilo doslej.
Uhan s košarico izdal starost grobišča
Arheolog Uroš Bavec z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki vodi izkopavanja, pravi, da so
Arheologi so zasadili lopate v malem peskopu pri Gorenjem Mokronogu, nedaleč od znanega spomenika romanske arhitekture na slovenskih tleh, rotunde pri cerkvi sv. Petra, oziroma Na štuku, kot domačini rečejo kraju, kjer so po drugi svetovni vojni začeli kopati pesek za domače potrebe. Med nakopanim peskom so ljudje že takrat kdaj našli tudi kakšno človeško kost, a temu niso posvečali pozornosti. Na kosti v peskokopu so veliko kasneje opozorili tudi strokovnjake novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki so pred nekaj leti delali topografijo tega območja in postali pozorni na lokacijo, saj je obetala zanimive arheološke najdbe. Ko so letos sredi aprila začeli zaščitna izkopava-
grobišče Na štuku najprej povezovali z gradom in so ga v začetku izkopavanj datirali v 12. stoletje, vendar so morali starost grobov pomakniti daleč nazaj, vse v 7. stoletje, ko so pri ženskih skeletih našli nakit. V moških grobovih ni bilo pridatkov, v ženskih pa so našli predvsem ogrlice iz barve steklena paste. Najpomembnejša najdba, ki je pomagala določiti starost grobišča, je bil bronast uhan s košarico. Podobnega doslej na dolenjskih arheoloških najdiščih še niso odkrili, znan pa je iz grobišč na Gorenjskem. Takšni uhani se pojavljajo po letu 568 in še vse 7. stoletju. V tem obdobju naj bi prišlo do mešanja med staroselci in slovenskimi predniki oziroma do umikanju staroselcev iz nižinskih naselbin v tako imenovane refugije, utrjena zatočišča, ki so bila običajno visoko v hribih, kjer naj bi bila varna pred prodirajočimi novimi ljudstvi. Zelo znan je denimo refugij Ajdovski Gradec pri Sevnici, podobna naselbina pa je morala biti tudi v trebeljanskih hribih pri Gorenjem Mokronogu, kar nakazuje prav najdba grobišča. Po mnenju arheologa Bavca je bila naselbina najverjetneje na mestu, kjer so danes ostanki gorenjemokronoš-kega gradu oziroma natančneje na terasah za gradom.
“Skeletni grobovi so vkopani v pesek, in to zelo plitvo, še ne pol metra. Pokojniki so bili pokopani brez krst. Gre torej za značilen staroselski pokop,” pravi Uroš Bavec. “Izkopali smo 20 skeletnih grobov. Antropologi so opravili že del analiz in določili starost, višino in spol pokopanih. Te analize kažejo, da je večina umrla v za tiste čase normalni starosti od 40 do 50 let, nekaj presenečenja pa pomeni razmeroma visok odstotek skeletov mladih žena. Starost grobišča smo postavili v 7. stoletje, torej gre za grobišče, kakršna so pri nas razmeroma redka. Pričakovati smemo, da je bilo blizu grobišča naselje, najverjetneje na rebri, kjer stojijo ostanki gradu Gorenji Mokronog. Za gradom so terase, ki so naselbinskega značaja. Daje bila najverjelne-
liliji "4 lih ifjilnMlll iliilftthfrflSf* ‘W * ,ft f	v
V
Črnomaljski
ambasador£ki
V 4. a razredu črnomaljske osnovne šole Loka je že od začetka marca vladalo slovesno vzdušje, pomešano z vznemirjenjem, kančkom strahu, skrivnostnimi pričakovanji in še čem, kar se lahko poraja p glavicah otrok. Takrat so učenci namreč izvedeli, da so zmagali na natečaju, ki ga je v Sloveniji razpisala revija Miki miška, in bodo zastopali Slovenijo na srečanju otrok v pariškem Disneylandu.
Mali Črnomaljci so tako postali ambasadorji Slovenije na tretji letni konferenci vrha otrok, imenovani “Childrcn’s Sum-mit”, ki je bila od 21. do 24. maja v Parizu. V sodelovanju z Unescom sojo organizirali Disneyevi časopisi iz tridesetih držav iz Evrope ter Mehike, Združenih držav Amerike, Japonske in Nove Zelandije. Črnomaljci so se srečanja v Franciji z okrog tisoč otroki še toliko bolj razveselili, ker so si to laskavo nagrado prislužili kot zmagovalci med 40 razredi iz vse Slovenije, ki so sc odzvali na razpis v reviji Mika miška. Pod strokovnim vodstvom razrednika Francija Mravinca in namestnika ravnateljice Darka Kočevarja ter s pomočjo staršev, šole in črnomaljske Glasbene šole so v svoji nalogi tako prepričljivo predstavili Belo krajino, da jih je strokovna komisija pri reviji Miki miška razglasila za zmagovalec.
V knjigi s platnicami iz belokranjskega platna, napisani z roko, so namreč predstavili osem večjih belokranjskih krajev, nastanek njihovih imen, zgodovino in sedanjost pa ljudske običaje, kot so jurjcvanjc in kresovanje, pisanje pisanic, belokranjsko hišo, jedi, besede, belo brezo. Poleg tega so učenci belokranjsko hišo, bele breze in kresovanje še naslikali. H knjigi so priložili pisanice, peharčke, prtičke in maketo vrhhlevne belokranjske hiše ter četrturni videofilm, na katerem so predstavljene osnovne značilnosti v knjigi omenjenih krajev. Film je opremljen z glasbo, ki so jo učenci igrali na flavto in violino, ter glasba, ki jo izvaja lambraški orkester glasbene šole Črnomelj. V angleščini je v filmu obrazloženo, kako je Črnomelj dobil ime.
Daje bilo vznemirjenje pred odhodom v Francijo med črnomaljskimi četrtošolci veliko, je razumljivo, saj so se vsi razen dveh prvič vozili z letalom. Mnogi pa so prvič odšli za nekaj dni od doma brez staršev. Toda po slovesu na brniškem letališču je bilo kaj malo časa mislili na dom, saj so jih moderatorji Meta Ornik, Robert Bogataj in ilustratorka Branka Schwarz ter seveda gostitelji v Disney-landu, ki je bil gostitelj konference, ves čas pošteno zaposlovali. Tema letošnje in tudi vseh konferenc do leta 2000 bodo komunikacije. Na to lemo so organizirali delavnice, kjer so proučevali različne načine ko-

Nalogo, s katero so si prislužili udeležbo na konferenci otrok v Parizu, so učenci 4. a razreda osnovne šole Loka predstavili na nedavni otvoritvi prenovljene in dograjene šole. Med drugim so izdelovali belokranjske prtičke.
je prav tam poznoatnična naselbina, me prepričuje tudi dejstvo, da med grobiščem in terasami teče zelo stara pol, ki povezuje obe najdišči.”
Kot meni arheolog Bavec, je nad grobiščem najverjetneje stala tudi kakšna cerkvica, vendar sakralnega objekta še niso mogli dokazati. Natančnejše raziskave bi najbrž odkrile njegove ostanke, vendar je naloga Zavoda le zaščitno izkopavanja. Ko bo končano, bodo grobišče zasuli, posadili travo, izkopane skelete pa bodo shranili za
natančnejše analize, ki bodo odgrnile šc kakšno tančico skrivnosti z življenja preti poldrugim tisočletjem v trebeljanskih hribih. S sodobnimi metodami je mogoče iz okostja razbrati, kakšne bolezni so mučile starodavne prebivalce, v nekaterih primerih pa tudi kaj so posamezniki delali. Nekatera opravila pustijo sledove na kosteh ali povzročijo določene spremembe.
Za temeljitejše analize bi bila potrebna celovitejša izkopavanja, kar pa je že I naloga državnih ustanov, kot sta Narodni muzej in Arheološki inštitut. Naši strokov- j njaki so svoje delo v glavnem opravili in | obogatili dolenjsko zgodovinsko dediščino R za pomembne novosti.
MILAN MARKEU
municiranja. Črnomaljci so si zamislili časopis, ker pa so želeli, da bi njihovo sporočilo razumeli tudi ostali udeleženci srečanja, so uporabljali v glavnem slike. V teh delavnicah so se predstavniki Slovenije izkazali kot veliki "deloholiki", torej pravi zasvojenci z delom. Tako rekoč vse so naredili sami in se na koncu izvrstno odrezali. Nekateri, na primer italijanski otroci, so imeli s seboj goste, ki so delali namesto njih, oni pa so se zabavali. Kako močno je tehnološki razvoj stopil v otroški svet, so dokazali Japonci, ki so vse delo opravili z računalniki, medtem ko so Črnomaljcem služile zgolj roke. A ne le pri izdelovanju časopisa, prav so prišle tudi pri siceršnjem navezovanju stikov z ostalimi otroki. Predvsem so se dobro z rokami sporazumevali s Portugalci.
Slovaške zastave pa ne
Ob koncu srečanja so organizatorji pohvalili Slovence, da so bili edini, od katerih se ni v Parizu nihče izgubil, in to kljub temu da edini niso imeli zastavic, ki so bile eden od razpoznavnih znakov. Zato pa so na lastni koži spoznali, kaj pomeni, če odpove komunikacija. Organizatorji sojini namreč hoteli potisniti v roke slovenskim podobne slovaške zastavice, vendar so jih Črnomaljci s ponosom zavrnili. Zato pa sojih mnogi ljudje spraševali, od kod pravzaprav prihajajo. Žal niso imeli s sabo tako rekoč nikakršnega propagandnega gradiva, s katerim bi lahko predstavili svojo domovino. Pred odhodom so sicer predlagali, naj Turistična zveza poskrbi za prospekte, da bi jih odnesli s seboj, a ni bilo odziva. In tako je bila zopet zamujena priložnost, da bi Slovenijo v svetu bolje spoznali.
Za enajstletne Črnomaljce je bilo sodelovanje na konferenci otrok velika izkušnja. Kako velika, bodo nekateri morda ugotovili šele čez čas. A četudi so si po štirih dneh hotdogov, hamburgerjev, kokakole in sladkega mesa zaželeli, da bi s pravimi in ne plastičnimi vilicami, žlicami in noži jedli preprosto domačo hrano iz maminega lonca, so zatrdili, da bodo tudi prihodnje leto sodelovali na natečaju Miki miške. Kljub temu d;t so skrbni, natančni in vztrajni, so skoraj prepričani, da ne bodo znova dobili nagrade. "Isti razred najbrž ne sme dvakrat zmagati,” je na kratko pojasnil eden od nadobudnežev.
MIRJAM BEZEKJAKŠH
Polžki prilezli na Dolenjsko
Čeprav so misli o tem, kako v današnjem razvitem in modernem svetu vsi samo nekam hitimo in nimamo časa za ničesar in nikogar, že zguljene, žal še kar držijo. Še bolj nerazumljivo pa je to, da si dostikrat ne vzamemo časa niti za stvari, ki jih imamo radi. Med te spadata tudi hrana in pijača, saj mnogi danes iščejo smisel življenja prav v kulinaričnem in vinskem svetu. Nasploh dobrot, ki nam jih nudi življenje, ne gre zajemati z veliko žlico, v naglici in mimogrede. Potrebno jih je okušati počasi in z občutkom. Tudi hrano in pijačo. To je moto mednarodnega gibanja Slow food, katerega polžki, ki so njegov zaščitni znak, so počasi prilezli tudi na Dolenjsko, v Gostišče Kos v Ločni.
To gostišče je že dlje časa poznano ne samo po dobri hrani, ampak tudi po raznih kulturnih prireditvah, s katerimi svojini gostom popestrijo obisk pri njih. Od četrtka, 30. maja, ko je bilo prvo ustanovitveno srečanje gibanja Slovv food in so gostje uživali le dolenjsko hrano in pijačo, pa je v Gostišču Kos tudi sedež tega gibanja na Dolenjskem. Koordinatorka je Mira Kos.
Slow food je mednarodno gibanje za pravico do užitka, kajti ponovno se moramo naučiti ceniti stvari, ki so redke in tipične. Gibanje zagovarja zdravo življenje in zdravo prehrano, ob kateri se učimo uživati in se ji posvečati. Rodilo se je v Italiji leta 198') kot odgovor na širjenje fast-food prehranjevanja, hitrega in obenem nezdravega uživanja hrane, ki se uresničuje predvsem v raznih McDonallds restavracijah, ki jih tudi pri nas žc mrgoli. Gibanje Slow food je tudi odgovor na vedno hitrejši tempo življenja, ko so majhne radosti vedno bolj odrinjene in že skoraj pozabljene, razložimo pa ga lahko tudi kot potrebo oziroma upor nekega kroga ljudi proti razvrednotenju osnovne človeške potrebe po prehranjevanju in poudarku na spoznavanju navad, hrane ter vin iz tipičnih področij.
“Prav Slovenija je na edinstven način sposobna sprejeti in negovati to idejo, ki združuje in predstavlja posebnost slovenskih pokrajin nam in tujcem. Sedeži gibanja se že v Kopru, Gorici, Mariboru in Ljubljani, sedaj pa po zaslugi g. Marina Bero-viča, novomeškega ljubiteljskega slikarja, ki živi v Ljubljani in je nasploh velik ljubitelj dobrega in lepega, tudi v Novem mestu. On me je namreč navdušil za to,” je povedala Mira Kos. Gibanje, kije pred sedmimi leti nastalo predvsem med menedžerji zahodne Evrope, je začelo preraščati svoje okvire v spoznavanju kulinaričnih posebnosti regij in prijetno druženje z naprednimi vinarji, ki seznanjajo s svojimi najboljšimi vini.
Danes je prisotno v 28-ili državah na petih kontinentih, njegovo filozofijo pa je sprejelo več kol 50 tisoč članov. Na različne načine promovira t.i.-"slovv odnos do življenja", kar pometli uravnotežen in razumen odnos do časa, užitka, družabnosti, okolja, kulture in tradicije v prehranjevanju, do gostoljubnosti, prijateljstva, skratka do življenja.
Da so člani gibanja o vsem kar najbolje obveščeni, Slow Food izdaja različne publikacije, priročnike, turistične in eno-gastronomske vodiče. Najbolj znan je Vodič med najboljšimi vini sveta, nekakšna biblija za vsakega vinogradnika, vinarja in seveda gostinca, saj je v njem ocenjenih 6.000 vin. Med znanimi revijami je tudi Slovv, ki izhaja štirikrat na leto in jo bodo dobivali tudi slovenski člani. V teli publikacijah je mogoče najti informacije o vinarstvu, gostinstvu in turizmu, ki jih bodo posredovali člani posameznih osnovnih celic gibanja, ki se imenujejo omizja, ali pa nacionalnih združenj.
Od zadnjega majskega petka je tudi v Novem mestu mogoče počasi in z užitkom ter v prijetni družbi pokušati dobrote dolenjske in moderne kuhinje in uživali v usklajenosti hrane in pijače. Za to je že pri
Mira Kos med gosti na prvem večeru “počasne” hrane.
prvem srečanju članov Slovv food pri nas poskrbela Mira Kos z Nikom Veseličem, strokovnim učiteljem in nasploh vsestranskim človekom na področju kulinarike-Skupaj sta sestavila jedilnik, pri katerem je bil poudarek na dolenjski hrani in pijač1-kar bo tudi v prihodnje, povedala pa sta še. da nameravata vnaprej skrbeti za oživljanje kuhinje, ki je že bolj pozabljena. Da gre 'p same najboljše jedi in pijače, pove že nekaj naštetih stvari z jedilnika; na primer za dobrodošlico so gostje dobili mašno vino-potem pa laški rizling skupaj s kokošjo tefl-no s koromačem in rezanci zelene, chaf" donnay z lisičkovo juho z jabolki, zeleni silvanec s telečjim priželjcem z bukovim ostrigarjem in zelenjavnim zavitkom do na koncu laškega rizlinga z nadevanimi pečc' nimi jabolki z medom in orehi ter orehov-ca. V prijetnem večernem druženju, ki jc trajalo kar od 19.30 do L ure zjutraj, gostje lahko počasi in z užitkom poskusi)1 kar 8 različnih jedi in zraven primernih p1' jač, seveda vse dolenjskega porekla. M,ra Kos je predstavila vsako jed, Tone Pezdirc, enolog v Vinski kleti Metlika, pa je gosie seznanjal s ponujenimi vini. Prvega srečanja sta se udeležila tudi Tomaž Kavčič, prl' znani vinar iz Goriških brd in Zdenko Fer' lelič, gonilna sila in poverjenik Slovv tooda Koper.
Ob izbrani kulinariki in vinih se najde čas tudi za klepet, kar so vedeli že prvi gos' tje, ki jih ni bilo malo - okrog 60. "Veseja sem dobrega odziva in več kol 30 gostov)e že prijavilo članstvo v našem Slovv toodu-Naslednje srečanje bo prav kmalu, 21. jun)' ja, v gostišču Na bregu, potem 30. avgusta v Strunjanu, zatem pa se bomo dobili spe’ pri nas, v Gostišču Kos,” je povedala gospa-Mira. Članstvo je prostovoljno, plačuje pa se članarina, ki za letošnje leto znaša pe) tisoč tolarjev. Za posamezno srečanje morajo nečlani odšteti enako vsoto, člani pa 4.500 tolarjev.
Seveda si vsakdo ne bo mogel pr)v° ščiti teh srečanj, gotovo pa bo moto gd’4! nja Slovv food, ki je prišlo tudi na Dolenj sko, lahko uresničeval vsak sam in si vze čas tako za hrano kot za ostale stvari, ki s
mu pri srcu. Kolje dejal že Hipokrat:
Jed-
pijača, spanje, ljubezen - vse bodi jcno.”	Lipi JA
.................-......
Loški župan Jernej Zabukovec
V
Zupan po volji in potrebah ljudi
Loška dolina je prečudovita. Z belim Snežnikom v ozadju je bolj Podobna slikarjevi paleti ali razglednici kot resničnemu svetu, a domačini ,ega skoraj ne zaznajo več. Zanje je to svet kot vsak dmg, svet težav in Špehov, upanj in odrekanj. Odkar se je Slovenija lokalnosamoup-rovno preuredila, je tu nastala nova občina Loška dolina, ki ima sedež v gospodarskem in kulturnem središču tega območja, v Starem trgu pri Ložu, vendar dolini dominira prastaro mesto Lož. Zupan nove občine le Jernej Zabukovec.
• Njegovo ime in organizatorska žili-j Ca sta znana že dlje časa, še iz let, ko je | delal v Kovinoplastiki, ki dolini in celi °bčini kljub resnim časom še vedno ježe največji kos kruha, in iz let, ko se lc uspešno zagrizel v delo na krajevni skupnosti. Da je postal župan, se zdi j °bčanom kar samo po sebi umevno.
| Prijetno je bilo z njim pokramljati in rad nam je postregel z odgovori na j ''Prašanja, kako se je stanje spremeni-j °, odkar so samostojna občina. Z 242 kvad. kilometri je Loška dolina ena j ''ečjih slovenskih občin po površini.
' Njenih 5.300 občanov pa sc k sreči še : "e ubada veliko s skrbmi o preživetju, jaj probleme uspešno rešujejo tudi po Španovi zaslugi.
•	Minulo je že več kot leto dni vašega županovanja. Kako ga ocenjujete? Je bilo uspešno ali ne?
“Najprej bi rad pozdravil vse bralec
j ‘dolenjskega lista. V odgovor na vaše jprašanjc pa moram povedati, da sem "hcl pri nastajanju občine veliko podporo prebivalstva in sem bil izvoljen že ''prvem krogu. Ljudje so me poznali j kot razumevajočega za vse probleme I nušega prostora. Dela sem sc lotil z vNiko volje. Podporo pa sem dobil tudi ; Pri strankah.” i
•	Loška dolina je obmejna občina, i Seka jo republiška cesta, na vašem
ozemlju je mednarodni mejni prehod. Kako živite s problemi, ki jih prinašajo te danosti? Irt ali so to sploh problemi?
. “S cestami imamo res velike težave ln tudi cesta, ki jo omenjate, je od Loža P;' vse do mejnega prehoda izredno sla-Samo del ceste je obnovljen, pa še la zelo slabo. Če tega dela SCT kot iz-V;'jalcc ne bo popravil, bomo primora-n' v protest. Mejni prehod nam ne dela !ežav, ljudje sc pač morajo navaditi, da onstran druga država, in spoštovati . ?tcjo. Trudimo se, da so odnosi s Hrva-j kko dobri in navezujemo trdne stike, da j sodelovanje vsaj takšno kot prej.
I “Poštujcmo dejstvo, da je iz sosednje države v naši občini zaposlenih kar 137 'klavcev, ki so leta ustvarjali pri nas. V
l
oški dolini je dela dovolj, nekoliko kotijo le slabši zaslužki, a potrpeti jPoramo in biti zadovoljni s tem, kar hamo.”
• Skoraj večino slovenskih občin teži precejšnja brezposelnost. Kako je s tem v vaši občini? Kovinoplas-
tika verjetno veliko prispeva k temu, da tega problema nimate?
“Dejal sem že, da zaposlovanje ni problematično. Kovinoplastika ima izredno razumevanje. Vodstvo je dovolj pošteno in se zaveda, da je večina krajanov tu pustila svojo mladost. Tovarna načrtuje, da bo zaposlovala vse tja do Sodražice in Loškega Potoka in del sredstev namenila tudi za štipendije. Obe občini, naša in potoška, sta že dali vlogo za prekategorizacijo ceste preko Račne gore. Cesto nameravamo razširiti za normalen promet in tako olajšati in skrajšati pot delavcem, ki bi želeli delati v naši občini.”
•	Skoraj ni kraja brez ekoloških težav. Ce jih imate, kako jih rešujete?
“Velik problem v naši občini je pitna voda, ko jo moramo prekuhavati.
• Oporečna voda se je začela pojavljati, ko je bil zgrajen mednarodni mejni prehod. Napravili smo dve vrtini. Zadeva je sicer draga, smo pa kljub temu zadovoljni, da smo našli vir zdrave pitne vode. Že letos bo Babna Polica dobila vodovod iz nove vrtine. Pripravljamo pa še eno vrtino in upamo, da bo tako oskrbti z zdravo vodo dolgoročno rešena. Drugi problem so divja odlagališča odpadkov, ki jih je kar precej. Počasi jih saniramo. Industrij;) ne onesnažuje, Kovinoplastika ima izredno dobre in varne čistilne naprave.”
•	Proračuna za to leto še niste sprejeli. Gotovo pa nam lahko zaupate nekaj številk in kako ga boste porabili?
“Tako je. Proračun seveda ni skrivnost, saj je vendar namenjen javni porabi. Največji del proračuna, ta naj bi znašal nekaj nad 300 milijonov tolarjev, je prehodnega značaja. To so sredstva, ki jih dobimo od države, gredo pa za šolstvo, vzdrževanje javnih cest, komunale itd.”
•	Ali sredstva, ki jih namenja država, redno pritekajo?
“S sredstvi, ki so namenjena resnim projektom, nimamo nobenih težav. Sama Loška dolina spada v obmejno področje, krajevna skupnost Nova vas pa v izrazito demografsko ogroženo. Vsa leta nazaj, torej ko smo delovali še kol krajevna skupnost, so sredstva redno dotekala v določeni višini, razliko pa smo sami pokrivali in to zelo uspešno. Takrat so nas obravnavali kot vzorčno
krajevno skupnost. Sredstva smo pošteno vlagali. Letos bomo za kanalizacijo v Starem trgu porabili 24 milijonov, vodovod Babna Polica nas bo stal 22 milijonov in dokončanje ceste Ravne -meja z Loškim potokom okrog 17 milijonov tolarjev.”
•	Kako delujejo vaške skupnosti? “Imamo dve krajevni skupnosti, te
imajo vaške odbore, ki so posvetovalni organi. Seveda sta skupnosti pravni osebi. Menim, da ljudje bolj zaupajo krajevni skupnosti, če v njej delajo ljudje, ki so pripravljeni res delati ne pa politizirati. Ce bi vprašali nekatere občane, ki niso nikoli nič delali, potem imajo ti en sam greh - nedelo, tisti pa, ki delajo zagnano, pa jih imajo mnogo. Občinski svet ima 16 svetnikov, odborov pa trenutno še nimamo. To pravkar pripravljamo. Prav je, da je teh odbor več, vodili jih bodo svetniki in tako prenašali povratne informacije svetu občine in obratno.”
•	Slišati je, da Bločani zahtevajo svojo občino?
“To presojo prepuščam Bločanom. Tak je bil izid referenduma, žal pa je Državni zbor odločil drugače in referendum je izpadel kot prazna stvar. Bločane podpiram v njihovi odločitvi. Ce jim bo šlo bolje, bom tudi sam vesel. Župan sem zato, ker hočem delati dobro, ne pa zaradi časti. Trdim, da je bilo razbitje občin velika napaka. Le sredstva bi morali vlagati tam, kjer nastajajo, pa bi šlo tudi s starimi občinami. Problem bo takrat, ko bodo nastale potrebe po večjih skupnih investicijah.”
•	Ali imate kakšne skupne načrte z občino Loški Potok? Morda probleme?
“Tu je npr. cesta, o kateri sem že govoril. To bo nedvomno skupni projekt, in to ne majhen. Vodimo nekatere pogovore, za katere upam, da ne bodo ne prvi ne zadnji. Recimo, če bomo spravili cesto Markovec - Loški Potok v normalne okvire, bomo morali marsikaj skupaj postoriti. V Starem trguje trato postaja, ki bi jo bilo mogoče povezati z Loškim Potokom in bi tako imeli zanesljivejšo oskrbo z električno energijo. Moram sc vrniti tudi na vprašanja vode. Študije so pokazale, da pitne vire najbolj onesnažujejo sosednji Prczid, Bloke in Loški Potok. Tu bomo morali s pomočjo države zastaviti skupne projekte in zadevbo skupno reševati.”
•	Za konec še to vprašanje: ste optimist?
“Vsekakor. Upam, da bo šlo bolje. Najbolj me motijo strankarske razprtije. Najpogubnejša za podeželje pa sc mi zdi visoka vaška politika. Neenotnost je pač vedno poguba.”
ALBIN KOŠMERL
Strpnost v srcu civilizacije
Dvajseto stoletje, ki se počasi poslavlja, se bo vpisalo v zgodovinski spomin človeštva kot izrazito v sebi nasprotujoče obdobje, saj sta ga zaznamovala tako silovit in skoraj nesluten tehnološki razvoj, ki naj bi prinesel blagostanje, kot strahoten razmah nasilja, kakršnega človeštvo skoraj ne pomni. Piko na i nasilju nad okoljem, obema svetovnima vojnama in množini lokalnih vojn po vseh celinah sveta je postavilo balkansko klanje, v katerem je še posebej prišla do izraza verska in nacionalna nestrpnost, kot da ni bilo grozljive izkušnje dmge svetovne vojne in holokavsta, kot da se ni svet tako, kot morda še nikoli poprej, zavedel, kakšni veliki in nepogrešljivi vrednoti sta strpnost do drugačnega in sožitje različnosti. Ko se omenjajo krivci za porast nestrpnosti v sodobnem svetu, se obtožujoči prst večkrat obrne tudi proti novinarjem in javnim občilom. Upravičeno?
Na to vprašanje so poskušali odgovoriti na okrogli mizi, ki jo je v Cankarjevem domu pripravil Urad Republike Slovenije za mladino v sklopu akcije Vsi drugačni vsi enakopravni. Sodelovali so Mikko Lohiko-ski, medijski koordinator pri Svetu Evrope za to akcijo, novinarka in dolgoletna pred’-sednica častnega razsodišča pri DNS Mojca DrčarMurko, odgovorni urednik informativnega programa na POP TV Tomaž Perovič, raziskovalec dr. Vlado Miheljak in novinar tednika Mladina Ali Žerdin. Sodelujoči so se pri svojih razmišljanjih osredotočili predvsem na domače stanje, se pravi, da so prečesali razmere v slovenskem tisku, hkrati pa so se dotaknili tudi širših vprašanj strpnosti in nestrpnosti.
Prej antisemitizem, zdaj politična nestrpnost
Ugotavljali so, da je pri nas je opazno nekakšno splošno prepričanje, da so novinarji kultivirana bitja, ki tako nizkotnih čustev, kot je nestrpnost, ne gojijo, kar pa je zelo napačno mnenje. Proti nestrpnosti ni nihče trajno cepljen, saj je ne zasledimo le pri neizobraženih ljudeh, ampak tudi med razumniki, od novinarjev do najbolj imenitnih osebnosti narodove zgodovine. V tem pogledu je preteklost posebej prepričljiva, saj lahko že pri površnem listanju po predvojnih časopisih zasledimo ogromno nestrpnosti, predvsem do Židov. Antisemitizem je bil izrazit primer splošne nestrpnosti v Sloveniji, zaznamoval pa je med drugim dve tako imenitni osebnosti, kot sta Janez Evangelist Krek in Jože Plečnik. Po drugi svetovni vojni antisemitizma ni več, se pa pojavijo druge oblike nestrpnosti, denimo do priseljencev, “južnjakov” in do določenih segmentov mladinske populacije. V novejšem času je opaznejša politična nestrpnost.
Branje in poslušanje sodobnih javnih medijev ne pokaže tako jasnih oblik nestrpnosti, kot jih je mogoče zaslediti v predvojnem tisku, pri natančnejšem spremljanju medijev pa se izkaže, daje mogoče najti nestrpnost tako na straneh resnih časopisov kot v tako imenovanem rumenem tisku. Pcdantncjše branje lahko celo v malih oglasih odkrije elemente nestrpnosti, vendar ne gre za pojav, ki bi bil v oči. Se najbolj očitno prihaja nestrpnost javnih medijev na dan v priljubljenih in zelo branih pismih bralcev. Za slovenske razmere so pisma bralcev nekaj posebnega, saj.so v obdobju komunističnega režima odigrala pomembno vlogo pri uveljavljanju svobode javne besede in v boju za demokratizacijo slovenske družbe. Zdaj pa je videti, kot da se poprej pozitivna vloga obrača v svoje nasprotje in da številna pisma bralcev, nabita z nestrpnostjo, že negativno vplivajo na oblikovanje mnenja ljudi, je menil Ali Žerdin.
Tildi novinarji so krivi
Bolj prikrita je nestrpnost v prispevkih novinarjev. Kot je dejal Mikko Lohikoski, novinarji in mediji lahko prefinjeno propagirajo rasizem, ksenofobizem, versko, nacionalno in druge oblike netolerantnosti. Boj za strpnost v družbi ni v korist le manjšini, ožjim skupinam, kakorkoli že ogroženih v družbi, ampak v korist vsej družbi. Novinarji so v posebno odgovornem položaju, ki bi se ga morali zelo jasno zavedati. Odvisni so od demokracije in spoštovanja človekove pravice, hkrati ko sta demokracija in spoštovanje človekovih pravic odvisna od novinarjev. Tako tisti novinarji, ki vnašajo netolerantnost v novinarstvo, delujejo dejansko proti novinarstvu samemu. Zelo važno je, da se družba ne razvija v smeri netolerantnosti, ksenofobizma, rasizma ipd., pri čemer mediji nosijo del odgovornosti. Kot smo lahko videli, so mediji oziroma manjšina med novinarji odigrali eno od ključnih vlog pri netenju nacionalnega sovraštva v krvavem razpadanju Jugoslavije. Izrabljali so medije za netenje sovraštva in so zato odgovorni za strašne zločine, ki so se zgodili. Niso krivi samo tisti, ki so direktno vpleteni vanje, ampak so krivi tudi listi, ki so spodbujali k njim. Ko gre za zavzemanje za strpnost, pravico do drugačnosti, pluralizem mišljenj in multikulturnost, naj bodo novinarji si cer objektivni, vendar pa ne bi smeli biti nevtralni.
Mediji ne povzročajo niti strpnosti niti nestrpnosti, jo pa na nek način spodbujajo, je ugotavljal Vlado Miheljak, ki meni, da mediji na manifesten ali latenten način animirajo ljudi za določena socialna ravnanja, da novinar lahko oblikuje diskurz, ki navaja ljudi na določeno normo odzivanja, naj bo strpna ali nestrpna, torej so nekako vpleteni v stanje, kakršno vlada v družbi.
Strpnost kot sposobnost življenja z drugačnostjo, drugačnimi ljudmi, drugačnega mišljenja in drugačnih navad, leži v samem bistvu civilizacije, nadomešča zakon močnejšega, zakon džungle, zato bi lahko tudi rekli, da je razvoj civilizacije naraščanje strpnosti v družbi. Tolerantnost se v človeku dviga, ko razvije sposobnost vživljanja v drugega, upoštevanja želja in pravic drugega, kar pa ne pomeni, da bi se morali žrtvovati za druge, ali odpovedovati sebi in svojim pravicam, ali da bi na stalno netolerantnost z ene strani kar naprej popuščali. Gre za upoštevanje koristi drugih, ne da bi škodovali svojim, kar mora seveda veljati za obe strani. Na ta način se lahko vnaprej ognemo različnim konfliktom, ki nam otežujejo življenje, je med drugim povedala Mojca DrčarMurko, ko je opredeljevala poti, po katerih bi se lahko približali strpnejši, bolj odprti in najbrž za bivanje
vseh boljši družbi.
J	MILAN MARKELJ
*
i%iiH
Okrogla miza je bila slabo obiskana in gostje so govorili bolj stolom kot poslušalcem. Od desne proti levi sedijo: Vlado Miheljak, Ali Žerdin, Mojca Drčar-Murko in Mikko Lohikoski.
11 a i ih
VEDETI NI NIKOLI ODVEČ
Kako privarčevati sredstva za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za ...?
Ob trdni podpori strokovnjakov, ki z vsem svojim znanjem in prizadevanji za dobro človeka jamčijo, da je vaš denar varno naložen in visoko obrestovan,je uresničitev vaših ciljev lažja kot kdaj koli prej.
RENTNO VARČEVANJE KREKOVE BANKE!
Rentno varčevanje je posebej ugodno dolgoročno varčevanje za različne namene. Ponuja vam številne možnosti, izmed katerih sami izberete zase najprimernejšo obliko.
Neglede na vaš izbor se vaša sredstva v okviru rentnega varčevanja obrestujejo po obrestni meri, ki omogoča, da vaše premoženje zanesljivo in strmo narašča, vam pa med tem pripadajo vse prednosti in ugodnosti, ki jih Krekova banka zagotavlja svojim komitentom, in še več.
V skrbi za vaš jutri bomo kot edina banka nezgodno zavarovali vse rentne varčevalce. To je naše darilo za vaše zaupanje.
Obiščite nas v vam najbljižji poslovni enoti! V osebnem razgovoru vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar vas zanima.
PETROL
PETROL Trgovina, r.o. Dunajska cesta 50 LJUBLJANA
PRODA
poslovni prostor za opravljanje trgovinske dejavnosti, v stanovanjsko poslovnem kompleksu "Plava laguna", Cesta herojev 46, Novo mesto, parc.t. 871, vloga št. 1091, k.o. Novo mesto, v izmeri 169 m2.
Izhodiščna cena za navedeno nepremičnino je 251.000 DEM v tolarski protivrednosti na dan sklenitve pogodbe.
Dodatne informacije dobite pri PETROL TRGOVINA, OE Sistem in cene, Dunajska 50, Ljubljana, telefon 061/17 14 855.
Pisne ponudbe z opisom Vaše poslovne dejavnosti ter ponujeno ceno v SIT ali DEM oddajte na isti naslov do 15. junija 1996. s pripisom "za OE Sistem in cene".
Dospele ponudbe bo pregledala komisija in izbrala najugodnejšega ponudnika.
Dobrodošli
v Novem mestu na Prešernovem trgu 4,tel.: 068/ 322-190,
v Mariboru, Murski Soboti,Zrečah, Šoštanju, Ljubljani,
Novi Gorici, Kopru!
mm KREKOVA BANKA d.d.
m
is
zavarovalnica triglav
območna enota novo mesto
ZASTOPNIŠKA PISARNA V NOVI OBČINI ŠKOCJAN
Naše storitve vam nudimo na naslovu: Škocjan 31, 8275 Škocjan, telefon 76-610
Uradne ure:
ponedeljek od 9. do 12. ure sreda od 13. do 16. ure petek od 13. do 16. ure
Ogledi avtomobilskih škod ob sredah od 14. — 15. ure.
SLOVESNA OTVORITEV BO 6. 7. 1996 OB PRAZNIKU OBČINE ŠKOCJAN.
zavarovalnica triglav, d.d.
— ker življenje potrebuje varnost —
.	OBVESTILO!
I
' Voznike obveščamo, da bo z 18. junijem 199_6 na podlagi Od-j loka o prometni ureditvi v naseljih občine Črnomelj (Uradni J list RS, št. 15/95) Komunala Črnomelj uvedla POBIRANJE , PARKIRNINE na javnih parkirnih površinah Na trgu svobode , v Črnomlju. Parkirnina bo znašala 100 SIT za vsako začeto , uro parkiranja.
, Voznike naprošamo, da ob parkiranju upoštevajo navodila ■ pooblaščenih delavcev in prometno signalizacijo, i	Občina Črnomelj
KAKOVOST 2000
Podjetje za raziskave, razvoj, svetovanje in izvajanje storitev,
Novo mesto, d.o.o.
Podjetje je specializirano za:
-	izgradnjo sistemov kakovosti
po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 /9001,9002 ali 9003/
-	presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti
-	izobraževanje iz področja kakovosti ( orodja kakovosti:
FMEA, SPC, AUDITI, ARTFJ TIMSKO DELO, TPM, PROJEKTNO VODENJE.......)
SKUPAJ Z NAMI DO MEDNARODNEGA CERTIFIKATA KAKOVOSTI
Tavčarjeva 2 8000 NOVO MESTO tel./fox.: 068/341-111
m

m
Ttejsti (AdC Juefute
mm
s
a**'
9
KIMAT SKi NANtAVC NOVč DOM


VISOKA KVALITETA TIHO DELOVANJE DALJINSKO UPRAVLJANJE DOBAVA TAKOJ 18 MESECEV GARANCIJE PROMOCIJSKE CENE KOLIČINSKI POPUSTI
POKLIČITE NAS, Z VESELJEM VAM BOMO USTREGLI
068 / 324-293
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
HOP d.o.o., Loke 14, 8351 Straža pri Novem mestu tel./fax: 068/324-293,tel.068/83-275; mob.:0609/619-375
DNEVI

OBRTI IN PODJETNIŠTVA#19
JI	O	jSj	, ^ ..J . Q
^fMjj swm nšp&šm
** ■;/
_______
ju, j/j y	J. J -j j -j
OD 9. DO 20. URE
ŠPORTNA DVORANA M A R O F, N O V O M E S T O
VEČERA NARODNOZABAVNE GLASBE PRED ŠPORTNO DVORANO MAROF, V PETEK, 21. JUNIJA IN V SOBOTO, 22. JUNIJA 1996 OB 18. URI.
VSTOP PROST !

