NOVO MESTO, četrtek, 29. marca 1973 Št. 13 (1200) Leto XXIV
KRŠKO - Danes popoldne bodo komunisti na seji občinske konference ZK ocenili uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah in izvolili delagata za 4. konferenco ZK Jugoslavije.
NOVO MESTO - Medobčinski svet ZK Novo mesto bo danes popoldne razpravljal o aktivnosti Zveze komunistov po pismu ter obravnaval priprave na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ
ČRNOMELJ - Danes razpravlja občinska skupščina o osnutku proračuna za leto 1973 in o predvidenih javnih delih, na programu pa je še razprava o dveh odlokih.
NOVO MESTO - Danes bo občirfska skupščina sprejela odlok o davkih občanov in proračun občine za leto 1973. Določili bodo tudi denar za izobraževanje ter sprejeli še več drugih pomembnih aktov.
RIBNICA - O razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka bodo odločali na jutrišnji seji občinske skupščine.
METLIKA - Včeraj ob 11. uri dopoldne je ljubljansko podjetje JUGOTEHNIKA odprlo v Metliki svojo trgovino. Sodobno urejen lokal je založen z vsem elektotehničnim blagom, imajo pa tudi veliko izbiro gramofonskih plošč.
SEVNICA - Včeraj so pri občinskem sindikalnem svetu ustanovili 7-članski gradbeni odbor za izgradnjo TRIM steze v Sevnici.
KRŠKO - Odborniki občinske skupščine so imeli včeraj pred seboj vrsto poročil. Na dnevnem redu je bila razprava o delu občinske uprave, javnega tožilstva in pravobranilstva, sodnika za prekrške in službe družbenega knjigovodstva.
EN DAN ZA OBVEŠČANJE
Člani komisije za informiranje pri občinski konferenci ZMS in informatorji v mladinskih aktivih se bodo v soboto, 31. marca, zbrali na enodnevni seminar v Brežicah. Zanje bo seminar priložnost za to, da se bodo temeljiteje seznanili z nžtmenom obveščanja in potrebo po tovrstni dejavnosti med mladimi ljudmi. Del seminarja je namenjen praktičnemu delu. Udeleženci bodo sami prijeli za pero in uredili novo številko INFORMACIJ, glasila občinske konference ZMS.
BLANCA: CESTA V SPOMIN KMEČKIH PUNTARJEV
V soboto bodo ustanovili inicia tivni odbor za modernizacijo cestc Sevnica-Brestanica po štajerski stra ni. Pobuda izhaja pretežno iz vrsl kmečkih ljudi cestnega območja krajevne skupnosti Blanca, razen tega pa še hribovskih vasi Ravni, Ži garskega vrha, Lončarjevega dola in Podvrha. Ljudje so pripravljeni prispevati denar in tudi sodelovati z delom. Seveda pa pričakujejo tudi družbeno pomoč. Menijo, da bi bila takšna cesta, kjer so krvaveli kmečki puntarji že pred stoletji, veličastnej-ši ter celo cenejši spomenik tem dogodkom, kot velikopotezni spomenik v Ljubljani.
V semiški iskri: predsednik ZKS France Popit si z zanimanjem ogleduje, kaj delajo in kaj zmorejo belokranjski ljudje. (Foto: S. Mikulan)
Predsednik ZKS France Popit na obisku v šentjernejski in semiški Iskri
„V dosedanjih razgibamn letih obstoja ISKRE ste si pač pridobili vse možne izkušnje, zato ste pri uveljavljanju delavskih ustanovnih dopolnil in prilagojevanju organizacije prišli že dalečTako je izjavil France Popit, predsednik ZKS na petkovem obisku v Iskrini tovarni uporov v Šentjerneju zatem, ko je poslušal odgovore predstavnikov Iskre: glavnega direktorja Vladimira Logarja, direktoija Vladimira Klausa, vodje obrata v Šentjerneju Ludvika Simoniča, sekretarja organizacije ZK Vilija Pančuha in drugih.
osnovi sporazumevanja in dogovarjanja delegatov TOZD.
