37. štev.
V Kranju, d 2. septembra i903
IV. leto.
Gonejo«
Političen in gospodarski Ust.
Vabilo na naročbo. ZZSZ^tS,
za pol lela 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Katoliška popravkarska kovačnlca.
Vsi čitatelji gotovo poznajo v Ljubljani tisto katoliško društvo, ki bi se mu reklo po domače «poprav-karsko društvo». Ker imajo naši časopisi različno gradivo, katero prinašajo, zgodi se prav pogosto, kakor čitatelji sami vedo, da napišemo o tem ali onem klerikalcu, kaj vse počne na katoliški podlagi.
Tako pišemo večkrat o kranjskem tehantu in njegovih «lepih» lastnostih, o kakšnem kapelanu «z birtahom», o zaščitniku čistosti župniku Mezgu, o kapelanih Kos, Be-šter in drugih takih ptičkih. Pisali smo kdaj tudi že o častikraji Lampetov, Štefetov, da, celo o njega prevzvi-šenosti dr. Žlindri smo natisnili že precej vrst. Kar smo pisali o teh in še drugih klerikalcih, vse to samo z namenom, da pokažemo ljudstvu, kakšni ljudje hočejo vladati čez vse na Slovenskem. Pokazati smo hoteli te ljudi v pravi luči, da vidi gorenjski kmet, kakšni «komedijanti» se mu ponujajo, da mu hočejo pomagati in mu rezati kruh. Pokazali smo mnoge duhovnike, kakšni božji namestniki so in kam bodo zapeljali tiste, ki jim vse verjamejo. Tudi o raznih klerikalnih društvih je «Gorenjec» pisal in dokazal, da kmeta ne bodo rešila ne konsumna društva, ne katoliška in druga društva. Odkrili smo, kakšne sleparije se gode po raznih posojilnicah in kon-zumih.
In kar smo pisali in kar smo razkrivali, vse je bilo resnično. To pa je klerikalce začelo skrbeti, posebno še, ker so tako, kakor mi, pisali še drugi slovenski napredni listi. Ljudje so začeli mnogo brati in spoznali so mnogi, kam pelje klerikalna politika. Klerikalce je to še bolj skrbelo in jezilo, posebno, ker niso mogli utajiti različnih grdih dejanj, katere smo pokazali svetu. Večkrat nas je tožil ta ali oni klerikalec, ker smo pisali o njem, toda vselej smo bili mi oproščeni in klerikalec je šel z dolgim nosom nazaj v žlindrovo deželo. Na ta način tedaj ni šlo, da bi nas ugnali v kozji rog. Toda klerikalec je zvita buča, posebno ljubljanski klerikalci so svedrci v zvijačah,
ker imajo med seboj dr. Žlindro, katerega v vsaki zadregi razsvetli posebne vrste «sv. duh». Napravili so ti zviti tiči v Ljubljani neko društvo, katero naj bi imelo samo ta namen, kar pišejo različni časopisi o klerikalcih slabega, da bi to društvo vse to popravljalo in se toža-rilo s časopisi, ki ne drže s klerikalci. Neka postava je, ki se ji pravi: paragraf 19. tiskovnega zakona. S pomočjo te postave si lahko vsak pomaga, če piše kak časopis o njem kaj takega, kar mu ni všeč. Tako so tudi klerikalci s tem novim društvom začeli od kraja vse popravljati, kar so pisali časopisi slabega o njih. Popravljali pa so od kraja vse in za vsako reč pošiljali popravek, ki je vse zanikal: ni res, ni res. Par izgledov: Znani mali urednik nekega lažnivega lista je bil obsojen zaradi častikraje na šest mesecev zapora. Mi smo to samo zapisali, za kar ga je sodnija obsodila, in mož nam je poslal popravek: «Ni res, da sem bil obsojen zaradi častikraje.» Tako predrzni so! Pisali smo o župniku Mezgu, kako je v Škofji Loki hlastal po noči za dvema dekletama in strašil v neki gostilni. Imamo še sedaj pismen dokaz zato. Tisto ljubljansko katoliško »poprav-karsko društvo* pa je pisalo za vse: <ni res, ni res».
Tako je to društvo, da ima namen vsako resnično reč, če ni klerikalcem všeč, postaviti na laž. Potem pa pišejo, da je to društvo «za obrambo sv. vere in osebne časti>. Slabo bode vera hranjena, če jo bodo branili taki poštenjaki. To društvo se zdi klerikalcem tako važno, da pišejo, naj se somišljeniki (klerikalci) vpisujejo v to društvo (plača se 10 K), «ker nobena žrtev ni tako potrebna kakor ta>. Klerikalcem se zdi to popravkarsko društvo bolj važno, kakor razne dijaške kuhinje, Giril-Metodova družba i. t. d. Lansko leto, t. j. 1. 1902 so pisali razni časopisi, med njimi tudi «Gorenjec> 2252 krat tako o klerikalcih, da jim ni bilo všeč, letos pa v štirih mesecih 787 krat. To vse bi bili radi popravili in rekli: ni res, ni res. Pa jim ni dišalo, ker potem bi še kaj več slišali. Zato so poslali samo 98 popravkov, tedaj izmed števila 2252 nevšečnih reči samo toliko! Pa še izmed teh 98 popravkov je bilo 38 zavrženih, ker niso bili prav spisani in niso mogli utajiti vsega. T&ko je to •popravkarsko društvo*. Mi se ga ne bojimo nič, ker resnica bode zmagala, naj klerikalci ustanove sto in sto •popravkarskih društev«.
,r582
Zakaj so v Švici kmetje bogati.
Dalje . . .