NAGRADI V SEMIČ IN ČRNOMELJ
Žreb je izjned reševalcev 11. nagradne križanke izbral Rozino Marinček iz Semiča in Natašo Lozar iz Črnomlja. Marinčkova bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Lozarjeva pa knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 24. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, P-P- 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš Poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 11. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KROPA, RIBLI, TORA, UPAD,
janez, doga, deček, perl, dno, agora, tur, ral, RVAR, OTO, AMIN, OAZA, RIŽ, LENIČ, NANNINI, ORAKELJ, JAKAC,
narečje, enota.
Če smo Slovenci obstali kot narod, smo ob-stali zaradi načel oblikovanja usode po volji
J. JAVORŠEK
človeka
M ga moža pod soncem, ki bi jo srečno iz-če se iz poštenega prepričanja postav-1° po robu ter skuša preprečiti vsakovrstne krivice in nezakonitosti, ki se dogajajo v državi
'■	PLATON
Ljudje si želijo gospodovati nad prihodnostjo s«mo zato, da bi lahko po mili volji spre-kujali preteklost.	M KUNDERA
NAGRADNA KRIŽANKA 12
fes ■					DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	DOBESEDEN PREVOD	VETRNI JOPIČ	TROPSKO OKRASNO DREVO (DREVO POTUJOČIH)	SKANDINAV SKO MOŠKO IME	VMESNA STENA	GR.MIT.SIN EDINEC ATEONE	MESTO V FRANCIJI OB BURGUNDSKEM PREKOPU	JUDOVSKI UČENJAK IN RABIN
					VRATNA ŽILA UTRIPALNICA								
ii m -			1 fjk		VEŠČAK V ANALIZI SODNI ZBOR								
					>				.				
AVTOR: JOŽE UDIR	DEL LETALA	PISMENO POTRDILO	KRAJ PRI MARIBORU MOR.RIBA (SKUŠA)	V					NARAMNIK	UDAREC PRI TENISU \VSTR.KNJIŽE- VNIK(ROBERT, 1880-1942)			
IND.FIZIK, NOBELOVEC 1930.SPEKTR SKOPIJA (1888-1970)						VETRNICA							
DEL POTI						ZELJE, DOKLER RASTE						NAOČNIKI	IZDELOVALEC VELIKIH REŠET
PEKET ANJE						NAJVEČJA ŠE ŽIVEČA KOPENSKA ŽIVAL	SEVERNI JELEN MOŠKO IME				ORANJE GLAVNI ŠTEVNIK	-	
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	JEDRO, STRŽEN VRSTA TRAVE				MNENJE, ODNOS DO NEČESA EISENHOVVER							.	
OSNOVNI AATEMATIČNI POJEM								PRIVRŽENEC ST.GR.FILO-JOFSKE SMERI LAT VEZNIK					
KRATICA AMERIŠKE LETALSKE DRUŽBE				ZVEZDA REPATICA						NAGON			
KONICA, VRH				OSNOVNA MERA						HIMALAJSKA KOZA			
K nam je prišla železna cesta
Častitljiv jubilej - 150 let, odkar je prispel pivi vlak iz avstrijskega Gradca v Celje, so pred kratkim praznovale Slovenske železnice (SZ) in širša slovenska javnost, ki se zaveda pomena železnic v zgodovini in v novejšem obdobju. Tudi dižava je zgodaj spoznala pomen železnice, zato je to progo, po kateri je stekel promet 2. junija 1846, in druge Slavne proge gradila na lastne stroške; izkušnje so namreč državne uradnike in politike poučile, kako nevarno je na tem področju prepuščati Pobudo zasebnikom oz. njihovemu kapitalu.
Južna državna železnica, kot se je ta ^'otirna proga imenovala (Siidliche Staats-bahn - SStB) se je, kot v informaciji, po kateri povzemamo tale zapis, navaja vodja železniškega muzeja SŽ prof. Mladen Bolhe, začela v naselju Miirzzuschlag ob juž-nem vznožju alpskega hrbta Semmeringa.
Proga med Gradcem in Celjem je bila sicer ena od etap pri gradnji železniške po-vczavc med Dunajem in glavnim pristaniščem avstrijske monarhije Trstom, ki ga ic dosegla 11 let pozneje. Je pa bil to sevc-6a tudi zelo pomemben korak pri poveza-V| med dvema deželnima mestoma, med Gradcem in Ljubljano. Kronisti navajajo ‘Utnimivo podrobnost, da se po sklepu cesarja Ferdinanda otvoritvene vožnje niso udelcžil predstavniki deželnih stanov, saj se K cesar bal nemirov in temu dogodku ni *clel dati značaja državne slovesnosti. V vclikem številu pa so tedaj prišli prebivalci °koliških krajev. Na večini postaj je slav-n°stni vlak, ki sc je držal voznega reda, Predvidenega za bodoče redne vlake, sprejela dobrodošlica s streli iz možnarjev. Nenavadno veliko ljudi se je zbralo na mariborskem kolodvoru in v Poljčanah. Množen, ki je valovila okoli lepo okrašenega kolodvora v Colju, “menda že od rimskih *asov ni bila tako številna”.
Slavnostni vlak sta vlekli lokomotivi Gfau in Aussee. Kljub temu da več poročevalcev slavi vzpostavitev železniške zveze 1,1 e d Celjem in Dunajem, je bila ta dejansko sklenjena šele leta 1854, ko so dokončni progo preko Semmeringa. Ves ta čas so sc potniki med Gloggnitzem in Miirzzu-Jchlagom prevažali s poštnimi kočijami, železnica je slovenski prostor usodno zaznamovala šele v naslednjem desetletju, ko je leta 184lJ dosegla Ljubljano inj,eta 1857 še Trst ter s lem izpolnila zastavljeni cilj. Gržava je takrat zašla v tako hudo ekonomsko krizo, da je morala vse svoje železnice htzprodali. Progo Dunaj - Trst je leta 1858 Prevzela zasebna družba z. udeležbo zasebnega kapitala, ki si je nadela ime Južna železnica. Ta je z izjemno vitalnostjo dogra-
jevala in širila svoje omrežje, tako da je ob koncu stoletja praktično popolnoma obvladovala prometni križ južno od Dunaja, progo Dunaj - Trst in Budimpešta - Maribor - Koroška - Tirolska. Na Slovenskem so se njeni interesi križali z interesi C. kr. avstrijskih državnih železnic - kkStB (bohinjska in gorenjska proga, promet na dolenjskih in drugih manjših železnicah). Preživela je monarhijo, saj se je razlormirala šele leta 1924.
Angleške in ameriške lokomotive
V tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je stekla gradnja železnic v rajnki Avstriji, so bile tovarne lokomotiv na stari celini le v domovini parnega stroja in železnice - v Angliji. Ker pa Angleži na čelu s Stephensonom niso bili kos številnim naročilom, so Avstrijci naročali lokomotive tudi čez lužo, v ZDA. Zelo sposobni angleški inženir John Hasvvell, ki so ga leta 1840 na Dunaj privabili k WGB (Wien-Glosggnitzer Balin, zasebna železnica, ki je do leta 1951 izvajala promet tudi na Južni državni železnici) iz. tvrdke Fairbairn & Co iz Manchestra, je v avstrijski prestolnici iz dobro opremljene delavnice za vzdrževanje lokomotiv razvil prvo avstrijsko tovarno lokomotiv. Hasvvell je leta 1843 po angleškem vzoru izdelal tri lokomotive, ki so zmogle dobrih 62 km na uro! Do leta 1947 pa je za WDR izdelal 39 lokomotiv. Ugotovil je, da so sicer angeške lokomotive nekaj moočnejše kot ameriške, toda slednje so imele pri-kladnejšo konstrukcijo.
Toda tudi Hasvvell ni zmogel zadostiti vse številnejšim naročilom, tudi WRB, zato je ta družba naročila 22 lokomotiv pri No-rissu v ZDA in tu se srečamo s prvimi lokomotivami, “izdelanimi” na Slovenskem. Vse Norissove lokomotive so pripeljali čez Atlantik z ladjami, 13 pa sojih prepeljali v Celje in lam sestavili. Prve tri so poimenovali Ocean, Grossglockner in Idria. Glavni projektant Karl Ghega je že 7. aprila 1S46 z Oceanom opravil poizkusno vožnjo od Celja do Maribora in nazaj. Iz
Gradca je prišla v naše kraje Hasvvellova lokomotiva Strassengel, kije 2. maja preizkusila viadukt v dolini Pesnice in zapeljala globoko v nedograjeni predor Počehova. Ta je bil dokončan 15. maja in lokomotiva Ocean iz Celja je tega dne prvič neuradno preizkusila progo Maribor - Gradec. Kot smo že uvodoma zapisali, je iz Gradca v Celje pripeljal prvi, otvoritveni vlak. Ta mešani potniški vlak, kot so ga uradno poimenovali, je sestavljalo 13 štiriosnih in en dvoosni vagon, vlekli pa sta ga lokomotivi Aussee in Drau. Ausceje lahko razvila približno 73 kilovatov oz. 100 konjskih sil, tehtala je okroglo 18 ton, po ravnem pa je lahko vlekla vlak, težak 275 ton. Lokomotiva Drau je razvila približno 98 kilovatov, tehtala je 22 ton, po ravnem pa je lahko vlekla vlak težak 380 ton.
Za reveže stojišča brez strehe
Lokomotive so nosile imena krajev in mest pa tudi gradov in rek ob progah. Najprej sojih kurili s poleni, nato kombinirano z lesom in rjavim premogom, šele od leta 1848 so uporabljali črni premog ali koks, da bi povečali moč. Odbojniki so bili sprva leseni, nato so jih obdali z usnjeno blazino, napolnjeno z žimo. Dolgi vitki dimniki so bili opremljeni s polokroglo mrežasto košaro, ki je zmanjšala izmotavanje isker, leta 1844 pa so cev dimnika obdali z značilnim stožčastim iskrolovom -“škrnieljem”. Direkcija železnic je takrat menila, da osebje na lokomotivi toliko bolj
posveča pozornost progi in stroju, kolikor manj mu je udobno, zatorej so bile stro-jevodske ploščadi odprte in obdane le z ograjo iz železnih palic. Šele v šestdesetih letih so lokomotive dobile skromen vetrobran - pokončno in nekoliko nazaj zavihano pločevino na koncu pokončnega kotla, za katero sta strojevodja in kurjač našla vsaj malo zaščite, denimo pred zimsko burjo na Krasu. Do zaprte strojevodske hišice je bilo pa še daleč...
Vagone je tudi izdelal Hasvvell. Nekoliko presenetljivo je, da je WGB zase v nasprotju z drugimi avstrijskimi železnicami izbral ameriški tip vagonov. Niso se dobro obnesli, saj so bili v celoti izdelani iz lesa in so se jim zaradi dolžine kmalu povesili trebuhi, tako da so dobili vzdevek "mdd-linški kifeljčki". Prvi razred je bil rumene barve in je imel 56 sedežev, drugi razred je bil zelen, s 64 sedeži, tretji razred je bil rjav, z. 72 sedeži, od leta 1844 do 1846 pa je bil v uporabi tudi četrti razred. Ta je bi siv in je imel le stojišča. Potniki so lažje našli ustrezne vagone, ker so bile tudi vozovnice v barvi razreda. Prvi in drugi razred sta imela v oknih šipe, tretji prvotno le usnjene zavese, četrti razred pa je bil sploh brez strehe. Za razsvetljavo so bile sprva le sveče, nato petrolejke. Ni bilo niti kurjave ne stranišč. Te fiziološke potrebe so potniki lahko opravili na postajah, kjer so sprevodniki pozimi tudi menjavali grelne steklenice.
PAVEL PERC
Slavnostni vlak na parno vleko je z vožnjo obeležil jubilej slovenskih železnic.
f praktični fhČ praktični KRIŽ praktični
V praktični Z J
Kako kupujemo sadje in zelenjavo
Tržnice in mnoge prodajalne so že obilno založene s sadjem in zelenjavo. Vendar je kljub dobri izbiri ali pa prav zato zelo pomembno, da znate sadje in zelenjavo pravilno izbrati in kupiti. Najbolje je, da kupujete sproti in v takšnih količinah, da porabite sproti in da se sadja in zelenjava ne valja predolgo po policah shrambe ali po hladilniku. Priporočljivo je, da ne kupujete sadja in povrt-nin, ki niso značilni za trenutni letni čas, saj tisti pridelki, ki zrastejo ob svojem času, vsebujejo veliko več dragocenih snovi. Nekatero zelenjavo, zlasti grah, bob in fižol, pustite do uporabe v strokih. Zelju ali glavnati solati do uporabe ne odstranjujte zunanjih, manj lepih listov. Sicer pa zelenjavo operite in zrežite tik pred kuhanjem. Pri pripravi zelenjave se izogibajte predolgemu kuhanju in kuhanju na premočnem ognju. Bolje je, da jo kuhate minuto premalo kot preveč.
Češnjev zavitek
Iz 250 g moke, 50 g stopljenega in ohlajenega masla ali margarine, iz 125 g mlačne vode in nekaj zrn soli zamesimo gladko in voljno testo. Čim dlje ga gnetemo, tem lepše ga bomo lahko razvlekli. Ko je testo dovolj pregneteno, ga oblikujemo v kepo, namažemo z malo raztopljene maščobe in pokrijemo z ogreto skledo (skledo oplaknemo z vročo vodo in obrišemo). Testo naj pod skledo počiva eno uro. Nato ga na pomokanem prtu razvaljamo in razvlečemo z rokami. Biti mora kar se da tanko. Razvlečeno testo premažemo s stopljenim maslom ali margarino. Na testo damo 750 g izkoščičenih češenj ali višenj. Potresemo jih s 10 g mletih mandljev in s 100 g sladkorja. Stranici testa zapognemo za nekaj centimetrov proti sredini. Od daljše stranice pa zavijemo testo s pomočjo prta v zavitek. Zavitek preložimo na pomaščen pekač. Povrhu ga premažemo s stopljenim maslom ali margarino. Zavitek pečemo v ogreti pečici pri 220 stopinjah 35 do 40 minut.
Zdaj pa še V čebulna muha!
Ne le v Pomurju, kjer je, kot pročajo, ponekod prava epidemija, tudi pri nas se zadnja leta vse pogosteje pojavlja doslej skoraj neznan hud škodljivec - čebulna muha, žuželka sivo rumene barve, dolga 6 do 8 mm, z 10 do 12 mm dolgimi rume-no-belimi ličinkami, ki spodjedajo mlado čebulo. Njihovo podtalno delovanje vrtičkar zlahka prepozna po listih, ki rumenijo in venejo, napadeno mlado čebulo pa je kaj lahko izpuliti, saj ji žerke najprej požro korenine. Da se čebulna muha, ki velja za kozmopolitski insekt, ne širi, so nujni nekateri preprečevalni ukrepi, predvsem pa uničevanje (sežiganje) napadenih rastlin. Če jih populimo in zmečemo na kompost, jim samo pomagamo do udobnega zabubljenja na kompostnem kupu, kjer je za njih obilica hrane. Okužbo je moč prcrečhi s prekrivanjem gredic s PP-folijo ali s talnimi granulati (bassudin, volaton), za kar pa je zdaj že prepozno.
Cevasta
fluorestenčna
žarnica
Cevasta fluorestenčna žarnica je bila nekdaj najbolj razširjen svetlobni vir v industrijskih obratih. Potem ko so odpravili utripanje pri prižiganju, je postala bolj uporabna tudi v bivalnih prostorih. Pri spreminjanju električne energije v svetlobno po gospodarnosti močno prekaža navadno žarnico na žarilno nitko. Omogoča desetodstotni prihranek moči. Premer cevi je zdaj manjši, svetlobni izkoristek za 30 odst. večji. Pri nakupu žarnice moramo biti pozorni na električno moč (dolžina) in barvo svetlobe. Nasvete o racionalni rabi energije dobite brezplačno v energetski svetovalni pisarni v Brežicah, Črnomlju in Novem mestu.
>
r i 01
Brane Papež iz Novega mesta
Ko so še peli krampi in lopate
V Žužemberku je bil lep pomladni dan in z gradu je vihrala slovenska zastava. Bilo je po razpadu starojugoslovanske vojske. Spokojni mir. ki je vladal v tem suhokranjskem trgu nad slikovito reko Krko, je 7. aprila 1941 nenadoma grobo prekinil ropot letalskih motorjev. Bile so tri nemške štu-ke. Ljudje so se razbežali in poiskali kritja, kakor so vedeli in znali, saj je obupno zavijanje siren, med karerega seje že pomešalo tuljenje napadajočih avionov, lahko pomenilo samo eno: razdejanje in smrt.
Takrat se je Brane Papež prvič srečal s človeškim uničevalnim nagonom. Bilo je to na začetku vojne leta 1941 in bilo mu je komaj deset let. Nemočno je zrl v tuleče pošasti, ki so mitraljirale poslopja in odmetavale fosforne bombe, da je njihova goreča vsebina brizgala naokrog. Papeževa družina je tedaj stanovala v stavbi pod gradom, prav mogočni grad na skalni pečini pa je bil glavni cilj letalskega napada. Fant se je kmalu toliko ojunačil, da je skočil na piano vsakič, ko se je od visokih zidov odbila letalska bomba in prikotalila v dolino. Poskušal je pogasiti ogenj, kije brizgnil iz nje. Odrasle roke pa so ukrotile zagretega fantiča in ga spet potegnile pod varno streho.
Po tej prvi ognjeni preizkušnji se je Brane še nekajkrat srečal z razdiralno močjo vojne, potem pa sc je skupaj z očetom Francem, kije bil sicer po rodu Novomeščan, v Žužemberku pa je bil sodni izterjevalec, preselil v varnejše okrilje Novega mesta. Mati Karolina je tremi mlajšimi otroki odšla na Sela pri Dolenjskih Toplicah, od koder je bila doma. Šele tik pred koncem vojne jih je Brane s prepustnico pripeljal v Novo mesto - poleg matere še brata Draga in Slavka ter sestro Anico. Ostali so na Papeževem domu pod Kapitljem, kjer se je Branetov praded svojčas ukvarjal s kovaštvom in kmetovanjem - Papeževi so imeli namreč nekaj njiv in travnikov v okolici mesta. S kmetovanjem sc je ukvarjala poslej predvsem mati, oče pa seje bolj posvečal svojim hobijem, rezljanju in oblikovanju lesa. Še sedaj je po nekaterih kmečkih in mestnih domovih najti lične predmete, ki so delo njegovih rok.
Pet let po letalskem napadu na Žužembark, poleti leta 1946, je petnajstletni Brane stopil na novo pot - na pot izgradnje porušene domovine. Na tej poti ni bil sam. Veliko število mladih je bilo, ki so sledili njegovemu zgledu. Prav letos bo minilo petdeset let, odkar so se prvič zbrali. Bilo je to ob belokranjski železnici, na porušenem železniškem viaduktu pri Otovcu.
“Bili smo doma iz mesta, nevajeni dela. Bili smo mladi obeh spolov, največ nas je bilo petnajstletnikov, ki jih na zvezno delovno akcijo niso sprejeli. Tam pa so bili tisti težki kamniti bloki. Nobenih strojev ni bilo ne žerjavov. Samo roke, volja in skupinsko
delo. Vse je šlo na horuk. Vsi naenkrat smo prijeli in premaknilo se je. Roke so bile polne krvavih žuljev. Na delovišču so bile tri brigade, ljubljanska, novomeška in, zdi se mi, celjska, Vsaka je štela približno dvesto udeležencev. Dela so se začela julija in se zavlekla skoraj do začetka jeseni,” se spominja prve delovne akcije Brane.
“Stanovali smo v lesenih barakah bivšega glavnega štaba v bližini Otov-ca. Pogradi so bili trdi, leseni, a smo se znašli in nabrali praproti v bližnjih steljnikih. Na sveži praproti se je prav imenitno spalo. Ko smo nekoliko razprli ruševine pri viadukt, da so lahko postavili gradbene odre, smo se mi pomikali naprej proti Črnomlju Upali smo, da bo tam delo lažje, a so nas čakala nova grenka presenečenja. Partizani so med vojno onesposobili železnico tako, da so zmetali pragove na kup, vrh kupa pa tračnice in pragove zažgali. Tračnice so se na grmadi zvile od vročine, mi pa naj bi jih zravnali,” pripoveduje o skoraj nemogočih težavah, s katerimi so se spopadali mladi zagnanci tiste dni.
Lepe spomine ima še danes na Belokranjce. Hudo pomanjkanje je vladalo takrat in tudi brigadirji so imeli skromno hrano - glavnino so sestavljali unrini paketi, ki so jih pošiljale mednarodne organizacije. Vsakič, ko so dokončali kilometer proge, pa so iz okoliških naselij prišle procesije kmečkih žena z jerbasi na glavah in v njih so bile dobrote, o katerih so brigadirji potem še dolgo sanjali: kruh, domače pogače in raznovrstno sadje. Potem so sc poveselili skupaj z domačini in tistih toplih večerov ob tabornem ognju in pesmih Brane ne bo nikoli pozabil.
To so bili tisti pionirski povojni časi, ko so bili mnogi potrebni pomoči in so jo bili mnogi tudi pripravljeni nesebično nuditi. Tudi mladinci, ki so prišli na progo niso bili čisto začetniki. Brane se spominja številnih koncev tedna takoj po vojni v Novem mestu. Novomeščani, zlasti mladina, so jih preživeli tako, da so odstranjevali ruševine, čistili ulice, utrjevali ceste in gradili nove.
Sam sc je po prvi delovni akciji v Beli krajini udeležil še mnogih, tudi potem, ko je bil že zaposlen. Dal je skozi Novo Gorico in številna delovišča na progah in cestah v Sloveniji in v osrčju Balkana. Tudi ko seje gradila tako imenovana “Cesta bratstva in enotnosti”, ki naj bi povezovala glavna mesta tedanjih jugoslovanskih republik od Slovenije do Makedonije, jc bil zraven. Ni mu žal, čeprav ve, da so se z delovnimi uspehi ponavadi dičili drugi, prav tisti, katerih sinovi so tisti čas hodili v počitniške kolonije in mladinske tabore. Upa pa, da se bodo petdesetletnice prve mladinske delovne akcije spomnili vsaj domačini in železnica, torej tisti, ki so z mladimi graditelji živeli in imeli od tega tudi korist.	TONE JAKŠE
Izključitev, ki traj
celo življenje
France Erič je svojo mladeniško zaljubljenost drago plačal: bil je sodno za štiri leta izključen z novomeške gimnazije, a je bila njegova venitev v Novo mesto le prehodna. V bistvu je izključitev trajala do danes, saj je dvainosemdesetletnik po dobrih petdesetih letih prvič prišel v Slovenijo.
Bilo je sončno majsko jutro in dan je bil, tako bi rekel zdaj že pokojni slovenski pisatelj, kot iz srebra ulit. S Francetom Erpičem sva hodila po grebenu Ce-'rovca in se kar nisva mogla naužiti pogleda, ki se nama je nudil s te krtinaste vzpetine nad Birčno vasjo, nekako na sredini med nekoliko višjo Ljubensko goro in grebenom' Gorjancev na drugi strani. Gozdnate Gorjance je človek le slutil tam za obronkom, a proti zaraščeni Radohi, gozdu Rasen v vznožju hriba, Uršnim selom, z vinogradi in zidanicami okrašenim Ljubnom in Birčni vasi tik pod nama je bil pogled neomejen in oster, da so bile stavbe in drevesa kot na dotiku roke. “Tam doli pri Birčni vasi je bil naš gozd. Dostikrat smo tam napravljali drva za kurjavo in grabili listje za nastilo v hlevu,” pripoveduje sobesednik in videti je, da z veliko ljubeznijo srka vase te kraje. Kako ne, saj jih je v resnici videl nazadnje nekako pred šestdesetimi leti.
"Kako pa gre ta podoba skupaj s tisto, ki ste jo imeli v vaših predstavah o domačih krajih?" sem ga vprašal. Pa mi je obotavljaje se in zamišljeno odgovoril. “Ja, vse je precej manjše, kot pa sem si vsa ta leta predstavljal.” Potem pa je dodal: "A je prav tako ali še lepše, kot bi si mogel misliti.”
Medtem se je pri cerkvici sv. Florjana oglasil zvonec, najstarejši na Dolenjskem in eden najstarejših v Sloveniji, in ljudje so se pričeli zgrinjati k cerkvici, katere patron je slavil god. S Francetom Erpičem sva se dogovorila za sestanek in res sva se nekaj dni pozneje spet dobila v Šmihelu, njegovem rojstnem kraju. Človeka, kije po petih desetletjih in pol prvič obiskal svoj rojstni kraj, pač ne srečaš za vsakim vogalom.
Dijak novomeške gimnazije
Spet sva premlevala in primerjala slike, ki jih nosi človek v svojem spominu, s podobami, ki jih nudi resničnost. "Šmihel, Kandija, vsi kraji okoli Novega mesta so čisto drugačni. Vse je pozidano, le v nekaterih stavbah še najdeš sled preteklosti. Celo podoba pokrajine se je ponekod spremenila - doline so zasute, vzpetine zravnane. Ostale so le glavne prometne smeri in pa nekatere točke, cerkve, gradovi, po katerih se človek lahko orientira,” mi pripoveduje sobesednik. Seliva se nazaj v čas nekako pred sedemdesetimi leti. Rodil seje leta 1914 na lepi kmetiji v Šmihelu. Imel je še enega brata in štiri sestre. Šmihel je bil takrat le vasica v bližini Novega mesta s svojo faro, osnovno šolo in samostanom, v katerem so imele šolske sestre de Notre-Dame dekliško šolo in internat.
Po osnovni šoli v Šmihelu se je France preselil na gimnazijo v Novo mesto. Tu je tudi maturiral. A življenje dela ovinke, kar ga dela pestro in zanimivo. Tudi Francetovo jih je delalo in pot do mature ni bila premočrtna. Bilo pa je nekako takole. France je bil izključen z gimnazije za štiri leta zato, ker se je na skrivaj ponoči prikradel v šmihelski dekliški internat, kar je bilo nezaslišano. Pri tem ga ni sicer nihče zalotil, izdale so ga le lastne besede.
Danes pripoveduje o tem povsem neobremenjeno. Rad je pač videl eno od gojenk, pa seje ponoči prikradel v internat. Nikogar ni prebudil, še dekleta, zaradi katerega jc prišel, ne, saj je bil še premlad. Le stara fantovska navada ga jc gnala v njeno bližino. Ničesar ni odnesel in nihče za njegov podvig še zvedel ne bi, če se ne bi, po fantovski navadi pač, s tem v družbi hvalil. Tako je stvar prišla na ušesa tudi oblastem in nato pred sodišče. Franceta jc to za štiri leta izključilo iz gimnazije. Saj bi ga povsem, a za storjeno dejanje ni bilo materialnih dokazov.
Po izključitvi je fant eno leto delal pri zidarjih. To ga je rešilo, kajti kmalu je prišla gospodarska kriza in starši, ki so že tako komaj študirali njegovega brata Jožeta na veterini, denarja za Francetov, študij niso imali. Fant pa je bil tako ali tako na slabem glasu. Z enoletnim zidarskim delom sije prislužil toliko, daje lahko nadaljeval šolanje. Na gimnazijo je hodil v Kočevju. Tu si je pomagal tudi z inštrukcijami. Nato sc jc preselil v Kranj. Tudi tja ga je gnala ista mladeniška zaljubljenost, zaradi katere je bil pravzaprav izključen z novomeške gimnazije. Iz Kranja, točneje iz Podbrezja pri Kranju, je bila doma Tilka, zaradi katere se je takrat prikradel v šmihelski internat. Da bi v Kranju zmogel stroške šolanja, je delal kot prefekt v internatu za učence nižje gimnazije. Uboge nižješolčke je takrat sedmošolec Franc dostikrat gnal na izlet v Podbrezje v upanju, da bo vsaj od daleč ugledal obličje svoje skrivne simpatije Tilke.
Ne konec, začetek dolge rajže!
V	osmo gimnazijo in na maturo je Franc končno prišel spet v Novo mesto, saj je ta čas kazen že pretekla. “No Erpič, smo malo rajžali,” je dejal katehet, ko je France leta 1934 prišel k vpisu. Leto pozneje je maturiral. Maturante tega letnika je vihar druge svetovne vojne potem močno premetaval in vsakdo izmed njih je napisal svoj košček zgodovine. France je pristal v Avstraliji. A predno spregovorimo o tem, povejmo kratko zgodbico, ki potrjuje staro reklo, da je svet sicer majhen, a zanimiv.
V	bližini gimnazije, nekako tam, kjer danes stoji stavba zavarovalnice Tilia, jc včasih stala gostilna. Gostilničar Ferlič, ki je bil tudi novomeški izvošček, je dal zgraditi prvo bencinsko črpalko v Novem mestu. To črpalko je med svojim zidarskim obdobjem, gradil je tudi novomeški Sokolski dom, pomagal graditi tudi France. Zanimivo pa je, da jc ena od Ferličevih hčera zanosila. Pravili so, da z nekim gimnazijskim profesorjem, imena zaradi nepotrjenih govoric tudi sedaj ne bomo zapisali, in oče jo je poslal v Avstrijo, kjer je rodila in se pozneje tudi poročila. Precej let kasneje, ko je France živel v avstralskem mestu Canberra, je zvedel, daje v mestu neki Ferlič odprl avtomobilsko delavnico. Oglasil seje pri njem, in ko se je pogovarjal s človekom, je ugotovil, da je to nezakonski sin hčerke gostilničarja Ferliča iz Novega mesta. Tako se je življenje razlilo po planetu.
Po maturi je France odslužil vojsko, nato pa se je kot uradniški pripravnik zaposlil na pošti. Služil je v Celju in Mozirju, po tečaju v Beogradu pa je služil ko upravnik pošte v Mežici, kjer se jc oženil.
Z ženo, kije bila tudi poštna uslužbenka, sta bila prestavljen v Kranj. Tu so sc rodili otroci Vida, Janez in Franci. Na pošti je
France Erpič
delal do konca triinštiridesetega, ko je bil odpuščen. Iz službe so ga vrgli zato, ker je odklonil nemško državljanstvo. Nemško državljanstvo je pomenilo skoraj gotov vpoklic na rusko fronto, to mu pa nikakor ni bilo všeč. A časi so bili taki, da človek ni mogel ostati dlje časa pri miru, zlasti če je bil še sorazmerno mlad in sposoben. Druga stran gaje hotela zvleči v hosto, najprej kot soborca, ko se ju temu izogibal, pa ga je hotela kaznovati kot nasprotnika. Temu se je Franc uprl tako, daje ustanovil lastne sile, predvsem iz partizanskih dezerterjev. Bil je neke vrste organizator gorenjskega domobranstva, a njegovi soborci za razliko od domobrancev v nekdanji ljubljanski pokrajini niso nikoli prisegli okupatorju.
France domneva, da je prav to, da niso prisegli, njega in njegove vojake rešilo usode, ki so je bili v kočevskih m drugiH'breznih po vojni deležni tisti, ki so prav tako kot on mislili, da je komunistična revolucija v Sloveniji nepotrebna. Saj seje tudi France znašel na širnem Vetrinjskem polju, od koder so maja leta 1945 Angleži pod pretvezo, da gredo v Italijo, pošiljali na tisoče slovenskih fantov Titovim partizanom tako rekoč naravnost v smrt, France Angležem ni verjel. Poročila, ki so kmalu prišla o tem, kaj se z ljudmi na transportih dogaja, so njegovo nezaupanje potrdila.
Kljub temu se je tiste dni skrivaj še enkrat odpravil čez mejo tedanje Jugoslavije. Peš je prišel do Kranja in se hotel sestati z ženo, ki je tam ostala s tremi majhnimi otroki, a je moral zaradi izdaje namero opustiti in se vrniti na Koroško. Od tam je preko Italije in Franciju našel pot v Avstralijo, ki je postala njegova druga domovina.
Precej let pozneje je za njim prišla sestra Tilka, potem pa še.sin Janez, ki si je tam ustvaril družino. Tako ima France danes potomstvo tostran in onstran Tihega oceana. Seme je vihar druge svetovne vojne zvrtinčil pod nebo in na dveh koncih te naše poloble je našlo plodno rast. Koliko krvi je bilo prelite in koliko trupel je pognojilo zemljo za to novo rast, poizkuša dognati avstralski pisec holandskega rodu, ki je spremljal Franceta na nekaterih potih po domovini, med drugim tudi na morišče v Kočevskem Rogu. kjer v enem od brezen verjetno počiva tudi Francetov brat Jože. jQNp
Hiša r Šmihelu, kjer se je France rodil, je ena redkih stavb, ki je še taka kot v času njegove mladosti. Pred njo je slikan skupaj s svojimi sestrani Roziko, Anico, Mici in sinom Francem.
PROFESORJI novomeške gimnazije
S kolesom in skicirko po Dolenjski
Bogdan Borčič je eden najbolj znanih slovenskih grafikov, uveljavl-l?nih doma in v svetu. Njegovo ime je tesno povezano s pojmom ‘Poljanska grafična šola, ki pomeni visoko profesionalen in izrazito avtorski odnos do grafičnega ustvatjalnega postopka, izredno poznavanje tehnike globokega tiska in prefinjen občutek za likovno govorico. "l£d Borčičevimi življenjskimi postajami sta tudi Novo mesto in novomeška gimnazija, kjer je od 1. novembra 1952 do 31. avgusta N58 poučeval risanje in zgodovino likovne umetnosti. Novomeška ftmnazija je bila pivi korak na pedagoški poti, ki je slikarja in grafika Popeljala do rednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno n/netnost. In tudi na njegovi umetniški poti je bilo Novo mesto pomem-bf,a postaja, saj je imel tu eno od svojih prvih odmevnih razstav.
j. /oje tistega novembra 1952 Bogdan 0reič pripotoval v Novo mesto kot mlad P'°fesor, je imel kljub mladosti za seboj e dovolj izkušenj. Predvsem se mu je živ-! /"R obrnilo v tisto smer, ki si jo je sam , J. fal, in to že v najstniških letih. V Ljub-jani rojeni Borčič je namreč od otroških et fad risal, veselje do likovnega ust-/rlanja in poznanstvo s slovenskimi li-0vaiki, ki so bili družinski prijatelji, so Sa zgodaj pripeljali v šolo dveh uglednih 'kovnih ustvarjalcev, v šolo impresioni-/ Mateja Sternena in kiparja Franceta 0ršeta. Zavzeto učenje skrivnosti li-°Vnega ustvarjanja je grobo prekinila are'acija; mladega Borčiča, ki je skupaj j/Ierjo delal za Osvobodilno fronto, so I .teki akciji aretirali domobranci, ga 1Zr°čili nemški policiji in fant se je junija , / znašel v taborišču Dachau, kje je I . Cakai konec vojne, trdo preskusen, a | lc otanj odločen, da postane slikar.
I Prvo leto po vojni so v Ljubljani na P°budo novomeškega rojaka Božidarja "kca ustanovili Akademijo za likovno Utnetnost; med prvimi, ki so opravili izjemni vpis, je bil prav Bogdan Borčič. a vpis je moral sicer počakati še leto da je opravil po hitrem postopku '"‘"'jkajoče razrede gimnazije, potem pa !c končno lahko študiral tisto, za kar sc j? odločil. Leta 1950 je diplomiral, na-/Nval podiplomski študij pri prof.
"/rijelu Stupici, sc izpopolnjeval v atel-i /h slovitega grafika Johnyja Fried-1 aenderja v Parizu in nato v Ljubljani Saoiozavestno stopil na pot svobodnega j potnika. Toda to jc bil za ustvarjalca,
| "kršen je Borčič, neizprosno zvestega |vojim načelom, nepripravljenega na ' kompromise, pretrd kruh, pretanek 11 s pretrdo skorjo za družino, ki si jo je s,varil. Opustil je sanje o svobodnem | //niškem poklicu in se prijavil za "žbo. Po takratnih navadah je dobil ekret, ki ga je pošijal na prvo službeno /sto v gimnazijo, tja dol na Dolenjsko,
"testo ob zeleni Krki.
Slikarska trojica
Tistikrat, ko jc Borčič začel poučevati °vomcške gimnazijce risanja in zgodo-"c umetnosti, je bilo Novo mesto slikar-kar močno. V Novem mestu sta učila ^e/va akademska slikarja, na gimnaziji /dimir Lamut, na učiteljišču pa Izidor ■ /c. Borčič seje še posebej spoprijatcl-1 Lamutom, ki jc pokazal veliko razu-/vanjc za mlajšega kolega. Ne samo da /jc v prvem času ponudil svoj skrom-a'cljc za prenočevanje, da sc mu ni bilo
vo je, da se Borčič ni prepustil tradiciji in v Dolenjski ni iskal barvitosti in mehke melanholije. Med značilnostmi dolenjske krajine jc odkril strašila, kar so mu takrat nekateri celo očitali, češ, od vseh dolenjskih lepot Borčič vidi le strašila.
Profesoiji risanja, kot se je takrat reklo likovnemu pouku, so se imeli tisti čas kar lepo. Borčič pravi, da je bilo Ministrstvo za kulturo zelo uvidevno in je razumelo, da akademski slikarji, ki poučujejo, potrebujejo nekaj časa tudi zase. Tilko so učili le tri dni v tednu, ostale dneve pa so bili prosti in so se lahko posvečali svojemu osnovnemu poklicu, ustvarjanju. Vendar pa to ni pomenilo, da so pedagoško delo zanemarjali ali jemali kot obvezno zlo. Tako Lamut kot Borčič sta sc zavzeto trudila, da bi dijakom zbudila zanimanje za umetnost in jim kaj dala. Borčiča so sploh pritegovali novi pedagoški prijemi, ki so se takrat pri nas začeli počasi uveljavljati, sloneli pa so za razliko od prejšnjih, ko so učencem posredovali le veščine risanja po naravi, na spodbujanju ustvarjalnosti in sproščanju domišljije.
Spomini na slikarja Lamuta
Na leta poučevanja na novomeški gimnaziji ima Borčič lepe spomine, žal pa je med njimi tudi nekaj grenkih. Se danes se z žalostjo večkrat spomni svojega novomeškega prijatelja, slikarja Vladimirja Lamuta in njegove tragične usode, ki sta jo zaznamovala nerazumevanje okolja in slikarjeva zagrenjenost.
“Lamut je bil moj edini pravi prijatelj v Novem mestu,” pripoveduje. “Z njim sem se lahko pogovarjal o vsem, veliko sva govorila o stroki. Iz začetkov najinega znanstva se ga spominjam kot še zelo vedrega človeka, ki sc je rad nasmejal. Vase sc je začel zapirati kasneje. Spominjam sc ga tudi kot zavzetega pedagoga. V šoli sc je strašno razdajal. K pouku je nosil vse mogoče svoje stvari, literaturo, knjige, reprodukcije. Do sebe ni bil nikoli tako skrben. Vsake toliko časa, ko je dobil štipendijo za tujino, je odpotoval. To je krepilo njegov umetniški razvoj, telesno pa ga jc uničevalo. Bivanje v
Bogdan Borčič
tujini je vedno podaljševal na račun svojega zdravja, varčeval je pri hrani in drugem. Ko je denimo prišel z zadnjega študijskega bivanja v Belgiji, je bil tako zelo izčrpan, da je moral v bolnišnico. Prav s tega zadnjega potovanja v Belgijo je prinesel veliko presenetljivo dobrih stvari, ki jih je želel pokazati svojemu okolju, in je pripravil razstavo s temi deli. Spomin na to razstavo pa je zame tragičen. Po otvoritvi sva ostala z Lamutom povsem sama, vsi so sc razgubili. Sla sva v gostilno Murn na Bregu, kjer so Lamutu prišle solze v oči, ko mi je potožil nad odnosom okolja do njega. Dejal mi je, da se čuti zapostavljenega, ker ni deležen prave-pozornosti. 'Jakca, ki je šel stran, tako slavijo, jaz pa, ki vztrajam v Novem mestu, nisem nič vreden,' je zagrejeno dejal. Upravičeno se je čutil zapostavljenega. Na razstavi jc pokazal nekaj novega, presenetljivega, odziva pa ni bilo nikakršnega. Res, okolje je z njim mačehovsko ravnalo. Niso mu omogočili primernih pogojev za delo. Imel je sicer nek prostor, a to še zdaleč ni bil pravi atelje.” Novomeško obdobje Bogdana Borčiča se je končalo, ko je opravil strokovni izpit in je dobil službo v Pionirskem domu v Ljubljani. Nekaj časa se je vozil iz Novega mesta v Ljubljano - na začetku v obratno smer - potem pa se je vsa njegova družina preselila v slovensko prestolnico, kjer je nadaljeval svojo pedagoško in umetniško pot, na kateri je dosegel izredne uspehe in se za trajno vpisal med pomembne slovenske umetnike. Zdaj je upokojen in živi ter še vedno zavzeto ustvarja v Slovenj Gradcu.
MILAN MARKELJ
''cba
vsak dan voziti nazaj v Ljubljano,
“ voljo mu jc dal tudi barve in papir za s,varjalno delo. Čez čas je Borčič dobil /Čuvanje, najprej v Irci vasi, potem pa /Glavnem trgu nad trgovino Avtodeli.
i K() je vsak dan lahko gledal na "za
j'
01 jc zapisal Valvasor.
Imel sem krasen razgled na novo-| /kki Glavni trg. Tedaj je bil zares lep,
. drugačen, kot jc zdaj, ko ga kazijo | /°mobili. Pogosto sem ga risal v vseh | /'b dneva in leta,” pravi slikar. V čau I /"nja v Novem mestu je ustvaril precej /bob mestnih vedut, Novega mesta in "gih dolenjskih motivov. Ko je postal /"tožni inšpektor za likovni pouk, je /'ko potoval po dolenjskih krajih, naj-ckrat kar s kolesom, z njim pa je bila /no skieirka, ki se je polnila z risbami ,/Učnih motivov; ti so potem našli pot ^ "h platno ali na grafični list. Zanimi- Bogdan Borčič v Slovenj Gradcu pred znamenitim Kogojevim kipom konju.
ih KNJIŽNA POLICA
Trije klasiki Kondorja
Skoraj ga ni ljubitelja leposlovja, ki mu ne bi bile znane knjige iz zbirke Kondor, ki jo že desetletja izdaja Mladinska knjiga. S knjigami iz Kondorja so se utrjevale mnoge poti do poznavanja domače in tuje literature, s “kondorji” si je mnog bralec širil duhovna obzorja. Nekatere knjige te zbirke so postale stalnica za šolsko in osebno uporabo, zato jih mora založba večkrat ponatiskovati. V ta namen so pred dobrima dvema letoma oblikovali nekakšno nadzbirko, ki so jo imenovali Klasiki Kondorja, v nji pa izhajajo ponatisi že izdanih knjig, a tudi novosti. Najnovejše štiri knjige prinašajo tako tri ponatise in eno novost.
Pred skoraj tridesetimi leti je v Kondorju izšel izbor poezije enega naših najbolj pretanjenih lirikov Josipa Murna, ki ga je pripravil pod naslovom TOPOL SAMUJOČ zdaj že legendarni prof. Dušan Pirjevec in izboru napisal slovit Uvod v umevanje Murnove poezije. S to knjigo se je Murn v slovenski kulturni zavesti ponovno uveljavil kot pomemben pesnik svojevrstnih kvalitet, hkrati ko je Pirjevčeva študija pomenila prodor povsem novega načina obravnavanja slovenske poezije, saj jc Murnovo poezijo in njeno mesto na slovenskem Parnasu osvetlila na znotrajtekstualno interpretativni način. Prav tako briljanten, vendar z drugačnih izhodišč je uvodni esej Ivana Prijatelja iz leta 1902, s katerim se bralcu odpirajo objektivne danosti Murnovega življenja in časa, v katerem je živel.
Izbor pesmi sodobnega pesnika in dramatika Daneta Zajca je pod naslovom KEPA PEPELA v Kondorju izšel leta 1984. Vanj je Boris A. Novak uvrstil pesmi iz vseh Zajčevih zbirk in dram, upošteval je kronološki red nastanka pesmi in tako pokazal Zajčevo pesniško pot, ki pa seje seveda po letu 1984 nadaljevala, zato so se v založbi pri pripravi ponatisa odločili, da izdajo razširijo z izborom pesmi. ki so bile napisane kasneje. Tako je zdaj v Kepi pepela prvotni izbirni pregled Zajčevega pesništva bogatejši za izbor novejših pesmi ter posebej za to izdajo avtorsko tako prirejenih monologov iz nekaterih Zajčevih dram, da jih je mogoče brati kot samostojne pesmi. Dodana sta tudi dva Zajčeva esejistična zapisa, spremna beseda Borisa A. Novaka Pesem in človek ter bibliografija.
V svetovno zakladnico Klasiki Kondorja posegajo s ponatisom Voduškovega prevoda izbranih odlomkov prvega dela slovite tragiške pesnitve FAUST velikana nemškega Parnasa Johanna VVolfgan-ga Goetheja, ki je s spremno besedo in opombami prevajalca v Kondorju izšel pred dobrimi desetimi leti. Tej znani izdaji so pridružili še eno knjigo - prevod izbranih odlomkov iz drugega dela Fausta, ki doslej v slovenščino še niso bili prevedeni. Tega prevajalsko zelo zahtevnega dela seje lotila Erika Vouk, spremno besedo Topografija Faustovih svetov pa je napisala Irena Samide. Tako imamo zdaj prvič v slovenščini pregled nad vso mojstrovino, ki jo je Goethe pisal tako rekoč vse življenje in je še posebej v drugem delu, ki je izgubil "zgodbo", skrivnostno neulovljiva v enoplastno razumevanje ter zato vedno znova vabi k branju.	MILAN MARKELJ
Kopist in samota
Razmišljanja o bistvenih življenjskih vprašanjih so ponavadi vedno zanimiva, še bolj pa, če so napisana na način, kot ga je v svoji knjigi KOPIST IN SAMOTA uporabil Marijan Tršar, sicer bolj znan kot akademski slikar in likovni teoretik. Njegovo pisanje namreč odlikuje živahen slog, bogat besedni zaklad, poln metaforike, predvsem pa iskriv smisel za humor, ki je včasih tudi (samo)ironija. 160 strani dolgo delo Kopist in samota, ki jc razdeljeno v tri dele, je letos izdala Slovenska matica.
Kaj jc samota? Je to pravično zrcalo, ki sicer secira brez usmiljenja, ne izkrivlja pa obraza z zlaganostjo? Je samota edino zdravilo, ki ga današnji sebi odtujeni človek še ni temeljiteje preizkusil in uporabil za pomagalo? Ali ne bi človek brez radia, časopisov, vsakdanjega vrve-
ža, naprezanja in vznemirjanja verjetno lažje natančneje spoznal svoje bistvo in svojo vlogo ter bil potem srečnejši? Vsa ta vprašanja in še mnoga druga, ki se dotikajo razmišljanj o estetiki, etiki, resnici, sreči, naravi in še čem, si v odmaknjeni cerkvi v Suhi krajini zastavlja pisatelj, kije konec petdesetih kopiral gotske freske Janeza Ljubljanskega. Del prvega poglavja, ki nosi naslov Kamni vrh, je oblikovan kot dialog med kopistom in poosebljeno samoto. V drugem delu z naslovom Hrastovlje se Tršar ukvarja s podobnimi vprašanji, le da tu tudi po mnenju Jože Mahniča, ki je h knjigi napisal spremno besedo, esej preide bolj v oris in pripoved. Pisatelj bralcu oriše značilnosti istrske pokrajine in ljudi, spominja sc svoje umetniške poti itd.
Povsem drugačen svet pa Tršar bralcu ponudi v tretjem poglavju knjige z naslovom Pariz iz kranjske perspektive, kjer v nasprotju z “mehkim podeželjem” prikaže “trdo velemesto”, čeprav ga francoska prestolnica zelo privlači. Zanimiv je sprehod s pisateljem po mestnih ulicah, bogatih z nočnimi zabavišči, pa obiski znamenitosti, ki jih tam res ne manjka, odličen je v opazovanju Parižanov -brezbrižnost do revežev in ljubezen do živali, zaverovanost v narodno zgodovino itd. Zadnje besedilo knjige Pariško obračunavanje (s seboj in z nami) pa je izrazito esejistično. Gre za pisateljev monolog o svoji in naši dvojnosti in dvoličnosti, o iskanju resnice, lepote, vrednot, konča pa z optimističnim spoznanjem, da je v Parizu spoznal vrednost slovenskega impresionizma in prišel do pravega razumevanja mladih.
Kopist in samota bo zanimivo branje za marsikoga, ki rad razmišlja in ki so mu pri srcu tako domovina kot svetovljanska mesta, na primer Pariz. Pohvalno je tudi to, da besedila spremljajo in ponazarjajo prefinjene miniaturne črtne risbe podeželskih fresk in pariških motivov, s pomočjo katerih se bralec lahko še bolj preda vsebini.	LIDIJA MURN
O vojni škodi in pravicah
Druga svetovna vojna je bila za Slovence izredno hudo zlo, da ga narod skoraj ne pomni hujšega; seglo je skoraj v vsako družino in povzročilo morje trpljenja. Med tiste, ki jih je vojna posebej prizadela, štejemo tudi izgnance, žrtve nasilne raznarodovalne politike nemškega okupatorja na območju severne Dolenjske, Posavja in Obsotelja, ukradene otroke, taboriščnike in internirance. Nanje se je v Jugoslaviji ob skrbi za borce in vojaške invalide kar pozabljalo, problematiko pa nekateri zmanjšujejo tudi dandanes. In vendar sta izgnanstvo ali internacija doletela vsakega četrtega Slovenca.
Da se to zlo ne bi pozabilo in da bi izgnanci in druge civilne žrtve vojne lažje uveljavili svoje pravice do povračila škode, je Ivica Žnidaršič, ki je bila tudi sama izgnanka, napisala knjigo NEKAJ O VOJNI ŠKODI IN PRAVICAH. Knjigo je pred kratkim izdal Rdeči križ Slovenije. V nji je avtorica zbrala podatke, ki se nanašajo na vojno škodo, ki so jo v Sloveniji povzročili nemški, italijanski, avstrijski in madžarski okupatorji, piše o vojni odškodnini in agresorskih državah, o tem, kako so druge države urejale to vprašanje, in postreže s pregledom dogovarjanja med agresorskimi državami in vsega, kar so bile dolžne in česar niso izplačale. Nekaj vojne odškodnine in ugodnih kreditov je sicer prišlo v Jugoslavijo in Slovenijo, vendar je država ta sredstva vložila v gospodarstvo ali porabila za druge potrebe, posamezniki kot žrtve nacizma in fašizma pa vojne odškodnine niso dobili, zato jo upravičeno zahtevajo. V knjigi so še podatki o zakonih in pravilnikih, na podlagi katerih jc bila popisana vojna škoda, podatki o številu žrtev vojnega nasilja in podatki o repatriacijskih centrih v Sloveniji leta 1945, kar vse bodo lahko s pridom izkoristili vsi, ki si prizadevajo doseči izplačilo odškodnine. Osnovni namen knjige je bil namreč uveljaviti argumente za odločanje o vprašanjih vojne odškodnine, odločanje pa mora izhajati iz dejstva, “da ni imel in nima nihče pravice, da se odpove vojni škodi in vojni odškodnini mimo prizadetih oseb”, kot je poudarila avtorica.
Knjigo dodatno bogatijo številni dokumenti in uvodna beseda dr. Toneta Ferenca o izgnancih. MILAN MARKELJ
i foffarteMaigitt a> jggigitellpjj *]
\ £	3Q02>M
flLcnKfl Atžnflpšic