Drugi del obiska se je nadaljeval v Semiču, kjer je gosta po ogledu tovarne kondenzatorjev seznanil s tamkajšnjimi razmerami direktor Franc Košir. Med drugim je povedal, da bo njihova tovarna verjetno gradila v Črnomlju novo proizvodno dvorano, o čemer bo v kratkem
sprejeta odločitev.
Franc Popit je pohvalil sodelovanje tovarne s krajevno skupnostjo ter naložbe za družbeni standard, ker je po njegovem denar tako najbolje naložen. Ni bil pa zadovoljen s številom članov ZK v tovarni, saj je v kraju s tolikšno partizansko tradicijo očitno premajhno.
M. LEGAN
Šentjernejska tovarna, ki bo po svojem skorajda že povsem pripravljenem 5-letnem načrtu gradila še eno tovarno, v kateri bodo izdelovali potenciometre, zelo perspektivne izdelke, bo postala samostojna temeljna organizacija združenega dela. To bo dalo nov>* spodbud in bo
DBH
JE VAŠA BANKA
URRIumO GOZDOVE PRED P0ŽRR0HI!
Sušno spomladansko vreme je pred začetkom vegetacije zelo nevarno za nastanek gozdnih požarov. Vsaka malomarnost in neprevidnost lahko povzročita neprecenljivo škodo v tem našem velikem naravnem bogastvu.
Zato bodite previdni! Ne odmetujte ogorkov in ne netite ognja v gozdu ali njegovi bližini! Ne požigajte košenic v bližini gozda! Če opazite požar, ga skušajte sami pogasiti, če pa tega ne morete, takoj javite najbližji postaji ljudske milice, nasilcem ali gozdnemu obratu! Na nevarnost požarov opozo-ri'o tudi svoje otroke!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
glavni dejavnik organizacijskega in tehnološkega napredka.
V Šentjerneju so tov. Popita seznanili s tem, kakšna bo nova organizacija združenega podjetja Iskra, kako bo s solidarnostjo posameznih TOZD, pokrivanjem izgub in drugimi vprašanji, kar vse bo urejal sporazum, ki so ga že potrdili zbori delovnih skupnosti in ki bo vse urejal na
LEP SPREJEM „MIKLOVE ZALE" V METLIKI
Kulturno-umetniško društvo „Ivan Cankar“, ki je v soboto gostovalo v Metliki z „Miklovo Zalo“, je v tem kraju doživelo izreden sprejem. Nad 300 ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je amaterje iz Velike Loke nagradilo z dolgotraj~. nim ploskanjem, Zali pa so izročili šopek v znak zahvale za gostovanje. Občinska kulturna skupnost Metlika je pokazala veliko razumevanje, za kar se ji društvo iz Velike Loke javno zahvaljuje.
ROK: KONEC TEDNA
Posavski področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije je sredi marca poslal vsem prosvetnim društvom, Svobodam in nekaterim mladinskim aktivom v brežiški, krški in sevniški občini razpis za I. srečanje gledaliških skupin Posavja. Srečanje bo od 15. do 29. aprila v obliki gostovanj po vseh krajih, kjer imajo odre, primerne za uprizoritve. Dela izbira štiričlanska selekcijska žirija, ki se ji morajo skupine prijaviti do konca tega tedna. Skupine, ki se bodo uvrstile na srečanje, bodo dobile spominske plakete, ki jih bo izdelal kupar Vladimir Štoviček.
godek konec životarjenja v rudniku in nove perspektive za kolektiv opekarne. Za odkrivanje bogatih zalog kremenčevega peska v Globokem bo industrija cementa in azbesta cementa SALONIT ANHOVO že letos investirala 15 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa 35 milijonov. V Brežicah bodo razen tega zgradili tovarno za izdelovanje salonitnih plošč in cevi, ki bo zaposlovala nad 200 delavcev.