V naslednjem priobčimo oceno knjige »Planinsko-gospodarsko potovanje štajarskih kmetovalcev v Švico» doslovno po »Gospodarskem glasniku*, slovenskem glasilu c. kr. kmetijske družbe štajarske. Tajnik imenovane družbe, gosp. .luvan, piše naslednje:
»Kdor potuje, ve tudi kaj povedati,* pravi pregovor. To se je zopet pokazalo. Krasni so vspehi potovanja štajarskih potovalcev pod vodstvom dr. Pavla Schupplija na Švicarsko. Sli so s podporami države, dežele in dobrodelne štajarske hranilnice in so potovali 14 dni. Mogoče je bilo spoznati vse gospodarske naprave svobodnega švicarskega ljudstva. Jako dobra je zategadelj tudi knjiga, ki sta jo po naročilu štajarskega deželnega odbora spisala dr. Schuppli in Bischofberger. Tudi drugi kmetovalci, ki niso imeli prilike prepotovati lepo in dično Švico, posnamejo iz imenovane knjige lahko mnogo kmetijsko-gospodarskih naukov. Nehote nas pri čitanju te knjige obhaja želja, da bi tudi sami pohiteli tja na Švicarsko in sami na svoje oči gledali to vzorno uravnano deželo. Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem delu opisuje Bischofberger jako mično vse potovanje, pri Čemur opleta marsikaj za kmetovalca zanimivega, v drugem delu, ki je mnogo večji, podaja dr. Pavel Schuppli popoln opis kmetijsko-gospodarskih razmer na Švicarskem in še posebej o planinskem gospodarstvu. Tu ne moremo posneli kaj natančnejšega iz teh opisov potovanja in gospodarskih razmer. Svetovali bi pa, da bi naši kmetovalci darovali goldinar in si kupili dotično knjigo, ki bi jim bila lahko za nekak kažipot pri živinoreji, v mlekarstvu, pri hlevnili, gnojnih napravah in planinskem gospodarstvu ter v zadružnih zadevah. V knjigi se nahaja cula vrsta koristnih slik in načrtov krnelijskih poslopij. Način švicarskega gospodarstva prodira čedalje bolj tudi v naše kraje. Taki primeri posnemanja se nahajajo posebno na Gorenjem Štajarskem. Da se je tu kmetijsko gospodarstvo tako lepo razvilo in se tako naravi dežele prilagodilo, to je pač le mogoče bilo vsled tega, ker biva na Švicarskem svobodno, razumno, varčno in omike željno liudstvo. «S svojimi rokami smo ustvarili to zemljo,* pravi pesnik Schiller o njih. Z mečem v roki in s svojo krvjo so si Švicarji priborili in varovali narodno prostost. Ravno ta prostost in reva dežele, ki je tretjina ni drugega kakor golo skalovje in hribovje,
PODLISTEK. Desetletnica Vintgarja.
Iz Vintgarja.
Dne 26. avgusta zvečer se je zbralo nekaj domačinov in letoviščarjev v restavraciji v Vintgarju, da se pri kozarcu vina spomnijo desetletnice, odkar se je naredila in odprla skozi tesni, po katerih teče voda Radovina.
Zdravišče Bled z okolico še ni tako obiskovano kakor bi zasluzilo zbog svoje naravne lege in krasote. Vendar leto za leto prihaja vedno več tujcev v te kraje in gotovo bo tudi nova železnica pripomogla ,o k večjemu obisku.
Potok Radovina izvira v Krmi pod Triglavom in teče skozi Radovniško dolino. Dober četrt ure pod vasjo Gorje teče skozi 2000 metrov dolgo sotesko (tesni), dela na konci tesni lep, nad 30 metrov visok slap, imenovan «Šum», in se kmalo na to izliva v Savo. Ta slap je bil Blejcem in letoviščarjem že zdavnaj znan in obiskovan. Tesni pa, skozi katere prigrmi in pridrvi Radovina, so bile do zadnjega časa vsakemu neznane, ker so bile ne-pristopne. Šele meseca februvarja 1801 pri zelo majhni vodi sta poskusila župan Žumer iz Gorij in blejski fotograf Lergetporer ogledati si visoke navpične stene ob
to je prebivalce sililo, da so vedno premišljevali, kaj bi se dalo zboljšati in popraviti, da bi zemlja več nesla in bi se dalo živeti. Poleg boja za narodno prostost so Švicarji tudi z duhom skozi stoletja delovali in si tako ustvarili današnji švicarski raj, švicarsko blagostanje.
Blagonosni zimski nadaljevalni pouk traja do 18. leta in se konča šele z dovršeno skušnjo pri vojaških novincih in, če se tedaj ne posreči, se je treba v vojaških letih še naprej učiti. (Pri nas na Slovenskem pa ljudje le gledajo, kako bi mlade ljudi dobili iz šole!) Kmetijskih šol imajo v Švici v primeri z velikostjo dežele veliko število, in ravno tako preskušališč, da se ljudstvo lahko izobražuje za kmetijsko gospodarstvo. V naših kmetijskih šolah je navadno le po en sam strokovni učitelj, na švicarskih kmetijskih šolah je takih učiteljev po G do 10. Državna vlada in kantoni (posamezni deli, kakor pri nas dežele) podpirajo te kmetijske šole za pospeševanje umnega kmetijstva vse drugače kakor pri nas, kjer se mečejo milijoni samo za puške in kanone in za vodna pota dvomljive vrednosti, ki bodo vsled nizkih voznih stroškov kmetijske pridelke še bolj v ceni znižala in uničila. Avstrija daje za podporo živinoreje 472.000 kron, mala Švica pa, ki je komaj obilno dvakrat tolika, kakor Šta-jarska, daje za isti namen 437.000 frankov (en frank blizu ena krona) na leto, ne glede na to, kar dajo še posamezni kantoni. Na Švicarskem se nič ne čuje o varstvu divjačine. Konec .. .
V Kranju, 12. septembra.
Sklicanje deželnih zborov. Kranjski deželni zbor je sklican na dan 22. septembra. Tudi ostali deželni zbori razen tržaškega, dalmatinskega, goriškega in istrskega, so sklicani med 14. in 29. septembrom.
Ogrska kriza še vedno ni rešena. Cesar se je sicer zopet pripeljal v Budimpešto, da poskusi razrešiti zamotane razmere, a kakor pišejo listi dosedaj brezuspešno. Nastal je med krono in parlamentom razpor, ki se bo dal le iz težka poravnati. Cesar noče ničesar slišati o zahtevanih koncesijah. Opozicija misli, da bo grof Khuen razpustil državni zbor in razpisal nove volitve.