KRESNI DAN - Kresni dan je najdaljši v letu. Uidi v ljudskem pregovoru “se o kresi dan obesi”. Kres se je praznovalo zvečer pred 24. junijem, ko goduje sv. Janez Krstnik. Otroci so natrgali bele kresne rože in jih zataknili po plotovih okoli hiš, da prikličejo blagoslov s soncem napolnjenim rastlinjem. Tildi še danes po vaseh zatikajo kresne rože v novodobne žive meje. Po starem je moralo biti do kresa seno pokošeno, da začne rasti otava. Dračje, ki so ga zbirali ob spomladanskem čiščenju travnikov in sadovnjakov, so na kresni predvečer zakurili v vaški kres. Ob njem so se poveselili s pesmijo, plesom in šalami. Kresne rože so v nekaterih domovih postavili v lončeno posodo v kot pri mizi, kot kaže slika, posneta v Podbočju. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar)

Radi imajo čenče - Zužemberčani imajo radi mame, čenče in pogovore. Tudi od duhovnih zahtevajo zgovornost, besedoljubje. Kdor je sam za se, komur ne ljubi se občiti z ljudmi naj ne hodi tje. Tudi zoper takega popa intrigirajo tako dolgo dokler ga odpravijo.
Grozne ujme tepejo ljudi - Vreme strašno spremenljivo po Dolenjskem. Stari ljudje sploh trdijo, da so bile zime nekdaj manj hude in dolge ali vselej snežne. Zdaj to drugače. Grozne ujme tepejo uboge ljudi. Od 1850 do 66 bila je večkrat huda suša, da se je sušilo hrastovo perje. Posebno škodila je enkrat dolga suša brez dežja po dolgem pomladanskem snegu. Enkrat je bil strašen mraz na s. Urbana dan in zato prerokovali so možje, da bo sedem let zapored grozno ljuta zima. Enkrat je strla toča vso pšenico in ječmen - uno že skoro vso požeto - šla je debela, da še nikdar taka, bučala, vršalo in tolklo je tako grozovito, vsa narava bila se tako spuntala, da so mislili ljudje, da se naznanja sodni dan. Še tisto leto vrgel je silen piš vso koruzo, da so jo trgali in domu nosili.
pričakovanje
Sedela je pri oknu, roke so ji očivale v naročju in nemo je strmela v daljavo. Misli so ji odbrzele daleč v njeno otroštvo. Kadar se je spomnila nanj, je vedno imela občutek, da so ji ga ukradli. Da, ukradli! Politiki, ki so takrat sprli ljudi in jih pognali v smrt. Pravo otroštvo, tisto srečno in lepo, je bilo zanjo nekaj nedoumljivega, nekaj, česar nikoli ni poznala. Samo delo, ni bilo toplih, prijaznih besed, brezskrbne igre.
V mislih je preskočila mladost, poroko z ljubljenim, otroke, delo in spet otroke: Jože, Tone, Micka, Francka... Delo, neprespane noči. Ob spominu na otroški smeh na dvorišču pred hišo je preletel njen obraz droben nasmešek. Še jih sliši, kako so se lovili ob nedeljah, drugače so imeli vsak svojo zaposlitev, kajti delati je bilo treba, daje bilo s čim potešiti lačna usta.
Zresnila se je ob spominu, kako so otroci zapuščali domače ognjišče. Drug za drugim so odhajali v svet ter si tam daleč ustvarjali svoje domove. Prihajali so in odhajali. Veselila se.je njihovih uspehov in živela v svojem svetu s spomini.
Še bodo prišli, da, toda ne sme jim pripovedovati o svojih boleznih in starostnih tegobah, ki jo vse bolj pestijo iz leta v leto, vsak dan bolj. Ne, ne! Povedati jim mora kaj veselega, saj imajo težav že tako sami dovolj. Da, prišli bodo, s svojimi otroki in vnuki. Veliko jih bo in hiša bo spet polna kot pred davnimi leti. Prišli bodo spomladi, ko bo imela rojstni dan, ali za 8. marec. Ja, pokličejo jo po telefonu, saj soji ga zato napeljali. Oh, kako dobra stvar je to! Dobro je, da ima vodo v hiši, elektriko in da trgovina ni daleč.
Letos ne bo več obdelovala zelenjavnega vrta, saj še sama komaj hodi. Roka se ji samodejno dvigne in zamahne, češ bo že kako. Kaj bi jo to zdaj skrbelo!
Odprla bo okna, da bo posijalo sonce v hišo, še vrata bo odprla na stežaj, da bo
prišla pomlad v hišo, z njo pa bodo prišli njeni otroci in vnuki.
Z rokama seže po pletilkah in volni, si popravi očala, ki soji zdrsnila po nosu navzdol. V srcu čuti rahel nemir in čudno praznino, ki je ne more doumeti in razložiti.
Sliši korake, zunaj zaškriplje stopnica. Toda nihče ne vstopi. Prišel je le nagajivi pomladni vetrič, ki se zunaj na vrtu poigrava z zvončki, ki so pokukali iz zemlje, tam, kjer je skopnel sneg.
Ona pa sedi pri oknu s spomini v nenehnem pričakovanju.
flnDPnfi
prijateljičino
PISMO
Otožna in nesrečna sem se gledala v ogledalu. Bila sem v svoji sobi, v najbolj priljubljenem kotičku, a me žal to ni razveselilo. Žarki poletnega sonca so oživili prostor, moj obraz pa je bil temačen in žalosten.
Drobno ljubezensko iskro, ki se je prižgala v meni, sem hotela na silo zatreti. Nešteto stvari mi je pestrilo in lepšalo življenje, zato njega, ljubljenega, nekako nisem hotela sprejeti v svoj svet. Minevale so ure, dolge in težke, dnevi in neprespane noči so mi srkali ostanke energije. Zvečer sem gledala v zvezde in mislila nanj.
Edino veselje v teh trenutkih mi je bila moja najboljša prijateljica. Redki so ljudje z njenimi vrlinami. Obiskala sem jo in med dolgim pogovorom mi je vrnila voljo, da sem ponovno opazila sonce, začutila njegovo toploto, da sem ponovno opazila nasmeh na obrazih ljudi. Zdelo se mi je, da sc mi je življenje vrnilo na stare, utrjene poti, da so oživeli so stari časi.
A ko sem se vrnila domov, sem se ponovno počutila žalostno, samo in brez opore. Legla sem na posteljo in premišljevala, ali ne gre le za občasno utrujenost-Nato sem odprla njeno pismo, ki mi ga je dala, ko sem odhajala od nje. Besede sva pogostokrat prelili na papir in si jih tako izmenjali, kot da s tem želiva potrditi prijateljske vezi.
“...moje besede so plehke, izrabljene, so samo moja čustva, ki se ne znajo izražati tako kot tvoja...
Tucholsky je zapisal: Vsakdo, ki živi, mora umreti, vsakdo, ki ljubi, mora trpeti. Kdor bolj ljubi, mora več trpeti. Kdor se hoče trpljenju izogniti, se mora odpovedati ljubezni. Ljubezni pa ne moreš z ničemer zapolniti.
Tudi v življenju je tako. Kdor živi, mora trpeti, življenja ne moreš z ničimer zapolniti. So trenutki, tiste male, drobne pozornosti in veliki srečni dogodki, ki jih pomnimo vse življenje. Pomislimo samo na bolne ljudi. Na šoli lahko vidiš nekaj invalidov, in če jim pogledaš v oči, opaziš, da iz njih žari večja želja do življenja kot iz oči zdravih ljudi. Nekoč so bili ti ljudje mogoče tik pred smrtjo, a preživeli so in se naučili ceniti tisto, kar bi skoraj izgubili. Nauk tega je: ne čakaj na ta trenutek, ampak se nauči življenje ceniti že prej.
Nekaj nas vedno znova žene naprej. Spotikamo se ob ovire, pademo in se zopet poberemo, hodimo dalje in dalje, ker nas mogoče tam na koncu čaka neizmerna sreča ali velik zaklad. Nekaj je v tem življenju, da se tako prekleto borimo zanj.
Poskrbela si, draga prijateljica, da je moje življenje drugačno. Ob vsej tvoji energiji, veselju in smehu sem tudi jaz postala srečen človek, ob tem pa pozabila, da se tudi ti lahko kdaj jočeš kot jaz.
Za konec tega pisma bi ti rada rekla hvala. To je samo beseda, sestavljena iz petih črk, mapak jaz jo čutim kot nekaj globljega. Upam, da tudi ti to tako sprejemaš. ”
Nisem si obrisala solz, ki so mi meglile pogled ob prijateljičinem pismu. Stopila sem na balkon, se ozrla na zvezde in jim zašepetala: “Ponesite mojo najiskrenejšo zahvalo moji prijateljici.”
IMH
v’; - *
mm