Anhovo bo za svoje potrebe porabilo okoli 100 tisoč ton kremenčevega peska na leto, vsega skupaj oa
»Zlati« fižol
ali nečedno ravnanje naših »vrlih« trgovcev
Pomanjkanje zdaj tega, zdaj drugega kmetijskega pridelka ali živila na trgu, zlasti v trgovini, ni več nobena posebnost. Posebnost je kvečjemu, da tisti, ki spremljamo tržišče, ugotavljamo stvarno in neresnično primanjkovanje nekaterih kmetijskih in prehrambenih proizvodov. Hkrati ugotavljamo, da je to pomanjkanje ne glede na izvor - zelo ugodna priložnost za vsesplošno zviševanje maloprodajnih cen.
Pričakovali bi, da bodo tudi trgovske organizacije sledile raznim stabilizacijskim opozorilom. Vse kaže, da so jim ljubše višje cene kakor pa stabilizacijske „marnje". To mnenje očitno potrjuje primer z uvoženim fižolom.
Da fižola ni ali ga primanjkuje, vemo. Da bi si ga vendarle lahko privoščili po dostopni ceni, je zvezna direkcija za rezerve uvozila iz Amerike 1100 vagonov fižola. Uvozila ga je tudi z namenom, da bi previsoko ceno domačega fižola znižali. Uvoženi fižol je direkcija ponudila trgovini po 6,30, in 6,60 dinarjev, s tem da bi trgovina prodajala na drobno po 7,50 in 8,00 dinarjev kilogram. To bi bila zelo ugodna cena glede na to, da se je v času, ko je uvoženi fižol prispel, cena domačega fižola gibala med 13 in 18 din za kilogram. .	...
(nadaljevanje na 4. str.)
BOGASTVb V ZEMLJI BO DAJALO BOLJŠI KRUH
Obetajoča zveza treh
Rudnik Globoko, Opekarna Brežice in Salonit Anhovo zdaj v eni organizaciji združenega dela
22. marca so predstavniki Gospodarske zbornice, sklada Borisa Kidriča, Geološkega zavoda in družbenopolitičnega življenja iz brežiške in novogoriške občine prisostvovali slovesnemu podpisu družbenega sporazuma in pogodbe o združitvi Rudnika Globoko, Opekarne Brežice in Salonita Anhovo v organizacijo združenega dela. Za brežiško občino pomeni ta do- bodo v Globokem nakopali 400 ti-
V PONEDELJEK KRENE NA POT KURIRČKOVA POŠTA
Glavna proga kurirčkove pošte bo odšla na pot iz Kočevja 2. aprila ob 10. uri v smeri Stara cerkev in dalje proti Ribnici. Iz ribniške občine se bo vrnila v kočevsko. 10. aprila dopoldne jo bodo v Starem trgu ob Kolpi pionirji kočevske občine predali vrstnikom iz črnomaljske občine. Razen glavne proge bo v kočevski občini še več stranskih prog, ki bodo odšle na pot iz Podpreske, Strug, Kočevske reke in Koprivnika.	v.	D.
soč ton letno. Pesek iz Globokega je namenjen še za livarstvo in o tem se je Salonit že dogovoril z Združenjem železarn. Globoško surovino bodo nadalje uporabljali za steklarstvo in gradbeništvo.
S tem bo slovenska industrija prihranila precej deviz, ki jih zdaj plačuje za uvožen pesek. Prav zaradi tega pričakuje Salonit Anhovo pri uresničevanju zastavljenih načrtov širšo družbeno podporo, zlasti kar zadeva delež za nadaljnje geološke raziskave na tem območju.