Nova zarota v Srbiji. Častniki, ki so nezadovoljni s sedanjimi razmerami, so že dlje časa pripravljali zaroto, toda prišli so jim na sled. Zaprli so nad 30 častnikov. Kralj bo menda precej milo postopal proti zarotnikom ter jim naložil le majhne kazni.
vodi, jezove in pragove, čez katere drvi Radovina. Pot čez skale in bregove je bila nevarna in težavna in kmalo nista mogla naprej. Treba se je bilo vrniti in na drugem mestu poskusiti svojo srečo. Šla sta čez zmrznjeno vodo in naprej ob vodi. Ali kmalo se je bilo treba zopet obrniti, ker tesni so se zožile in voda je drla čez več pragov naprej. Malo soteske sta z velikim trudom videla, a bila sta že s tem zadovoljna. Fotograf je tudi napravil par slik, katere so na vsakega naredile ugoden utis. In Blejci so takoj sprevideli, kolikega pomena lahko postanejo tesni, ako se napravi pot ob vodi, za njihovo zdravišče. Sestavil se je takoj odbor, kateri je imel skrbeti, da dobi potrebni denar za novo pot skozi tesni. Za stavbenega voditelja je bil izvoljen župan Žumer, Ko so blejski letoviščarji darovali 349 K, se je takoj lotil dela. Kranjski deželni odbor in kranjska hranilnica sta dala podpore in veselice v Lujizini kopeli na Bledu so nesle toliko, da seje nabralo 1891. 1. 1596 K, 1892. 1. 1250 K, 1893 1. 1658 K, skupaj 4404 K. Troški so bili za par sto kron večji, ali to ni plašilo stavbenega voditelja, da je pogumno nadaljeval začeto delo. Dne 26. avgusta 1893 se je nova pot skozi tesni, katere smo krstili «Viritgar» (t. j. hrib na desnem bregu Radovine), slovesno odprli. Okoli 300 oseb se je udeležilo te slavnosti. Pri tej priliki se je odkrila spominska plošča na najlepšem kraju v soteski
Dogodki na Balkanu. Turki so napadli v Bejrutu kristjane ter pobili 30 oseb. Umorjen je tudi ameriški konzul Magleson. — Boji so bili pri Prilepu, pri Velesu v gorovju Ilia, kjer so \sta*i prišli vojakom za hrbet in skoro vse pobili. Položaj med Bolgarijo in Turčijo postaja čimdalje bolj kritičen.
Tedenske politične vesti. Na Dunaju se je vršila mednarodna mirovna konferenca. — Državni zbor se menda ne skliče več letos, temveč šele meseca januvarja.
— Naš cesar pojde še letos obiskat angleškega kralja Edvarda.
Dopisi.
Iz Tržiča., Tržič, najlepši trg Kranjske, je nekako svet zase. Malokaj, kar se zgodi v Tržiču, pride v javnost in to je popolnoma umevno. Ljudstvo živi v še precej prijateljskem občevanju med seboj, da bi se pa pretresovale novice, zato pridni Tržičani nimajo časa. Kako neki! Od ranega jutra do poznega večera na delu, pehajoč se za vsakdanjim kruhkom, preživi svojo mladost Tržičan doma in tuji svet mu ni mar. Saj ga pa tudi prav nič ne pogreša. Med zelenimi hribi in nebo-tičnimi gorami čuti se Tržičan popolnoma srečnega in ob kozarcu vinčka, katerega si privošči ob nedeljah, pozabi na težave preteklega tedna in se veseli na delo prihodnjih dnij. Tako živi od dne do dne, od meseca do meseca, od leta do leta, dokler ne pride bela žena ter ga spremi k zadnjemu počitku, gori k sv. Trojici. To je pa tudi vzrok, da smo živeli do novejšega časa Tržičani bolj pozabljeni. A napredek in omika našla sta tudi v naš trg svojo pot — pozno sicer, a ne prepozno. Probujena je bila od različnih rodoljubov narodna zavest med ljudstvom, ustanovila so se narodna društva i. t. d. S tem pa je zrastlo ludi sovraštvo naših tujih in potujčenih sotržanov, ki so mislili, da je Tržič že popolnoma v njihovih rokah, in da je prava meja Koroške šele doli nekje pri Kranju. A motili ste se, prijatelji! Mi se vzbujamo in sedaj smo na pravi poti, da Vam iztrgamo naš Tržič iz Vaših grabežljivih rok. Mi smo se naveličali krivic, s katerimi ste nas bili Vi in vlada v obraz in odločno zahtevamo pravic, ki nam gredo po postavi. — Tržič šteje nekako 2100 prebivalcev. Od teh jih je 1900 slovenske narodnosti in le 200 jih odpade na vse druge narodnosti, katerih je pa precejšnje število renegatov. A nečuveno! Ogromna
— v Žumrovi galeriji — v slavo neutrudljivemu in nesebičnemu stavitelju z napisom: Gospodu Jakobu Žumru, stavbenemu voditelju soteske 1891 — 1893 hvaležno poklonil odbor.
Vsa pot skozi Vintgar pa še takrat ni bila dokončana. Pri zadnjem mostu je pot peljala navzgor v hrib in zopet doli proti žagam. Eno četrtino poti je bilo treba še dodelati. Ko je leta 1895 povodenj odnesla ta most in posebno, ker se je vedno večji primankljaj pokril z darovi in dohodki raznih veselic (tudi operni pevec Naval je napravil koncert na Bledu) je Žumer nadaljeval za-početo delo in ga tudi srečno dovršil brez najmanjše nesreče, sebi v čast, Slovencem v ponos.
Poleg spominske plošče je vdelana v skalo skrinjica za prostovoljne darove, ki se porabijo za popravo Vintgarja. Ti so vedno precejšni, ker zima, sneg in plazovi napravijo v Vintgarju mnogo škode. Ob koncu Vintgarja pa stoji restavracija, ki skrbi za lačne in žejne izletnike.
V dokaz, kako znajo domačini in tujci-izletniki ceniti «Vintgar*, omenjam tiste besede, katere je zapisal dr. Valentin Foerster v »Planinskem Vestniku* 1. 1901 na strani 99. Opisujoč tesni, skozi katere teče reke Aar v Švici, piše doslovno: »Nočem tajiti, da je vtis Aaren-skih tesni velik. Mogočnost tu vlada in resnoba trde narave. A živo so mi prihajale na misel naše Vintgarske
383
večina prebivalstva pokori se mali peščici in trpi, da se jo očitno zasramuje. Drugače vsaj ne moremo imenovati ošabnega preziranja od strani pošte na opetovane naše prošnje glede poštnega pečata. Poprej, ko je bila pošta še v privatnih rokah, imeli smo pač dvojezični pečat, a sedaj, odkar je pošta c. kr., izginil je tudi slovenski «Tržič» s pečata. Kdo je temu kriv? — Ravnoista je s slavno c. kr. davkarijo: nad vhodom v urad se šopiri samonemški napis. In nam se vendar zdi, da je najmanj tri četrtine davkoplačevalcev, ki ne vedo, kaj je to »Steuerarat*. Najbolj žalostno pa je, da se niti uradnika, dasiravno sta oba Slovenca in to ludi priznavata, ne pobrineta zato. Res, da so to samo formalnosti, a tudi formalnosti hočemo, da izginejo, da bo zrak čist in jasen med nami. — Slavno c. kr. vlado pa prav ponižno vprašamo: koliko časa misli še trpeti to preziranje slovenske večine? V katerem času misli odpomoči tem krivicam, ker smo sicer primorani, da si pomagamosami na drug nači n?!. . .