♦ ..v'.: TČ
HhhHmmm
Živa boginja
V stari del mesta sva vstopila dramatično skozi tempelj žive boginje. Privabile so naju čudovite rezbarije na okvirjih oken in vrat, ki so izstopale s snežobelega pročelja. Trije zlati zvonasti stožci na slemenu strehe so govorili, daje nadstropna stavba tempelj. Vstopila sva. Vse štiri stene notranjega dvorišča so ena sama lesena čipka. Sredino malega kvadrata je zapolnjeval vodnjak, ki sta ga varovali dve kraljevski kobri. Ko sem sc navadil na neprijetni stražarki, sem pogledal proti ganku, ki ga je zamaknjen občudoval čepeč domačin. Skoži režo priprtih naoknic sem zaslutil nagajiv otroški pogled.
Pravijo, da je boginja Kumari utelešenje Kanya Kumari, ene izmed 62 obrazov boginje Parvati. Drugi spet pravijo, da je ena izmed osmih Ashta Matri-kas - mater bogov. Legenda pripoveduje, da je v 8. stoletju kralj najprej izgnal dekle iz klana Sakya, ki je trdila, da je utelešena Kumari, nato pa je, da je potolažil jezo svoje žene, dekle pripeljal nazaj in jo nastanil v templju. Druga zgodba ve povedati, da je kralj Malla vsako noč igral kocke z boginjo Talejo. Ko si je neke noči zaželel prelepe boginje, sc je ta razjezila in zagrozila, da se nikoli več ne vrne. Toda goreče prošnje skesanca so jo otoplile in obljubila mu je, da se bo vrnila v podobi mlade deklice. Kakorkoli že, živa boginja je izbrana med deklicami starosti štirih, petih let, ki pripadajo kasti Sakya, to je klan, ki sc ukvarja s predelavo zlata in srebra. Telesa mladih devic morajo biti brezhibna in zadostiti 32 strogim kriterijem. Zadnji del obreda je grozljiv. Moški, oblečen v demona, ki ga v temi obkrožajo številne živalske glave, oblite s krvjo, skuša prestrašiti deklice. Tista, ki vse to prenese brez joka in strahu, ne more biti drugo kot boginja. Mlada princeska nato izbere obleke in nakit. Vse do pubertete je obsojena na zlato kletko. Tempelj zapusti le ob verskih festivalih skrbno zaprta v nosilnici. Ko poteče prva menstrualna kri, deklica zapusti tempelj bogato obdarovana, in se lahko omoži. Toda večina jih ostane samskih. Stres malih kraljičen, ko stopijo iz mehkega zlatega dvorca za kuhinjske lonce, je prevelik. Prav tako pa kroži v Nepalu vraža, da prinaša bivša boginja možu nesrečo in zgodnjo smrt.
Sedel sem na zadnji stopnici podstavka boginje Talejc. V nadstropja segajoče stopničaste strehe so sc šopirile, kamorkoli je seglo oko. Nekatere so bile pokrite z opeko, druge so sc svetile v zlatem soju medenine, tretje so z zeleno barvo odkrivale težo let na bakreni pločevini. Okrog in okrog so stali templji, veliki in majhni, nekateri na visokih stopničastih
Janez
podstavkih, s katerih so se pagode smelo dvigovale v nebo, drugi v obliki pravokotnih stavb, tretji pa v obliki majhnih, stožcem podobnih belih kapelic. Prevladovala je rdeča barva opeke, ki seje mešala z belo in temnorjavo barvo umetelno rezljanih ostrešij, podbojev vrat, okvirjev oken, naoknic. Nad slemeni streh okrašenimi z zlatimi stožci sem v daljavi zaslutil obronke belili gora. Tam nekje so se proti nebu dvigali najvišji vrhovi sveta: Čomolungma - boginja Mati zemlja, Anapurna - Izvir življenja, Kangčcnd-zenga - Zakladnica večnih snegbv. Mistična in skrivnostna imena. Bil sem sredi nebes. Gore in templji, ki jih stražijo sloni, levi, nosorogi, kobre, strašni demoni, so prebivališča številnih bogov. Strogi Šiva, uničevalec, dobrodušni slonji bog Ganeš, Opičnjak, vešči poveljnik nebeških vojska, veliki Višnu, strašna Kali, oblita s svežo krvjo...
Hipijevska invazija
Ljudje so sc sprehajali med templji in se greli na opoldanskem soncu. Skupina žena je darovala cvetje pred obličjem Ganeša in ga prosila za srečo. Sadu, odet v žafranasto ogrinjalo, je sedel pred kapelo, posvečeno Šivi. Veliki uizob v roki popotnika in božji znak na njegovem čelu sta izdajala, da je Šiva njegov gospod. Prijeten obraz, okrašen z dolgimi lasmi in brado, spletenimi v drobne kite, seje za vsak dar zahvalil s širokim nasmehom. Prodajalci starin in zelenjave so zavzeli prve stopnice podstavkov templjev. V trgovinicah okoliških stavb so ponujali volnene odeje, šale, pisane torbe, slike. Vse to se je mešalo z oreški, začimbami, krompirjem, čebulo, suhimi ribami, sladkarijami in srebrnimi kovanci. Kmetje so sc opotekali skozi množico, otovorjeni z velikimi zavoji, ki sojih nosili na ramenih ali pa v dveh culah na nosilni palici. Kolesarji, rikšarji in taksisti so z ihtavim trobljenjem zahtevali svoj prostor pod soncem. Vsepovsod so potujoči krošnjarji vsiljevali nože, meče, relikvije in zapestnice. V odmaknjenem kotu so lončarji, oblečeni v obleke zemeljskih odtenkov, ob kupih lončenine čakali na svoje kupce. Z zgornjih nadstropij so mikavne ženske opazovale množico pod seboj. Od nekod je privekal otroški jok.
Harmonijo mravljišča so ostro presekali kriki v angleščini: "Hočem meso, rekel sem meso!” Skozi hodnik, ki so ga naredili ljudje, se je opotekel nor zahodnjak, za njim pa sc je privrtel njegov kolega. Zakasnela otroka cvetja sta zamudila hipijevski vlak, ki je iz doline odpeljal že davnega 1975. leta.
Katmandu je v 60 letih doživel invazijo večjo kot kdajkoli prej in verjetno večjo, kot jo bo kdajkoli kasneje. Prišli so bradati in ostriženi, oblečeni in skoraj nagi, umazani in čisti, podhranjeni in siti, zaviti v žafran budizma ali pa v belino hinduizma. Hipije je privabila zdrava, hladna klima, očarljiva, bogata, topla in razumevajoča dežela. Kult Šive v hinduizmu in tantrični budizem je sproščal duh mistike in erotike, vsepovsod sojih sprejeli prijazni ljudje in seveda konoplja, ki je rasla na polju takoj za mestnimi hišami. Mamilo, tudi močnejše, seje dalo zlahka kupiti v mestnih trgovinah. Vsepovsod je vel duh miru, sproščenosti in svobode. Iz lokalov, ki so nastali prav zaradi hipijev, so odmevale kultne pesmi: Dont pass me by, Hungry eye, The august moon... Potem pa je nenadoma, kot seje začelo,'vse tudi izginilo, kakor da nikoli ne bi bilo. Dvonadstropni avtobusi, ki so se ponašali z napisi: London, Pariš, Frankfurt... so odpeljali. Kriv je bil ukaz kralja Bircndra, ki je leta 1975 prekinil prakso svobodnega uživanja mamil. Ostali so napisi na stenah lokalov v ulicah, ki jih je ustvaril cvetlični val, in pa redki otroci cvetja, ki so se umaknili v manj opazne dele mesta.
"Mister, poliš,” meje iz opazovanja zmotil fantič z leseno škatlo. Krema za čevlje je bila vsepovsod, na obrazu, pod nosom. Črne roke so hitele odpirat leseno zakladnico. Porabil sem deset minut, da sem ga prepričal, da moji razpadajoči čevlji ne potrebujejo niti kreme niti šivanke. Pogovor z dečkom me je potegnil na trdna tla. Tu, med gozdom templjev na trgu Durbar, ki je z antično cesto proti Tibetu središče starega Katmanduju, sem spoznal, da je v kraljestvu bogov in ljudi, v raju na zemlji, za preživetje potreben prav takšen boj za vsak košček kruha kot kjerkoli drugje v Aziji.
Rdeča krogla je bledela. Nad gozdom se je dvigovala bela koprena. Posvečeno tišino je le tu pa tam
presekal krik opic. Na mesto, ki so ga ovijale večerij meglice, so s štirioglatega medeninastega stolpa, ^ je zaključeval belo stupo, zrle stroge oči. Z vrha kf' pe, ogromnega zlatega dežnika, ki je pokrival* skrivnostno stupino glavo, so neštete molilne zasl*' vice, plapolajo v rahlem vetru, padale proti tlenj’ Bela, plava, rdeča in zelena barva zastavic simbol'" zirajo štiri osnovne elemente: zemljo, ogenj, zraki" vodo. Zapozneli romarji so krožili okoli stupe obračali molilne mlinčke ter mrmrali pobožne mi"' tre. Mongolske poteze sojih ločevale od ljudi prt" hindujskimi templji. Vsak kip, vsak delček na stavi" je imel točno določen pomen.
Demonstracije in stavke
Samostan Swayambhunath je zgrajen na mest11, kjer je legendarni patriarh Manjushri odkril lota' sov cvet antičnega katmandujskega jezera. Samosta" žlahtne starosti je postavljen na hrib na samem rotj* mesta. Kdor hoče otipati antični utrip Katmanduj* in najti njegove stare mistične obraze, se m<rt3 napotiti na njegova obrobja. Svetišča in poti za me"1' nimi mejami so starejša kot Katmandu sam. M#1! na dolina je bila nekoč pod vodo in antični menil" in kmetje so živeli svoje posvetno in duhovno ži'" Ijenje po hribih v okolici.
San, odet c žafranasto ogrinjalo, je sedel prCt‘ kapelo, posvečeno Šivi.
i Dejan Ogulili s pokaloma s
1 Pmilt dveh tekem
i
j Pri osmih letih ! že tretji motor
i -------------------------
j Dejan Ogulin je obetavno i začel z motokrosističninii I tekmovanji
i SEMIČ - Ko je bilo Dejanu Ugulinu iz Semiča pet let, je ( d°bil prvi motor. Oče je bil , nantree že od nekdaj navdušen , n:|d motorji, zato je družina , Večkrat obiskovala motokro-i Etične tekme in tako se je nad i J-nt športom navdušil tudi tnali i Pejan. Danes, pri osmih letih, i "na ta drugošolec semiške os-l ['ovne šole že tretji motor, t ‘Stošnjo pomlad pa je začel t 'udi prvjč tekmovati na držav-t ['eni prvenstvu v motokrosu v t kategoriji podmladek z motor-1 Jem s 60 prost, centimetri.
1 Od štirih napovedanih te-J kem za državno prvenstvo sla ( ^e zaradi slabega vremena , ?dpadli, na ostalih dveh pa se i Je Dejan, ki je med dvanajsti-l !"i tekmovalci v svoji kategori-, J1 med najmlajšimi, odlično i odrezal. Konec'aprila je bil na l Janževcm Vrhu pri Radencih t [retji, v začetku maja pa v Osc-I ku pri Lenartu v Slovenskih t goricah celo drugi. Dejan pri-1 ?nava, da zelo veliko trenira, 1 bodisi v Dolenjskih Toplicah ali 1 v bližnji Stranski vasi, kjer ima [ "'Oto klub Nix i? Semiča svojo [ Progo. Velikokrat se za trening J Pomeri z nekoliko starejšim i elanom kluba Markom Spc-, barjem iz Desinca, kijev kale-l goriji z motorji s prostornino i bh prost, centimetrov med i "spešnejšimi slovenskimi mo-t 'okrosisti. Sicer pa Ogulinovi t delijo usodo z večino staršev 1 "iladili motokrosistov: vse 1 "troske, ki jih ima s športom 1 pjiliov sin. krijejo sami, prizna-1 Jo pa, da so izdatki zelo veliki.
M. B.-J.
LITIJSKI TEK
s, k-ITlJA - Tradicionalnega litij-t^ga teka se je letos udeležilo prc-i J.oianj tekmovalcev kot v prejšnjih .. dt, glavni razlog, da jih je nasto-p' je 42,'pa je, da organizator TVD ratizan Lilija ni pripravil denarnih ijjgtad za najboljše. Najboljši čas na ‘km dolgi progi je pri moških do-([[Sel Lojze Malnar iz Ljubljane |.':46), med ženskami pa lleda , uhir iz Trbovelj (51:58). Sevniean Jere je bil v kategoriji od 41. do leta peti.
M.Š.
Kanja doma četrta
, Dolenjske toplice - Klub
.['.Prosto letenje Kanja iz Dolenj-jfd' Toplic je v soboto, 8. junija, v ■"dturnu pripravil tekmovanje v 'jdralnem padalstvu v disciplini ["■nično pristajanje, na katerem je . "stopilo 130 tekmovalcev iz 5 držav 14 klubov. Med posamezniki je i!";igal Jože Gaberšek iz kluba '•'dal, ki je ciljno točko zgrešil za 4 drugi je bil Tomaž Sluga (Me-bjj), tretji Jože Vidmar (Kovk) in najboljši domači tekmovalec bigo Avguštin, ki je zgrešil za 14 j!"- Bobnar Hrane je bil 11 . in Jože č"ran 15. Med ekipami je bil naj-». Uši Ikar iz Slovenj Gradca, doma-1 klub Kanja pa je bil četrti.
Dolenjski namiznoteniški moštvi sta se v končnici prvenstva med sabo pomerili za tretje mesto in se uvrstili v pokal evropske zveze - Kluba čaka zelo različna prihodnost
NOVO MESTO - Namiznoteniški moštvi Krka iz Novega mesta in kočevski Melamin sta imeli pred začetkom pravkar končane sezone zelo podobne cilje - uvrstiti se v končnico in s tem tudi v enega izmed pokalov evropske namiznoteniške zveze, kar je obema tudi uspelo, a na precej različen način in predvsem z zelo drugačnim pogledom v prihodnost.
Največji dosežek te sezone so Novomeščani dosegli že na začetku, ko jih je pod svoje okrilje kot glavni pokrovitelj vzela tovarna zdravil Krka, brez katere si novomeškega športa pa tudi kulture in še marsikatere druge ljubiteljske in humanitarne dejavnosti ne bi mogli zamišljati. Čeprav namizni tenis ne velja za drago športno panogo, je novomeški klub z novim imenom tudi nanovo zaživel. Za pomoč v ligaškem delu tekmovanja so zaprosili Sobočana Boruta Benka, od domačih igralcev pa sta se Dušanu Kočevarju kot novemu trenerju in Marjanu Hribarju, ki kljub poklicni karieri še ne misli pustiti igre s cc-luloidno žogico, pridružila mladinca Tomaž Kralj in Matjaž Retelj. Ta dva sta že kol pionirja igrala glavno vlogo v novomeški mladinski vrsti, ko je osvojila prvi in za sedaj edini mladinski naslov prvakov Slovenije, in sta se kar dobro znašla tudi v članski konkurenci. Redni del prvenstva so Novomeščani zaključili na tretjem mestu, potem pa v polfinalu končnice skoraj presenetili favorizirani ŽNTK Maribor. Le kanček športne sreče bi še potrebovali, da bi namesto poraza na odločilni tekmi zmagali z minimalno razliko.
Nekoliko drugačna je zgodba v Kočevju, kjer glavni pokrovitelj namiznega tenisa Melamin le ni tako močno podjetje kot je Krka, izdatnejše pomoči od skoraj povsem sesutega kočevskega gospodarstva pa ni bilo pričakovati. Tudi Kočevci so se okrepili, vendar z domačim igralcem, saj seje vrnil domov Gregor Komac, ki je bil v letošnjem ligaškem tekmovanju nedvomno najboljši slovenski igralce, čeprav brez izdatne pomoči Spetiča in Murna, ki pa sla zaradi svojega položaja v klubu in neznosnih razmer za vadbo na koncu sezone povsem odpovedala, ne bi šlo. Kljub temu je Melamin v rednem delu prvenstva zasedel četrto mesto ter se uvrstil v končnico, kjer pa v polfinalu proti Olimpiji ni imel nikakršnih možnosti.
Boj za tretje mesto je bil po izredno raztegnjeni in vse manj zanimivi prvenstveni sezoni za obe moštvi pravo mučenje. Po zmagi Novome-ščanov na prvi tekmi sojih Kočevci
VODI REGRCAVAS
NOVO MESTO - V 16. in 17. krogu L travne rekreacijske lige novomeške občine v malem nogometu je vodilna Regrča vas premagala Stražo s 4:1 in Kolesarja z istim izidom, drugouvrščeni Joker Di ska pa Križe s 4:3. Regrča vas ima 37 točk in tekmo več. Jokerjih ima 33, kolikor jih ima s tekmo več tudi trcljcuvrščcni Kolesar. V 2. A ligi po 21 krogih vodi Viromo Šmarješke Topiče, v 2. B ligi pa Dimnikarstvo Mihelič.
Šport iz Kočevja in Ribnice
RIBNICA - Mladi rugbyjaši Ribnice so se skupaj z Kolinsko Bežigrad iz Ljubljane udeležili evropskega festivala v italijanskem Trevi-zu. Nastopilo je 250 ekip iz številnih držav. Ribničani so v predtekmovanju trikrat zmagali, dve tekme izgubili in enkrat igrali neodločeno.
V zaključnem delu so bili dvakrat poraženi, enkrat pa zmagali. Po besedah Danila Divjaka, tajnika kluba, so Ribničani zapusili dober vtis, predvsem so bili zadovoljni v družbi več kol 5 tisoč mladih športnikov.
KOČEVJE - Kočevski nogomet je lani razpadel, saj je Gaj Kočevje izpadel iz prve lige. Zaradi denarnih in kadrovskih razmer klub ni tekmoval v drugi ligi, šc več, izstopili so iz vseh lig. Igralci so odšli v druge klube, toda niso se odrezali, kol so si želeli. Kočevje je letos igralo z mladinci in kadeti'. Jeseni naj bi zbrali moštvo za najnižjo, peto ligo, v katero bi vključili starejše in izkušene igralce.
- RIBNICA - Derbi tekma sedmega kroga občinske lige Ribnice v -malem nogometu med Grafitom in Avtoccntrom Prestige seje končala 2:2. Lestvica: Avtoccntcr Prest ige -l'J točk, Grafit-16, Kocka & Urška 15 itn. Na listi strelcev z 12 zadetki vodi Čampa (Grafit).
M. G.
v drugo presenetili, in o tretjem mestu je odločala torkova tekma, ki pa jo je Krka dobila s 4:2, saj so Kočevci komaj skrpali moštvo za zadnjo prvenstveno tekmo.
Ob tem se kažeta dva povsem različna pogleda v prihodnost. Kočevci najverjetneje ne bodo mogli zadržati Komca, brez denarja pa
SINTICEVADRUGAV
DRŽAVI
NOVO MESTO - Društvo paraplegikov novomeške regije je vsestransko aktivno tudi na športnem področju. 22. maja so na kegljišču v hotelu Sremič v Krškem pripravili kegljaški turnir, na katerem je nastopilo 18 kegljačev, med katerimi so bili tudi veterani in ženske. S I 193 podrtimi keglji je zmagala Ljubljana, drugi so bili Novomeščani s 1055 podrtimi keglji, tretji Celjani s 1026 keglji, četrti pa Mariborčani. Društvo paraplegikov novomeške regije sodeluje v kegljaški ligi, novomeška ekipa pa se je uvrstila tudi na državno prvenstvo invalidov v kegljanju, ki je bilo 26. maja v Celju, kjer je Novomeščanka Zdenka Sintič med ženskami osvojila drugo mesto.
M. S.
USPEH MATJAŽA RETLJA
NOVO MESTO - Novomeški namiznoteniški igralec Matjaž Retelj je kot član slovenske reprezentance nastopil na izredno močnem tekmovanju za mednarodno prvenstvo Poljske za mlade v olimpijskem centru ob Baltiku Wladis!awowo in se v igri parov z Janezom Petrov-čičem uvrstil v polfinale.
si bodo težko privoščili celo delo z mladimi, kar bi lahko kočevskemu namiznemu tenisu zadalo smrtni udarec, to pa bi bila velika škoda. Novomeščani so se krepko postavili na noge tudi organizacijsko, saj je klub poleg redne vadbe vseh selekcij sposoben izpeljati tudi zahtevna mednarodna tekmovanja. Če hočejo uresničiti zastavljene cilje, bodo morali člansko vrsto okrepiti z boljšim igralcem, kot je sicer povsem solidni Benko, veliko dela pa jih čaka pri vzgoji mladih, kjer je za izredno uspešno mladinsko vrsto zazijala luknja, vendar jo bo mogoče kmalu zapolniti. Ne nazadnje čaka Novomeščane še ena zahtevna naloga - narediti namizni tenis zanimiv tudi za gledalce, ki se na prvenstvenih srečanjih niso ravno izkazali po množičnosti.
I. V.
Znani slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje je tudi letos po dolgem in počez pretekel Dolenjsko. Na svojem 521 km dolgem tradicionalnem teku po Sloveniji seje t' torek zaustavil r Novem mestu, v sredo pa v Ribnici.
Ugrenovičev solo v Krškem
Brane Ugrenovič je med člani ostale prehitel skoraj za krog - Med mladinci zmaga domačinu Urošu Dularju
KRŠKO - V soboto je kolesarsko društvo Savaprojekt Krško na domiselno speljani progi po mestnih ulicah pripravilo 8. kriterij mesta Krško, na katerem so imeli največ uspeha prav dolenjski in posavski kolesarji. Kljub temu daje pri članih manjkalo nekaj najboljših kolesarjev. ki tekmujejo v tujini, je bil prav njihov nastop najbolj zanimiv, saj je že v prvih krogih kar nekaj kolesarjev poskušalo pobegnili, vendar so bile vse kombinacije za posamezna moštva neustrezne, in poskusi so propadli.
V osmem krogu je pobegnil tekmovalec novomeške Krke Brane Ugrenovič, ki je hitro ujel pravi ritem in iz kroga v krog povečeval svojo prednost ter na cilju vse ostale prehitel skoraj za en krog ter v sprintih, ki so bili vsak tretji krog. zbral kar 40 točk. S tem je prepričljivo zmagal nad Sandijem Papežem in domačinom Igorjem Kranjcem, sicer kolesarjem ljubljanskega Roga, ki sla zbrala po 14 točk, ter odličnim novomeškim šprinterjem Boštjanom Mervarjem. Na pivih 1.4 mestih je bilo kar 8 Krkinih kolesarjev.
Pri starejših mladincih je zmaga pripadla domačinu Urošu Dularju,
ki nastopa v dresu novomeške Krke, pri mlajših mladincih je bil najboljši Sebastjan Miklavec iz Nove Gorice, drugi pa je bil kolesar krškega Save-projekta Gregor Zagore. Pri dečkih A. ki so tekmovali na čas, je zmagal Jure Pribičevič iz Maribora, Novo-meščana Jure Zrimšek in Tomaž Nose pa sta bila četrti oziroma peti. Med dečki B je zmagal David Rožman. drugi je bil Gregor Starešinič iz Črnomlja, Novomeščan Gorazd Matko je bil četrti, Aleš Kcbelj pa peli. Med najmlajšimi, to je dečki C. je zmagal Novogoričan Tadej Stolič, drugi je bil Črnomaljce Janez Muh-vič, člana krškega Saveprojekta Vili Oloveč in Tadej Preveljšek pa sta zasedla pelo oziroma šesto mesto.
SE TRETJA LIGA
NOVO MESTO - Druga ekipa odbojkarskega kluba Krka Novo mesto je zmagala na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 3. odbojkarski) ligo in bo v prihodnji sezoni igrala v zahodni skupini. Moštvo sestavljajo predvsem mladi igralci, ki si bodo tako lahko nabirali izkušnje ž;i morebitni prestop v Krkino prvo moštvo.
ŽUPAN ČESTITAL - Krški Župan Danilo Sitarje krepko stisnil roko zmagovalcu kolesarskega kriterija po krških ulicah Umnem Ugrcnoviču, čeprav hi si Krčani bolj želeli, da bi bil na njegovem mestu kolesar ljubljanskega Roga domačin Igor Kranjec, ki se je naučil vrteli pedale v krškem Savaprojektu.
OSNOVNA ŠOLA ŠKOCJAN ŠKOCJAN 51 8275 ŠKOCJAN
razpisuje prosta delovna mesta:
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - KOMBINACIJA 3. in 4. r. na POŠ Bučka, za določen čas, s polnim delovnim časom
-	VZGOJITELJA v CPŠ na POŠ Bučka, za določen čas, s polnim delovnim časom
-	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA V ROMSKEM ODDELKU
*	učitelja za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
*	učitelja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN BIOLOGIJE
(vodenje šolske prehrane), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	KNJIŽNIČARJA, za določen čas, s skrajšanim delovnim časom, ali s polnim delovnim časom KNJIŽNIČARJA IN UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
-	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
-	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določata Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Nastop dela: 1. 9. 1996.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
BELOKRANJSKI MUZEJ METLIKA Trg svobode 4, 8330 Metlika
razpisuje prosto delovno mesto
ZGODOVINARJA - PRIPRAVNIKA
Pogoji:
visokošolska izobrazba (zgodovina kot A-predmet na Filozofski fakulteti)
-	pasivno znanje vsaj enega tujega jezika
-	poznavanje dela z računalnikom
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom, za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov s pripisom “za razpis" v 15-ih dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30-ih dneh po objavi.
M KZ KRKA, z.o.o.
PE AGROSERVIS KNAFELČEVA 2 NOVO MESTO
objavlja javno licitacijo, v soboto, 15. 6. 96, ob 9.uri, za naslednja poškodovana vozila:
1. VLEČNO MAN 19.403	let. 1995	izkl. cena:	4.300.000,00 SIT
2. RCLI01.2RN3V	let. 1995	izkl. cena:	630.000,00 SIT
3. VW POLO CLC0UPE 1.3	let 1994	izkl. cena:	540.000,00 SIT
4. ŠKODA FELICIA LX	let. 1995	izkl. cena:	630.000,00 SIT
5. HONDA 2.0 ACC0RD	let. 1995	izkl. cena:	360.000,00 SIT
6. R5 FIVE PLUS 5V	let. 1996	izkl. cena:	720.000,00 SIT
7. NISSAN MICRA 1.0 LX	let. 1992	izkl. cena:	290.000,00 SIT
8. HLADIL. AGREG. 28m3/h	let. 1994	izkl. cena:	70.000,00 SIT
Licitacija bo v soboto, 15.6.96, ob 9. uri v prostorih PE Agro-servis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 14.6. 96,od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Interesenti plačajo 10% kavcijo, eno uro pred začetkom licitacije. Na zlicitirano vrednost se plača 5% PD.
Mercator * KZ Krka, z.o.o., novo mesto
OBČINA TREBNJE Goliev trg 5 8210 TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA TREBNJE, d.o.o.
Goliev trg 9, TREBNJE
Kandidati za direktorja morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri,
•	da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih,
•	da imajo organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Mandat direktorja traja štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Občino Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje.
KOR/iK K SONČKU - V Likovnem salonu v Kočevju sp prejšnjo sredo odprli razstavo del, ki so jili izdelali otroci 3.c razreda OŠ Oh Rinži in 2.a in b razreda OŠ Zbora odposlancev v okviru izvajanja projekta Korak k sončku. Gre za celoletni projekt, ki so ga v obeh drugih razredih pod vodstvom učiteljic Zlatke Jarc in Lučke Hribar r letošjem šolskem letu izvajali prvič, t' 3.c razredu učiteljice Dragice Turk pa že drugo leto.-Namen projekta je seznanjanje otrok z drugačnostjo, zato so se otroci družili z učenci kočevske šole s prilagojenim programom Ljuba Šercerja, varovanci varstveno-delovnega centra iz Ribnice, razvojnega oddelka VVZ Angelce Ocepek iz Ljubljane ter zavodov za 'usposabljanje slušno in govorno motenih in za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. O drugačnosti so učencem predavali zdravniki različnih strok in specialni pedagogi, pričujoča razstava pa je bila prikaz vsega tistega, kar so otroci naredili pod vtisom omenjenih srečanj in predavanj. Na posnetku: razstavo je odprl ravnatelj OS Zbora odposlancev Peter Sobar (Foto: M. L.-S.)
POLICISTI KRŠKE UPRA VE DRUGI - Uprava za notranje zadeve Krško je v sredo, 5. junija, v Krškem organizirala drugo državno prvenstvo delavcev uprav za notranje zadeve RS v vožnji z motornimi kolesi. V prometni policiji so prav motoristi paradni konji pri opravljanju nalog in urejanju cestnega prometa, uporabljajo pa motorna kolesa IIM\V R SO RT. Tudi v sredo so tekmovali z njimi, vendar ni šlo za hitrostno dirko, pač pa za preizkus spretnosti pri premagovanju ovir. ki so jih morali policisti obvladati i’ čim krajšem času in brez kazenskih točk. Sodelovali so policisti vseh uprav, tudi iz Novega mesta in Krškega. Policisti UNZ Krško, ki so na lanskem tekmovanju zasedli peto mesto, so se letos še bolj izkazali, saj so bili drugi, najboljši v ekipi pa je bil Darko Vranetič, ki je bil med posamezniki peti. Novomeščani so bili r skupni razvrstitvi osmi, najboljši med posamezniki pa je bil Stane Luzar na 15. mestu. (Foto: T. Gazvoda)
PREDSEDNIKOVA SKRB ZA VARNOST-Anton Černič iz Križevske vasi pri Metliki je zagotovo edini predsednik mestne skupnosti r Beli krajini, morebiti pa tudi v vsej Sloveniji, ki nima varnosti v prometu le na ustih, ampak jo zelo oprijemljivo tudi udejanja. Anton (na desni), ki je na nedavnih lokalnih volitvah postal predsednik metliške mestne skupnosti, namreč s sinom Miljo - oba sta slikopleskarja - že peto leto pred Vinsko vigredjo prebar\’a vse prehode za pešce v Metliki, ki jih je kar za 560 k v. metrov. (Foto: M. B.-J.)
Odgovori in popravki
po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu 6 javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega sc nanašajo.
ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Ker po zakonu odgovor in po pravek ne sme biti spremenjei
Novomeška
kronika
Dol. list št. 23, 6. junija * v
V Dolenjskem listu je bila v rubriki Novomeška kronika pod naslovom TELEFON objavljena napačna trditev, da v Dolenjskih Toplieah uporabniki zaman iščejo govorilnico na kartice. Pisec članka je očitno spregledal govorilnico. ki deluje na kartice in je nameščena ob glavni ulici pred stavbo pošte, kjer je kartice tudi možno kupiti.
Dogovorili smo se tudi za postavitev ene govorilnice na kartice
v bližini Zdravilišča, kar pa bomo izvršili po zamenjavi telefonske centrale, ko bodo na voljo telefonske številke. Na območju Telekoma Slovenije, PE Novo mesto, imamo vključenih že 105 govorilnic na kartice. Lani in letoš smo opravili precej zamenjav žeton-skih govorilnic s kartičnimi, kjerkoli pa smo vključili govorilnico na novo, smo vedno namestili kartično, ne glede na navidezno pomembnost kraja.
Telekom Slovenije PE Novo mesto Pomočnik generalnega direktorja: ANDREJ ZUPANC
TELEFON “ZA ZDRAV DIH”
LJUBLJANA - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije ima zasluge, da je L junija začel delovati telefon ‘*Za zdrav dih”. Osebe, ki potrebujejo nasvete, lahko kličejo vsak torek med 14. in 16. uro na tel. št. 061/126-16-66. Informacije bo posredovala višja medicinska sestra, ki ima že dolgoletne izkušnje in je tudi članica društva.
142 ŽUPANOV - Janez Videtič iz Bereče vasi in Meta Golobič iz Suhorja v Beli krajini sla se poročila v začetku tega stoletja. Po domače sc je pri hiši v Bereči vasi reklo pri Županu. Imela sta II) otrok, poročilo se jih je 6, pel hčera in sin, in njuni potomci ter njihovi družinski člani so se zadnjo soboto zbrali pri domu saborske lovske družine na Valili na Gorjancih. Od ISS znanih je na srečanje prišlo kar 142 Županovih potomcev, prišli pa so iz cele Slovenije in hrvaške Istre, rodovina pa sega celo v Kanado. Na srečanju so bili štirje rodovi Županovih, najstarejša je bila RO-lelna Terezija Videtič, snaha pri Županovi hiši, najmlajši pa osemmesečni Jožek iz domače hiše, Janezov in Metin prapruvnuk. Zanimivih zgodb za nekaj knjig. (Foto: A. II.)
Nerazumevajoč odnos do nas
Pevci upokojenskega zbora v TVebnjem smo prizadeti zaradi ravnanja ravnateljice tamkajšnje glasbene šole
V Gotenici S zoper podiranje n spomenikov NOB i
TREBNJE - Težka jc jesen življenja, lažja pa je, če s prijatelji zapoješ v pevskem zboru, kar je mnogim edino razvedrilo. Nekateri že mnogo let prepevamo v različnih zborih in prav gotovo ni bilo enostavno reševati prostorske težave za vaje, vendar smo vedno našli prostor ali v šoli, cerkvi ali drugje. Zadnja leta vadimo v kulturnem domu Trebnje, ker pa je dvorana v zimskem času nezakurjena, smo prosili g. Igorja Teršarja, da nam skuša najti topel prostor. Dogovori! se je z ravnateljem Stefanom Kaminom, kije našel rešitev v l.b. razredu OS Trebnje. Ko smo pevci 3. aprila prišli tja na vajo okrog 19. ure in se začeli zbirati, je prišla ravnateljica Glasbene šole Trebnje ga. Mihelčičcva in začela spraševati, s čigavim dovoljenjem smo v razredu in kaj se to pravi, da se nje nič ne vpraša, da ona o tem nič ne ve ipd. Predsednica mešanega zbora DU Trebnje Rezka Majerji je vse pojasnila, ona pa je odvrnila, da g. Teršar nima kaj razporejati. Nekaj minut je bilo zelo mučno, zato smo zapustili razred.
Žalostni časi prihajajo za ljubiteljsko kulturo. Zato bi od kulturnikov na visoki ravni, kot je ravnateljica glasbene šole, pričakovali, da pri tem spodbuja tudi nas, starejše. G. Teršar nam je naslednji dna pojasnil, da prostori niso last glasbene šole, in še enkrat poudaril, da je dovolil vaje v tem prostoru g. ravnatelj. Ogorčeni smo nad ravnanjem ga. Mi-helčičeve. Naj povemo, da v vseh letih ni imela za nas nikoli dobre besede. Mitja Prijatelj in Igor Teršar pa se nista sramovala, ko smo ju dvakrat prosili za pomoč pri petju na pogrebu, ko sami nismo imeli dovolj moških. 50 let prepevanja na občinskih prireditvah, 22-kratna udeležba na taboru v Šentvidu, mnogokratno petje na pogrebih in cerkvenih obredih,
V	TRAVNIKU USTANAVLJAJO
PAŠNO SKUPNOST
LOŠKI POTOK-“Pašne površine bomo uredili predvsem v predelu Bele Vode, in to na zasebnih parcelah. To so bile njive in koše-niee, ki jih že' močno prerašča neuporabno grmičevje,” pravi Franc Levstik, ki že ima nekaj izkušenj, podpira pa ga tudi vaški predsednik Tomo Lavrič. Koliko članov bo imela pašna skupnost, še ne vedo. Ustanovitelji računajo v bodoče na nekdanje vaške pašnike, ki pa so še vedno kljub raznim zahtevam last države oziroma sklada RS. A. K.
GLOSA (1)
Bližajo se volitve
Bližajo se nam volitve.
Glej e prihodnost, kaj obeta!
Vsak obtožbe in žalitve
na nasprotni prag pometa.
Je moderno zdaj pisati, pisma bralcev so prav pravšna, r njih spoznaš, da siromašna mržnja r njih se le košati.
In v prepirih smo bogati!
In z ostrino kakor britve vase mečemo trditve: s pomniki stran tiranije, sleparije in morije!
Bližajo se nam volitve.
V	hleve nas hite privesti, stranke zeski so prašiče, mi odojki za mesnice
in uče pepel nas jesti, ko urejajo zavesti, kaj počeli srno vsa ta leta; bila so in izživela; enim bel so kruli dajala, mnogim s strupom pa zavdala, glej t' prihodnost, kaj obeta.
Vse nasilna so manjšina, ki dobrote nam vsiljuje, s tem v notranjost našo pljuje, da kol solna je kislina, kaže pa se kot dobrina.
Kakšne spačene trditve, a zvene nam kol rešitve, da t’ zavesti že vsi vemo, kaj najraši danes jemo: vsak obtožbe in žalitve.
Kje modrost je tisočletna, je r ''svobodi" usahnila?
Ta nam pamet je skalila ?
Taka misel bogokletna žalosti, ko zagonetna kasta zla, s propadom speta, smrtni venec nam že spleta.
In sodobna zgodovina nas kot narod brez spomina na nasprotni prag pomela.
JANEZ KOLENC
koncertih, pomoč vsakemu društvu, tudi pri gradnji šole in drugih ustanov so vzrok, da težko dojamemo, da človeka, ki nam hoče pomagati, nekateri vlačijo po časopisih, sedaj pa celo na občinskem svetu. Pričakujemo odgovor, s podpisi (ki so jih priložili) pa potrjujemo, da so vse navedbe resnične. Namesto da bi se na današnjh vajah učili pesmi za Šentvid, smo ogorčeni in prestreseni napisali te vrstice.
Mešani pevski zbor DU Trebnje (podpisi)
RUDNIK SITARJEVEC -MUZEJ
LITIJA - V Litiji so kopali rudo že Kelti in tudi v rimskem času, čeprav je nastarejše ime Litija “Villa litta” prvič omenjeno leta 1145. Prvi pisni dokumenti o kopanju rude so iz leta }537. Izkopanih je bilo 50 tisoč ton svinca, 30 tisoč ton barita, 42 tisoč živega srebra in tona srebra. S kopanjem so prenehali zaradi vdora vodev v rudniške rove aprila 1966. Če bodo razmere dopuščale, bodo za ogled usposobili približno 20 metrov rova, kjer bi bilo razstavljeno rudarsko orodje. Na pobočju hriba Sitarjevec nad Litijo je še danes lepo viden Avgustov rov. Tu je stala zgornja postaja tovorne žičnice, s katero so preko Save prevažali rudo v litijsko topilnico.
Del zidu stoji še danes.	*
M. S.
VAJA LJUBLJANSKE CIVILNE ZAŠČITE
LOŠKI POTOK - 14. in 15. junija bo Mestna občina Ljubljana na območju vasi Podpreska imela večjo vajo, na kateri bodo sodelovale enote za hitre intervencije, ki bodo prikazale predvsem reševanje izpod ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč ter seveda sodobno opremo in delo z njo. Skupaj z Ljubljančani bodo sodelovali še nekateri pripadniki CZ občine Loški Potok z namenom, da se v novih občinah seznanijo z načinom organiziranih akcij in uporabo opreme.
O volilnem zakonu
ni moč odločati na referendumu
Predsednik DS Tone Peršak o referendumski zmedi
Ni časa, da bi pred jesenskimi volitvami bistveno spremenili volilno zakonodajo, je ugotovil predsednk demokratov Slovenije Tone Peršak na javnem pogovoru o volitvah in volilnem sistemu, ki je bil v sredo, 5. junija, v Črnomlju.
Tone Peršak, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, je podrobno predstavil oba čista volilna sistema: proporcionalnega, ki ga sam zagovarja, in večinskega. Slednji se je uveljavil v ZDA in Veliki Britaniji, torej v družbah z izrazito patriarhalno tradicijo. Proporcionalni sistem seje uveljavil v večini demokratično usmerjenih držav in omogoča uveljavljanje tudi manjšim strankam.
Prisotni so menili, da o volilnem zakonu ni mogoče odločati na referendumu, saj Ic-ta ne omogoča izrekanja o posameznih členih zakona. Referendumska zmeda je posledica nenatančnega Zakona o referendumu. Četudi bi kateri od referendumov za spremembo volilne zakonodaje uspel, sedanji poslovnik Državnega zbora ne omogoča sprejema novega volilnega zakona pred jesenskimi volitvami, je ugotovil predsednik Demokratov Slovenije.
JOŽE PAVL1ŠIČ Črnomelj
POPRAVEK
V uredništvu DL se je zglasil Jože Nučič iz Osrečja 15, p. Škocjan, in zanikal trditev g. Novaka (Halo, tukaj je bralec Dolenjca, DL 23. maja), da so sovaščani kupili 13 cevi, ki ležijo na njegovem vrtu, pripravljene za vgraditev. Cevi jc plačal sam in to dokazal s potrdilom o vplačilu.
Uredništvo DL
Protest s srečanja bivšib prebivalcev Gotenice
(
ob;
da
do
jati
S0(
osi
lat
Po
cer
več
nji
Os
Be
GOTENICA - Nekdanji prebivalci, pretežno Slovenci, ki ostali po izselitvi kočevskih Nem' cev ali se priselili med vojno' Gotenico, smo se zbrali 1. junf na tradicionalnem srečanju. Prišla je večina še živečih, torej več (m1 70 udeležencev, iz vseh kraje' Slovenije.
Nekdanji prebivalci Gotenice prisotni na srečanju, smo se pl spominu na naše pokojne svojci in krajane z vsem spoštovanjem spomnili tudi našega prečudoviti' ga dušnega pastirja, župnika Jo sefa Gliebeju, kočevskega Nemški se ni hotel izseliti, ampak J{ kljub grožnji ostal vso vojno* nami, torej zvest slovenstvu in Or Umrl je kot duhovnik biseroma!; ^ nik v Dolenji vasi pri Ribnici./ sljj spomin nanj bomo do prihodnje ga srečanja pripravili kratek zaplS o tem.
Gostiteljem v Gotenici se prl' srčno zahvaljujemo, ker so pripo mogli k uspešnem srečanju. Pfl' srčno srečanje so kalile razmere' Sloveniji, zaradi katerih se resn° vprašujemo, kaj bo jutri z naš® domovino. Desničarski skrajnež že dolgo poskušajo izničiti na* narodnoosvobodilni boj v vse# njegovih podobah. Za zdaj so si vrgli kot nenasitne hijene t}1 neme spomenike NOB, najprej'. Ljubljani, kar naj bo za zgled, k' bo sprožil umazan plaz uničeva; nja po vsej Sloveniji. Zato tudi rt" odločno zahtevamo, naj tako ime-novani “pomladniki” takoj prene' hajo z umazano raboto., kajti * prenehanjem vandalizma bi mot' da res kaj prispevali k spravi in se. če imajo sploh kaj volje, lotih spodobnega dela za dobrobit vse Slovenije. Takšen protest srno sprejeli vsi prisotni in zbrali tud1 podpise. Gostiteljem se prisrčno zahvaljujemo.
Udeleženci srečanj3
NOVINA V DOLENJI VASI
DOLENJA VAS PRI RIBNlCj - Humanitarno društvo M&* Novina priredi v soboto, 8. junf ja, ob 20. uri dobrodelni konceh družinskega tria Novina p0® geslom "Samo življenje za druge je vredno življenja”.
APLAVZ NI OBVEŽEM
Vse mirno spi
Z umiritvijo razmer južneje-od Slovenije doživlja Metlika ob koncu tedna pravi prometni infarkt. Najbolj ga je občutili na bencinski črpalki in na carini, živce pa rahlja predvsem domačinom. Republiški ustvarjalci carinskega režima pa mirno ajčkajo in ujčkajo tam r Ljubljani. Nič ni namreč slišati, da bi razmišljali o uvedbi maloobmejnih carinskih dovolilnic, ki bi ''domorodcem ” olajšale muke večurnega čakanja.
Z mejo na Kolpi so sc nam menda uresničile tisočletne sanje. Belokranjce je zdaj malce strah, da ne bodo približno toliko časa (mirno) čakali na razrešitve problemov in težav, ki jih je prinesla uresničitev gesla: Ko bom velik, bom carinik na Kolpi-Lahko je biti pameten in pogumen daleč od stvarnega življenja!
Danes že pozabljeni metliški občinski svet je že pred leti razgrinjal po mizi v sejni sobi načrte za graditev nove, sodobnejše bencinske črpalke. V vsem svojem sijaju naj bi stala nasproti že pred mnogimi leti zgrajene in pred časom v samopostrežno preurejene bencinske ''točilnice''. Zadnji dve leti o tem nihče ne črhne nič. l’a bi bilo dobro zasadili lopate in položiti temeljni kamen, sicer nas bo povaljal čas. Pred vrati je poletje in samo zamislimo si lahko, kakšna gneča bo nastopila. Pa ne samo to: "šejkom ”, ki jim denar dobesedno teče iz cistern pod zemljo, bi bilo treba pred nosom zgradili konkurenco. V tem primeru bi se povečala prijaznost, založenost, morda bi kdo celo očistil šoferjem pivo šipo.
TONI GAŠPERIC
Svarilo pred Pritožba glede volitev
morebitnim
| uničenjem
^__Tabor v Osilnici
Osilnica, ki je ena najmanjših ?“cin v Sloveniji, ima priložnost, ?a Ppgleda v svojo preteklost tja . %5, stoletja. Letos so začeli ure-. Jatl kanalizacijo v Osilnici in prišli jt J5., najbolj zanTmivega območja Iti “s'>niške doline - protiturškega 'abora, ki je bil zgrajen v drugi P° ovici 15. st. okoli takratne erkve. V osilniško dolino so Turki
Sporočilo za javnost Demokratske stranke Krško
večkr;
njimi
at vpadli in v obrambo pred rt .y-.s9 ogradili najprej tabor v ^silnici in v začetku 16. st. še v
■ Osilniški tabor so Turki večkrat tl; ,.®gali in poškodovali. Tako so 8. J lullJa 1528 vdrli pri Kostelu na (| panjsko, plenili in se po enem cdnu vrnili proti Bihaču. Kmalu
2atem
pa so vpadli martolozi
Presenetili ljudi, ki so se vračali na •Jaje domove. Pri tem so se pola-l‘*i tudi tabora v Osilnici. 25. maja so se deželni stanovi med ,rugim pritoževali, da “dežela ljub premirju še vedno trpi zara-1 krških martolozov” in da “so Pred nekaj dnevi odpeljali pri ^silnici in Kostelu več ljudi in >vme". General Ivan Lenkovič rnenja leta 1563, da je osilniški abor slabo oskrbljen. Še več ptnio iz prošnje osilniške župni-e 1613, da je tabor požgan.
Glede na vse to lahko računa-'pda bi pri gradnji kanalizacije .K°‘i sedanje cerkve naleteli na melje nekdanjega tabora in še arejše cerkve, od katere je pri Sradnji sedanje ostal le zvonik. Še aJJes pravijo ljudje okoliškemu Področju Za tabrom. Preden bodo delom v jeseni nadaljevali, bi jOfali vse področje raziskati ter .braniti in restavrirati temelje ta-°ra, da bi bil možen tudi ogled {^starejših gradenj v deželi Petra TTPea. Zto poziv vsem, ki so za to Phstojni (zavodi, društvo, mini-Jstva, občina...), da združijo moči jjOattee) in rešijo našo kulturno ^diščino pred morebitnim uniče-
JOŽE OŽURA * * * * v
* Lepo vedenje sestavljajo same >>l(tjline žrtve. (Emerson)
Za sodelovanje na lokalnih volitvah v svete krajevnih skupnosti, ki bodo v občini Krško 16. junija, smo se odločili tudi člani občinskega zbora Demokratske stranke Krško. Kot stranka smo vložili kandidature v šestih krajevnih skupnostih občine Krško (Kostanjevica na Krki, Raka, Krško, Dolenja vas, Veliki Podlog in Senovo), med kandidati pa so člani in simpatizerji stranke različnih poklicev, ki bi po mnenju stranke lahko dobro zastopali interese posameznih krajev oziroma naselij v organih lokalne uprave.
Občinska volilna komisija v Krškem nas je 27. maja obvestila, da so bile kandidature zavrnjene zaradi formalnih pomanjkljivosti in da tako naši kandidati ne bodo mogli sodelovati na volitvah. Pri tem pa komisija ni upoštevala navodila, ki gaje izdal predsednik republiške volilne komisije v posebni brošuri in v kateri je priporočil komisijam, naj v primeru nesporazumov povabijo predstavnike kandidatur na sejo komisije, kjer bi razjasnili morebitne nepravilnosti. Ob takem ravnanju ni težko priti do suma, da je nekomu v občini Krško Demokratska stranka oziroma njeno delo napoti.
Ker v stranki menimo, da za zavrnitev kandidatur ni utemeljenih razlogov oziroma takih, zaradi katerih bi morala komisija odstopati od svojih kriterijev (kar je počela v primeru drugih kandidatur), smo se v roku (48 ur), tj.
KONČAN POTOŠKI DEL CESTE
LOŠKI POTOK - Lani jeseni je Cestno podjetje Ljubljana skoraj v celoti zaključilo rekonstrukcijo ceste Loški Potok - mejaki občino Loška Dolina v dolžini nekaj več kot 5 kilometrov, kar je bila nujna in prva večja investicija poto-ške občine. Te dni so končali dela, ki jih jeseni zaradi snega niso mogli dokončali, kot so na primer utrjevanje bankin, dokončanje niuld, ureditev dovoznih poti s polj in travnikov, ki so povzročili tudi nekaj hude krvi.
29. maja pritožili in sprožili upravni spor pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, od katerega zahtevamo in pričakujemo razveljavitev odločbe občinske volilne komisije, kar bo našim kandidatom omogočilo sodelovanje na lokalnih volitvah - s tem pa (po naših informacijah) tudi edini stranki v občini Krško, kije pripravljena s svojimi kandidati odkrito in pošteno nastopiti pred volilci.
SILVESTER MAVSAR PREDSEDNIK DS občinskega zbora Krško
Gre za čast in dobro ime ivanške občine
Je občina še kaj dolžna uredniku Klasja?
MULJAVA - Svetnik Franc Go-deša pričakuje od ivanškega župana Jerneja Lampreta odgovor, ali je res tisto, kar piše v še neobrav-navanem gradivu, “Nekaj misli o izdajanju občinskega glasila”, ki je bilo članom sveta predloženo na 17. seji 17. maja, za predvideno, a pozneje umaknjeno točko dnevnega reda “Poročilo uredniškega odbora občinskega glasila Klasje", namreč " da je delo v. d. urednika (Andreja Agniča) kot organizatorja in urednika pa do nedavnega tudi tudi administratorja. doslej v celoti volontersko -neplačano.” Godeša še sprašuje, ali sta predlagatelja imena občinskega glasila Klasje, Slovenska ljudska stranka občine Ivančna Gorica in Martin Groznik iz Višnje Gore. že prejela razpisani nagradi.
“V primeru, da bo vaš odgovor na navedeni vprašanji negativen, predlagam in prosim, da zaradi zaščite’časti in dobrega imena naše občine omenjene dolgove oziroma zaslužena plačila za opravljena dela čimprej poravnate," navaja Franc Godeša.
V “Cvetovih” sodelujejo tudi Dolenjci
Kar 9 naših piscev
Pred časom je bila v Mariboru slavnostna jubilejna predstavitev zbornika ljudskih piscev upokojencev Slovenije “Cvetovi 1 - II”, ki ga je izdala založba DRUMAC (kratica za Društvo upokojencev Maribor - Center) iz Maribora. V zborniku sodeluje tudi 9 avtorjev, ki so bili rojeni na Dolenjskem ali v Beli krajini ali pa zdaj tam žjvijo. Ti avtorji so: Zvonko Cemažar, Slavka Janežič, J.ožica Lenardič, Anica Zidar, Nežka Raztresen, Helena Sajko, Bernarda Uršič, Mihaela Zajc-Jarc in Karolina Zakrajšek-Kovač.
V obeh teh zbornikih, ki sla izšli ob petletnici omenjene založbe, sodeluje s pesmimi in prozo 74 avtorjev in avtoric, članov društev upokojencev iz vse Slovenije. Doslej so izšli naslednji zborniki: Iz srca, K srcu, Od srca do srca in Darovanje.
Na jubilejni predstavitvi zbornikov, ki se ga je udeležilo okoli 140 upokojencev, med njimi številni stalni pisci zbornikov (teh je okoli 120), so ustanovili tudi LI-KUŠ - Literarni klub upokojencev Slovenije pri Društvu upokojencev Maribor Center. Članstvo v tem klubu pa ni vezano na pisanje za zbornike ali za izdajanje samostojnih knjig pri založbi DRUMAC (doslej je izšlo v zbirki Naše poti 12 knjig), ampak je lahko član kluba vsak upokojenec, ki piše pesmi ali prozo.
B. A.
•	Bistvo življenja ni r tem, ila imaš dobre karte, temveč t’ tem, da s slabimi dobro igraš. (Števen-so/i)
•	Pripravnice so bolj pripravne kot pripravniki. (Jurič)
0	pel	ko z vozovi	pri	pel	jal	i z Dunaj	ja
Iščejo najstarejšo zavarovalno polico - Ded Malči Kostevc iz Straže pri Šentrupertu zavaroval gospodarstvo							
Ob 50-letnici organiziranega zavarovalstva na Dolenjskem, v “e/t krajini in na Kočevskem je ''ovomeška območna enota zavarovalnice Triglav spodbudila akcijo iskanja najstarejše zava-r°valne police na tem območju. Akcija je stekla sredi marca in bo lrajala do konca septembra.
“Do konca oktobra borno Pregledali vse prispele zavaro-V:>lne police in seveda določili najstarejšo, novembra pa bomo ^ naših novih prostorih na Novem trgu pripravili razstavo pranih polic in tistih, ki jih hranijo v arhivih in muzejih na °bmočju, ki ga pokriva naša območna enota,” je povedal Iztok Pckolj, namestnik direk-•orja novomeškme območne enote.
Do sedaj je nekaj več kot 50 ljudi prineslo okoli 70 zavaro-valnih polic različnih zavarovalnic. Največ je polic “Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani”, Ustanovljene leta 1900. Po njej bodo vse slovenske zavarovalnice leta 2000 proslavile 100-letnico zavarovalstva na Slovaškem. In še zanimivost: najstarejša do sedaj najdena za-
varovalna polica te zavarovalnice je iz Mokronoga, in to iz leta 1900. Najslarejša zavarovalna polica v Sloveniji sploh pa je iz leta 1849, odkrili so jo na Gorenjskem, izdala pa jo je za-varovalnica Slavija iz Prage. V obdobju 1850 - 1900 so na slovenskem ozemlju delovale v Klavnem avstrijske in češke za-varovalnicc.
V akciji novomeške območne enote so od doslej prispelih Zavarovalnih polic najpogostej-še police izpred druge svetovne vojne od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani pa od Slavile, Jugoslavije in Croatie. Najstarejša doslej prispela policaje
iz leta 1908. Polico je z Vzajemno zavarovalnico sklcnij Franc Zupančič iz Straže pri Šentrupertu; zavaroval je svoje gospodarstvo - hišo, kozolec, pod, hlev, svinjak, in to “proti ognju, streli in plinovi razstreliti". Zavarovalna policaje bila sklenjena za 10 let, “od 21. junija 1908 do 21. junija 1918 opolu-dne ob 12. urk Kraj Straža, okraj Mokronog, dežela Kranjska, fara Št. Rupert, občina Št. Rupert". Zavarovalna vsota je bila 2800’kron, letna premija je znašala 10.09 krone, s pristojbinami pa 11.99 krone. Policaje že sama po sebi lep estetski izdelek, izpolnjena je s kaligrafsko pisavo, na hrbtni strani pa so natisnjeni izvleček iz pravil in splošni zavarovalni pogoji.
To do sedaj najstarejšo polico je na sedež novomeške območne enote prinesla Malči Koslcve in ob lem povedala zanimivo zgodbo. Malči, zanimiva in živahna pripovedovalka, ki je že celih 38 let knjižničarka v Šentrupertu, je hči sklenitelja le zavarovalne police Franca Zupančiča. “Tista hiša, ki je bila zavarovana s to polico, danes ne stoji več, na njenem mestu je oče leta 1929 zgradil drugo, ki smo jo do sedaj le malo prenavljali in v kateri še danes živim,” je začela svojo zanimivo pripoved.
Pravzaprav je dal gospodarstvo zavarovali Malčin stari oče, tudi Franc, a ker je bil bolj bolehen, je dal kot zavarovanca zapisati sina. "Stari ate je bil v Ameriki, blizu San Francisca je kopal zlato rudo, in ko je prišel nazaj domov, je z zaslužkom postavil takrat najmodernejšo gospodarsko, poslopje. Opeko zanj je kupil na Dunaju in so jo od tam pripeljali z vozovi. Vozili so cel teden in ta opeka je še danes na gospodarskem poslopju, ki je tako kot v
listih časih, le nekaj malega smo kasneje prizidali. Nesreče pa hvala bogu nismo doživeli nobene razen toče, proti temu pa tako in tako ni bilo zavarovano. Elektriko smo dobili leta 1937.”
Polica se je ohranila na podstrešju, kjer sla jo našli Malči in njena sestra. "Ohranila sem jo tudi zalo, ker je tako lepo napisana." Za to akcijo je Malči povedal zastopnik Miro linč, na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav v Novo mesto pa jo je pripeljal vodja trebanjskega predstavništva Leopold Ribič.
Pri Zupančičevi hiši so bili štirje otroci, na domu pa je ostala Malči, ki je sedaj vdova in živi v hiši z dvema sinovoma, ima pa 23.000 tolarjev pokojnine, kolikor je dobi po pokojnem možu. Če bo njena polica do konca ostala najstarejša, bo dobila 50.000 tolarjev, kolikor znaša prva nagrada, za drugo najstarejšo bodo izplačali 40, za tretjo pa 30 tisočakov. Nagradili bodo tudi najzanimivejšo polico.
Na območju območne enote Novo mesto sklenejo sedaj okoli 70.000 zavarovanj na leto. Ta enota pokriva okoli 12 odst. slovenskega ozemlja, na tem območju pa živi kakih 123.000 prebivalcev ali 6 odst. slovenskega prebivalstva.
A. BARTELJ
Zavarovalna polica iz leta 1908
«4
V -JL
DO SEDAJ NAJSTAREJŠA POLICA - Malči Kostevc iz Straže pri Šentrupertu izroča Iztoku Pekolju zavarovalno polico iz leta 1908. V sredini vodja trebanjskega predstavništva zavarovalnice Triglav Leopold Bibič.
v: s*# ':tr