J. TEPPEY
POLFINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA V KRŠKEM
Avto-moto društvo Krško bo priredilo 20. maja letos polfinale svetovnega conskega prvenstva v speedwayu za posameznike. To bo ena najbolj imenitnih prireditev v tem športu doslej. Sodelovali bodo tekmovalci iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije ter zmagovalci, ki se bodo za krški polfinale uvrstili v predtekmovanju 6. maja v Vzhodni Nemčiji.
V Sredozemlju je področje nizkega zračnega pritiska, ki z jugovzhodnimi vetrovi dovaja nad naše kraje topel, vendar vlažen zrak in povzroča le manjše poslabšanje vremena. Do konca tedna bo razmeroma sončno in toplo vreme, v popoldanskem času pa so možne kratkotrajne plohe.
TRI MESECE BREZPLAČNO — priložnost, kakršne še ni bilo! V ribniški občini smo pred letošnjim praznikom razdelili nad 2000 izvodov naše zadnje številke. Vsak, kdor si bo Dolenjski list naročil s posebno naročilnico, ki smo jo tiskali 22. marca na 27. strani našega tednika, je lahko deležen te ugodnosti. Na sliki vidite, kako so delavci obrata INLES v Loškem potoku prejšnji četertek iskali sebe in svoje znance v domačem tedniku. (Foto: Sandi Mikulan)
NOVO MESTO, četrtek, 29. marca 1973
Št. 13 (1200) Leto XXIV
' tedenski mozaik
fr ijat el ji Nobelovega nagrajenca za literaturo, slovitega sovjetskega književnika Aleksandra Solženicina, so zahodnim novinarjem, akreditiranim v Moskvi, sporočili, da se je pisatelj naposled uspel ločiti od svoje zakonske družice. Sedaj se bo znova poročil z ženo, s katero ima sicer že dva otroka. Razen tega se bo lahko preselil tudi v Moskvo, kajti sedaj živi (pravzaprav mora živeti) v mestu Rjazinu, približno 250 kilometrov od sovjetske prestolnice. Tu živi v neki preurejeni garaži, prislonjeni k vikendu njegovega prijatelja, čelista Ro-stopoviča. Kot rečeno, se bo lahko sedaj preselil v Moskvo, kajti njegova bodoča žena ima dovoljenje za bivanje v Moskvi, kjer lahko sovjetski državljani živijo samo pod pogojem, če dobijo dovoljenje za bivanje ali pa živijo pri sorodniku, ki tako dovoljenje že ima ... v drugem zakonu več sreče...
In medtem ko Solženicin čaka na poroko, čakajo v Kaliforniji še bolj nestrpno na izreden vsakoleten dogodek: podelitev znamenite, nagrade za najuspešnejše filmske dosežke leta, kipec oskarja. Kandidatov je več, med njimi tudi Marlon Brando za vlogo v filmu Boter (ki ga bomo kmalu videli tudi v Ljubljani). Zanimivo je, da je Brando že napovedal, da bo oskarja odklonil, če ga bo seveda dobil... že dovolj hvale, reklame in popularnosti - ali pa spretna reklamna poteza za še večjo popularnost? . ..
Znana italijanska novinarka Oriana Fallaci, ki je intervjuvala že mnogo znanih osebnosti na svetu, se je pogovarjala te dni tudi z izraelsko predsednico vlade Goldo Meir. Ko jo je novinarka pobarala, kaj meni o starosti (GoIda Meir ima 74 let), je predsednica vlade odgovorila: „To je kot letenje v letalu skozi nevihto. Ko si enkrat noter, se ne da nič več storiti. Ne moreš ustaviti ne letala in ne nevihte, samo mirno lahko čakaš“. .. modrost stare državnice...
Kmetica ali gospodinja?
Zdravnikova žena je lahko zdravnica, kmetova pa ne more biti kmetica - Zakaj nepriznano delo?