Iz Preddvora se nam poroča, da je zadnje poročilo glede pogreba Š. iz Potoč župnika Jereba grozno razburilo. Kakor se vidi, ima naš župnik zelo dobre poročevalce. Naš list je izšel v soboto zvečer, a župnik je že pooblastil Rebolovega gospoda, da se je že v nedeljo zjutraj pri prvi maši znosil nad »Gorenjcem*. Seveda utajiti ni mogel, pač pa je opominjal ljudi, naj povsod reko, da to ni bilo res. Na ta način hoče toraj ta kape-lanček zapeljati svoje verne dušice k laži, kar je našim klerikalcem po ligvorjanski morali seveda tudi dovoljeno. Župnika Jereba pa danes zagotavljamo, da bomo f lej bolj zasledovali njegove kozlarije in ne bomo več tako popustni kot v poiočilu o škandalu, kojpga bi bili objavili lahko pred letom, zgodivšim se v neki tukajšnji gostilni. Mož je bil menda takrat zelo navdahnjen in se je nad gostilničarjem hotel znositi glede »Naroda*, ki je ležal na mizi. Vendar se druge nesreče takrat ni zgodilo, kakor da je prekucnil krožnik večerje z »žganjci*. Tako je namreč razbijal ob mizo. Ali ni bilo res, gospodine!
Petindvajsetletnica bralnega in pevskega društva „Ratitovec" v Selcih nad Škofjo Loko.
(Izvirni dopis.)
Ob najlepšem vremenu in najobilnejši udeležbi od strani društev in drugega ljudstva vršila se je za selško
tesni, slikoviti, ljubeznivi naš Vintgar. Primerjajoč oboje tesni, sem dal Vintgarju prednost. Zaman sem iskal v Aerenskih tesneh divnih boj, ki jih ustvarja v Vintgarju zelena Radovina ob živahnem, razkošnem zigravanju z žuborečimi, bisernimi vali. Nad bistrim potokom pa štrle v strme višine pisane skale, stene in zeleni, bujni gozdovi. Da, zelenje in cvetje, razkošno planinsko cvetje je, kar daje Vintgarju prijazno lice, radost in življenje. Tega v Aarenskih tesneh ni, radosti ni v njih in ne življenja. Le gole, hladne, sive skale vidiš nad seboj, pred seboj pa široko belkasto reko Oddahneš se, ko se ti zasmehne zopet po izstopu iz tesni zelena narava v sončnem svitu. No, za to pa imajo Aerenske tesni vendar na stotisoče letnih obiskovalcev, vsako uro pripelje nov vlak turiste v dolgih vrstah, naš Vintgar pa sameva s svojim nedo-sežnim krasom v tišini, ki jo le ob nedeljah prekine glasno veselje domačih izletnikov.*
Iz predstoječega opisa vidimo, kako znajo v Švici vabiti izletnike v svoje kraje. Upamo, da tudi naš Vintgar ne bo več — razen nedelj — tako osamljen kakor do-zdaj. Nova železnica, ki bo vozila tudi skozi Vintgar, bo pripeljala, če ne na stotisoče, saj tisoče letnih obiskovalcev in občudovalcev naše lepe gorenjske strani. Ž.
384
dolino pomembna slavnost bralnega in pevskega društva »Ratitovec* v Selcih. Na Mali Šmaren, 8. t. m. odela se je lepa selška vas v praznično lice. Pa ne samo vas Selca, tudi druge vasi so pokazale svojo zavednost. Na Praprotnem je stal lep slavolok in so vihrale trobojnice. Ravno tako so visele tudi zastave na Bukovci, v Dolenji vasi. Pri vhodu v Selca je bil postavljen slavolok, ki je pozdravljal vse ljube goste. Že dopoldne so prihajali gostje iz raznih krajev, ki so si ogledovali z zastavami okrašeno selško vas. Po poldnevu pa so začela prihajati razna društva. Prišla so: »Gorenjski Sokol* iz Kranja na čelu starosta g. Ciril Pire, pev«ko društvo »Slavec* iz Ljubljane, na Čelu z g. Kopitarjem, Narodna čitalnica iz Škofje Loke na čelu z g. Lavričem, Bralno društvo iz Dražgoš na čelu z g. Štupico in Dolenje vasi na čelu z g. Podreka, prostovoljno gasilno društvo iz Železnikov na čelu z g. Gab. Thalerjem, prostovoljno gasilno društvo iz Stare Loke na čelu z g. Fr. Dolencem. Prišlo je pa tudi iz probujene Žabnice nad 25 mož in fantov, kateri so bili navdušeno sprejeti.
Vsa ta društva in goste je pozdravil pri vhodu v vas pri slavoloku predsednik bralnega in pevskega društva »Ratitovec* g. Fran Tavčar. Imenom selških deklet pozdravila je z vznesenimi besedami gospodična Mici Smolej, katera je tudi pripela »Sokolu» na zastavo trobojni spominski trak, mejtem, ko je ravno tak trak pripela gospodična Mici Oblak zastavi »Slavca*. Vse zastave so dobile tudi zelene vence, katere so spletla domača dekleta, ki so pripela tudi vsem gostom lepe šopke na prsi. Po primerni zahvali vseh društev je bil odhod na vrt g. Fr. Šliberja, ki je tudi častni član bralnega in pevskega društva. Domače gasilno društvo je ves čas pod vodstvom g. Hajnriharja opravljalo parado pri vsprejemu. Ko sosegostje nekoliko okrepčali, vršil se je odhod k telovadbi «Sokola*. Takega sprevoda ni še videla selška dolina, sploh malokje na deželi. Na čelu kranjska meščanska godba, za njo v paradi gasilna društva, Sokol, Slavec, bralna društva.
Bilo je to nekaj veličastnega. Priprosto ljudstvo je gledalo z velikim zanimanjem vso to prireditev. Na telovadnem prostoru so napravili ognjegasci četverooglat špalir in tu je nastopil »Gorenjski Sokol* s svojimi telovadci. Na telovadnem prostoru je bilo več stotin ljudstva in mej tem v veliki večini kmečko ljudstvo, ki še nikdar
Narodne pripovedke iz kranjske okolice.