M I J
DRAGA TUŠCI GOSTUJEJO NA POLJSKEM - folklorna skupina Dra-gatušje lanskega avgusta gostovala na mednarodnem festivalu v Sumperku na Češkem. Med gostujočimi skupinami so bili tudi folkloristi izJarosla-wa na Poljskem, na katere sta bela belokranjska noša in umirjen zvok tamburic naredila tako velik vtis, da so letos povabili Dragatušce na mednarodni folklorni festival, ki od 13. do 16. junija poteka v njihovem kraju. Na festivalu, ki so ga poimenovali “Srečanje slovanskih folklornih skupin ", se bodo poleg Dragatušcev, ki zastopajo Slovenijo, predstavili še Poljaki, Slovaki, Cehi in Bolgari. Na fotografiji: del članov dragatuške folklorne skupine na enem svojih zadnjih nastopov pred odhodom na Poljsko. (Foto-M. B.-J.)
RIBJE JEDI KUHARSKIH AMATERJEV - Revija Naša žena je v soboto pripravila v novomeški Srednji šoli za gostinstvo in turizem tekmovanje kuharjev amaterjev v pripravi ribjih jedi. Udeležilo se ga je 13 kuharjev in kuharic iz vse Slovenije, z dolenjsko-belokranjskega konca pa le Jožica Mihelčič iz Sečjega sela pri Vinici (na fotografiji prva z desne), ki je skuhala brodet iz mešanih rib s koruznimi žganci. Sicer pa so bile vse jedi amaterskih kuharjev tako privlačne za oči in želodec, da se jih ne bi sramovala nobena boljša restavracija. (Foto: M. B.-J.)
ČUDEŽNA GOSPODIČNA - V pravem vročinskem valu, ki nas je letos zajel že v začetku junija, so se zadnjo soboto tri priletne, zdelane in bolne ženske odpravile k studencu na Gorjancih. Brž ko so se napile osvežilne in krepčilne vode, od katere seje kupica zasvetila in zacvetela, na vodi pa sta se naredila rdeč nagelj in bela lilija, seje pokazala njena čudežna moč. Ker pa so zaradi vročine izpile reč kot tri kupice, so se ne samo pozdravile in pomladile, ampak se vrnile celo r svoja otroška leta. Te tri gospodičnice so najlepši dokaz o čudežnosti tega gorjanskega izvira... (Foto: A. B.)
LOVSKO TEKMOVANJE - Zadnjo nedeljo je bilo na lovskem strelišču pri Skrjančah eno od sedmih tekmovanj, ki jih organizira novomeška lovska zveza in ki bodo dala najboljšo ekipo le zveze za nastop na državnem pnvnstvu r streljanju na glinaste golobe in pomanjšano tarčo srnjaka. Zadnje tekmovanje, ki se ga je udeležilo 11 ekip lovskih družin, je zgledno pripravila LD Padež. V streljanju z malokalibrsko puško je bil najboljši Ban, 2. je bil Pavec, 3. pa Pavlin; r streljanju na glinaste golobe je največkrat zadel Bandelj, 2. je bil Penca in 3. Zupet, r kombinaciji pa je bil vrstni red: I. Bandelj, 2. Smodej, 3. Ban. Med veterani so si pr\’a tri mesta pri-streljali Zupet, Saje in Bregač, med ekipami pa je zmagala LD Brusnice, 2. mesto je pripadlo LD Škocjan in 3. LD Padež. (Foto: A. B.)
BELGIJSKA TROFEJA - Vsako leto obišče Dolenjsko večje število lovskih gostov iz tujine, ki prinašajo lepe kupček deviz. Lovski gostje so še posebej navdušeni nad srnjaki iz naših logov in gozdov. Na fotografiji: lovec Slavko Legan iz Dolnjega Ajdovca (desni), član lovske družine Plešivica Žužemberk, z lovskim gostom Rogeljem iz Belgije in s svojima krvosled-cema po uspešnem lovu. (Bojan Avbar)
JEDI S PIVOM - Kuharica Berta Grmek in mojster Peter Kotar sin na mizo postavila jajčka s pikantnim pivovim prelivom ter znano praško omleto, polnjeno s špinačo, za katero testo naredijo s pivom■
Dnevi okusnih jedi s pivom
Lončar Stanko Pungerčar
Franc Kumelj
V gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah še do nedelje dnevi piva in jedi, pripravljenih s pivom
DOLENJSKE TOPLICE -Od včeraj do vključno nedelje so Dolenjske Toplice v znamenju piva. V gostilni Rog namreč potekajo dnevi piva in jedi, pripravljenih s pivom. Poleg ljubljanske pivovarne Union, ki je glavni sodelavec na teh kulinaričnih dnevih, se s posebnostjo - pšeničnim pivom predstavlja avstrijska firma Edinger.
“Ljudje si na splošno napačno predstavljajo, da se s pivom ne da pripraviti jedi, marveč, da
se pivo samo kot pijača poda k nekaterim jedem; nasprotno,
določenim jedem prav žlahtna grenkoba in aroma piva čudovito zaokrožita okus,” pravi vodja gostinstva v Zdravilišču Do-
lenjske Toplice Peter Kotar, ki
je z glavno kuharico v gostilni Rog Berto Grmek pripravil celotno ponudbo za te posebne kulinarične dneve.
Za hladne predjedi ponujajo specialno sirovo jed, pretlačene kvargeljne, solato iz morskih sadežev, v kateri je namesto vina preliv na majonezi pivo, ter pikantna jajčka s pivom. Od juh je moč naročiti slanin-sko juho s kruhovimi kockami ali obaro iz telečjega rajželjca. Za tople predjedi so pripravili
palačinke s pivom, nadevane s špinačo, to je češka specialiteta, znana kot praška omleta, k' jo namesto z mlekom pripravijo s pivom; posebna specialiteta je tudi postrvji filet v pivovem testu ter govedina s slivami. Od glavnih jedi je moi dobiti junečjo pečenko s pivom, goveji golaž Črni baron, telečjo kračo Union, slastno kmečko jed svinjsko pleče v svetle® pivu s sladkim dušenim zelje®, hrustljavo zapečenega odojka, politega s pivom, sesekljane medaljone, pečene na žaru, in še kaj. “Posebna specialiteta v naši ponudbi pa so pivske klobasice v ovčjem črevu, ki jih sami pripravljamo in pečene na žaru,” priporoča mojster Kotar.
Tudi sladice so za to priložnost pripravili s pivom. To so krema Uni, pri pripravi katere namesto mleka uporabljajo pivo, ki je, primerno ohlajena, zelo osvežujoča, sadne rezine ter palačinke iz pivskega testa.
Jutri, v petek zvečer, pa bodo gostje poleg uživanja teh kulinaričnih specialitet lahko prisluhnili še koncertu godbe na pihala Krke Zdravilišče, ene najboljših godb na pihala v Evropi.	A. B.
vsaj enkrat prišel v muzej demonstrirat lončarjenje šolskim skupinam. Velikokrat nam je pomagal s svojim znanjem in nasveti. V njihovi delavnici jc bil lani posnet tudi dokumentarni videofilm za potrebe muzeja ob razstavi o šent-jernejskem lončarstvu. Tudi šolam ni nikoli odrekel, če so ga prosile, da pride otrokom pokazat, kako se izdeluje posoda na lončarskem vretenu. Celo tisto usodno soboto je še celo dopoldne preživel z otroki iz orchoviške osnovne šole ob praznovanju stoletnice šole. Popoldne pa se je » odpravil pospravljat mrvo, in ko se je vračal dorflov, se je zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje.
Njegova nenadna smrt je prizadela vse, ki smo ga poznali. Tako nenavadno se nam zdi, da je mrtev človek, ki je bil tako poln življenja in energije. Najbolj ga bo pogrešala njegova družina, žena, štirje sinovi in dve hčeri ter štirinajst vnukov. Pogrešali pa ga bodo tudi vsi prijatelji, znanci in stanovski kolegi iz vse Slovenije. Pogrešali ga bomo tudi v muzeju ne le kot vzornega zunanjega sodelavca in sijajnega lončarja, ampak tudi kot dobrega človeka in prijatelja.	' , KRIŽ
Dolenjski muzej
V ponedeljek, 3. junija, smo s6 pri sv. Martinu v Loški vasi za?' njič poslovili od Franceta Kuni Ir iz Loške vasi pri Dolenjskih Top® eah. Pokojni je bil še iz tiste gen6' racije, ki je leta 1945 začela Ja®; rekoč goloroka obnavljati Žag? Soteska, kije bila kraju neobho® no potrebna in je pomagala obn® viti požgane, porušene domov6’ mostove in še mnogo takega. .
Pokojni France je prebil na žap v najtežjem obdobju leta 1945 ® jc delal celih 40 let. Neugodij6 zimske razmere, ki so v Sotesk znane, pa tudi neurejeni in
zdravi pogoji so mu pustili trajaj posledice. Še ni prejel drug6
pokojnine, že so mu amputiraj obe nogi. France izhaja iz reva6 družine kočarjev, ki so si mora) iskati delo, da so preživeli druž)" no. V podjetju so ga imeli rad? ker je bil dober delavec. Ob 5?' letnici Novolesa smo se sporno11 tudi njega ob vseh tistih, ki s? 1945 žago v Soteski skoraj golor°' ki v nekaj mesecih obnovili. Tak sedaj odhaja stara generacij* žagarjev, ki ni prva leta dela® samo osem ur, ampak mnogo v& da o prostovoljnem delu ne vorimo. Ta generacija ni zapust j la nobenih rdečih številk, ampaj jc Novoles razvila do neslutefl® višin. Tudi dela je bilo takrat z*
Francetu Kumlju hvala za nese bično 4()-!etno delo, ki ga je p1’/ svetil Novolesu, da bi imeli krj® vsi, ki hočejo delati. Naj mu b lahka zemljica pod roškimi g°r dovi!	T. VIRANT
NA LETALIŠČU - Novomeško letališče r Prečni je tudi vse pogostejši cilj številnih izletnikov, ki radi z avionom, tako imenovanim aero taksijem poletijo nad Novim mestom in njegovo prelepo okolico. Med obiskovalci so še posebej navdušeni in pozorni otroci, tako kot tile šolarji iz belokranjske Vinice, ki so z zanimanjem prisluhnili razlagi Jožeta Vidriha, upravnika letališča. (Foto: A. B.)
Rotarijanci za paraplegike
Društvu paraplegikov bodo pomagali kupiti stanovanje
NOVO MESTO - V okviru svoje redne programske dejavnosti posveča novomeški Rotary klub veliko pozornost socialnemu programu. “Ne moremo vedno uveljavljati načela, daje treba ljudi naučiti loviti ribe, ne pa jim jih podarjati,” pravijo novomeški rotarijanci. “V nekaterih primerih moramo najti druge načine, da nemočni ljudje lahko prebrodijo težave in rešijo probleme. Včasih je dovolj že lepa beseda, so pa primeri, ko se je treba problema lotiti z neposredno pomočjo,” pravijo.
Člani novomeškega Rotary kluba dobro poznajo socialno problematiko v svojem okolju. ' r
Letos, ko novomeški Rotary klub vstopa kot polnopraven član v mednarodno rotarijansko združenje, bodo pomagali kupiti stanovanjc za potrebe regijskega društva paraplegikov. Predsednik tega društva je na enem od sestankov Rotary kluba predstavil dejavnost društva in probleme, s katerimi se srečujejo. Eden takih
so tudi arhitektonske ovire, kijih neprizadeti niti ne opazijo. Zato se je društvo odločilo za nakup stanovanja za začasno nastanitev svojemu članu, dokler njegovo stanovanjsko vprašanje ne bo trajno rešeno. Za nakup stanovanja in njegovo adaptacijo potrebujejo 40.000 nemških mark. Društvo je spravilo skupaj polovico te vsote, ostalo pa skušajo zbrati iz drugih virov. Člani novomeškega Rotary kluba so se soglasno odločili, da pomagajo pri nakupu tega stanovanja.
JOŽE MUHIČ PREDSTA VIL URARSKI POKLIC - Na OŠ Žužemberk je sodelovanje s starši zelo dobro, kajti učiteljice vemo, da je to pomembno, če hočemo, da bodo naši otroci zadovoljni, uspešni, veseli in bodo radi prihajali v šolo. Letos smo v l.b razredu izkoristile izjemno priložnost spoznati zanimiv in redek poklic očeta našega učenca Klemena. Njegov oče Jože Muhič je urar. S seboj v učilnico je prinesel drobno orodje, ki ga potrebuje pri svojem delu. Skupaj smo razstavili budilko, pogledali njeno skrivnostno notranjost, jo očistili in potem s pomočjo g. Jožeta tudi uspešno sestavili. Na koncu smo skupaj ugotovili, da je ta poklic zanimiv, vendar tudi zahteven. (Učenci l.b razreda in razredničarka Alenka Pavlin, OŠ Žuužemberk)
ROJSTNI DAN ENEGA NAJSTAREJŠIH ŠOLSKIH GLASIL V SLOVENIJI - 40 let je za šolsko glasilo zavidljiv jubilej, s tako spoštljivo obletnico pa se letos ponaša šentjernejski šolski časopis Naša pol. Ob tej priložnosti je bilo v petek, 31. maja, r osnovni šoli generacijsko srečanje ustvarjalcev časopisa, ki se ga je med drugim udeležila tudi piva mentorica Marija Novak (v sredini), za kulturni program pa so poskrbeli osnovnošolci z glasbo, plesom ter vezano in nevezano besedo. “Počaščena in srečna sem, da sem dočakala 40 let Naše poti, "je dejala Marija Novak, ki je v šolskem letu 1945/55, ko je učila slovenski jezik r takratni nižji gimnaziji na trgu v majhni stari stavbi, ki stoji še danesjpoleg Majzljeve gostilne, učencem predlagala, da bi izdali svoj časopis. Ze 16 let mladi izdajajo Našo pot pod mentorstvom Ide Zagorc (na desni nasproti ravnatelja Pavla Turka), ki je to nalogo prevzela od Marije Novak. (Foto: T. G.)
JUNIJ - MESEC SREČANJ MATURANTOV - S. juniju so na Mivarjevem hribu pri Šmihelu praznovale obletnice matur kar tri skupine nekdanjih novomeških dijakov. Največkrat sc je doslej tu sešla generacija gimnazijcev, ki so biti decembra 1941 zaradi svojega domoljubja izključeni iz šole. Praznovali so 51-letnico mature; na Hribu se srečujejo že kakih petnajst let. Letos so se ob 250-letriici svoje gimnazije počutili še bolj slovesno. Za skupno fotografijo so povabili medse maturante novomeškega učiteljišča, ki so se tu zbrali ob 40-lclnici svoje mature. Tudi ta generacija je zanimiva, saj je bila zadnja s 3-letno nižjo gimnazijo in pira s petletnim učiteljiščem. Proti večeru pa so se tu sešit še njihovi vrstniki - maturanti gimnazije iz leta 1956. (Foto: Asja, tekst: Ana Smolič)
Pungerčarjev rod se je na Gručo priselil s Trebelnega v 80. letih 19. stoletja. Prvi lončarje postal v družini Stankov oče Jožet, nato se je obrti izučil tudi brat Tone. Stanku je bilo komaj dvanajst let, ko je izgubil očeta. Vojna jc vzela njegove brate, med njimi tudi Toneta. Čeprav je bil tako mlad, so njegove pridne roke poprijele za vsako delo na zemlji in tudi lončarjenja se je lotil. V petdesetih letih si jc ustvaril družino in začel samostojno lončarsko obrt. Bil je odličen mojster svojega poklica. Tudi njegova sinova Stanko in Jože sta postala lončarja. Sin Stanko jc kasneje to delo opustil, Jože pa je skupaj z očetom zelo uspešno nadaljeval tradicijo.
Stanka Pungerčarja je poznalo veliko ljudi, saj so ga videvali na novomeški tržnici ob tržnih dnevih. Obiskoval pa je številne druge sejme in žegnanja ter prireditve po Dolenjski in Sloveniji, pa tudi na dom so prihajali ljudje kupovat lončarske izdelke. Zlasti živahno je bilo ob času izletov, ko so prišli kar celi avtobusi turistov. Stanko in njegova družina niso nikomur odrekli gostoljubja. Stanko jc bil vedno prijazen in nasmejan ter šegav, zato smo ga imeli vsi ljudje radi.
Sredi osemdesetih let se je spletlo intenzivno sodelovanje med mojstrom Stankom in Dolenjskim muzejem. Vsako leto je
MODNI KOTIČEK
Senzibilnost beline
Najprej pomislimo na belino snega in ivja, na belino, v katero se oblači narava, kaj pa mi? Čeprav smo del narave, se bela ban a redko pojavlja v naši garderobi z izjemo spodnjega perila. Nedolžnost beline se torej skriva pod oblekami, kar kaže našo občutljivost. Sicer pa modni kreatorji predlagajo, vi izbirate. Čista bela ban a je mrzla in v vsej svoji čistosti rahlo neosebna, zato ne pristaja vsaki polti. Toda zato imamo domišljijo, ki lahko modno zapoved oplemeniti s samosvojim eksperimentira njem. Kombinirale jo lahko z drugimi botrami, predvsem modno je črno-belo, ali pa nežnost razbijete z ruto, ogrlico ali nenavadno barvo pričeske.
Večina svetovnih kreatorjev ima belo ban o za ban o leta 2000. Poslala je sijoča tekmica že trdno uveljavljena črni. Celo črna oblekica je poslala bela oblekica. Belina je primerna tako za čez dan kot za svečane večere. Nova bela je bolj podobna barvi krede kakor beli kavi, a kljub temu ne deluje antiseptično, temveč zapeljivo.
Če r zimskem času niste bili dovolj pogumni za nakup bele garderobe, kot so jo pripravili kreatorji, od plaščev, kostimov in torbic, do škornjev in različnih modnih dodatkov, je poletje pravi čas, da se uprete vročinskim neprilikam, saj bela barva odbija toploto. Poleg funkcijske vrednosti pa sc za trenutek prepustile sanjarjenju o lepoti, ki vam jo bo podarila bela tkanina na zagoreli polti.
JERCA LEGAN
PRILOŽNOST ZA ŽABE
Predzadnjo sredo je ob Slivniškem jezeru na Kozjanskem minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar izročil namenu okrog 2,5 kilometra dolgi asfaltirani del ceste vzdolž tega jezera. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi cestarji hkrati opravili še nekaj del. Gre za 14 pod cesto položenih cevi kol podhodov za dvoživke, predvsem žabe, ki se tod vsako pomlad množično odpravijo čez cestišče na drst. Ob tem jih je večina ponavadi končala pod kolesi avtomobilov. Člani žalskega društva Radoživ, večinoma študentje mariborske pedagoške akademije, so jim že leta skušali pomagati. Gradili so zapore vzdolž ceste, od koder so žabe z vedri ročno nosili čez nevarno vozišče. Sedanji številni podhodi naj bi pomenili pomoč pri prehodu. Vzdolž ceste so nameščene ovire iz plastične folije, na obeh straneh ceste, ki naj bi žabam preprečevale dostop do cestišča. Vedra prostovoljcev sedaj nadomeščajo žrela be-tosnkih cevi. Prihodnost bo pokazala prednosti novih podhodov.
ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
učiš četrtkov prijatelj
NORVEŽAN IŠČE DOPISOVALKE
Na naše uredništvo je prispelo pismo, v katerem nas 35-letni Norvežan prosi, da posredujemo njegovo željo našim bralcem. Rad bi zvedel kaj več o Sloveniji in njenih prebivalcih, zato bi si rad dopisoval z izobraženimi Slovenkami, starimi od 22 do 35 let. Je visoko izobražen poslovnež, pišete pa mu lahko v angleščini na naslov: Per Vidar Bredesen, Bor-gcnvcicn 4B, 1410 Kolbom, Norveška - Norway.
t ŽIVLJENJU NEKOČ - Ob stoletnici šole v. Orehovici so učenci in učiteljice pripravili projektno nalogo z "tislovom “Kmečki dom in življenje nekoč”, ki so jo številnim obiskovalcem z nastopom in obširno ter zanimivo ruzstavo predstaviliv četrtek, 30. maja. Namen projektne naloge je bil poglobiti in razširiti poznavanje preteklo-ii. In če so mladi pred časom že raziskovali zgodovino šole in okolice, dejavnosti, ljudske običaje in še kaj, so n°ie znanje letos obogatili še z raziskovanjem področij, ki se navezujejo na kmečki dom. Mladim so pri odkri-preteklosti pomagali domačini, starši in stari starši, del svojega truda pa so osnovnošolci predstavili tudi v Publikaciji. Po predstavitvi šolske projektne naloge in po ogledu razstave so za pogostitev poskrbele žene iz aktiva dečkih Žena. (Foto: T. G.)
Največ nalog iz psihologije
Na četrtem srečanju mladih raziskovalcev Dolenjske in Bele krajine sodelovalo 40 dijakov z 28 nalogami
: NOVO MESTO - Prejšnji četrtek vna novomeški gimnaziji potekalo •medobčinsko in regijsko srečanja "'Udih raziskovalcev, ki ga je za 'ednješolce dolenjskih in belokra-JsMh šol organiziral novomeški "močni in občinski svet Zveze or-Mnizacij za tehnično kulturo Slo-?nije. Na srečanje, katerega pokro-'telj je bila Mestna občina Novo "Usto, se je prijavilo 40 mladih ,a2iskovalcev. Pripravili so 28 raz-skovalnih nalog, pri raziskovanju Pa jim je pomagalo 19 mentorjev.
Največ, 11 raziskovalnih nalog je J.0 s področja psihologije. Za Ravno tekmovanje Gibanje zna-°st mladini je komisija izbrala štiri ”.a'oge novomeških gimnazijcev, in pCer: nalogo Maše Fink z naslovom 'osti čas osnovnošolcev na Smreč-'kovi ulici, nalogo Saše Ucman z aslovom Strategija reševanja kontov mladostnikov, nalogo Ber-vlrde Jeriček z naslovom Agre-lvnost ter nalogo Mitja Lična z .ulovom Doživljanje nacizma ne-l°£ in danes. S področja sociologije ^komisija prejela 7 nalog in izmed izbrala za državno tekmovanje ."slednje tri: nalogo Branka Jor-S*na z naslovom Umetnost, gledaje, Brecht in nalogo Maje Bajuk Naslovom Prostovoljno delo v ,'^dnjih šolah v Novem mestu '°Na sta dijaka novomeške gimna-
^1 ZNANJA SEDEMNAJSTIM
zije) ter nalogo Majde Barič iz črnomaljske srednje šole z naslovom Begunci v občini Črnomelj. S področja kemije gre na državno tekmovanje vseh 7_nalog, in sicer: naloga Nenada Čerkliča in Janje Jakše z naslovom Prevodnost močnih elektrolitov, naloga Alenke Avbar, Gabrijele Kočevar z naslovom Kemični razkisvina, naloga Bineta Črnuglja in Jožeta Moškona z naslovom Linija žvepljanja vina (vsi trije so dijaki novomeške srednje tehniške in zdravstvene šole). Dijaki novomeške gimnazije pa so napisali naslednje kemijske naloge: Gregor Kosec in Zvone Simončič nalogo z naslovom Optimizacija postopka priprave homogene polimorfne oblike “B” famolidina in okarakte-rizacija nekaterih njegovih derivatov in soli; Sabina Jakše, Adnan Bcšo in Vesna Krošelj nalogo z naslovom Sinteza optično aktivnega lansoprazola; Tomaž Ferbežar, Matevž Herlander, Tomislav Bogovič in Janez Ilaš nalogo z naslovom Mašenje Ultrafiltraeijskih membran ter Jure Habjanič, Bojan Šporar in Andrej Komelj nalogo z naslovom Motivacija za pouk kemije. S področja biologije je bila ena sama raziskovalna naloga; napisala jo je novomeška gimnazijka Nina Bcdnaršek in jo naslovila: Kaj se je dogajalo s pticami v logu ob reki Kolpi v času zimskih opazovanj 1994/95 in 1995/96. Edino fizikalno nalogo sta prispevala dijaka črnomaljske srednje šole Jurij Petruna in Krunoslav Seko-vanič z naslovom Merjenje gostote magnetnega polja s Hallovo sondo. S področja slovenskega jezika pa je svojo nalogo o ljudski pripovedi v Metliki in okolici napisala črnomaljska srednješolka Branka Brine. Vse naštete naloge gredo naprej na državno tekmovanje.
Dijaki najboljših nalog so prejeli priznanja, za uspeh pa jim je čestital tudi novomeški župan Franci Koncilija. Nikola Padevski pa seje ~ v imenu organizatorja zahvalil vsem, ki so mladim raziskovalcem pomagali pri njihovem delu.
J. DORN1Ž
Poudarek življenju v naravi
Vrtec “Sončni žarek” v Velikih Laščah ima pravo ime
„ VELIKE LAŠČE - Vrtec ‘Sončni žarek”, ki deluje v okviru osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah, pbiskuje trenutno 147 otrok in
22 otrok zunanje male šole *6r neobvezno enkrat na teden 30 otrok, ki poslušajo cicibanovi urice, je povedala vodja vrtca Franja Sedej in dodala, da vrtcc sodi med največje vrtce v Sloveniji, ki delujejo v okviru šol, in da zelo lepo sodelujejo z vodsivom šole in ravnateljem.
Vrtec deluje v nekdanji šoli, kije bila zgrajena leta 1895, leta 1992 pa prenovljena tako strokovno, da omogoča prijetno Počutje varovancem in vzgojnemu osebju. “Prednost našega yrtca je, da je okoli veliko narave. Nasploh dajemo poudarek spoznavanju narave. Zato •udi v slabem vremenu vodimo °troke primerno oblečene in obute v naravo. Tako tudi sodelujemo v projektu “Zdrav vrtec”, se pravi, da varovanci prekujejo kar največ časa na sve-
žem zraku, imajo primerno zdravo prehrano, učimo pa jih tudi kulturnih in higienskih navad,” pravi Franja Sedej in dodaja, da je v vrtcu tudi 19 varovancev iz ribniške in dobrepoljske občine, predvsem lakih staršev, ki se vozijo na delo v Velike Lašče ali pa skozi Lašče v Ljubljano.
J. PRIMC
Tudi letos poletna šola za nadarjene
Izkustvena delavnica in raziskovalni tabor
NOVO MESTO-Letosmineva deset let, odkar so v zavodih za zaposlovanje začeli odkrivati in štipendirati izrazito nadarjene učence, dijake in študente. Te štipendije so pozneje poimenovali kot Zoisove štipendije. Ker pa so na Republiškem zavodu za zaposlovanje menili, da šole nadarjenim premalo ponujajo, so se po štirih letih štipendiranja odločili, da med poletnimi počitnicami zanje organizirajo poletno šolo z različnimi programi.
Novomeški zavod za zaposlovanje bo letos že četrto leto zapored za Zoisove štipendiste pripravil izkustveno delavnico Gorjanci, kjer se dijaki temeljiteje spoznavajo, se učijo besednega in nebesednega sporazumevanja, uporabljanja svoje energije in timskega dela. Letos bo delavnica potekala od 25. do 29. junija na Trški gori. Letos prvič pa bo zavod za zaposlovanje skupaj z Društvom pedagoških delavcev Dolenjske prav tako za Zoisove štipendiste organiziral raziskovalni tabor Mlini in žage ob Klanfarju in Težki vodi. Tabor bo potekal od 22. do 30. junija v Novem mestu.
Čeprav so na poletno šolo povabili 180 Zoisovih štipendistov, se jih je odzvalo le 35. Nekaj več zanimanja so dijaki (poleg Zoisovih so bili povabljeni tudi nekateri, ki prejemajo republiško štipendijo) pokazali za podjetniško delavnico, ki bo govorila o načrtovanju kariere za podjetno ravnanje in bo potekala od 21. do 26. julija v Kranjski Gori.
J. D.
NAŠI NA PRVENSTVU MLADIH TEHNIKOV
VELENJE - Minulo soboto je bilo v tem mestu 20. srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki se ga je udeležila tudi številčna ekipa iz Dolenjske in Posavja. Uvrstitve do tretjega mesta so v posameznih panogah dosegli. S področja strojništva sta Goran Anžiček in Janez Žokalj zasedla 3. mesto, v “kulturni dediščini” sta Marjana Miklič in Jure Rajer zasedla 2. mesto. Pri razstavi tehničnih izdelkov so se najbolje odrezali ekipa Šmarje-Sap, pri enaki razstavi iz vrtcev so vrtci Novega mesta osvojili 2. mesto. V tekmovanju z raketoplani je 2v. mesto osvojila Mojca Jenko iz OŠ Otočec, prav tako druga je bila v tekmovanju v lovu na lisico Cvetka Mavsar iz OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega. Pri tekmovanju ekip šol s prilagojenim programom je OS Dragotipa Ketteja osvojila 3. mesto, Ivica Franki iz te šole pa celo prvo mesto. Pri obdelavi kovin sta bila spretna Filip Dolmovič iz Krškega, ki se lahko pohvali z drugim mestom, in Tomaž Matek s 3. mestom. Pri izdelku iz tekstila je Marinka Berkopcc iz OŠ Dragotina Ketteja osvojila 2. mesto.
ČEBELARSTVO
Na sejmu učil v Ljubljani od 7. do I L maja seje naša šola predstavila s projektom Čebelarstvo. Mentorici sta bili Marinka Kastelic in Jožica Herič, sodelovali pa so učenci od 5. do 8. razreda. Raziskovali so zgodovino čebelarstva, obedelali biologijo čebele, opisali čebelarjeva opravila po mesecih. Razstavili so originalne panjske končnice, stare 150 let, orodje in pripomočke, ki sc v čebelarstvu uporabljajo, ter zelo staro literaturo in portrete znanih slovenskih čebelarjev. Za obiskovalce so pripravili dobrote iz medu.
ANJA KERMC, 8.h OŠ Center
TEKMOVANJE
V soboto, 11. maja, je bilo na OŠ Ob Rinži tekmovanje iz Vesele šole Udeležilo se gaje 16 učencev iz Starc Cerkve, 24 učencev iz OŠ Zbora odposlancev, 7 učencev iz OŠ OB Rinži in 2 učenca podružnične šole Kočevska Reka. Na tekmovanje smo se pridno pripravljali vse šolsko leto. redno prebirali PIL in reševali teste iz veselošolskih prilog. Začeli smo / razrednim tekmovanjem, kije bilo že aprila. Vsi učenci, ki smo pri reševanju testov dosegli več kot 30 točk (od 40 možnih), smo se udeležili regijskega tekmovanja. Državnega tekmovanja. ki bo 2. junija v Ljubljani, se bodo udeležili najboljši iz posameznih razredov: Kalvdija Vukovič -4.r., Mojca Delač - 5.r.. Žarke Nanj a ra - 7.r., Tina Farkaš - 8.r. iz OŠ Zbora odposlancev in Alen Jakovac iz 6.r. OŠ Ob Rinži. Držite pesti!
Veselošolci OŠ zbora odposlancev Kočevje
“MLADE NOVINARKE” SPOROČAJO
Od tiste sobote 20. aprila je minil že mesec dni, me pa še nismo pozabile, kaj smo tisti dan delali nekateri učenci OŠ Šentjanž. Iz Sevnice so nam poslali velike črne vreče, vsak je dobil svoje rokavice in učenci 7. in S. razreda smo se odpravili na divja odlagališča smeti v okolici Šentjanža. Dve uri smo pridno pobirali stare čevlje, pločevinke, polne in prazne kozarce ozimnice, zarjavele avtomobilske strehe, stare posode, skodelice idr. Veseli smo odhajali z očiščenega divjega odlagališča, saj so sedaj tam opazne bele srajčice (bele podlesne vetrnice), potoček teče lažje, saj smo ga očistili, ipd. Napolnili smo več kot 50 vreč. ki pa še vedno ležijo ob potočku, čeprav je od dneva zemlje minilo že skoraj mesec dni. Žalost, no. kajne?
Novinarke iz Šentjanža in njihova mentorica Majda Podlesnik - Repovž
HARLEY TUD! V NOVEM MESTU - V soboto je Miran Barbič, ki ga Novomeščani poznajo kot lastnika gostinskega lokala Ines na avtobusni postaji, odprl nekaj metrov stran še klub Harlev David -son. Kdor Mirana pozna, ir, da je velik ljubitelj motorjev in prav H. D. ga je zasvojil do te mere, da je v stilu te blagovne znamke opremil lutli lokal. Slava teli motorjev je vzcvetela t' petdesetih letih: še danes jih vozi ameriška policija, njihova vrednost pa se giblje med 20.000 in
200.000	pa tudi več nemškimi markami. V klubu Harley lahko ljubitelji motorjev vidijo tako najnovejši model kot primerek iz leta 1006. (Foto: Majda Luzar, EPS)
KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ
■	Po najugodnejših cenah ■
•	vam izdelamo in brezplač- ■
•	no dostavimo izdelke iz ' 1 marmorja in granita. Na 1
■	zalogi 25 različnih barvnih J *' odtenkov in debelin.
Informacije na tel (068)52-492 0609/640-830
OPEL ASTRA
V ZNAMENJU ČASA
V astri boste uživali vso varnost in udobje, ki sta doslej sodila le v višji, dražji razred. Vanj so serijsko vgrajeni:
-	posebno velika zračna blazina za voznika
-	dvojna jeklena ojačitev v vratih
-	sistem samozategovalnih varnostnih pasov
-	osrednja ključavnica z zaščito proti kraji
-	stereo radiokasetofon
-	najmodernejša ecotec tehnologija motorja
Testna vožnja v oplu astra Vas bo zagotovo prepričala.
Pričakujemo vas!
Pooblaščeno zastopstvo OPEL vozil KRUNO d.o.o., Cesta svobode 37, Brežice, Tel.: 0608/61 592, 62 905, 62 906, Fax: 0608/63 107; Pooblaščeni prodajalec KURENT & CO. d.o.o., Obrtniška ulica 22, Trebnje, Tel./Fax: 068/44 952
ŽIVILA KRANJ
trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3
Če imate poklic prodajalec, potem imate možnost zaposlitve v našem nakupovalnem centru v Brežicah, na delovnem mestu
PRODAJALEC — BLAGAJNIK
Če pa ste se z veseljem učili za poklic kuhar in imate že tudi izkušnje v svojem poklicu, potem vas čaka v ŽIVILA CENTRU prosto delovno mesto
KUHAR — PRODAJALEC
in s tem delo in svetovanje v delikatesnem in mesarskem oddelku.
Napravite prvi korak — pošljite nam pisno prošnjo na naslov: ŽIVILA KRANJ — kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo.
IZBIRAJO NAJBOLJŠE SPOMINKE ZA LETOS
Turistična zveza Slovenija, OZS in GZS so razpisale javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Slovenije v letošnjem letu. Vzorce spominkov za natečaj do 15. septembra sprejema Turistična zveza Slovenije. Rezultati bodo razglašeni na sejmu Gosttur v Mariboru (8. oktobra), najboljši trije spominki pa nagrajeni (100, 200 in 300 tisočakov).
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icanall
s Trdinovega vrha na kanalu
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 15. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7, do 19. ure: Nakupovalni center Drska
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: markel Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ute: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20, ure: markel Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršnasela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. uie: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dojenjka, Markel od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, RogMetlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 16.junija, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Mačkovec, Markel Ljubljanska, Market Seidlova cesta. Markel Ragovska, Markel Drska, Markel Kristanova, Nakupovalni center Diska, Samo-
postrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ute: market Pri kostanju, Prečna od 8 do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovina Marks. Vavta vas od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. uie: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 8 do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Maiket
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8 do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Giič
•	Mokronog: od 6. do 11. ure: Samopostrežba
; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10.304Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Puma
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravic« do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 13. VI.
SLOVENIJA 1
9.45	• 0.25 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.15	OTROŠKI PROGRAM OTROŠKA ODDAJA
10.50	SAMO ZA PUNCE, amer. naniz.. 3/13
11.00	TEDENSKI IZBOR
SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. oddaja. 1/13
11.25	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.10	TEDENSKI IZBOR 15.10ČUDNA POKRAJINA, angl. dok. serija, 2/5
16.00	PRO ETCONTRA
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
18.00	FALLERJEVI. nem. naniz., 32/36
18.30	KOLO SREČE. TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT
20.05	SEINFELD, amer. naniz.. 9/22
20.35	TEDNIK
21.25	MOŠKI. ŽENSKE
22.45	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	POSLOVNA BORZA
23.25	SEVERNA OBZORJA, mar. naniz.. 18/22
SLOVENIJA 2
Opomba: Hokej 2.00 do 4.00
9.00	Euronews - 12.3® Tedenski izbor: Iz deževnega iropskega gozda. 5/6; 13.00 V žarišču; 13.25 Praznovanje na višini, dok. oddaja; 15:15 Zapustile svojega moža, prosim, avstrij. film: 15.50 Seinfeld, amer. naniz.. 8/22:
16.15	Severna obzorja, amer. naniz.. 17/22;
17.00	Piratke, angl. nadalj., 1/4-lS.OOPo Sloveniji -18.45 Poslujemo, 5/6 -19.15 Tok. tok. kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču
-	20.25 Nogomet - 22.20 Dr. Ouinnova. amer. naniz., 21/18 - 23.05 Podoba podobe
KANAL A
15.30	Tv prodaja - 15.50 Video strani - 17.30 Nemčija danes (dok. oddaja) - 18.00 Hondo (ponov. 5. dela) -19.30 Svet športa: akrobatsko smučanje - 20.30 Pot flamingov (amer. nadalj.. 9. del) - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (10. del nadalj.) - 23.10 Diamanti (ponov. amer. filma) -1.20 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Enkrat ni nobenkrat (amer. film) -14.40 Program za otroke in mladino - 16.40 Poročila - 16.50 Dotik smrti (serija, 4/4) - 17.50 Kolo sreče -
18.25	Moč denarja -18.55 Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Potovanje z Žirinovskim (dok. film) - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -
23.05	Thealron -1.45 Poročila .
HTV 2
15.05	Video strani -15.20 TV koledar - 15.30 Ekran brez okvirja -16.30 Razpotja federacije
-	17.00 Nogomet - 22.30 Ameriški proizvod (amer. film)
PETEK, 14. VI.
SLOVENIJA 1
9.45	-0.40 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.20	OTROŠKI PROGRAM
UČ1ČMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 14/52
10.35	DENIS POKO RA, amer. naniz., 7/13
11.00	POGREŠANI, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.55	ČAR KITOV, D.N., ponov.
15.45	NAŠI BALETNI UMETNIKI
16.20	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	FALLERJEVI, nem. naniz., 33/36
18.30	HUGO, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SORODNE DUŠE, angl. naniz., 14/21
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	LUDW!G 1881, švic. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Košarka 3.00 do 5.30
8.00	Euronews - 8.35 Tedenski izbor: Poslujmo, 5/6: 9.05 V žarišču; 9.25 Znanost, kan. nadnlj., 15/20; 9.50 Podoba podobe; 10.40 Lcnfanl de Leau, franc, film; 12.40 Moški, ženske - 13.40 Kajank, kanu -14.40 Nogomet, posnetek -16.30 Sorodne duše, angl. naniz., 13/21 - 17.00 Svet divjih živali, angl. poljudnoznan. serija. 2/13) -
17.15	Veliki dosežki sloven. kirurgije -18.00 Po Sloveniji-18.45 Spin -19.25 Denis pokora 19.55 V žarišču - 20.10 Forum 20.25 Nogomet, posnetek - 22.20 Ljudje kol mi, amer. nadalj., 1/4 -23. lOTv magazin 23.40 Novice iz sveta razvedrila 0.05 Zavrtimo stare kolute, 6. oddaja
KANALA
15.10	Tv prodaja -15.30 Hokej za Stanlevjev pokal - 18.00 Pot flamingov (ponov. 9. dela) -
19.30	Popotni vodič - 20.00 Imperij (5. del naniz.) - 20.30 Življenje z očetom (amer. film)
-	22.35 Čikaške zgodbe (5. del naniz.) - 23.50 S kamero na potepu -1.40 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila
-	12.20 Ljubezen (serija) - 12.45 Gospod Srečnež (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program -16.35 Poročila -16.45 Zabavni hišni video (serija. 12/13) -17.15 Kolo sreče -17.50 Brodsko kolo '96 - 18.45 Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Aplavz, prosim - 21.45 Dok. oddaja - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Zvestoba in izdaja (dok. oddaja) - 0.35 Poročila
HTV 2
15.05	TV koledar -15.15 Turbo limach show -
16.30	Govorimo o zdravju - 17.00 Nogomet -22.40 Latinica - 23.55 Final Round (amer. film)
SOBOTA, 15. VI.
SLOVENIJA 1
2.25	- 0.55 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
7.45	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.00	KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 23/24
8.15	POD KLOBUKOM
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.35	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: francoščina
9.50	METUZALEM, kan. film
11.40	VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE. 21. oddaja
12.10	POPOTOVANJE V BENETKE. 8/9
13.00	POROČILA
13.05	HUGO. ponov.
13.40	OBRAZI V MNOŽICI. D.N.. avstral. poljudnoznan. oddaja
14.40	TEDNIK, ponov.
15.30	CRISTV. amer. nadalj.. 18/21
16.20	OGNJENA MOČE. amer. dok. serija. 4 15
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
17.55	ALPE JADRAN
18.25	OZARE
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	FOTOMODEL LETA
21.25	DEŽELA BOD. dok. oddaja
22.20	TURISTIČNA ODDAJA
22.40	DNEVNIK 3, VREME. ŠPORT
23.10	TULJENJE, amer. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Hokej 2.00 do 4.30
9.00	Euroncvts -11.20 Poglej in zadeni - 12.50 Pel grobnic do Kaira. amer. film (ČB) - 14.30 Znanost od blizu - 14.55 Kajak kanu - 15.55 Nogomet - 20.15 Karaoke-21.50 Črni seznam, franc, film - 23.20 Sobotna noč
KANALA
9.00	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka - 11.00 Dance sesion ■ 14.45 Čikaške zgodbe (ponov. 5. dela) - 16.00 Življenje z očetom (ponov. amer. filma) • 18.00 Mala morska deklica (2. del risane serije); Račje zgodbe (2. del risanke) - 19.00 Svetovno prvenstvo v kajakih in kanujih - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz., 28. del) - 21.00 Ladja s steklenim dnom (amer. film) - 23.00 Dežurna lekarna (10. del hum. naniz.) - 23.30 S kamero na potepu: Ljubljanica, trgovska pol - 0.30 CNN poroča
HTV 1
8.30	TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.20 Prizma - 13.20 Šola na kamnu (dok. oddaja) -
14.05	Tv izložba - 14.20 Briljanten - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila - 16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi Nevihte -
18.00	Turbo limach show - 19.14 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.10	Prenos festivala - 21.55 Ameriški film -
23.30	Dnevnik - 23.50 Nočna premiera
HTV 2
10.45	TV spored - 11.00 Prenos z Reke ob 700-lelnici -13.00 Tibet - Ledena mati (dok. film) -
13.55	Bevcrljr Mills (serija 17/31) - 14.45 Mel-rose plače (serija, 17/31) - 15.30 Nogomet -2 LIHI Hrvaški operni pevci (dok. oddaja) -21.35 Vidikon - 22.35 Atletika - 22.55 “Od duha k duhu" (dok. oddaja) - 23.20 Hr lop 20
NEDELJA, 16. VI.
SLOVENIJA 1
7.15 -0.30 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI 8.40 TEDENSKI IZBOR
ŽIV ŽAV
9.25 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 4/28 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.1X1 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
11.30	OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	15. REVIJA MPZ ZAGORJE, 3. del
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, ponov.
KARAOKE, ponov.
14.40	DLAN V DLANI
14.55	VARŠAVA, polj.-nent.-franc. film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.51	ZRCALO TEDNA
20.15	PIRATKE, angl. nadalj., 2/4
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	CIKLUS FILMOV ORSONAWELL-SA: OTHELLO, koprod. film (ČB)
SLOVENIJA 2
Opomba: Košarka 1.30 do 4.00
9.00	Euronoevvs - lO.IOTedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 11.00 Videošpon: 11.45 V vrtincu; 12.30 Tok, tok; 1115 Spin; 13.55 Lahkih nog naokrog-14.40 Nedeljska reportaža- 15.10SPw superbiku, posnetek -15.55 Nogomet, prenos -
20.05	National geographic, amer. dok. serija, 5/ 20 - 21.40 Večerni gost - 22.40 Zadnja preizkušnja, franc, filnt - 0.15 Športni pregled
KANALA
9.00	Muppel shovv (32. del) - 9.30 Kaličopko -
10.30	Risanka - 11.00 ŠKL - finale srednjih šol (ponov.) -14.35 Ladja s steklenim dnom (ponov. amer. filma) -16.30 Muppct show (ponov.) -
17.00	Mala morska deklica (risana serija, 28. del) -17.30 Račje zgodbe (risana serija, 12 del) -18.00 Big Foot (2. del amer. mlad. filma -19.00 Posnetek prvenstva v kajakih in kanujih - 20.00 Jes-sie (5. del naniz.) - 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 10. dela) - 23.00 Unpato (pogovor v studiu) - 0.30 CNN poroča
PONEDELJEK, 17. VI.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.30 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.35	OTROŠKI PROGRAM PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA. 7/10
11.00	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj.. 15/26
11.30	CIKLUS FILMOV ORSONA WELLSA: OTHELLO. ponov. koprod. filma (ČB)
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
13.50	TEDENSKI IZBOR
UTRIP
14.05	ZRCALO TEDNA
14.20	ZA TV KAMERO
14.35	FORUM
14.50	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.20	VEČERNI GOST
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	PORTRET
17.45	ŽIVALSKE PRAVLJICE: snežni bik ovibus
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz., 37/48
18.30	ABC-ITD, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2. VREME. ŠPORT
20.05	SOSTANOVALKE, angl. naniz.. 8/13
20.35	TV KONFERENCA '
21.25	ČUDNA POKRAJINA, angl.dok. serija. 3.5
22.30	DNEVNIK 3. VREME, ŠPORT
23.00	SEVERNA OBZORJA.amer. naBiz.. 19/22
23.45	SVET POROČA
SLOVENIJA 2
9.00	Euronctvs - 9.35 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 9.50 Turistična oddaja: 10.05 V žarišču; 10.20 Christy, amer. nadalj., 6/21; 11.10 Fotomodel leta; 11.20 Sobotna noč;
15.25	Športni pregled; 15.55 Sostanovalke, angl. naniz., 7/13; 16.20 Severna obzorja, amer. naniz., 18/22 - 17.05 Muenchenčana v Hamburgu, 10/ 14-18.00 Po Sloveniji-18.45 Sedma steza-19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Tibetanci v Nepalu -21.15 Tequila Sunrise. amer. film - 23.05 Brane Rončel izza odra - 2.00 Hokej
KANAL A
17.00	Unpato (ponov.) - 18.00 Lipica: SP v dresuri • 19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta -
20.00	Zlata dekleta (40. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Bregovi (amer. film) - 22.30 Tropska vročica (29. del naniz.) - 23.30 Glasbena oddaja - 0.30 CNN poroča
TOREK, 18. VI.
SLOVENIJA 1
9.45-0.10 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.25	OTROŠKI PROGRAM
JAPONSKE PRAVLJICE
10.40	OTROŠKA ODDAJA
11.10	METUZALEM, ponov. kan. filma
13.00	POROČILA
13.05	ABC-ITD, TV IGRICA
15.20	TEDENSKI IZBOR IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
15.50	OBZORJE DUHA
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM
, KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 24/24
1/.2.1 PUKIKfcl
17.45	SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz.. 5/28
18.00	FALLERJEVI, nem. nadalj., 34/36
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz., 15/19
20.40	MEDNARODNA OBZORJA
21.30	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.10	SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 10/22
SLOVENIJA 2
9.00	Euronesvs - 11.25 Tedenski izbor: Sedma steza; 11.55 Osmi dan; 12.25 Ognjena moč, amer.dok. serija, 4/15; 12.25 Alpe Jadran; 13.25 Tv avtomagazin; 13.25 Analitična mehanika, 23/ 52; 14.25 Brez žensk ne gre (14/19); 14.55 Nedeljskih 60; 15.55 Severna obzorja, amer. naniz., 19/22-16.40 Dr. Ouinnova, amer. naniz., 2/18 -17.25 Nogomet - 20.10 Žarišče - 20.25 Nogomet - 22.20 Oči kritike - 23.10 Nogomet
KANALA
15.30	Hokej: Stanlevjev pokal -18.00 Tropska vročica (ponov. 29.dela) -19.30 Dežurna lekarna (ponov.) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.. 41 del) - 20.30 Jeleni z zahoda (13. del amer. naniz.) - 21.30 Sirene (5. del) -22.30 Elizi-je: kanaliziranje (L del dok. oddaje) - 23.00 Dannyjeve zvezde (pogovori na meji mogočega) - 0.30 CNN poroča
SREDA, 19. VI.
SLOVENIJA 1
9.45	-0.50 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.30	OTROŠKI PROGRAM HOV!, angl. naniz., 7/8
10.55	DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA
11.05	TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA
11.55	PORTRET
12.25	15. REPUBL1ŠA REVIJA MPZ ZAGORJE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
14.45	TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI
15.00	MEDNARODNA OBZORJA 15.50‘SLOVENSK1 UTRINKI, oddaja madžarske tv
16.20	LJUDJE IN ZEMLJA
17.00	DNEVNIK I
17.10	PODELITEV NAGRAD'96
18.00	FALLERJEVI. nem. naniz., 35/36
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2. VREME. ŠPORT
20.05	ER1KINI CILJI, angl. naniz., 3/12
20.35	FILM TEDNA:
HEAR MY SONG, angl. film
22.30	DNEVNIK 3. VREME. ŠPORT
23.00	SEVERNA OBZORJA, amer. naniz.. 21/22
23.45	IZDAJA, Šved, nadalj.. 14
SLOVENIJA 2
Opomba: 3.00 do 5.30 Košarka
9.00	Eurončvvs -11.40 Tedenski izbor: V žarišču:
11.55	Oči kritike; 12.45 Varšava, ponov. filma:
14.40	Erikini cilji. angl. naniz.. 2:12; 15.05 Severna obzorja, amer. naniz., 20,22 - 15.50 Ljudnie kot mi. amer. nadalj.. 1/4 -16.50 Iz deževnega iropskega gozda, 6/6 -17.55 Nogomet -19.20 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.25 Nogomet
KANALA
15.50	Videostrani-17.00 Elizije-17.30 Imperij (ponov. 5. dela) -18.00 Sirene (ponov. 5. tlela) - 19.30 Oddaja o stilu - 20.00 Hondo (6. del naniz.)-21.00 Megla (amer. film)-22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.00 Odmevi iz sveta (1. del dok. oddaje) - 0.00 CNN poroča
REVIJA DITA TUDI NA KASETAH
LJUBLJANA - Revija Dita, ki jc namenjena diabetičnim bolni kom, izhaja že drugo leto. Na pobudo nekaterih bolnikov, ki so zaradi diabetesa oslepeli ali slabo vidijo, pa od letošnjega aprila izhaja tudi v zvočni verziji. Slovenija je poleg Velike Britanije edina evropska država, kjer izhaja revija za diabetike tudi v zvočni obliki. Naročniki Dite prejmejo kaseto brezplačno.
w*
ZAKLJUČNI KONCERT- Ob zaključku šolskega leta je ribniška gh>^ na šola pripravila koncert, na katerem so se predstavili učenci vseli ratf dov. Zanimanje za vpis v šolo je čedalje večje, saj so odprli oddelek tm novi občini Loški Potok. Trije učenci bodo nadaljevali na srednji glasbi1 šoli e Ljubljani. Po besedah ravnateljice šole Bernarde Kogovšek se možnosti za delo izboljašale, ko se bodo prihodnje leto preselili v nove p11 store na Kolodvorski ulici. (Foto: M. Glavonjič)
NAVDUŠIL NOVOMEŠČAHl V petek, 7. junija, je v piceriji nik gostoval zagrebški kantah Drago Mlinarec. Ker njegova g^ ba ni niti plesna niti rockerska,f* pa bolj kavarniškega tipa, je otf nizator v lokalu pusti! večino tn\'J stolov na svojih mestih. Občini je bilo sicer maloštevilno, vzdw pa odlično. Glasba je bila nevsiv
očitno tudi zelo dobro počutil, * je imel vseskozi sproščene pogovd s poslušalci. Omeniti velja tlf' odličen izbor vmesne glasbe, kif lepo zaokrožila dogodek, več k1 primeren za vroče poletne večefi (Besedilo: J. Gorenc, foto: P. kelj)
va, melodična in izredno prijeti w uho, tako da se je cela dvorana f pustila umirjenim vibracijam Ir narca in njegove kitare. Pevec sil
BIliLNA ZNAČKA ZA PREDŠOLSKE - Šest skupin otrok, ki so letos e Metliki, Podzemlju in na Suhorju zaključili malo šolo, je tokrat pr\ ič v metliški občini sodelovalo za bralno značko. Z vzgojiteljicami, mamicami in očki so prihajali e knjižnico, vsebino pravljic, ki so jim jih prebrali odrasli, pa so nato povedali vzgojiteljicam. Poleg priznanj, ki jim jih je ob koncu tekmovanja podelila mentorica Marta Strahinič, so si prislužili tudi lutkovno igrico Fidel-Jadel. (Foto: M. B.-J.)
VIDEL SEM ROJSTVO GLEDALIŠKE PREDSTAVE
V ponedeljek smo si ogledali, kako nastaja gledališka predstava. Sloje za igro Mož moje žene. Najprej nam je režiser predstavil vse, ki sodelujejo pri nastanku igre: igralce, dramaturga, scenografa itd. Kdo bi si mislil, da jih je toliko! Začelo seje z vajami, končalo s predstavo. Igralci morajo biti zelo bistroumni, ne sme jih biti sram, in če se kaj zmotijo, je po njih. V začetku, ko nam je režiser razlagal, je bilo malo dolgočasno. Ko pa so nam igro zaigrali, jc v dvorani zavladal smeh in vzdušje se je spremenilo. Morda se bomo tudi sami podali v svet gledališča.
GAŠPER ŽUPEVEC.b.b OŠ Bršljin
KONCERT MPZ “LIPA" LITIJA
LITIJA - Na dvorišču grad" Bogenšperk je imel zaključni ko11' eert sezone moški pevski zb0! "Lipa”. Zbor je poznan po vsd Sloveniji, saj verjetno ni večjft? kraja, v katerem ne bi nastopa' Najbolj pa ga poleg domačin0', poznajo v Šentvidu pri Stični ' zboru se je v 110 letih zamenja'0 že veliko pevcev pa tudi zbor0' vodij. Med drugimi ga jc vodil ' Liliji živeči skladatelj Peter Jerci1 Kot gostje sta na koncertu nasi°/ pila učiteljski pevski zbor O5 Gradec, ki ga vodi Ivan Kolar, mešani pevski zbor “Svoboda!’|! Črnuč.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenj-skega lista dodelil nagrado Jožetu Žagarju iz Vinice. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
I (.3) V Čatcške toplice - ANS. TONIJA HERVOLA 2(1) Na Gorjance - FANTJE Z VSEH VETROV
3	(S) Velik špas ANS. MIRO KLINC
4	(2) Strto srce - ANS. VIHARNIK
5	(4) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA
6	(9) Nazdravimo /a slavljenko - ALFI NIPIČ
7	(5) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS.'J.KUPLENKA IN DOLENJCI S (-) Hej, šoferji - ANS. VINKA CVORLETA
9	(6) Kukavica - ANS. STOPAR
10	(7) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI
Predlog za prihodnji teden: Mlad kaplan - ANS. PREROD.
§£--•------------------------------------------------^
KUPON ŠT. 24 Glasujem za:
Moj naslov:
V
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 6X000 Novo mesto
Avtohiša Berus
SERVISNO PRODAJNI CENTER NOVO MESTO, Podbevškova 1, tel.: 068/342-360, 25-098
It
i<
i
ti	ZA VROČE POLETNE DNI
• GOLF CABRIOLET 1.8 CL Z NASLEDNJO OPREMO:
* servo volan, 2x zračna blazina; predpriprava za avtoradio, tonirana steka, tretja zavorna luč ter bogato darilo
Volksvvagen — ko veš, kaj imaš.
f________________________
! Svet
| OSNOVNE ŠOLE ŠKOCJAN > ŠKOCJAN 51 J 8275 ŠKOCJAN
j izpisuje delovno meto.
j Ravnatelja za 4 leta
f Začetek dela je 1.8.1996.
i Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o orga-< nizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (53. čl., 144. čl, 145 #	Čl.), Ur. I. RS 12/96.
Prijave z dokazili pogojev pošljitfe v 10 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov z oznako “ZA RAZPIS". Kandidate prosimo, da pisno, v nekaj točkah predstavijo svoj pogled na vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli.
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
DOLENJSKI LIST
v---—---1____—--/
prodaje in servisiranja vozil
Vam nudi /ziV/
SLOVENSKA VAS - VAS OB SLOVENSKO HRVAŠKI MEJI
Prodajamo zemljišče v velikosti cca 65000m-, ki je predvideno za izgradnjo proizvodnih, obrtnih, skladiščnih in ostalih spremljajočih dejavnosti, novega obmejnega poslovnega centra.
Odločite se za nakup in nas pokličite.
Prodaja in informacije:
SKB-Investicijsko podjetje d.o.o. Ljubljana
V dneh od 3. do 8. junija
vas vabimo na ploščad pred našim salonom na Celovški 182, kjer vam bomo prikazali celoten prodajni program
Vsi obiskovalci boste sodelovali v nagradnem žrebanju praktičnih nagrad, ki bo v soboto, 8. junija ob 12. uri na ploščadi pred našim salonom
Slovenska 56, 61000 Ljubljana Tel.: 061/13 13 145, 1Š 14 086 fax: 061/31 31 70
i cosmos d.o.o.
i
*airbS> LIKY:
Smrečnikova 45
Novo mesto	,
Tel. 068/24-612	,
. I I I I I I I
Prodaja avtomobilov LADA ■ na gotovo najugodnejši 1 kredit!	J
Nudimo kredite in leasing tudi ■ za rabljena vozila.	1
rfmMm
PoobKi&r.ttrt /.iitopnik 14 svetovani« montažo in »«rvi» mobitel.
ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ Ml.: 068/81-118, ta*: 068/81-119
P-E. Novo mesto ljubljanska 27 - BTC 068/323-000
DOLENJSKI LIST
uu.š čdrikou iirijuiclj
; intara
■	BORZNOPOSREDNIŠKA 1
|	HIŠA, D.D.
• MERCATORJEVO DELNI- •
■	CO VAM LAHKO PRODA- ; MO NA LJUBLJANSKI ,
, BORZI.	,
' INTARA —PRAVA IZBIRA !
Tel.: (061)137-73-73,
,	137-74-74,137-75-75,	,
,	173-44-44	i
, Fax: (061)173-44-80	>
MESEC POPUSTOV ZA VOZILA ALJfl ROMEO od 27.SM 28.6.