Učiteljeva žena še ni učiteljica, če je njen mož učitelj. Lahko pa je učiteljica, če se izuči za tak poklic in ga opravlja. Enako velja za vse druge poklice razen za kmečkega. Kmetova žena ne more biti kmetica niti takrat, če je končala kmetijsko šolo in opravlja razna kmečka dela. Lahko je le kmečka gospodinja. Kmetica postane šele takrat, ko ovdovi, če posestva ne prevzame sin ali hči. Na taki osnovi temelji naša kmetijska zakonodaja.
družba priznava le njihovim
Kmečke gospodinje si ne bi belile glave, če ne bi bile s takimi nazori povezane njihove gmotne koristi. Z možmi navadno gospodarijo skupno in ne ugotavljajo, koliko je prispeval kateri k skupnemu gospodarstvu in gospodinjstvu. Zapostavljanje pa občutijo, koje treba od dohodkov odriniti prispevke za družbene ali skupne potrebe občanov. Občutijo tudi pri nekaterih pravicah, ki jih
TELEGRAMI
SANTIAGO - Italijanska avtomobilska industrija Fiat se vse bolj uveljavlja na latinsko-ameriškem tržišču; podpisala je sporazum za gradnjo moderne tovarne motornih vozil v brazilskem mestu Belo Horizonte. V tovarni bodo vsako leto izdelali 190.000 avtomobilov, v glavnem „fiat 127“.
TEL AVIV - Italijanski zunanji minister Medici je v ponedeljek dopotoval na štiridnevni uradni obisk v Izrael. Medici je bil pred kratkim tudi v Kairu.
družba priznava le njihovim možem. Zato upravičeno zahtevajo, naj jim priznajo tudi druga, ne le gospodinjska dela.
Zgrešeni nazori o naši kmečki ženi so tudi eden izmed pomembnih vzrokov, da se nekateri kmetje bojijo prispevkov od dejanskih dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Bojijo se, da ugotavljanje dohodkov ne bo pravilno. Zdaj je namreč tako, da je pri obdavčitvi skupnega dohodka občanov kmetova žena upoštevana le kot gospodinja. Vse gospodinje naj bi vzdrževali njihovi možje, za kar so oproščeni davka za 10.000 din svojih dohodkov. Kot ustvarjalci dohodka pa so zase oproščeni davka za 25.000 din dohodka. Enako bi morale biti njihove žene.
Kmečke gospodinje ni moči enačiti z delavsko. Svojemu možu mora pomagati na polju, pri delu v hlevu, skoraj povsod. Kako bi mogla gledati, da bi se mož sam mučil pri delu, ki pri-
Med uradnim obiskom v Italiji je zahodnonemškega predsednika Gustava Heinemanna sprejel tudi poglavar rimokatoliške cerkve papež Pavel VI. Državnika sta se ob tej priložnosti pogovaijala tudi o nekaterih mednarodnih problemih. Na sliki: zahodnonemški predsednik Gustav Heinemann pri papežu Pavlu VI v Vatikanu. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
— Za kmetijstvo so zdaj pogruntali nekakšen ‘►zeleni program«.
— Seveda, barvo so vzeli po koprivah in osatu, ki rastejo na neobdelaivih njivah.
naša dohodek, ona pa bi ga le trošila v gospodinjstvu? Kateri mož bi bil zadovoljen s tako ženo? Mncge kmečke žene opravljajo na kmetiji polovico ali še več kmečkih del.
Predpisi obravnavajo kmetijo kot celoto. Gledano z gospodarske strani je res celota. Po nastanku pa niso vse kmetije taka celota, saj so nekatere sestavljene zemljišč gospodarja in gospodinje, ki sta jih podedovala po svojih starših. Po novem zakonu o kmetijskih zemljiščih in dedovanju kmetij naj bi bile vedno celote. Predlagano pa je, naj bi šteli za kmetije le taka zasebna posestva, ki bi bila sposobna preživljati dve odrasli, za delo sposobni osebi. Ali bo hkrati priznano, da bo kmetova žena lahko tudi kmetica, torej proizvajalka in ustvarjalka dohodka, ne le gospodinja? Kje so ovire zdaj?