(Zapisal Marjan.)
Ne godrnjaj črez božja dela!
Pred davnim časom si je zasadil nek mož vinograd. Vendar ta mu ni doprinašal niti toliko koristi, da bi mogel z dobičkom kupiti soli. Vsled tega je bil mož nezadovoljen in je godrnjal črez Boga, Češ, da ne zna vladati vremena.
Ko je šel nekega dne zopet v vinograd, je po stari navadi godrnjal: »Da bi imel vsaj eno poletje vreme v svoji oblasti*. Komaj je pregovoril te besede, je že stal poleg njega majhen možiček z rdečo kapico in mu velel: »Tvoja želja je uslišana!* Kmet se je zelo razveselil pri teh besedah in prevzel vladanje vremena. Najprej je pustil, da je sijalo sonce, potem je napravil dež, in tako sta se solnce in dež enakomerno vrstila.
Prišla je pa jesen in trte so se šibile pod težkimi grozdi. Mož je šel v vinograd in je od trte do trte hodeč pokušal jagode, toda — vse so bile trde kakor kamen.
Zopet se mu je prikazal taisti možiček z rdečo kapico in rekel: »Tvoja želja je bila uslišana, imel si v svoji oblasti vladanje vremena. Vendar ti si nespametno vladal. Pustil si, da sta se le sonce in dež vrstila, na veter si pa čisto pozabil. Zato naj ti bode to v nauk, da ne sme človek nikdar godrnjati črez božja dela.*
Po teh besedah je možiček izginil. Mož je šel ves potrt domov in je prepustil zopet Bogu vladanje vremena.
ni videlo javne telovadbe. V veliko presenečenje vsem gledalcem se je vršila telovadba.
Z zanimanjem je sledilo kmečko ljudstvo telovadbi na drogu, na bradlji in skakanju. Ravno tako je bilo zanimivo gledati proste vaje, katere so izvrševali vrli Sokoli. Glasno odobravanje se je culo v vrstah gledalcev. S to telovadbo je »Gorenjski Sokol* storil bodrilni korak za zavednost pri prostega ljudstva in dobre posledice mora pustiti ta telovadba. Po telovadbi so društva odkorakala v istem redu kakor prej k vrtni veselici na vrt g. Šliberja. Tu se je ljudstva kar trlo. Meščanska godba iz Kranja je igrala pridno programove točke. »Slavec* je pel lepo zbora »Crnogorac Crnogorki*, »Slava delu* in dodal še dva zbora. DomaČe društvo »Ratitovec* je nastopilo pri programu z dvema pesmama, drugih ni moglo izvršiti, ker so bili skoro vsi pevci in pevke pri delu za šaljivo pošto, srečkanje in so se potem dotične pesmi pele šele po programu. Takoj v začetku je predsednik g. Fran Tavčar še enkrat pozdravil vsa društva in vse goste ter se zahvalil vsem za tako obilno udeležbo. Njegov govor prinesemo v prihodnji številki. Govoril je o pomenu telovadbe starosta »Sokola* g. Ciril Pire, kateri govor je vzbujal poslušalce k samostojnosti, k napredku in k skrbi za zdravo dušo v zdravem telesu. Glasno pritrjevanje je sledilo govorniku. Mej veselico so se tudi prav pridno ometavali s korijandoli in serpentinami. O mraku se je vžigal bengaličen ogenj. Le žal, da je prehitro prišel čas odhoda. Društva so se ob 8. uri začela poslavljati. Vendar je ostal še poln vrt gostov, pri katerih se je razvila živahna zabava. Vmes so peli pevci bralnega društva iz Dražgoš in domače društvo »Ratitovec*. Živahna mladina pa se je zavrtila po taktu meščanske godbe v veselo rajanje. Ko pa se je ohladil zrak že proti pozni uri, odšli so gostje še v notranje gostilniške prostore, kjer se je do pozne ure veselo pelo in zabavalo. In danes, ko imamo že nekaj dni po lepi slavnosti, spominjamo se z radostjo na ta lepi dan, ki je predramil marsikaterega zaspanca in omahljivca, da se pridruži našemu društvu in našemu delu. Ljudstvo je videlo, da mi ne delamo v pogubo njemu, pač pa v zavest, izobrazbo in omiko, po kateri pride naš narod do boljše bodočnosti. Pokazali pa smo tudi, da nas ni malo, temveč lepo število, ki hočemo nadaljevati dosedanje delo. Priprave za veselico niso bile malenkostne. Zato naj bode tistim, ki so delovali z delom in gmotno podporo, ta slavnost v veliko zadoščenje in zahvalo. Zunanjim gostom in društvom pa naj bode prisrčna hvala, ker so prišli k nam z namenom poveličat našo petindvajsetletnico in so pokazali s tem, da nas vse navdaja isti duh, isto mišljenje, ki hoče naš slovenski narod povzdigniti k napredku, omiki in svobodi. Vrlemu domačemu društvu »Ratitovec* pa naj bode dobra sreča mila, da napreduje, procvita int doživi še večjo letnico.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Imenovani so gg. učitelji: za Bu-kovco g. Anton Grmek, dosedaj pri sv. Lenartu; za Kokro gosp. Repovš, dosedaj v Škof j i Loki; v Železnike g. Sonc, dosedaj v Preski; za Poljane g. Lovro Perko.
Franc Šuklje je bil minuli četrtek v okrajih ljubljanska okoMca - Vrhnika - Litija-Višnjagora-Ribnica-Velik« Lašče izvoljen državnim poslancem namesto od-stopivšega g. Vencajza. Dobil je 2492 izmed 2633 glasov. Naša stranka ni postavila svojega kandidata.
V klerikalni stranki je začelo pokati. Od verodostojne strani se namreč poroča, da sta deželna poslanca gg. Andrej MejaČ in dr. Janko Brejc dala na razpolago svoje mandate. Slednji je v to prisiljen vsled preselitve v Celovec, g. Mejač pa se najbrž ne strinja več s klerikalno politiko.
Poročil se je minulo sredo v Kranju g. Ign. Ažraan, posestnik in trgovec v Kropi, z gospico Miciko Svetina iz Kamne gorice.