1!»'^ -X*
COSmOS d.o.o. Ljubljana, Celovška 182, tel.:15-95-333, 553-153
Čc želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
§€	-X
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec:	da ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_____________________________________________________________
_______________________________________________________Pošta:_______________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1996.
Kraj:	Datum:	Podpis:
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
SAMURAI HD DAKOTA 2. VITARA LX DAKOTA 34.7
EM 19.990 DEM EM 29.990 DEM
Količina omejena!
Ugodni krediti!
AVTO TREBNJE Samo Valant uradni Drodajalec in serviser za avtomobile
aansn
Glavarjeva 10, 8210 Trebnje, TT 068/45-693
FIAT UNO 1,0 5 V FIAT PUNTO FIAT BRAVO, BRAVA
(evropski avto leta 1996)
12.850 DEM od 16.450 DEM od 22.500 DEM
Dostavna vozila:
FIAT FIORINO	od 18.475 DEM
FIAT DUCATO (kombi)	od 29.990 DEM
Krediti, leasing od R + 6%
PRODAJA VOZIL, SERVIS PRANJE, VULKANIZERSTVO
!
A*
Najceneje!
V času evropskega prvenstva v nogometu!
BTV VOYAGER 51 ttx
na čeke 49.990 SIT za gotovino 46.491 SIT
BTV SOFT LINE 70 ttx 70 PIP
na čeke 120.124 SIT za gotovino 111.715 SIT
BTV PHILIPS 21 PT 165 B
na čeke 81.900 SIT za gotovino 76.167 SIT
VIDEO REKORDER VCR 451 PHILIPS
na čeke 54.924 SIT	za gotovino 51.079 SIT
STOLP KORTING MC 101 CD
na čeke 22.990 SIT	za gotovino 21.381 SIT
VVALKMAN UWM 400 UNITECH
na čeke 5.690 SIT	za gotovino 5.292 SIT
RADIOKASETOFON S CD PLAYERJEM
+ DARILO CD
na čeke 25.990 SIT	za gotovino 24.171 SIT

obrest' at*

KOVINOTEHNA
INSTALATERSTVO LOKAR
Dol. Prekopa 20
KOSTANJEVICA
•	dobavljamo in montiramo vodovod in centralne kurjave vseh vrst
•	izvajamo vse vrste plinskih inštalacij
•	opravljamo čiščenje hišnih kanalizacij s specialnimi stroji
Tel.: 0608/87-310
0609/630-456
vasem
kanalu
v soboto ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30!
VIZIJA KONČUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV!
Z VIZIJO lahko postanete delničar KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, INTEREVROPE, KOLINSKE, ISTRABENZA, PIVOVARNE UNION, PETROLA, RADENSKE, KOMETA, IGM STREŠNIKA, TISKARNE NOVO MESTO, LISCE, MELAMINA, LESOKOVA, PAVLIHE, AUREE, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE

Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo me£ to, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
Popravek razpisa prostih delovnih mest, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 6. 6. 1996.
Razpis pod točko 7 — 1 učitelja elektrotehnike — dipl. inž. ter pod točko 9 — 1 učitelja praktičnega pouka gradbeništva — inž. gradbeništva ali gradbeni tehnik
razpisujemo za določen čas in s polnim delovnim časom in
ne za nedoločen čas, kot je bilo razpisano.