Rešitev tega vprašanja bi lahko bila zelo preprosta. Kmetova žena, ki opravlja kmečka dela, naj bi se imenovala kmetica, tako kot učiteljeva žena, ki poučuje na šoli, učiteljica. Priznati bi ji bilo treba vse pravice, ki izhajajo iz tega, enako kot so priznane njenemu možu.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Minuli četrtek je republiški izvršni svet sprejel osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih. Po tem osnutku štejemo za kmeta tistega občana, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče in stalno živi v kraju, kjer je ta zemlja. Kmet je tudi tisti, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ne glede na to, ali ustvarja dohodek tudi iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobno. Poleg tega zakonski osnutek o kmetijskih zemljiščih ureja še varstvo kmetijskih zemljišč, promet z njimi, zakup, zemljiški maksimum in skupne pašnike.
Pomemben je tudi tisti del zakonskega osnutka, ki govori o tem, kaj niso kmetijska zemljišča: to so tista, ki so v območjih z urbanistično ali zazidalno ureditvijo in podobno.
Uzakonjen je še zemljiški maksimum, po katerem imajo kmetje lastninsko pravico do kmetijskega obdelovalnega zemljišča, ki sme obsegati največ 10 hektarjev. Večjo površino imajo lahko v lasti tisti kmetje, ki imajo svojo zemljo v gorskih, hribovitih in kraških predelih - tem gre do 20 hektarjev obdelovalne površine. Od tega mora biti najmanj dve tretjini travnikov.
Občan pa, ki po določilih tega zakonskega osnutka ne more biti kmet, ima lahko v ravninskih predelih največ hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč, medtem ko ima lahko v gorskih, hribovitih in kraških predelih tudi do treh hektarjev. V obeh primerih pa sme imeti največ do pol hektarja gozda ali pol hektarja vinograda. V tem zadnjem primeru gre torej predvsem za tiste,ki bi radi imeli zemljo za rekreacijo in oddih.
Predsednik Tito se je pogovarjal z delegacijo združenja jugoslovanskih založnikov in knjigarnarjev. Povedal je, da je bil pogosto nezadovoljen z založniško dejavnostjo, ki se je razvijala precej skupinsko. Treba pa bi
Koliko zemlje ima lahko kmet
Kot smo že povedali, smo zakon o tem sprejeli že lani, toda pokojninsko zavarovanje ga ni takoj uveljavilo, temveč je z njegovo uporabo čakalo do aprila. Treba je bilo namreč pripraviti čim bolj uspešno pot, po kateri bi obremenjevali dohodke upokojencev, ki bi se dodatno zaposlili.
V službi pokojninskega zavarovanja so se že odločili: upokojencem bo ostala cela pokojnina, če ne bodo zbrali z dodatnim zaslužkom več kot dva lanskoletna povprečna mesečna zaslužka v Sloveniji. Torej ne več kot dvakrat 1935 din na mesec.
Če pa bo upokojenec presegel to vsoto (3870 din), mu bodo pokojnino zmanjšali po določeni lestvici, za katero se pa še niso dokončno odločili.
Zadnji čas se pojavljajo težnje, naj bi odmrznili osebne dohodke v tako imenovanem negospodarstvu. Vendar se pojavljata dve inačici: 'eni so le za delno odrmznitev le v nekaterih strokah negospodarstva, medtem ko se drugi - predvsem sindikat - zavzemajo za to, naj bi odrmznili osebne dohodke vsem, ali pa da zamrznitve ne bi podaljševali v drugo polletje letošnjega leta. Menijo namreč, da je zakon prizadel predvsem tiste gospodarske organizacije, ki so poslovale po načelih dobrega gospodarjenja.