Resnicoljubnost »Slovenskega Lista*. Da se spozna pisava tega lista v pravi luči, priobčimo naj izjavo, katero je morala prinesti zadnja številka tega lista
na prvem mestu: «Izjava. p0 prejetih pojasnilih obžalujem, da sem sprejel v tednik „Slovenskega Lista" z dne 14. februarja 1903, št. 7, letnik VIII., v predalu „Domace novice 1 pod naslovom „Iz Cirčič pri Kranju", članek, žaleč Franceta Strupi iz Čirčič ter priznavam, da je nekdo drugi, ne pa France Strupi udari! nekega fanta z gnojnimi vilami po roki, ter da je v gostilni pri Bahaču v Kranju Franc Strupi ravnal v silobranu, da se je torej z dotičnim člankom delala Francetu Strupiju krivica, katero s tem popravljam. Ivan Štefe.* — Obenem ima ta številka še drugo izjavo, s katero se prosi odpuščanja gospo dr. Tavčarjevo za ostudne napade nanjo. Taki so torej poštenjaki okrog «Slovenskega Lista*, katerim je treba vedno v takih slučajih potresti s takim poprom.
Kranjski visokošolci prirede danes zvečer plesni venček v prostorih tukajšnje «Narodne čitalnice*. Začetek ob 9 uri. Vstopnina za osebo 1 K, za rodbino 3 K, obleka: promenadna. Godba: Kranjska meščanska. Prebitek je namenjen dijaškemu podpornemu društvu «Ra-dogoj*. Vabila so se razposlala v sredo in četrtek. Kdor pomotoma ni dobil vabila in se želi veselice udeležiti, se prosi, da se oglasi za vabilo pri cand. iur. I. Romoldu, neposredno pred veselico pa pri blagajni. Ker je to prva veselica kranjskih visokošolcev in ker je nje prebitek namenjen v blag namen — v podporo bednih slovenskih visokošolcev v tujini, se pričakuje od slavnega kranjskega občinstva, da se odzove vabilom v obilnem številu. Vabijo se vsi napredni visokošolci, da seudeleže tega plesnega venčka. Na veselo svidenje zvečer v « Narodni Čitalnici*!      —c.
Nedeljski koncert tukajšnje meščanske godbe je privabil toliko občinstva, da je bil obširni vrt P. Mayrjev do malega napolnjen. Godba je zadnji čas pokazala nekaj vidnega napredka. Občinstvu je zlasti ugajala Neapelska koračnica.
Produkcija učencev g. Fr. Wogrollyja, izprašanega godbenega učitelja. Preteklo soboto zvečer se je vršila v dvorani tukajšnje «Narodne čitalnice* produkcija Wogrol-lyjevih učencev. Pričakovali smo mnogo, ker smo vedeli, da je g. Wogrolly izvrsten učitelj, a priznati moramo, da nas je ta produkcija iznenadila, očarala . . . Vse točke programa so se izvedle popolnoma eksaktno od preproste sonatine do težke Seelingove skladbe, od preprostega trio do težkega Seitzovega violinskega koncerta. Posebno sta nam ugajala violinska koncerta: Seitzev koncert za gosli (gosli gdč. I. Omersa, klavir gdč. A. Omersa) in Singelee-ov «11 Trovatore* (gosli gimn. uč. S. Sajovic, klavir gospodična H. Sajovic) in pa klavirske skladbe: Seeling-ova «Loreley» (gdč. H. Sajovic) ter Reinhold-ov «Impromtu» (gimn. uč. Bogdan Šavnik). Naravnost očaral nas je pa melodijozni kor «Du hörst wie durch die Tannen*, (gosli: gdč. I. Omersa in gdč. A. Majdič ter gimn. uč.: S. Sajovic, J. Štempihar, Bogdan Šavnik, I. Hofman; klavir: gdč. A. Omersa; harmonij: g. stud. phil. G v. Sajovic). katerega so morali koncem programa še enkrat ponavljati. Dosedaj se je le govorilo, da je g. Wogrolly izvrsten učitelj, a s to produkcijo nam je on sam to faktično dokazal. Kakor se govori po Kranju, se bo najbrže gospod Wogrolly preselil v Ljubljano, kar bo za Kranj velika izguba, toda v beli Ljubljani mu želimo najlepših vspehov. Koncem še enkrat g. Wogrollyju častitamo na tako lepo uspeli produkciji! —o —
Državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za tekoče leto kranjski kmetijski družbi 5100 kron podpore. Od te svote se bode porabilo 1600 kron za družbeno drevesnico, 1000 kron za povzdigo svinjereje, 1000 kron za povzdigo ribištva in 1500 kron za čebelarstvo in rejo ovac.
Iz Begunj se nam poroča: Kakor znano, je pri nas pasja zaprtija, a lepaki, ki so nabiti v tr-h jezikih, so nam nerazumni. So sicer pisani v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, a slovenski so tako pisani, da je preprostemu človeku nerazumno in v škodo. Cemu to? Spoštujmo svoj materin jezik!
Veselica se priredi v svrho poprave pešpota od Otoč do Dobrave, Krope in Kamnegoricc v gostilniških prostorih A. Pogačnika v Podnartu dne 13. septembra 1903,
Spored: Petje, godba, ples, srečkanje in prosta zabava. Dobitki za srečkanje se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 3. uri pop. K obilni udeležbi vabi najuljudnpje odbor.
Cvet in sad. Pri posestniku Janezu Skodlarju v Britofu pri Kranju štev. 45 je videti jablan, ki ima spodaj dva. cveta, na vrhu pa zori sad, debel kakor lešniki. Pač čudna prikazen.
Blizu Kamnika je vlak povozil neko žensko, ki je šla po progi in se prepozno izognila. Stara je okrog 40 let, oblečena je bila v višnjevo obleko in je imela svilen robec na glavi. Prenesli so jo v mrtvašnico v Podgorju.
«Trutzburg» ali kakor ga nazivlje «Slovenski Narod* «Frotzburg», ker so v njem sami «froci», se imenuje nova podružnica nemškega delavskega društva «Germania». V nedeljo se je vršil ustanovni zbor, in je pristopilo k temu društvu celih 17 članov.
Drobne novice z Gorenjskega. Gasilno društvo v Kranju je dobilo dovoljenje za tombolo. — Na Mojstrovki se je ubil železniški uradnik iz Beljaka Kühnelt. — V Begunjah se predstavlja v nedeljo narodna igra «Divji lovec* na vrtu g. Ivana Avsenika.