Dolenjski Investicijski Sklad
. //‘/‘/•/sz-lč/s/
* š/,iv/ iA>r '/*v/ _• /•»/ //'/.	. ///■„
Direktor družbe Dolenjski investicijski sklad Pooblaščena investicijska družba d d , Novo Mesto. Novi trg 2.
na podlagi statuta družbe m zakona o gospodarskih družbah
sklicuje
2. sejo skupščine
Dolenjskega investicijskega sklada Pooblaščene investicijske družbe d d . Novo Mesto
Skupščina bo15.7.1996 ob 12. uri na sedežu Dolenjske banke, Seidlova 3, Novo Mesto.
Dnevni red:
Otvoritev in potrditev dnevnega reda Predlog sklepa Skupščina potrdi objavljeni dnevni red
2
Izvolitev predsednika skupščine m dveh prestevalcev glasov, ter potrditev predlaganega notarja Predlog sklepa Skupščina izvoli predlaganega predsednika se|e skupščine m dva preštevalca glasov ter potrdi predlaganega notarja
3.
Letno poročilo o poslovanju Dolenjskega investicijskega sklada d d za leto 1995 Predlog sklepa Skupščina sprejme predlagano letno poročilo o poslovanju družbe za leto 1995 in revidirane finančne izkaze družbe po predlogu direktorja družbe in mnenju nadzornega sveta
4.
Spremembe in dopolnitve statuta družbe Predlog sklepa Skupščina sprejme predlagane spremembe m dopolnitve statuta
5.
Imenovanje pooblaščenega revizorja družbe za leto 1996 Predlog sklepa Skupščina imenuje predlaganega revizorja za leto 1996 po predlogu nadzornega *	sveta
6.
Vprašanja in pobude delničarjev
Glasovanje:
Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene m pntijene lastninske nakaznice vpismce, ki se glasi na Dolenjski investicijski skl,ul d d . Novo Mesto Se|e skupščine se lahko udeležilo delničarji družbe osebno ali jm> zastopniku, ce svojo udeležbo na skupščini v skladu s točko 8 3 statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine Pojava |e veljavna ob piedložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice m nolarskn overjenega pooblastila /a zastopanje, če se delničar udeležuje skupščino jki zastopniku Skupščina veljavno odloča, ce so navzoč i delničarji z glasovalno ptavico. ki predstavljajo vsa| petnajst odstotkov zastopanega osnovnega kajutala če skupščina ob uri juvega sklica ne bo sklejKna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 13 uri na istem mestu Na lem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala
Glasovnice se dvignejo na sedežu diuzlic najmanj eno uro pred zacelkom seje
Gradivo za zasedanje skupščine |e na vjiogled vsem delničarjem na sedežu Dolenjskega investicijskega sklada d d Novo Mesto, Novi trg 2 in na sedežu Nacionalne finančne družbe dno. Ljubljana. Trdinova 4. od 1 / 1996. vsak delavnik med 10 m 1? uro
Drago Rabzel|
direktor Dolenjskega investicijskega sklada

Nacionalna Finančna Družba
. //•/•/•/'/ i' //"* '//■//:/‘t/ :'/ ///'///'•//>//'// ////•/ s//' //'*/, /// iA///'//•'•
SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3
razpisuje za šolsko leto 1996/97 prosta delovna mesta:
1.	SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNIH IN STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV:
—	2 učitelja slovenskega jezika in književnosti,
—	1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, za polovični delovni čas,
—	1 učitelja angleškega jezika,
—	1 učitelja angleškega jezika za nadomeščanje porodniškega dopusta (od 1.9. 96 do 10. 3. 1997),
—	1 učitelja angleškega in italijanskega jezika,
—	1 učitelja nemškega jezika,
—	1 učitelja nemškega jezika za polovični delovni čas,
—	2 učitelja matematike,
—	1 učitelja matematike, za polovični delovni čas,
—	1 učitelja kemije, za polovični delovni čas
—	1 učitelja gostinskega poslovanja
—	1 učitelja psihologije, za polovični delovni čas.
Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo in izpolnjevati splošne, z zakonom in vzgojnoizobraževalnim programom določene pogoje.
2.	UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA:
—	3 učitelje praktičnega pouka kuharstva,
—	2 učitelja praktičnega pouka strežbe
Kandidati morajo imeti višjo izobrazbo gostinske usmeritve in vsaj 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu na področju, ki ga bo poučeval, ali višjo izobrazbo s predhodno štiriletno srednjo šolo gostinske usmeritve in pet let delovnih izkušenj. Imeti morajo opravljen živilski pregled v skladu s predpisi (Ur. list RS št. 17/75,42/86) in tečaj varstva pri delu (Ur. list RS št. 15/84).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
ISDN
digitalno omrežje z integriranimi storitvam1
Telekom Slovenije
ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij-ISDN bo omogočal tudi p O' vezovanje s paketnim omrež' jem Sipax. 25, z mobilnim tele-fonskim omrežjem GSM i11 preko "informacijske supeP avtoceste” z bodočim široko' pasovnim omrežjem ATM.
INFORMACIJE:
Telekom^)
Slovenije	vs
PE Novo mesto Novi trg 7a 8000 Novo mesto ali po telefonu 080 8080
r\
• ~* •*■* Jr
v

ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, sina in brata
TONIJA
TASIČA
iz. Novega mesta, Šegova 72
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki so nuni v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Zahvala ZD Črnomelj, dr. Fortunovi, Oddelku za intenzivno nego bolnišnice Novo mesto, še posebej pa proštu g. Lapu za opravljen obred in ganljive poslovilne besede ter pevcem iz. Šmihela za lepo petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga imamo radi
r>
čl. J
M A
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama in sestra
JOŽICA
PAVLIN
Od nje smo sc poslovili v torek, 4. junija, na pokopališču v I.očni. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Tovarni zdravil Krka, OOZZB in Sentjernejskemu oktetu za podarjeno cvetje, sveče, izraze sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedama ge. Metki Wachter in ge. Zdenki Vitkovič, direktorici kadrovsko-pravnega oddelka Tovarne zdravil Krka, ge-Marjeti Potrč za nudeno pomoč in g. Slavku Vutcju za izrečene besede slovesa ob grobu pokojnice.
Ž.alujoči: vsi njeni Novo mesto, 10.6.1996
a
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
•	hiše: Novo mesto, Krško, Brežice, Črnomelj, Metlika, Šentjanž, Žužemberk, Lucija pri Portorožu, Kostanjevica, Jesenice na Do-tenjskem, Masla Strmca, Drnovo pri Krškern, Brestanica, Šentjernej, Čatež pri Zaplazu, Soteska in drugod;
•	vikende in zidanice: Straža, Ždinja vas, Dolž, Rožič Yfh, Semič, Doblička gora, Trebnje, Bučka, Škocjan, Telče, Trebelno, Križe pri Novem mestu in drugod;
•	poslovne stavbe: Novo jnesto, Črnomelj, Krško, Drnovo in drugod;
•	prodamo parcele za gradnjo, kmetijska zemljišča in gozdove, kmetije po vsej Dolenjski;
Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
VENŽMNJE astrologija numeroiogua
Mftgic line
090 4 123
^ P*SN0 p.p. 34 Ljubljano Črnuče 156 SIT/min
NIPPON S&P.d.n.o.
Brezplačne osmrtnice na 'adiu KRKA lahko naročite Po tel. 068/341-160. 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure.
C
Cankarjeva založba, d.d. Ljubljana, Kopitarjeva 2
Za realizacijo svojih načrtov želimo pridobiti nove sodelavce.
KOMERCIALISTE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE
za prodajo promocijskih in poslovnih daril ter koledarskega programa na območju Dolenjske.
Uspešnim bomo ponudili redno zaposlitev. Čaka Vas stimulativen način nagrajevanja, ki je povezan z možnostjo graditve vaše nadaljnje poklicne poti.
Pošljite nam ponudbo ali pa nas pokličite po telefonu (061) 316-674, da se dogovorimo za Vaš obisk.
Če torej vidite svoje mesto pri nas, potem ne odlašajte, pričakujemo Vas.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, tata, stari ata, brat, svak in stric
PETER PANJAN
Sodevci 23, Stari trg ob Kolpi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje, osebju ZD Črnomelj in Kardiološkega oddelka Novo mesto ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala domačim pevcem, Gasilskemu društvu Prelesje, Stari trg in Radenci, pogrebcem in pogrebni službi Hiti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, sin Jože z družino, hčerka Anica z družino, sin Peter, brat Jurij in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ni prihoda in ni odhoda.
Midva sva vedno eno.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, oči, sin, brat, zet in svak
»41»
SAMO ŠTUKELJ
elektrotehnik
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, še posebej pa sosedom, prijateljem in sorodstvu za nesebično pomoč ob boleči izgubi, medicinskemu osebju ZD Črnomelj za prvo gomoč, sodelavcem JP Elektra Ljubljana, PE Elektro Novo mesto, posebej pa nadzorništvu Črnomelj. Zahvalo izrekamo tudi vsem trem govornikom za ganljive besede, pevcem, godbenikom in trobentaču za poslovilno Tišino kot tudi članom Ribiške družine Črnomelj. Vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji
poti, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi, ki smo ga imeli radi Črnomelj, Novo mesto, Ljubljana
ZAHVALA
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje.
Vse do zadnjega si upal in se bal, bolezen s trdo voljo boš ugnal.
Pa pošle so ti moči in zatisni! trudne si oči.
V 87. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in deda
ALOJZIJ ZUPAN
iz Westrove 26, Novo mesto
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali sveče, vence, za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Plešcu za skvesno pogrebno mašo, Oklešenovim za vse pogrebne storitve, sodelavcem STS iz Revoza ter delavcem Sekcije za vleko vlakov. Vsem še enkrat
iskrena hvala!	■*
Žalujoči: žena Ljudmila, sin Miha z ženo Jožico, vnukinja Danica in vnuk Blaž
V SPOMIN
17. junija bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in stric
IGNAC
COLARIČ
iz Malega Mraševega 7, Križaj pri Podbočju
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mamica in hčerka
MARIJA DROBNIČ
roj. Komerički
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Novega mesta in Črnomlja za podarjeno cvetje, sveče in izraze pisnega in ustnega sožalja, “osebna zahvala vsemu zdravstvenemu osebju v Ljubljani 'n Novem mestu za pomoč in nego, VVO Ragovska za vsestransko pomoč, govornikom za lepe besede, pevskima zboroma za zapete pesmi in še posebej Evangelistični cerkvi Novo mesto ter g. duhovniku Danielu Brkiču za lepo opravljen obred. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ugasne življenje drage osebe, lepi spomini ostanejo v srcih najdražjih.
V 85. letu starosti je umrla naša draga mama
ANA
TEŽAK
Dole št. 15
Ekrcna zahvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter dobrim sosedom za vsestransko pomoč in darovano cvetje.
Žalujoči: vsi njeni

V SPOMIN
Hvala ti, dragi, dobri mož, oče, dedi, za vse, kar so za nas naredile tvoje dobre roke.
17. junija bo minilo žalostno leto, kar te ni več med nami
LOJZE
KASTREVEC
iz Hrušice 43
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil mož, oče, brat in stari oče
FRANC KUMELJ
iz Podhoste 33, Dolenjske Toplice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje ter pokojniku darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Jelki Pirc, medicinskemu osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice ter kolektivu Žage Soteska, Mercatorja Dolenjska in TDP-ja Novolesa Straža. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in g. Virantu za prelepe poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom si dala.
Sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok.
V 59. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA DRAGOVAN
roj. Vukšinič
z Grabrovca 27, Metlika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Življenje je igra sence in svetlobe.
In sencam se ne da izogniti.
A sence so ustvarjene tudi zato, da pride do izraza luč.
Hvala vsem, ki ste z izrazi iskrenega sožalja v temnih trenutkih ob izgubi mojega očeta bili z menoj.
mag. Boštjan Kovačič
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
SLAVICA LESJAK
Razbore 17 pri Čatežu
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče, izraze sožalja. Hvala kolektivu Internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu in Sežani, g. župniku in govorniku Društva upokojencev Velika Loka za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo teto pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: Orlovi, Salopekovi in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
64. letu nas je zapustila naša ljuba mami, žena, babica
ALOJZIJA PUŠ
roj. Vidmar
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za opravljen obred, pevkam iz Otovca, trobentaču za zaigrano Tišino, govornici UD in pogrebnikom. Posebna zahvala g. Nelotu za nesebično in požrtvovalno pomoč v času bolezni ter sosedom Župančičeve 8.
Žalujoči: mož Stanko, sin Mladen z družino, hčerki Lidija in Stanka z družinami
M TEDEN V^S IM1
fj\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAN lr~\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVAtf


DOLENJSKA
BANKA
Splača se varčevati
Dolenjska banka nudi svojim varčevalcem različne oblike deviznega varčevanja:
Valuta
ATS
DEM
CHF
USD
Varčevalna
knjižica
2,50 %
4,00 %
2,60 %
1,30%
2,50 %
Depoziti s fiksno obrestno mero, vezani nad
1 mesec	3 mesece 6 mesecev *
2,91 - 2,94 %
8,10 - 8,15 %
3,10-3,13%
1,52-1,55%
4,88-4,91 %
2,92 -2,95%
8,12-8,16%
3,11-3,14%
1,53 - 1,56%
4,90-4,93%
2,97-3,00%
8,14-8,17%
3,12-3,15%
1,75-1,82%
4,92-4,95%
Depoziti z variabilno obrestno mero
nad 12 mesecev * _
3,22 -3,36 %
9,07-9,49%
3,33 - 3,57 %
1,87-2,00%
5,16-5,67%
R
7500
i:
fan<
»d
R
dobi
Role
datn
780(
(068
Z
darr
«ri.
A
lor
(068
i
»go
(
■Oer
De
Tre
Najnižji znesek depozita je 1.000 DEM oz. protivrednost v drugi valuti. * Višina obrestnih mer je odvisna od višine privarčevanih sredstev. Informacije v vseh enotah banke in v ekspoziturah:
Ekspozitura Novo mesto, Seidlova 3,0681316-500 Ekspozitura Trebnje, Gubčeva eesta 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozitura Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35

Četrtek, 13. junija - Anton Petek, 14. junija - Vasilij Sobota, 15. junija - Vid Nedelja, 16. junija - Beno Ponedeljek, 17. junija - Dolfe Torek, 18. junija - Marko Sreda, 19. junija - Julijana
LUNINE MENE 16. junija ob 3.36 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 13. do 15.6. (ob 18.30), 16.6. (ob 18.30 in 20.45) ter 17.6. (20.30) znanstveno fantastični film 12 opic. Od 13. do 15.5. (ob 20.45) kriminalni film Posnemovalec. 19.6. (ob 20.30) drama Duhovnik.
kmetijski stroji
TRAKTOE ZETOR 5211, star 9 let, 1500 delovnih ur, in kiper prikolico prodam. * (068)73-337.	6541
TRAČNI OBRAČALNIK Sip prodam. Anton Kastelic, Gor. Podboršt 11, Mirna Peč, ® 78-398.	6545
TRAKTOR TV, motor Lamborghini, 30 KM, 2 cilindra, z utežmi, ohranjen, prodam za 3200 DEM ® (064)725-254.
6549
TRAKTOR ZETOR 3320, nov model, prodam. Cvelbar, Zameško 19, Šentjernej, ® 42-279.	6562
TRAKTOR URSUS 35 in plinski bojler prodam. ® (068)78-284.	6563
PUHALNIK Elo 33, brez elektromotorja, prodam. ® (068)323-808.	6580
MALO RABLJEN nemški molzni stroj prodam. ® (0608)68-321.	6586
SKORAJ NOV molzni stroj Virovitica prodam. « (068)47-294, zvečer. 6591 TRAKTORSKO KOSILNICO in dvo-brazdni plug prodam ® (068)65-141. TRAKTOR FERGUSON z bočno koso in brako prikolico prodam. ® (068)53-313.	6601
TRAKTORSKO PRIKOLICO za pre voz živine prodam. Jože Ravbar, Dol. Karteljevo 30, Novo mesto.	6618
KOSILNICO GORENJE in frezo pro dam * (061)50-387.	6644
ČRNOMELJ: 14.6. (ob2l.uri)in 15.6. (ob 19. in 21. uri) ljubezenska drama Sabrina. 16.6. (ob 1*). in 21. uri) film Gospa.
KRŠKO: 13.6. (ob 19. uri) in 15.6. (ob 18. uri) ameriška melodrama Ne imejte me za norca. 14.6. (ob 20. uri) in 16.6. (ob 18. uri) ameriška drama Nevarna srca.
KOSTANJEVICA: 15.6. (ob 20. uri) kriminalni film Casino. 16.6. (ob 20. uri) film Razsodnost in rahločutnost. 19.6. (ob 20. uri) kriminalni film Divja horda.
METLIKA: 14. in 15.6. (ob 21. uri) film Gospa. 16.6. (ob 19. in 21. uri) ljubezenska komedija Sabrina.
NOVO MESTO: 13.6. (ob 21.15) ter od 14. do 19.6. (ob 19.15 in 21,15) komedija Ptičja kletka.
ŠENTJERNEJ: 14.6. (ob 20. uri) kriminalni film Casino.
PUHALNIK za seno Tajfun prodam. ® (068)84-009.	•	6669
DOGNOJEVALEC KORUZE Creina, pajka na 4 vretena in trosilcc hlevskega gnoja prodam. ® (068)42-846.	6675
MLATILNICO s popolnim čiščenjem ugodno prodam. Alojz Levičar. Brestanica, Dol. Leskovec 2la.	6688
TRAKTOR ZETOR 5011, letnik 1982. zelo lepo ohranjen, prodam. ® (068)76-528.	6695
TRAKTORSKE VILE za nošenje sena ali baliranih bal prodam. ® (0601 )81-626, po 15. uri.	6698
MLIN za žito. kamen fi 70. enofazni motor, zelo ugodno prodam ® (068)64-333.	6704
KOSILNICO Gorenje Muta, s 130 cm grebena, skupaj ali po delih, in Deutz, 48 KM, prodam. ® (068)81-183.	6753
MOTOKULTIVATOR Lamborghini. 8 KM, s strižno koso, star 4 leta, prodam za polovično ceno. ® (068)57-003. 6757
KOSILNICO Moti Moli, s frezo, v od-ličncm stanju, prodam. ® (0608)89-133.
6780
PUHALNIK TAJFUN z motorjem, malo rabljen, in samonakladalno prikolico Mcngclc prodam ali menjam za kravo ® (068)42-527.	6800
BALIRKO za štirioglate bale, manjšo samonakladalko, pajka, rotacijsko koso, puhalnik in žitni kombajn Class 86 prodam * (0608)75-411 ali 75-221.	6801
MOTORNO ŽAGO Homelito in su-pernintendo ugodno prodam. Boštjan Kirm, Biška vas 13, Mirna Peč.	6811
SNOPOVEZALKO, mlatilnico s popolnim čiščenjem, kobilo, voz in komat podam. ® (068)78-272.	6812
UNIMAG kolesa za tračno žago, pol-tovorni avto, primeren za predelavo za traktorsko prikolico, prodam ali menjam. ® (0608)82-831.	6813
IMT 539, ohranjen, kupim, prodam pa kabino za IMT 533. ® (0609)637-277.
kupim
PREDŠOTOR za camp prikolico Adria 450 kupim. * (068)57-796.	6597
TELE, staro 10dni, kupim. ® (068)42-956.	6635
ZARADI ZIDAVE kupim različen material (okna. vrata, opeko, dimnik, les za streho). * (0608)42-514.	6699
RŽENO slamo za kritje strehe kupim. * (0608)68-494.	6725
SMREKOVE DESKE, debeline 3 cm, 1. klase, kupim. « (0608)80-481, zvečer.
motorna vozila
HONDA CIVIC 1.4, l. 90. prodam. ® (068)26-669.
R 19 RT, letnik 11/94,23.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)78-374. 6540 VISO RE 11, letnik 1984, prodam. ® (068)78-166.	6543
R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 2/97, ugodno prodam. ® (068)76-295.
6554
OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991, prodam. Anton Kastelic, Ždinja vas 5, Otočec.	6557
TOVORNJAK TAM, 6.5. t, zelo ugodno prodam. ® (0608)22-029, do 15. ure ali (0608)87-152, od 16. do 20. ure. 6564 TOVORNJAK Z, 2,5 t, s podaljšano kabino za 5 oseb, zelo ugodno prodam. ® (0608)22-029, do 15. ure ali (0608)87-152. od 16. do 20. ure.	6565
KOMBI R trafic D izredno ugodno prodam. ® (0608)22-029, do 15. ure ali (0608)87-152, od 16. do 20. ure. 6566 ODLIČNO OHRANJEN R 21. direkt-ni vbrizg, zelo ugodno prodani. ® (0608)
22-	029. do 15. ure ali (0608)87-152. od 16.
do 20. ure.	6567
FIAT 126 B1S, letnik 1990. 24.000 km. odlično ohranjen, prodam. ® (068)89-370.	6570
JUGO KORAL, karamboliran, letnik 1989. in 3 m3 hrastovih plohov prodam. ® (068)42-767.	6572
PONY EXPRES in 7 mesecev brejo telico prodam ali menjam za dva bikca. ® (0608)84-347.	6573
BMW 315, letnik 1983, lepo ohranjen, dodatno opremljen, rdeč. prodam. ® (068)51-862.	6574
R 4. letnik 12/89 prodam. ® (068)42-554.	6576
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 19.5.1997, prodam. ® (068)26-022. 6577 OPEL KADETT karavan, I.5TD1. letnik 1/89, lepo ohranjen, prodam za 10.500 DEM ® (0608)32-966.	6587
R 5 CAMPUS plus, letnik 1993,42.000 km, 3V, kovinsko temno siv, prodam. ® (068)83-558.	6588
R 5 CAMPUS, letnik 1992. bel, 5V, 63.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® (068)85-695.	6590
R 5 KI VE, letnik 1996, zelene barve, 5V, 5000 km, ugodno prodam ® (068)81-116.	6593
R 4 GTL, letnik 1992, registriran do 2/97, prevoženih 72.(HM) km. rdeč. prvi lastnik, prodam. ® (068)341-147.	6594
OPEL OMEGO 2.0 i, letnik 1990. ugodno prodam. ® (068)83-103.	6596
R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 12/96, dobro ohranjen, prodam. ® (068)
23-	925.	6598
R 4 GTL. letnik 1988, lepo ohranjen,
ugodno prodam. ® (068)45-114.	6600
VESPO PIAGIO, 50/125, staro 2 leti, ugodno prodam. ® (068)44-313.	6602
ŠKODO FAVORIT 136 L. letnik 11/91, lešnikove barve, prodam za 600.(MK) SIT ® (068)341 -132.	6603
R 5 GTD, letnik 12/86, ugodno prodam. ® (068)27-118.	6608
126 P, letnik 10/87,70.000 km, odlično ohranjen, prodam za 1500 DEM ® (068)83-371.	6610
BMW 316, letnik 3/87, kovinsko zelen, 5V, lepo ohranjen, prodam. ® (068)68-504.	6612
R 4 GTL, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, registriran za celo leto, prodam za 2300 DEM. Jože Brcar, Šentrupert 93.
6615
JUGO KORAL 55, letnik 1989; prodam ® (068)73-766.	6620
GOLF JX D. letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® (068)81-181.	6622
HONDO CIVIC, letnik 1991, prevoženih 58.(MK) km, registrirano do 3/97, prodam za 14.000 DEM. ® (068)342-022.
6624
Z 128, letnik 2/85, prodam. ® (068)20-338.	6630
GOLF JX, letnik 1986, podam za 7000 DEM ® (068)28-709.	6631
LADO SAMARO 1300, letnik 1991. rdečo, 5V. prodam. ® Strojine, Mladetiče 10. Krmelj.	6632
R 5, letnik 1991, rdeč, in golf D, letnik 1987, bel, prodam. ® (068)44-373. 6633 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, prva registracija 1987, 96.000 km, dobro ohranjen, prodam za 4700 DEM ® (068)52-694.	6636
R 4. letnik 1990, registriran do 2/97. 95.000 km, bel, prodam ® (068)323-112.
6637
JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 60.(MM) km, rdeč, prodam. ® (068)73-362.
6645
JEEP CHEROXE 4.0,1. 1991. prevoženih 124.(MM) km črne kovinske barve, in jecp Wilos, I. 1950, generalno obnovljen, z merccdcsovim motorjem, prodam. ® (068)57-122.
R 5 FIVF. plus, letnik 1995, zelen, ugodno prodam. ® (068)26-195.	6647
OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 10/92, sive kovinske barve, prvi lastnik, prodam. ® (068)73-018.	6(v*8
R 5 FIVF. plus. 5V, letnik 1996, z dodatno opremo, prodam. ® (068) 43-666.
6653
126 P. letnik 1989, registriran do 8/96, radio, prevleke, nove gume, akumulator, prodam. ® (068)323-378.	6656
KROS MOTOR, 80 ccm, prodam. ® (068)40-048.	6657
JUGO 45 Koral, letnik 1989, registriran do 1/97, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto.	6661
GOLF GTI 1.8, letnik 1986, sončna streha, registriran do 5/97, dobro ohranjen, prodani. ® (068)85-633, zvečer.
R 4, 1. 90. prodam. «(068)26-669. JUGO 45, letnik 1989, prodam za 2400 DEM. Slavko Starc, Gabrje, Kandijska 29, Brusnice.	6668
ŠKODO PICK UP, letnik 1992, v do-brent stanju, ugodno prodam. «(068)76-263.	6671
JUGO KORAL 45, letnik 12/89,65.000 km, lepo ohranjen, prodam za 2600 DEM. ® (068)83-655.	6676
LADO SAMARO 1300. dobro ohra-njeno, prodam. « (068)24-159.	6680
DAIHATSU CHARADE TD, 11/90, 70.000 km, 5V, dodatno opremljen, prodam ® (068)323-005.	6682
VISO, letnik 1986, rdečo, nikoli zaleteno, prodam. « (068)73-595.	6683
JUGO KORAL 45, kovinsko rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® (068)47-360.
6684
CLIO 1.2 RN, letnik 1994,5V, registriran do 5/97, prvi lastnik, prodam. Martin Hrovat, Konec 10, Novo mesto, popoldan.	6686
Z 750. letnik 1985, ter kosilnico Alpina, z. grebenom, prodan«. « (068)59-674.
6689
JUGO 45 A, letnik 1986, registriran za celo leto, bel, prodam. « (068)25-629.
6692
R 5 C AMPUS, letnik 1994, bel, prevoženih 54.(MM) km, registriran do 2/97, toni-rana stekla, 5V, drugi lastnik, prodam za 9000 DEM « (0608)87-430.	6697
126 BIS, letnik 3/91, 31.000 km, bel, dobro ohranjen, prodam za 3200 DEM. * (068)27-287.	6700
CLIO 14 RT, letnik 1991, bel, 70.000 km. 5V, daljinsko centralno zaklepanje, prodam.«(0609)635-275.	6705
CITROEN AX TRS, letnik 1990, prevoženih 44.(MM) km, kovinsko siv, lepo ohranjen, prodam « (0608)32-900
n
Z 101, letnik 1983, registriraj v „ 10/96, zelo ugodno prodam. « ^ tfffl 550.	V	c
R 5, zelo dobro ohranjen, kot	c
vinske barve, 5 V, prevoženih 1 *	fl
garažiran, dodatno opremljen, & ^ DEM, in zamrzovalno skrinjo, 310 r dam. ® (068)27-193.	0
JUGO KORAL 55, registrira" ^ 30.5.1997. letnik 1990, prvi lastnik. dam. ® (068)65-477, popoldan.	^
AUDI 100 2.3 E, 68.000 km. 'e' 1992, radio Beta, ABS, meglenke. Ljf pomat, prodam. ® (068)25-098.	^
ALFA ROMEO 155 1.8 twin špar« P j. registracija 1/94, meglenke, CZ, el® na stekla, prodam. « (068)342-360' OPEL KADETT 1.8 IGT, 90 KM-nik 1991, avtoradio, športni sedež** dam. ® (068)25-098.
VW PASSAT 1.8 CL. letnik V 117.000 km, strešno okno, meg	,$
prodam. *	(068)342-360.	nAHki"'
GOLF CI, D, letnik 1991,68.00“j| prodam. *	(068)25-098.	gpi.
GOLF JX D, letnik 1990, 98.00“$ prodam. ®	(068)342-360.	t
CLIO RL. letnik 1995, proda"1.,;« (068)85-840.	.
GOLF JGL D, letnik 1985, regi*1$ do 3/97 in traktor Ursus C 335. j, 1989, prodam. Marjan Parkelj.
(068)21-334, popoldan.	jjiH
R 4 GTL, letnik 8/91, ugodno pro^ji * (068)73-167.	. -<k>
JUGO 55, letnik 1989, registru" f 5/97, prva barva, kot nov, porda V'V (068)42-115.	. (if#n
R 4 GTL, obnovljen, moder, rcd1j*,lirtil| do 30.3.1997, ugodno prodam Turk, Oolž, Greben 19, Novo mest<* $
R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, do 2/97, prodam za 4400	j)]7
(068)89-296 ali od 12. do 18. ure ( 12-033.	, . *s»
ALFO 155 1.8 TS, 51.000 k^J) oprema, zelene barve, prodam *1 61-057.	.(V)#
HMVV 316, letnik 1986, bel. km. registriran do 1/97. športno P^ij je, ugodno prodam. Kalina Slatin-44 c, Semič.
r\
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Triloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina :a I. polletje 4.6110 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko p meseni. OGLASI: I eni venem stolpcu za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji struni 4.SOO tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.SOO tolarjev. Za nenuročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasu 2.400 tolarjev.
ŽIIIO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: S2100-60J-.10624. Devizni račun: S2100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, KODO Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (06S)J23-606, 324-200; ekonomska propagundu. naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice ut zahvale 324-006; telefai (060)322-09/1
Elektronska pošla dl@insert.si Internet htlp:llwww.insert.sildlist Nenaročenih rokopisov, fotogrufij in disket ne vračamo. Na jtodlugi mnenja (št. 23-02) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. l isk : l judska praviru, Ljubljana.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: s.................................
Ulica in kri(j:...................................
Pošta:............................................
Naročniška številka:................ Podpis:
Datum:......................
6706
1Š
• OSUMLJENIH PET, triler (Tite Usttal Suspects, ZDA. 1995, 108 minut, režija: Bryan Singer)
Osumljenih pel, ali dobesedno prevedeno, Običajni osumljenci je film brez ugovorov. Prisotne so samo hvale. To je triler, če že ne kar film leta. Resda bi zmago lahko slavil že lani, začnda pa ni in ni prišel na sporede. Vzrok zamude in s tem manjšega dometa je iskati v zaslužkarski distributerski politiki.
Gre za film o nečem, kar naj bi ne obstajalo, je pa vsezkozi grozeče prisotno. Famoznost tega pojava je v tem, da r to obenem fiktivno in realno figuro vsi protagonisti verjamejo, čeprav njen obstoj sloni le na legendi. Neotipljivi vladar podzemlja je Key-ser Soze, mit, ki je tako grozljiv in velik, da vpliva že s svojo neprisotnostjo. Soze je pravzaprav litulič sam.
Po ropu kamiona z orožjem policija osumi pel malih kriminalcev, vedno enih in istih fan-
tov, kipa to priložnost inteligentno izkoristijo in se resničn dogovorijo za skupen rop z vnaprejšnjim pokritjem. Po uspešni akciji trčijo ob Sozejevega človeka, ki jim pove, da so kradli lastnino njegovega gospodarja, in jim naloži ultimativno nalogo, s kalem se bodo odkupili za napako in smehljaje odšli r penzijo. Zavzeli morajo ladjo, na kateri je 91 milijonov $, seveda močno zastraženih. Visoko smrtnost spremlja velik zaslužek in brez-prizivno sodelovanje. Film se začne na koncu, po napadu na ladjo, dogodke pa gledamo nazaj ob zasliševanju edinega preživelega Verbala Kima, šepajočega kripta Gofljača (nora igra obraznih potez, oči in ustnic Kevina Spacevja, morilca p Sedem), zasliševalec pa je agent Kujati (Chazz Palminteri). Gledamo jih tako, kot jih pripoveduje, vendar to ni edina interpretacija dogodkov. Mojstrski manipulator namreč uprizori takšen šou laži in zavajajočih polresnic, in to ob svoji nebogljeni zmahanosti, da je prevara popolna. Toda verjetnost tudi. Zadnji kadri, ko mrtva noga prvič trdno zakorači, so ekstatična črta pod mojstrovino v čisto hitchockovski maniri.
TOMAŽ BRATOŽ
VW CADI, letnik 1985, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. ® 068/23-474, 22-952 ali 0609/643-567.
FIAT TIPO 1.4, letnik 1990, prodam. ® (068)87-394.	6828
obvestila
R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodam za '500 DEM. ® (068)25-270.	6744
'26 P. letnik 1985. 46.000 km, registri-konca leta, prodam za 600 DEM..
*	(068)83-705 .	6745
R 4 GTL. letnik 1990, 70.000 km, rdeč,
°bro ohranjen, z rezervnima zimskima °lesoma, prtljažnikom in radiom, pro-dam za 4500 DEM. © (068)22-164. 6746 CITROEN AX Caban, letnik 9/93, 'TO km, prodam. ® (0609)620-369 ali <068)26-331.	6751
Z101, letnik 1986,83.000 km, bel, pro-“antza 1500 DEM. ® (068)20-531, po 19.
6756
XX, letnik 1987, za 5000 DEM in trak-Ursus za 3500 DEM prodam. © (068)87-626.	6760
^ 640 AN, letnik 1979, 4 t, ohranjeno, “Sodno prodam. © (068)57-739.	6765
v ^OLF GTI 1.6, letnik 12/82, črne bar-e> veliko dodatne opreme, prodam ali j^njam za golf D ali tipo, do 10.000 EM. Iztok Zakrajšek, Dol. Ponikve 36, lrebnje.	6766
z 101 SKALA 55, letnik 1988, dobro »ranjeno, prodam. Jože Zagorc, Gor. rhPolje 37, Šentjernej.	6770
. OPEL CORSO, letnik 1990 in vino žarnico prodam. ® (068)40-073. 6771 GOLF JX B, 1300 ccm, letnik 1987, pr-
*	Ustnik, ugodno prodam. © (068)28-
7l4-	6772
K 4, letnik 1988, registriran do . 11-1996, dobro ohranjen, prodam. Jo-Potočar, Sevno 3, Otočec. 6774 j. 126 PGL, letnik 2/90, prevoženih '00 km, druga lastnica, lepo ohranjen, pr°dam. Anton Žarn, Velika vas 20, Les-*0vec/Krško.	6777
BMW 316 i, 105 KM, letnik 1989, rdeč, rvisiran, registriran do 6/97, prodam za U 900 DEM. © (0609)622-016.	6779
, GOLF JX B, letnik 1989, rumen, nikoli aramboliran, ugodno prodam. © (0608) "'?17 ali (0608)21-302.	6782
j, (*OLF JX D, letnik 1988, zelene kovin-. e barve, 5V, garažiran, ohranjen, 1. ^nica, prodani® (068)83-406.	6784
^5 CAMPUS plus, letnik 1992, 5V,čr-^ kovinske barve, 47.000 km, prodam. tr°jin. Groblje 47, Šentjernej. 6785 LINO 45, letnik 191, registriran do 9?. PRODAM, © (068)89-265.	6786
t ^OLF D, letnik 1990, kovinsko sive aiX prodam. © (0608)43-012.	6787
^ 128, letnik 1987, registriran do 3/97, pr°dam za 1600 DEM. © (068)65-383.
, R 4 GTL, letnik 1989,45.000 km, regis-‘ran za celo leto, prodam za 4000 DEM. ™ (068)73-720, popoldan.	6791
toEGANE 1.4 RL, nov, prodam. Jer-Jelše 3, Otočec.	6794
. ^101, letnik 1986, registrirano do kon-, ^ecembra 1996, rdečo, prodam. Anton Dobravica n.h., Šentjernej. 6795 ^ jETTO, letnik 1987, prevoženih 28.000 odlično ohranjeno, prvi lastnik, pro-^©(068)21-318.	A7Q7
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova, © (0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567.	5175
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608) 79-379.	5810
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na več čekov. ® (068)44-662.	5956
ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi celoten program senčil ,in sicer: rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, roloje, sereene, komarnike in markize. V naši trgovini pa dobite tudi vse sestavne dele za omenjena senčila. ® (061)651-247. 6561 KOKOŠI NESNICE, v 6. mesecu ne-snosti, prodajamo. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. ® 42-660.	6619
BELE težke kokoši prodam. ® (068) 68-064.	6731
JARKICE, stare 3 mesece, prodam. Knafelc, Na Tratah 8, Novo mesto, ® 28-328.	6748
JARKICE, rjave, večje, prodajamo vsak dan. © (068)48-366.	6759
preklici
SLAVKO ČELIČ, Koroška vas, opozarjam vodstvo KS Podgrad in J P Telekom. naj po prvem telefonskem priključku, ki bo priključen v KS Podgrad po 1. 6. 1996, odstrani tudi drogove z moje parcele!	6652
posest
6797
,t.JCGO KORAL 55, letnik 1989, regis- ® frX?n za eno *eto’ Prva barva, prodam. ® lU68)73-069.	6798
, Daihatsu charade ts, letnik
odlično ohranjen, rdeč, ugodno pr°dam. © (068)65-501.	6802
'*LlGO 45 A, letnik 1986, dobro ohra-Jen> ugodno prodam ® (068)41-081. rJJ4 GTL, ^tnik 1987, prodam za 1900 tM. ® (068)78-401.	6805
J^CHAMADE, letnik 1993 1.8i,do-. n° opremljen, ABS, tonirana stekla,
Jj0 volan, spojler, 47.000 km, prodam.
’ (068)28-471. po 16. uri.	6806
G°LF GL, letnik 1982, bel, lepo ohra-prodam. ® (068)44-620.	6807
i: GOLF JX D, letnik 1989, lepo ohra-ij: n» dodatno opremljen, prodam ali me-2jza hondo civic. © (068)42-465.
4 h*AT UNO 60 TRE, letnik 1991, pro- •
7 © (068)76-387.	6809
^ uNO 60, letnik 1987, 5V, kovinsko 7er. prodam. © (068)53-305.	6810
(*, ‘AT TIPO, letnik 1988, registriran za jh *eto, kovinske barve, vsa možna (Ofift013, ^0.000 km. ugodno prodam. ® ,)60-678, dopoldan.	6814
r K S CAMPUS, letnik 1991,5V, registri-°do 4/97, prodan). ® (068)89-042. iJLJGO KORAL 55, 5 prestav, letnik ,jj 9. registriran do 2/97, lita platišča, ra-%' lepo ohranjen, prodam za 3100 DEM. '(068)42-395.	6821
ASSAT KARAVAN, 2.0 GL, syncro, nik 1993 prodam ali zamenjam. Mož-kredita ali leasinga. ® (068)341-948 d24"523.	6822
uj 4. letnik 12/87, registriran do 12/96,
“ Prodam. © (068)323-530.	6823
TRAVNIK v Trnju pri Brežicah, 26 a, oddam v najem. ® (0608)65-023.	6553
ZIDAN VIKEND, 50 m2, z garažo, 60 m2, na parceli cca 700 m2 zemlje, na Suhorju pri Prečni, Novo mesto, prodam za 50.000 DEM. Dostop po asfaltu. ® (061)321-380 ali (061)722-807.	6559
STARO in novo hišo v Podturnu nad Trebelnem prodamo. Ogled po dogovoru. ® (068)27-362.	6571
PARCELO z lesenim objektom prodam. ® (0609)623-116.	6581
HIŠO v Krškem - Videm, poslovno -stanovajsnki objekt, cca 400 m2, z veliko ohišnico, ob cesti, zelo ugodno prodam. © (00385 1)194-371 ali (00385) 49-282-519.	6589
NA MALKOVCU Šinkovčevi prodajo 10 a zelo lepega vinograda z zidanico ob glavni cesti. © (0608)80-507.	6599
DEL starejše hiše v Krškem prodam. •(064)332-753.	6613
NA ČRETEŽU nad Krškim, lepa razgledna točka, prodam zemljišče s stavbno parček), 4.5 ha. © (0608)67-394.	6639
HIŠO na Uršnih selih, potrebno adaptacije, prodam. Možnost nadomestne gradnje. Cena 24.000 DEM. © (063)792-042.
V	CENTRU Šentjanža prodam hišo. ®
(0609)633-553.	6710
NA ROŽIČ VRHU pri Črnomlju prodam nov vikend. © (068)342-470. 6712 NOVEJŠO HIŠO z vrtom, v Novem mestu, prodam. © (068)26-331 ali (0609) 620-369.	6750
V	KARTELJEVEM prodam vinograd s
staro zidanico. ® (068)65-173.	6763
ZIDANICO z vinogradom na Gradišču pri Trebnjem ugodno prodam. ® (068) 44-492.	•	6768
DVOSOBNO kmečko hišo, primerno tudi za manjšo obrt, oddam v najem © (068)48-446.	6790
VINOGRAD na Straški gori, lep razgled, prodam. © (068)22-744, po 15. uri.
6799
GRADBENO PARCELO v Trebnjem prodam. ® (061)125-9457. ali (061)268-715.	6824
ZIDANICO na Trški gori prodam ® (061)55-72-59.	6825
prodam
KORUZO v zrnju prodam. © (068)73-286.	6539
MASIVNE hrastove mize, 200 x 80, masivne klopi ter gostinske mize in stole prodam. © (068)324-039.	6542
ThTS
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
8000 Novo mesto, Bršljin 37 tel.: 068/324-442, 323-369 -
Klima naprave
prodaja
Montaža
SERVISIRANJE
jiSM&š
i
NOVE mizarske »ponke« prodam. ® (068)81-7.52.	6544
SKORAJ NOVO harmoniko frajtonarico prodam. © (0608)77-322.	6546
KOBILO, vajeno kmečkih del, z žrebetom, ponovno pripuščeno, staro 5 let, in male pujske, stare 8 tednov, prodam. ® (068)73-317.	6547
300 L VINA (šmarnice) po 110 SIT in domače žganje prodam. © (068)28-868, po 20. uri.	6548
LEPA bukova drva in domače žganje prodam, lahko dostavim na dom. © (068)65-140.	6550
KOŠNJO in 500 kg koruze v zrnju prodam. © (068)42-593.	6552
KOZOLEC prodam. ® (068) 41-121. MENJALNIK za fiat 750 ugodno prodam. © (068)28-793, dopoldan,(0608)33-219, popoldan.	6556
LESNOOBDELOVALNE STROJE, nove in rabljene, italijanske, belgijske in češke ugodno prodajamo. Rado, s.p., ® (065)23-817.	6558
DIATONIČNO HARMONIKO Kapš, h, e, a, staro 1 leto., prodam. ® (068)42-277.	6560
400 KOM. strešne opeke Vinkovci, nerabljene, prodam. ® (068)27-872.	6568
HLEVSKI GNOJ prodam. Možna dostava na dom. ® (068)65-434.	6575
RDEČE VINO cviček prodam. ® (0608)75-851.	6578
GARNITURO za avtogeno varjenje Te-leoptic (brenarji, manometri) prodam. ® (068)49-559.	6579
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)81-893, popoldan.
ČOLN Johnosn 20 in klavirsko harmoniko Melodija, 96-basno, prodam. ® (068)24-384.	6583
TEMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4.5 KW. oddam. ® (068)26-192.	6584
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. ® (0608)82-372.	6585
MLAJŠE KRAVE, črno-bele ali sive, breje, po izbiri, prodam. Jože Vovk, Rumanja vas 22, Straža, po 19. uri ali (068)83-358.	6592
TISKALNIK Epson LX 850, nov, in računalnik PC 286 ugodno prodam. ® (068)25-149, po 16. uri.	6604
LEŽIŠČE z jogijem in blazino, oblečeno v dekorativno blago, ugodno prodam. ® (068)23-958.	6606
PEČ ZA ETAŽNO OGREVANJE (trda goriva, bojler in črpalka) 450 DEM. ® (068)28-907.
CISTERNO za centralno, 36001, in peč Tam Stadlar, 33000 Kc, ugodno prodam. ® (068)322-110.	6607
450 L belokranjskega belega vina, 2001 metliške črnine in nov italijanski cirkular-ček za keramičarje na vodno izpiranje, premer žage 30 cm, prodam. ® (068)58-168.	6609
STROJE za kemično čistilnico, malo rabljene, prodam. ® (0601)61-231. 6614 DOBRO OHRANJENA garažna vrata, 190 x 200, prodam ali menjam za belo vino. ® (068)83-383.	6621
ŠIVALNI STROJ Overlock ugodno prodam. ® (068)65-274.	6623
TELICO SIMENTALKO, brejo 5 mesecev, prodam. (068)68-654.	6626
300 L šmarnice prodam ali zamenjam za les. ® (068)65-624.	6627
KRAVO prodam. ® (068)25-367. ODLIČEN AVTORADIO in družinski bazen s čistilno napravo prodam. ® (068)28-802.	6629
2	PRAŠIČA, težka 100 do 120 kg, in
smrekove špirovce prodam. ® (068)22-315.	6634
RABLJENO dnevno sobo in spalnico’ prodam. ® (068)73-463, Cvelbar, Šmarješke Toplice 122	6638
RDEČE VINO cviček prodam. ® (0608)75-851.	6640
VLEČNO KLJUKO za citroen AX, de-ljivo, z A- testom, ugodno prodam. ® 87-378.	^	6641
PRAŠIČA, težkega 100 kg, krmljenega z domačo hrano in čoln enosed, nov, prodam. Alojz. Jordan, Ostrog 21. Šentjernej.
9	TEDNOV stare perzijske mucke prodam. ® (068)26-942.	6650
ROTVAJLERJE, mladičke, čistokrvne, ugodno prodam. ® (068)65-638, po 16. uri.	6658
BIKCA FRIZIJCA, starega 1 teden, prodam. ® (068)78-256.	6660
NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, prodam. Franc Hrovat, Lokve 6 d, Črnomelj.	6662
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 320 I, malo rabljeno, prodam. ® (0608)78-368, zvečer.	6663
HRASTOVE DESKE. 5 cm, stare 1 leto, javorove, 8 cm, suhe, in frcz.o s koso Gorenje prodam ® (068)52-246.	6664
PSIČKE, stare 2 meseca, posavski gonič, z rodovnikom, prodam. ® (068)52-403.	6665
MIZO, 150 x 80, novo, in dve klopi (masivna smreka) prodam. © (068)43-618.	6670
TELICO SIMENTALKO, čiste pasme. 8 mesecev brejo, ugodno prodam. © (068)83-597.	6673
BREJO TELICO frizijko prodam © (068)78-527.	6674
TELIČKO za nadaljnjo rejo, staro 7 do 8 tednov, prodam.	6679
5 DNI staro tele prodam. © (068)25-08t	668S
CEPLJENO belo vino po 100 SIT in šmarnico po 80 SIT prodam. © (068)78-073.	6690
KRAVO SIVKO po prvem teletu prodam © (068)85-860.	6691
KOKER ŠPANJELE - čistokrvne, ugodno prodam. © (068)21-188.	6693
10	M3 gabrovih kalanih drv prodam.
© (068)52-987.	6694
RDEČE vino prodam. © (0608)79-793.	6702
3	BREJE krave prod m. Jože Kralj. Zajčji Vrh 2.	6707
VEČJO KOLIČINO cvička in kravo simentalko, brejo, prodam. ® Jože Bojane. Mala Cikava 2, Novo mesto. 6708 KOZLIČKE in kozice, odličnih staršev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam © (068)65-343.	6713
KRAVO, brejo 8 mesecev, teličko, staro 7 mesecev, obe sivi, in bikca, starega 4 mesece prodam zaradi bolezni. Karel Mirtič, Sela 39, Straža.	6715
PRAŠIČA, 100 kg, ugodno prodam © (068)42-295.	6727
RAZTEGLJIV KAVČ ter 3 fotelje prodam. © 73-471.	6728
RABLJENE industrijske šivalne stroje prodamo. © (068)322-525.	6732
BIKCA frizijca, starega 10 dni, prodam. © (068)89-027.	6742
GARAŽO v Novem mestu, primerno tudi za gradbeno barako, prodam. © (068)27-516.	6743
2 KOZI za nadaljnjo rejo prodam. ® (068)65-347.	6747
BIKCA simentalca in telico frizijko, staro 10 dni, prodam. © (068)76-533.
6749
PSICO, nemško ovčarko, staro 2 leti, prodam. © (0608)79-270.	6752
VITEL za vinograd, vinska soda po 200 1, sedlo za konja, samar, diesel motor Deutz in cirkular za drva prodam. © (061)815-453.	6754
BIKCA in teličko, oba simentalca, stara 10 dni, prodam. © (068)89-146.	6755
PLEMENSKEGA OVNA in koruzo v storžih prodam. © (068)60-716, zvečer.
6758
TISKALNIK A3, japonski, malo rabljen, s priključnimi kabli, prodam. © (068)52-519, zvečer.	,	6761
ETAŽNO PEČ za centralno, Kuppers-busch, prodam za 12.000 SIT. Rudi Slin-kar. Kolonija 4, Mokronog.	6762
HLEVSKI GNOJ prodam in dostavim na dom. © (068)65-434.	6764
NOVO centralno peč Ekonomik 50 prodam 20% ceneje. © (068)47-855, zvečer.	w w	6767
DVA PRAŠIČA, težka 100 kg, prodam. ® (068)42-309.	6773
TEHTNICO. 300 kg, in CTX 80 prodam. © (0608)65-083.	6775
KVALITETNO VINO, rdeče, belo in šmarnico, ugodno prodam. ® (068)31-208.	^	6776
STREŠNO OPEKO, novo, 1. klase, 950 kom., prodam. ® (068)60-582, po 21. uri.	6781
PRALNI STROJ Gorenje, nov, še v garanciji, prodam. ® (061)865-078.	6783
MALO RABLJEN šotor za 4 osebe ugodno prodam. ® (068)21-594.	6789
PEČ za odojke ali jagenjčke prodam. © (068)45-658.	6792
SISTEM polic Abstrakta, police steklo, belo - mesing, prodam. ® (068)321-028 ali 28-628.	6793
MLADIČKE, škotske ovčarje, brez rodovnika, čistokrvne, prodam. ® (068)27-793.	6796
3000 KOM. rabljene strešne opeke Ki-kinda, model 272, prodam za 50.000 SIT. ©(068)27-591.	6816
PSA, nemškega ovčarja, starega 7 tednov, prodam. ® (068)50-140.	6817
TELICO frizijko, brejo 8 mesecev, prodam. © (068)40-301.	6819
VELIKEGA ŠNAVCERJA, brez ro-dovnika, starega 1 leto in pol, prodam za 100 DEM. © (068)27-116.	6827
razno
OPREMLJENO TRGOVINO na Su-horju 7 oddam v najem. ® (068)50-123.
6616
TRGOVINSKI PROSTOR v Ul. O. Župančiča 6 a v Črnomlju oddam. ® (068)51-888.	6617
V	NAJEM dam poslovne prosžtorc, cca
45 m2. © (068)25-280.	6643
VABIMO VAS na počitnice pod Roglo! ©(063)762-215.	6667
POSLOVNE PROSTORE na Glavnem trgu 11, Novo mesto, prvo nadstropje. oddamo v najem. ® (068)73-651.
6681
HRVAŠKA - RAB - apartma za 4 - 5 oseb oddam po 15. avgustu za 50 DEM/-dan. © (068)323-578.	6696
INŠTRUKTORJA za nemški jezik za 3. letnik STZŠ iščem. Ksenija Jordan, Srebrniče 18, Novo mesto.	6701
V	NOVEM MESTU ali bližnji okolici
iščem prostor. 100 m2. primeren za tekstilno proizvodnjo. © (068)321-501, od 8. do 15. ure.	6724
V	OKOLICI Novega mesta oddam v najem okrepčevalnico. ® (068)21-043.
V NAJEM oddamo 5 pisarniških prostorov, posamično ali skupaj, 140 m2, na Belokranjski c. 24 v Črnomlju. ® (068)52-265 ali 57-184.	6730
POSLOVNI LOKAL bistro - market, 100 m2, s teraso, 40 m2, na Dolnjem Brezovem pri tovarni Inplet, ob glavni cesti Sevnica - Blanca - Brestanica, oddam v najem. © (0608)43-203, od 20. do 21. ure.
službo dobi
ŽENSKO za čiščenje stanovanjske hiše 2-krat tedensko iščem. ® (068)324-324.
6605
V TRGOVINI zaposlimo snažilko in prodajalko. Gartner, Dol. Karteljevo 28, Novo mesto, ® 325-884 ali 316-117
.	6625
MEHANIKA, ključavničarja ali orodjarja zaposlim v kolesarskem servisu. ® (068)25-280 ali 431 -006.	6642
KOMERCIALISTA in računovodjo z izkušnjami za delo v Črnomlju zaposlimo. Vako, d.o.o., Črnomelj, ® (068)52-073 ali 53-273.	6646
DELO PO POGODBI - dopoldan in popoldan- nudimo. S (068)73-058, (068) 75-528, (061)614-582 ali (064)41-107.
6651
DEKLE za delo v okrepčevalnici, lahko pripravnica, iščemo. ® (0609)643-707.
6654
OKREPČEVALNICA V gozdu - Prečna honorarno zaposli kuharico ali natakarico. ® (068)323-295.	6655
DEKLE za peko pizz ali strežbo zaposlimo. Pizzeria Sinfony, Novo mesto.
6659
DEKLE z veseljem do dela v okrepčevalnici takoj zaposlim. ® (068)81-358.
,	6672
DELO ZA SANKOM dobi več natakaric ali študentk, lahko tudi pripravnice. ® (068)44-824.	6677
REDNO ZAPOSLIMO v Šentjerneju kuharja (- ico) in dekle za delo za šankom, vse s prakso. Karmen Abolnar, Adamičeva 29, Novo mesto, ® 342-002, od 21. do 22. ure.	6723
.VSEM starejšim od 18 let se ponuja odlična poslovna priložnost 21. stoletja brez začetnega kapitalnega vložka. ® (068)68-224, Matjaž.	6733
KUHAR (ICA) dobi delo v lokalu v Dolenjskih Toplicah. ® (068)65-611 ali 21-279.	6815
1 VI • v v
službo išče
ŠOFER B in C kategorije išče delo. ® (068)48-516.	6687
DEKLE išče delo za šankom v Trebnjem. © (068)45-189.	6703
IŠČEM DELO voznika. Imam C in E kategorijo. © (068)83-045.	6769
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu kupim. ® (068) 25-211.
OPREMLJENO STANOVANJE v
Brežicah ali okolici najameva. ® (0608) 61-055.	6569
GARSONJERO v Ljubljani - center kupim za gotovino. ® (061)317-337, zvečer.	6611
NA SEIDLOVI prodam dvoinpolsobno stanovanje. © (068)322-282.	6711
GARSONJERO, lahko starejša, brez CK, kupim. © (068)21-520.	6739
Pekarna in slaščičarna “DOLENJSKA”, d.d. Ločna 2, Novo mesto
razpisuje
zbiranje ponudb za čiščenje poslovnih prostorov v Pekarni Trebnje, Stari trg 61, 8210 Trebnje.
Velikost poslovne stavbe s pripadajočim parkiriščem je 660 m2.
Ponudbe pošljite v zaprti kuverti v 8 dneh po objavi na gornji naslov, z oznako “Za razpis”.
ŠIVILJSKO PODJETJE Marija Vidic, d.o.o. Glavni trg 41 8290 SEVNICA
ODDAMO POSLOVNI PROSTOR V SEVNICI, GLAVNI TRG 41, V IZMER1108 m2, V PRITLIČJU STAVBE.
INFORMACIJE: 0608 42-087 od 12. do 18. ure.
HEDA — Transport Jakobčič Helena, s.p. Dobravica 5, Šentjernej
obvešča poslovne partnerje, da s 30. 6.1996 zaključuje poslovanje. Nadaljuje ga HEDA-Trans, d.o.o.
Ženitna
posredovalnica
Metulj
Tržaška c. 2, Ljubljana Tel. (061) 126-35-84
vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
090/41-29
090/42-38
l Poslovni prostor v posiov-1 no trgovskem centru v 1 Črnomlju, 20 m2, ugodno ‘ prodam. Tel.: 53-211.
TOMOA
tečaji tujih jezikov Pričeli smo z vpisom v
MUZZYEVO POLETNO ŠOLO
angleškega jezika za otroke od 6 let do 6. razreda v Brusnicah pri Novem mestu od 24.6. do 28.6. angleščina, tenis, jahanje, vožnje s kočijo Odhod avtobusa iz Novega mesta vsak dan ob 7. uri. Prihod iz Brusnic ob 15. uri. Cena 250 DEM na tri obroke. Za informacije in vpis pokličite 85-882.
	