Sekretar sveta jugoslovanskih sindikatov Marjan Rožič se namreč zavzema predvsem za to, naj bi dopolnili in popravili samoupravne sporazume in družbene dogovore o dejavnostih, ki imajo zamrznjene osebne dohodke - seveda bi morali pri tem upoštevati sprejeto stabilizacijsko politiko.
O tem so govorili tudi na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, kije bila minuli torek v Beogradu. Menili so, da je delo na področju osebnih dohodkov preveč šablonsko, poteka po nekakšnih formalnih obrazcih! Rožič je še dejal naš cilj ni plača za diplomo, delovno mesto, temveč za resnično dosežene uspehe posameznika ali združenega dela. To pa je tudi tisto, za kar se že toliko časa borimo - plačilo po delu.
tedenski zunanjepolitični pregled
Govor egiptovskega predsednika Sadata, v katerem je objavil podrobnosti o reorganizaciji svoje vlade, dogajanja okoli Vietnama in Bijedičeva pot so v središču pozornosti naše rubrike ta teden.
SPREMEMBE V KAIRU: predvsem je predsednik Sadat v govoru egiptovskim poslancem in članom arabske socialistične zveze povedal, da prevzema tudi dolžnosti predsednika vlade, kar pomeni, daje potrdil že nekaj dni krožeče novice o odstopu premiera Sidkija. V sklo--pu precej široko zastavljene reorganizacije državnega in strankinega vodstva je treba omeniti tudi odstop Sajeda Ma-reija, ki je bil prvi sekretar centralnega komiteja arabske socialistične zveze. Namesto njega so imenovali Hafeza Ganema.
Premier Sidki, ki je odstopil, je vodil egiptovsko vlado 14 mesecev. Predsednik Sadat je sklep o spremembah obrazložil z notranjimi potrebami Egipta in dogajanji zadnnjih nekaj mesecev. Ob tem je navzočim pojasnil, da nekateri (očitno pa je pri tem mislil na Sidkija in druge, ki so izgubili položaje) niso mogli razumeti svojih pristojnosti in načina, kako naj bi opravljali svoje dolžnosti.
Ko je v svojem govoru razčlenjeval dosežke zadnjih tridesetih mesecev, je Sadat omenil uspehe pa tudi napake in spodrsljaje, ki so se dogajali v tem obdobju.
V tistem delu govora, ki je zadeval zunanjepolitične probleme, je Sadat omenil potovanje njegovega osebnega odposlanca Hafeza Ismailija v Združene države Amerike in pogovore, ki jih je imel tam s predsednikom Nixonom in njegovimi svetovalci. Pri tem je dejal, da ni bilo v besedah predsednika Nixona nobenega pozitivnega stališča. Nixon je predvsem menil, da je težava v tem, kako uskladiti problem suverenosti Egipta nad vsem njegovim ozemljem in izraelsko varnostjo. S tem v zvezi je dejal Sadat, je predsednik Nixon zahteval, naj Kairo nekoliko popusti v svojih zahtevah, ni pa bil pripravljen v tem smislu vplivati tudi na Izrael. Sadat je znova zatrdil, da Egipt ne bo nikoli sklenil separatnega miru z Izraelom . Ko pa je govoril o zadnjih obiskih egiptovskih voditeljev v Sovjetski zvezi, je dejal, da so ti obiski in razgovori postavili prisrčne egiptovško-sovjetske odnose v pravilen okvir in jim dali jasno smer.
Govor egiptovskega predsednika Sadata in spremembe v egiptovskem vodstvu so vzbudile po svetu veliko zanimanje, vendar v tem trenutku še ni mogoče posredovati gjobljih komentarjev.