Na Triglavu bi bil kmalu storil smrt črkostavec Anton Gregorec iz Ljubljane. Hotel je dne 6. t. m. iti s svojim folografičnim aparatom na Triglav, a ga je na potu parkrat prijel v noge krč. Čeravno je imel seboj vodnika in spremstvo, šel je rajše sam proti vrhu Cmira. Ker ga je prehitela noč, je prenočil na prostem v skalovju. Drugi dan na vse zgodaj je šel dalje in zašel v pečine, iz katerih ni bilo več izhoda. Seboj ni imel nobenega okrepčila. K sreči so ga slišali sloveči lovci gg. ti-skarnar Bamberg i. dr., ki so takoj ustavili svoj lov in vodili rešilno akcijo. Njih lovci in gonjači so šli po Gre-gorca. Z največjim trudom so ga spravili v dolino. Ta slučaj naj bi bil resen opomin, naj ne hodi nihče v gore, ki ni popolnoma zdrav in naj se nihče ne drzne spuščati v kak nepoznan kraj.
Križem sveta.
Križem sveta. Na Francoskem v Marzilji se je pojavila črna kuga, ki se je zanesla s pošiljatvijo cunj za papirnico Grey. Obolelo je 17 delavcev, od teh jih je 7 že umrlo. — V Borszovi na Ogrskem je neka Katarina Klavka prerezala vrat materi svojega ženina, ker je mati branila poroko. — V posojilnici v Val. Mesniču so prišli na sled velikanski slepariji. V blagajni manjka nad 1 milijon kron. Vodstvo je bilo v rokah klerikalca dr. My-kiške, ki se je ustrelil. — Pomanjkanje vode v Istri je toliko, da morajo kmetje poklati živino, ker je ne morejo napajati. Trije parniki dovažajo vodo. — V Travniku v Bosni je bil te dni strašen požar, ki je vpepelil mnogo hiš in provzročil velikansko škodo.
V Trstu se vrši zanimiva obravnava zaradi volilne sleparije, ki se je vršila pri zadnji občinski volitvi. Glavni obtoženec je neki Edmund Cosani, ki je glasoval 40 krat. _
Domača knjižnica.
Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem. Spisal Avgust Guzelj, c. kr. gozdarski komisar v Novem mestu. Kmetovalce opozarjamo, da se dobiva ta knjiga brezplačno pri gozdarskem društvu v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, I. nadstr., ali pa pri c. kr. okrajnih gozdnih nadzorstvih; v knjigarnah stane 1 krono. Naj bi naši kmetovalci pridno segli po tej koristni knjigi.
Gospodarske stvari.
Dobavni razpis. C. kr. glavna tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje zagotovitev potrebščine za leto 1904 eventuelno 1905, kakor: desk, podbojev, sodčkov, dog za sode in premoga. Ponudbe je do 1. oktobra 1.1. 11. ure dopoldne pri navedeni tovarni vložiti. Prepis razglasa, obsegajoč množine, vrste in kakovosti predmetov, ki jih je dobaviti, je tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled,
380
Dobavni razpis. C. kr. trg. ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c. in kr. vojno ministrstvo po javni konkurenci pri malih obrtnikih zagotoviti si za leto 1904 različne predmete iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne črevlje, jermena, tornistre, taške i. t. d. Vsak obrtnik se more sam ali kot član kake obrtne zadruge udeležiti dobave, vendar pa mora v obeh slučajih posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 K in najkasneje do 16. septembra 1903 do 12. ure opoldne vložiti pri oni trgovinski in obrtniški zbornici, kjer biva ponudnik, na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov ter cen se lahko vpo-gledajo v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete. Med temi so: podloge in ovratniki iz kožuhovine, vse pritikline za vojaške klobuke, čelade in čake, zaponke, gumbi in razni znaki iz kovine, usnjene in volnene rokavice, kuhalne in jedilne priprave, podkove, žeblji, ostroge, stremena, lopate, kolčki za šotore in privezovanje konj, vedra za vodo, vrvi, spodnje hlače iz volnene tkanine, toporišča za lopate in cepine, železni kavelni, zapone, kljuke in drugi izdelki iz železa i. t. d. Ponudbe je poslati neposredno vložnemu zapisku vojnega ministrstva in sicer najkasneje do 15. oktobra 1.1. do 12. ure opoldne. Ponudbeni vzorci, dobavni razglas in natančni zaznamek predmetov, katere je dobaviti, so tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Razglas se je s celo vsebino objavil v «Laib. Zeitung> in v «Slov. Narodu* dne 20. avg. t. 1.
Slav. Šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Zahvala.
Podpisani odbor se toplo zahvaljuje zavarovalnici «Dunav» za podelitev podpore v znesku 50 K, izplačanih po glavnem zastopniku g. R. Kokalju v Kranju povodom požara v Čirčičah.
Gasilno društvo Voglje.
Miha Globočnik, načelnik.
Tedenski sejem v Kranju dne 7. t. m.
Prignalo seje 204 glav goveje živine, 12 telet, 98 prašičev, 276 ovac, 6 koz, 128 buš, — konj. — 50 kg : pšenice K 7-50, prosa K 8-—, ovsa K 6-—, rži K 6-50, ajde K9-—, ječmena K 5-50, fižol 9'—.
5<Jr)« btikouc deske
(podnice)
7 metrov dolge in zadostujejo tudi za ravnoto širokost, po številu 24, se po zmerni ceni prodajo.
Več se izve pri Petru Alešovcu v Tupaličah. 177—2
Dve leseni baraki l
pripravni za prenočišča delavcev ob zgradbi železnice, ali tudi za kako obrt, proda Oton Homan v Radovljici.
nT* Dekleta
katera žele lepe, trpežne in po nizki ceni masne knjižice! Pri meni se dobe najlepše in najfinejše za 1 gld. 50 kr., take, ki so prej veljale 3 gld. 50 kr.
Pavel Bizjak, Kranj 118. 186-1 glavni trg, zraven velikega vodnjaka.
Kolesa
stara od 20 do 60 gld., nova od 70 do 150 gld. se dobe pri meni. Tudi sprejemam popravila.
Pavel Bizjak
166-8 Kranj št. 118.
Čvrstega hlapca
sprejmem takoj. Iv. Pr. Lampret, tiskarn ar, Kranj.
Vabilo.
Tvrdka Singer in drug, delniška družba za šivalne stroje, napravi
od 9. do 23. septembra 1.1, v otroškem vrtcu v Tržiču
brezplačni učni tečaj za umetno vezenje
združen z
razstavo
modernega umetnega vezenja. — Vstop prost. — Natančneje se zve z lepakov. — Za mnogobrojni obisk prosi
z velespoštovanjem
Singer in drug
delniška družba za šivalne stroje v Ljubljani, 181—1 sv. Petra cesta 4.