VI NA	M - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
TIP trgovina, inženiring, projektiranje Ob Težki vodi 70, Novo mesto ■ZT (068) 321-456	Klima EMMETI (Split) 2,6 kw - cena 142.509 SIT (v ceni nista upoštevana montaža in prometni davek). Izvajamo tudi vse vrte inštalacij: centralno ogrevanje, vodovod, plin, prezračevanje.
PREVOZ OSEB IN BLAGA JOŽICA KOBE, s.p.	Delovni čas od 8. do 14. ure. TS 068/ 58-314 in 0609/ 622-332
i GOTOVINSKA POSOJILA	Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, TS 061/210-174 in 061/126 20 70.
KAMNOSEŠTVO PLUT TS 068/52-808	Izdelujemo stopnice, police, nagrobnike, montaža, dostava na dom, UGODNE CENE granita.
KOPALNICE ® (068) 322-879	NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTC Novo mesto.
MULLER TALNE OBLOGE	Izkoristite gotovinski popust pri nakupu talnih oblog, tapet in dekorativnega blaga. Posebna ponudba: panelni parket od 7.000 tolarjev /m2. 061/441-834. Odprto: 10.-13. ure, 16.-19. ure, sobota 9.-13. ure.
GOSTINCI! TRGOVCI!	Registrske blagajne in računalniški sistemi za gostinsko in trgovinsko poslovanje. Biro elektronik, Kandijska 31, Novo mesto. Informacije po n (068) 321-090, Bojan Osolnik.
DOLENJSKI LIST
PORTRET TEQA TE<JnA
Dušan Vodlan
Dušan Vodlan je prišel v krško občino pred desetletjem in pol. Že takrat so bile njegove življenjske smernice jasne, vodilo pa je bilo le eno - ples. Njegova plesna pot se je pričela pred 22-imi leti, ko je plesal v najbolj znanih folklornih skupinah, kasneje pa se je posvetil poučevanju folklore, spodbudil nastanek organizirane plesne šole, ki poučuje že malčke od 4. leta starosti, osnovnošolce, mladino in odrasle, plesna šola pa se je tudi po njegovi zaslugi razširila po vsem jugovzhodu Slovenije.
Zaradi vse večje popularnosti plesa se je pred šestimi leti razvila organizirana plesna dejavnost, ki je našla prostor v društvu za plesno dejavnost Krško, pred dvema letoma pa je bil ustanovljen posavski plesni klub Lukec, ki nadaljuje delo prei omenjenega društva. Mladi plesalci dosegajo vrhunske odmevne rezultate doma in v tujini, kar je vsekakor sad večletnega truda idejnega in strokovnega vodje kluba Dušana Vodlana, ki je tudi član izvršnega odbora sekcije za Show dance pri zvezi plesnih organizacij Slovenije.
“Vse, kar sem si v življenju zadal, mi je uspelo doseči, čeprav je bilo potrebno mnogo prepričevanj. Prav zaradi tega je čas za dosežke daljši. Kljub
temu pa od svojih ciljev nikoli ne odstopim, ” pravi Dušan, ki je začel z razvijanjem športnega plesa v krajih, kjer prej te dejavnosti ni bilo. Mlad in poln ambicij odpora ni pričakoval, tako pa je ovire sproti spoznaval in rušil, pri tem pa gradil lastni jaz, zato ni čudno, da si je prav v zadnjem letu pridobil sloves priznanega slovenskega trenerja.
Dušanu Vodlanu pomeni ples poleg družine, ki pri njegovem delu aktivno sodeluje, oba sina pa tudi uspešno plešeta, življenje. Prav tako delo z mladimi, ki jim je učenje plesa pustilo poseben pečal. “Naše delo je pogosto razvrednoteno, saj se mnogi ne zavedajo, kako kompleksen šport je ples. Ne gre le za fizično in tehnično znanje, pač pa tudi za razvoj osebnosti in inteligence. Mladi si tako krepijo tudi samozavest. Mislim, da je športni ples celo pred ostalimi športi, žal pa je tudi zelo drag, ” meni Dušan.
Postaviti se ob bok in uspešno konkurirali najboljšim slovenskim plesnim šolam s tradicijo ni bilo lahko, čeprav ima plesna šola Lukec za nameček še neprimerno slabše možnosti za trening, na kar pa Dušan opozarja že osem let. Kljub temu so imena tekmovalcev, kot so Josipa Fink, Fesu a Vii-čajnk, Sebastijan Vodlan in Urška Klakočarže uveljavljena v športnem plesu ter bodo gotovo tudi v prihodnosti krojila lestvice najboljših plesalcev.
Dušan Vodlan je ob letošnjem občinskem prazniku za zasluge pri razvoju plesne dejavnosti in skrb za otroke in mladino v Posavju prejel priznanje občine Krško, ki ga je vesel predvsem zalo, ker je to potrditev, da postaja športni ples vse bolj cenjen. A kol sam pravi, so za priznanje zaslužni tudi drugi, zlasti Anica Antolič in Romana Korber, ki vodila tečaje na osnovih šolali, ter predvsem starši mladih plesalcev, ki vrsto let vlagajo trud in denar v razvoj svojih otrok.
TANJA GAZVODA
Pridite, pridite na proščenje!
Tako vabijo Črnomaljci na 33. jurjevanje in kresovanje, ki bo od 20. do 23. junija -Moto prireditve, ki jo pripravlja Zik: druženje med ljudmi ob ljudskih običajih
ČRNOMELJ - Jurjevanje in kresovanje v Črnomlju je včasih veljalo za ljudski praznik. Ker je danes med ljudmi vse večja odtujenost, je glavno geslo Zavoda za izobraževanje in kulturo (Zik), ki je prireditelj letošnje že 33. prireditve zapovrstjo, druženje med ljudmi skupaj z ljudskimi plesi in pesmimi.
Tokratno jurjevanje in kresovanje bo v četrtek, 20. junija, ob 20. uri pred kulturnim domom otvorila domača godba na pihala, potem pa bodo predvajali stare kratke filme o jurjevanju in obi-
POPOLDNEZ MENZOM DE BOOM
NOVO MESTO - “Popolno zdravje” Anice Janežič - Mikecy vabi v soboto, 15. junija, ob 14. uri na Vrzdenec na popoldne z Men-zoni de Boomont, holandskim strokovnjakom-za ekološko kmetovanje. Tam bo predavanje o biološko - dinamičnem gospodarjenju, po premoru za čaj in sladico pa še predavanje “Od celote k delu". Kotizacija stane 500 tolarjev. Do septembra bo g. de Poom na razpolago tudi društvu Ajda za seminarje in za tiste člane, ki želijo preusmeriti svoje kmetije.
DOLENJSKI JAMARSKI TABOR
SEMIČ - Belokranjski jamarski klub iz Črnomlja organizira v soboto, 15. junija, s pričetkom ob 10. uri pri jami Malikovee pri Semiču tradicionalni dolenjski jamarski tabor. Ob tem bo tudi izpit mladih jamarjev, ki si ga lahko ogledajo vsi. ki jih to zanima. Bolj izkušeni jamarji pa bodo obiskali eno od zanimivih belokranjskih kraških jam.
INDUSTBAG SE VRAČA
ČRNOMELJ - Zdaj že legendarna slovenska punk rock skupina Industbag se vrača na slovensko glasbeno sceno. Nove pesmi bo predstavila v Črnomlju v soboto, 15. junija, ob 22. uri v Mladinskem klubu Bele krajine, kot predskupina pa bo nastopila mlada rock zasedba Krug iz Karlov-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
IVije klici za članek Rada Zakonjška-Cankarja - Mleko raje prašičem kot Ljubljanskim mlekarnam • Papežev govor spolitiziran - Tudi neresnice v Ščitu Bojana Budje
Kljub temu da je že pravo poletno vreme, ob četrtkih naši bralci komaj čakajo, kaj bo novega prinesel “Dolenje”. Mnogi vroče teme preberejo takoj, za preostale članke pa najdejo čas kasneje. Tudi ta četrtek jih je do večera že veliko prebralo obširni članek Rada Zakonjška-Cankarja z naslovom: Nekaj javnih vprašanj za dr. Pučnika. Kar trije klici so bili v podporo avtorju članka. Marija Iz Kočevja je menila, da je Zakonjšek dr. Pučniku postavil še premalo ostrih in neprijetnih vprašanj, češ da je prav Pučnik eden izmed nosilcev sovraštva in maščevanja, ki noče videti celovite resnice druge svetovne vojne pri nas in enostransko obtožuje samo eno stran. Podobnega mnenja je bil tudi Belokranjec iz Vinice. “Šli smo v partizane za naš narod, o komunistih sc nam še sanjalo ni. Kaj so delali beli, se ve, samo Pučnik vidi le partizane in
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zalo pa je lažje telefonirali. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas.' Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
komuniste,” je bilo slišali v slušalko. V podporo Rada Zakonjška je poklical tudi nekdo iz Šentjerneja, vendar se ni hotel predstaviti.
Nad tem, kar je prebrala v naši rubriki, se je zgrozilla naša zvesta bralka in naročnica Jožica Blatnik z Vrha pri Bučki. Podprla je Branko, ki je kritizirala Ljubljanske mlekarne in njihove odkupne cene za mleko. Jožica je povedala, da je kar 15 let oddajala mleko, sedaj pa se je odločila, da nikoli več. Raje ga bo zlivala prašičem, in to že počne. Zanima jo, kam gre denar, ki bi ga moral dobiti kmet.y
Bralka iz Šentjerneja je hotela ostati anonimna, češ “saj veste, kaj bi potem, ko bi to prebrali moji vaščani, naredili z menoj”. Menila je, da je bil govor svetega očeta v Ljubljani mnogo preveč spolitiziran, še posebej zato, ker je nastopil čas nespoštljivega odnosa do vseh, ki so se borili in padli v boju z okupatorjem in domobranci. Za isto priložnost je bolj umirjen govor z veliko resnice povedal mariborski škof. dr. Vekoslav Grmič in njemu gre pohvala.
Na otvoritev novega igrišča v Semiču je predsednik povabil tudi semiškega župnika. K tej infor-maieji je Mišan iz Semiča dodal, naj si gospod župnik ogleda tudi proizvodne prostore predsednika, kjer delajo begunci in drugi neprijavljeni ljudje iz republike Bosne.
Še enkrat je poklicala Marjana Mali iz Birčne vasi v zvezi s polemiko pred izidom knjige Ščit Bojana Budje. Na radiu Krka, kjer že objavljajo odlomke, je namreč slišala, da je njen mož Bogdan Mali med vojno za Slovenijo naročil, naj se v primeru kakršnihkoli težav obrnemo kar na naše sosede Žagarjeve. “To je
neresnica. Tudi sosed Žagar je povedal, da novinarju Budji ni nikoli dal nobene izjave. Zahtevala bom, da se ta neresnica pred tiskanjem izbriše!” je ogorčeno dejala gospa Marjana.
J. P.
• Od besednega zaklada morejo dandanes živeti le pisci kuharskih knjig. (Sršen)
DR. KNOBLEHAR LEŽI ZAGOTOVO V NEAPLJU
ŠKOCJAN ; Svetniki in župan občine Škocjan so še pred prvim praznovanjem novega občinskega praznika (6. julija) obiskali domnevni grob svojega rojaka dr. Ignacija Knobleharja, misijonarja v Afriki in raziskovalca Nila. V Neaplju so z dovoljenjem oblasti v Rimu prvič po 40. letih odprli grobnico pod cerkvijo samostana Bosih Avguštincev, kjer po zapisih lež|jo posmrtni ostanki škocjanskega misijonarja. Zaradi razdejanja, ki so ga v grobnici povzročili zbiralci zgodovinskih predmetov, niso mogli najti posmrtnih ostankov rojaka. K|jub temu so se prepričali, da Knoblehar leži prav v tej grobnici, siy samostan drugega pokopališča ni imel. Škocjanska delegacija seje z vencem in položitvijo spominske plošče poklonila rojaku. V Neaplju jo je nato sprejel še lokalni župan, s katerim so navezali stike in ga povabili v Škocjan.
čajih. V petek, 21. junija, bo ob 17. uri v grajski kleti otvoritev kulinarične, vinogradniške in lovske razstave, vse dni prireditve pa bo moč poskusiti belokranjska vina in jedi. Ob 20. uri bo v jurje-vanjski dragi nastop belokranjskih otroških folklornih skupin, ki mu bo, tako kot tudi v soboto in nedeljo, sledila zabava s plesom.
V soboto se bodo prireditve v jurjevanjski dragi pričele že ob 10. uri s prikazom domače obrti in tekmovanjem v starih pastirskih igrah. Program bodo popoldne ponovili, ob 20. uri pa bodo od gradu do jurjevanjske drage kresnice vabilc na kres, ki se bo zavlekel dolgo v noč. V nedeljo zjutraj bo godba na pihala po mestu vabila v jurjevanjsko drago, kjer sc bosta ob 10. uri predstavili folklorni skupini iz Črnomlja in Metlike, še enkrat si bo moč ogledati staro obrt in tekmovanje v pastirskih igrah, ob 15. uri pa bo nastopila otroška folklorna skupina Rožic iz Ljubljane, ki ji bodo sledile odrasle folklorne skupine iz Dragatuša, Vinice, Adlešičev, podelili pa bodo tudi priznanja za najlepše urejeno domačijo in naselje.
Med jurjevanjem in kresovanjem bo v Črnomlju še vrsta spremljajočih prireditev. V kulturnem domu bodo na ogled razstave literarnih del mladih pesnikov in pisateljev, belokranjskih pisanic in vezenin Miroslave Ritonije ter fotografij belokranjskih kraških jam. V obrtnem domu bo razstava obrti in podjetništva, a v Špcličevi hiši samostoj-
na razstava akademskega slikarja in kiparja Dirka Ileija. V soboto bo ob 16. uri rally starih avtomobilov, v nedeljo ob 17. uri odkritje spominske plošče pri “beli hiši” ob 5. obletnici osamosvojitve ter uro pozneje v kulturnem domu zaključni koncert učencev glasbene šole Črnomelj. Mnogi gostje se bodo v nedeljo dopoldne pripeljali na prireditev iz Ljubljane z muzejskim vlakom, po mestu pa se bo moč vse dni prireditve voziti s konjsko vprego.
ALENKA RADEJ ZMAGALA NA ATLETSKEM FINALU
LJUBLJANA, NOVA GORICA - Na atletskem finalu osnovnošolcev in srednješolcev na stadionu v Šiški v Ljubljani seje od članov sevniške-ga atletskega kluba najbolje odrezala Alenka Radej, sicer tudi odlična šahistka z Blance, ki je zmagala na 300 m pri mlajših deklicah, Polona Martič je bila 4., pri starejših deklicah je na isti progi Petra Radišek zasedla 5. mesto, pri starejših dečkih pa je bil Borut Veber na 1000 m 2. V konkurenci srednjih šol je bila pri mladinkah na 400 m Jasna Zagrajšek 'L, na 1000 m je Klavdija Tomažin osvojila 5., Janja Košar pa 8. mesto. V soboto je v finalu slovenskega pokala za člane v Novi Gorici Sevničan Robert Grojzdek na 3000 m osvojil 3. mesto s časom 8:31,76 in tako kar za okrog 14 sekund izboljšal svoj osebni rekord!
Prihaja še Megane Classic
Renault je na sejmu v Madridu predstavil Megane Classic, četrto različico modela Megane
Po predstavitvi pelvralne limuzine in kupeja Megane septembra lani na avtomobilskem salonu v Frankfurtu in enoprostorskega Megane Scenie marca letos v Ženevi je Renault prvič javno
• Revoz bo Megane Classic predvidoma začel prodajati hkrati z enoprostorskim Megane Scenic, to pa naj bi bilo že decembra letos ali januarja prihodnje leto.
pokazal Megane Classic na avtomobilskem salonu v Madridu, ki je trajal od 22. maja do 2. junija. Ta četrta različica Renaultovega modela Megane pomembno dopolnjuje Renaultovo ponudbo.
Megane limuzina s petimi vrati in kupe se uspešno prodajata na evropskih trgih in sta že v nekaj tednih do konca marca osvojila kar 2,18-odslotni tržni delež. V Franciji, kjer je že na voljo celotna izbira motorjev, je Megane s 6,2-odst. deležem po štirih mesecih na čelu svojega segmenta.
Renaultovi oblikovalci so pri snovanju novega modela posebno pozornost posvetili videzu s strani in tako naredili elegantno
klasično triprostorsko limuzino. Ta avtomobil je s 4,40 m dolžine v primerjavi s petvratno limuzino (4,13) zelo dolg, zato daje skoraj toliko udobja kot limuzine višjega razreda, predvsem pa bistveno več kot njegovi neposredni tekmeci.
Ultrathon varuje pred boreliozo
Švicarska novost, ki nas zanesljivo ubrani klopov
S Primožem (9. junij) sc začenja sezona nabiranja gob. Kmalu bodo dozoreli tudi prvi gozdni sadeži in gozdovi bodo spet oživeli. Odkar se je v večjem obsegu pojavila dokaj nevarna bolezen borelioza, ki jo prenašajo klopi, predvsem navadni klop (Ixo-des rieinus), gozdovi niso več tako množično obiskani. Lahko bi celo rekli, da klopi učinkoviteje varujejo gobe kot zloglasni zakon, ki dovoljuje na osebo le do 2 kg nabranih gob na dan. Strah ima pač veliko moč.
Proti boreliozi se ni mogoče zaščitno cepiti tako kot proti klopnemu meningoen-celulitisu, ki je nekdaj plašil gozdne obiskovalce. Možno seje le zavarovati in preprečiti okužbo. Kot najbolj učinkovito odvračalo (rcpelenO se je izkazal ultrathon, pripravek podjetja 3 M, ki so ga preizkusili v inštitutu za tropske bolezni v Baslu in ki ga jo moč kupiti tudi v naših lekarnah. Zanesljivo učinkuje še po 12 urah, je odporen proti dežju, njegove odvračalne moči pa ne zmanjša niti znojenje, ki je škodovalo nekaterim doslej znanim pripravkom. Ultrathon učinkuje ne le nanesen na kožo, temveč tudi na obleko, kar je primerno zlasti pri zaščiti otrok
S previdnostjo in skrbnim pregledom obleke in telesa po zadržanju v gozdu se je moč tudi brez kemičnih pri' pravkov dokaj zanesljivo obvarovati okužbe. Že prisesanega klopa je treba čimprej odstraniti, še preden virusi iz njega vdro v človekovo tele-V ta namen si je dobro preskrbeti posebno pinceto, odstranjevalko klopov, kije tudi naprodaj v bolje založenih lekarnah.	n
(Dolenjske Novice.
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular .
BANČNIKI NA PIKNIKU - Zadnjo vročo soboto popoldne se je vet 200 delavcev Dolenjske banke zbralo na pikniku na jasi v Dolenjskih Top culi. V prijetnem razpoloženju so se pomerili r športno zabavnih igrah' so vlečenje viri in droga, skupinskem skoku \- daljino, vožnji samokohO ’ pikadu ipd. Ta del srečanja je vodil Lojze Podboj, za ples in vi's razpoloženje, ki je trajalo r nočne ure, pa je poskrbel ansambel Petra r . ka. Na sliki: dekleta in žene, ki so r svojem delovnem času vajen1' nežnih opravil, so pokazale, da znajo tudi krepko potegniti nr in nasprl nike na drugi strani. (Foto: A. B.)
SMEH <JE POE
Različna značaja
Žena svojemu možu na šetališču: "O ta krasota narave, ta nebeški mir, ta gozdni čisti vonj, to milo petje pisanih ptičev, o tukaj bi sedela in sanjala do zadnjega dne svojega življenja!"
Mož: "Draga moja, lepo te prosim, le usedi se in ne daj se molili v svojih sanjah! Jaz pa grem ta čas v bližnjo gostilno in ko bodeš odsanjala, pa me lahko lam zopet pokličeš, da greva naprej."
V šoli
Učitelj: “No, Janezek, ali mi znaš povedali, kako se imenuje lista prikazen, ki jo vidiš večkrat na prostem, če sije sonce in obenem pada dež?"
Učenec: “Dežnik!"
Pred sodnikom
Sodnik: “Vi ste gospodarja okradli: ali hočete to utajiti?"
Tat: "Hočem, če bo kaj pomagalo!"
Podzavestno
Gost: “Pa sem že veliko boljšo pečenko jedel, gospod krčmar, kakor je ta!"
Krčmar: “A ne pri meni!"
Odkritosrčno
A: "Kaj bi ti počel, če bi tvoj bogati stric tebi cel milijon zapustil?"
B: "Po pravici rečeno - nič!"
/
^ ZDRAVE*
Šale izbira Bojan Aj^
Katera je tista?	. ^
Pravi ljubosumna žena svoje možu: “Ti me varaš!”	|i
Mož nazaj: “Že stokrat sem rekel, da je zame samo ena * ska na svetu.”	, w
Žena izbruhne: “Ressi ntt j ^ stokrat rekel, nisi mi pa nit* . krat povedal, katera je tista z ska!"
Vzemi celo	„.
Jdladenič je vljudno rekel0 tu svojega ljubljenega deklet'A "Gospod, prosim vas za r vaše hčerke."
"Veš kaj,” je malce jezno_0 jp,i voril verjetni bodoči tast, ”v^|)c celo. samo njene roke ti pa r<; dam!"
Obljuba
Mož predlaga ženi:	. |0
“Obljubi mi, draga, da b^-nemogočo spalno srajco nosit' d., mo takrat, ko bova midva sp'j skupaj. Kaj bi rekli drugi nu’-ko bi te ponoči videli v 'tej