4 *
C H
24    » S J
rt
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144—11
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
387
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
»j
►O
vlinaote peci,
iscx köipzii, hahot tudi kipe, va&c in
dvuye ytinastc i&dctht v   üoe4t   (xiivah,   ttyzhm  in cent ■pripotoca ptua in nayvtcya
peci j in cj tinaziin i&deXfiov
€lv<fyw$t Ivette
11517 v tyuMjani.
R. LANG, Ljubljana (Kollzej)
tovarna za modrooe na pere«* ID posteljno opravo, aalog* pohištva,
pri porote vsaka vrste
modrecev, posteljne vloge, zrcal, poda., otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divas) ii sobno opravo 94—21
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
3. Cenčič. zaloga obuval
Škof j a Loka it. 93 184—1
priporoča obuvala lastnega izdelka kakor najmočnejše in tudi lahke črevlje. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni.
IPIP
w Kranju
priporoča svojo izbomo zalogo vseh vrst
daljnogledov
U9-52 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
»padajočih predmetov, kise izvršujejo
nnUnčno po naročilu.
Zunanja naročila se iz-
Razposiljanje točno.
vr^njejo togno in po najnižjih t«nah.
— y
■>m\ se razpošiljajo zastonj in frankovano.
C. kr. priv. tovarna stroiev, brizgalnie, Kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAt
v Cechu pri Prostjevu in Smichow-Praoa.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—34
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni - ter ne po-•trebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelado, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmeajsko orodje in Peronospora-brligalnice. — Roba solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
388
Gospica
z dobrimi spričevali želi vstopiti kot blagajničarka ali komptoaristinja v Kranju ali kje v bližini.
Natančneje ze izve v upravništvu »Gorenjca*. 182—1
Stanovanje
s 3 sobami in vsemi pritiklinami se odda v hiši št. 143 s 1. oktobrom 1.1. v najem. 183—1 Več se poizve v tigovini Peter Majdič Merkur > v Kranja.
G. Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost  žage   in vse
■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
117-16
J0SIP V EIBL
J. Spreitzerjcv naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
ŽIcno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d 125-15
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
izvolite si ogledati
v Špitalski ulici it. 5
moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
110 18 R. Miklauc.
Loterijska srečka dne 5. septembra 1.1.
Gradec:      70      78       5       7 62
186
Oklic.
prodaja
S 11/3 17
V konkurzu „Zveznega kmetijskega društva v Poljanahu dovoli se na predlog odbora upnikov in upravnika konkurznega sklada s privoljenjem konkurznega komisarja
na drobno
vsega v konkurzni sklad spadajočega mešanega blaga, kakor čipk, špecerijskega in drobnega blagay usnja in železa v cenilni vrednosti 17.147 K 74 h
na dan 13. septembra 1903
takoj po zjutranji maši pa do 5. ure popoldne in potem vsako nedeljo in praznik v navedenem času, dokler ne bo cela zaloga razprodana, v Poljanah v prodajalničnih prostorih zadruge.
Blago se bo izklicalo v cenilni vrednosti, oddalo pa za vsako ceno tistemu, ki bo največ ponudil, kupnino takoj plačal ter kupljeno blago odstranil.
Popis blaga pregleda se lahko pri tem sodišču ali pri upravniku konkurznega sklada c. kr. notarju g. Nikotu Lenčku v Škofji Loki. C. kr. okrajno sodišče Škofja Loka odd. I.,
5. septembra 1903.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave, močne, ješče in debele če se jim rri-mešuje h krmi
äfe živinski prašek äfö
iz lekarne Piocoli ,pri Angelju\ J^ju-tjlj«.«.«.
Dunajska cesta. En zavoj */4 kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč bi po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinhkem prahu* prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborilo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančič.
Podgora pri Gorici. 13./VI. 1902. II. 162-50
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v   Xy j t*t>l j &. nI Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica w Spljetu
(Dalmacija). 11—34
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne
vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
^999999^
Ivan Schindler, Dunaj III. 1.
pošilja že veliko let dohro ZDane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—10 obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskal n ice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, rnlatilnice, vitle, tri-jetje, čistilnice za žito, lu-š<*ilnice za koruzo, slamo-reznice, stroj« za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t.d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri-piave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, strinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodjaza ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti!
Ivan Schindler, Dunaj I1I./1. Erdberjrstr. 12
bcpo po$c$tL>o
389
v Spodnji Besnici št. 25 se radi selitve iz proste roke da ▼ najem.
Oddaljeno je eno uro od mesta Kranj in četrt ure od postaje sv. Jošt. Posestvo je na lepem kraju, obsega 44 mernikov p<»setve, 3 orale travnika ter pašnik in gozd. Vse je v prav dobrem stanja. Hiša z gospodarskim poslopjem je lepo zidana, stoji tik okrajne ceste in je prikladna za vsako podjetje V njej se izvršuje že 6 let prodaja s špecerijskim blagom in to čen j e pi va, Špirita in žganja. Tudi je pripravna za gostilno. V najem seda tudi posamezno. 172—S
Natančneja pojasnila daje lastnik Ivan Poličar v Besnici.
Pasji nagobčniki
173 -3
ee dobe
piše naj s°. naravnost:
pri Otonu Homanu v Radovljici.
Kot učenec
se takoj sprejme krepak deček v trgovino s špecerijskim blagom na deželi. 174—3 Naslov pove upravništvo »Gorenjca«.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zalogo blaga za moške obleke ter izdelanih oblek in havelokov.
Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno poslreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi bo slavno občinstvo v mestu in na deželi izkazalo svojo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Lovrenc Rebolj
180—2 krojač v Kranju.
I
o
C*
3
w
62—26
i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „ jK£Jtffj»R" peter JSajdič v Kranja.
>
l/l
ca
M
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničai-sko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za ob i j an je stropov, vlite kotle, Hy fine travne kose, kakor n. pr. z
znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle,
Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodniake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
N
<
oi oi oi oi o: o.
390
2—37
društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
Er WA
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo* rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jager. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakovo.
I baja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto S krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stan** za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na narofibe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za omanila plačuje te za petitvrsto 10 vinarjev, de se tiska enkrat, 8 vinarjev, de se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravnistvo se nahaja v nisi štev. 106 nasproti zupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcq «Gorenjca*.
Odgovorni urednik d as per Erzen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.