KONEC V VIETNAMU: vse prizadete strani v vietnamskem sporu so se včeraj naposled ze-
dinile o dokončnem datumu za umik vseh ameriških vojakov iz Južnega Vietnama in za izpustitev vseh ameriških vojnih ujetnikov. Mednje sodi tudi deveterica, ki so jo ujeli v Laosu. Umik in izpustitev ameriških vojakov bo opravljen do konca tedna, kar je mogoče (ob sicer še vedno prisotnih trenjih in nesoglasjih) oceniti kot pomemben dosežek pri razpletu vietnamske drame.
BIJ EDI Ć V DAKI: predsednik Z1S Djemal Bijedič s spremstvom se vrača domov. Na povratku iz Nove Zelandije, kamor je odpotoval po končanem
reorgani-
zacija
obisku v Avstraliji, se je ustavil za nekaj dni še na uradnem obisku v Bangladešu. Tu je v Daki prisostvoval tudi proslavi druge obletnice neodvisnosti najmlaj-še države na svetu, zatem pa začel uradne pogovore. Pričakujejo, da bo odpotoval še v Nepal in tako zaključil svojo dolgo turnejo po deželah Azije, Avstraliji in Novi Zelandiji.
TELEGRAMI
TOKIO - Japonski zunanji mini ster Masajoši Ohira bo konec pri hodnjega meseca obiskal Jugoslavijo in Francijo. Kot poroča japonski radio, bo zunanji minister Ohira menda odpotoval v Beograd Ž8. aprila.
ANKARA - Vodilne politične stranke v Turčiji so dosegle sporazum o kompromisnem kandidatH, da bi rešili krizo v zvezi z izvolitvijo predsednika republike. Tri najmo nejše stranke so sklenile, da bor podprle Mahitina Taj lana, enega vodilnih pravnikov v državi. Taji... ima 63 let, je predsednik ustavnega sodišča in je znan kot neodvisen mislec brez politične opredelitve. Vendar pa je sedanji predsednik dal veto.
BF.JRUT - Libanonski levičarski tednik „Al Horriya“ piše, da st predsednik Nixon in jordanski kralj iiusein pred kratkim sklenila sporazum, ki naj bi naredil konec sporu med Jordanijo in Izraelom. Določbe tega sporazuma predvidevajo, naj bi' Izrael dobil teritorialni pas vzdolž reke Jordan in več utrdb na meji.
PFKING - Tu so v ponedeljek odprli britansko industrijsko razstavo, naj večjo, ki jo je doslej imela na Kitajskem katera od zahodnih držav. Predvidevajo, da si bo razstavo ogledalo kakih 200.000 Kitajcev. Pripravljali so jo dve leti, nu njej pa sodeluje 350 britanskih tvrdk 7 izdelki sodobne tehnologije.
BONN - l*o podatkih stMstic nega urada so se cene živil prejšnji mesec v ZRN zvišale v prinerjavi / istim mesecem lani za 8,5 odstotka-
bilo zagotoviti družbeni razvoj v tisti smeri, ki jo zahteva ZKJ - v smeri nadaljnje graditve samoupravne socialistične družbe in ohranitve pridobitev naše revolucije, za katero je padlo toliko žrtev.
Predsednik Tito je še opozoril na to, da pri nas že dolgo zanemarjamo marksistični prijem v založniški politiki, zaradi česar je prišlo na tem področju do stihijnosti. Zaradi
tega so bile naše izobraževalne ustanove izpostavljene škodljivim vplivom z Zahoda.
Novi pokojninski zakon, ki smo ga sprejeli ob koncu lanskega leta, obeta, da bomo precej omejevali zaposlovanje upokojencev. Tistim, ki bi se po upokojitvi ponovno zaposlili, naj bi zmanjševali pokojnino toliko bolj, čim več bi zaslučili z dodatnim delom
CENE
Nasi strokovnjaki so lani napravili za 30 milijonov mark dobička! Oho!?
Da se razmemo: tisti strokovnjaki, ki so nam jo popihali v Nemčijo
(Karikatura: Marjan Bregar)
Mesna kriza je pri nas na višku, vendar so metliški sejmi še vedno dobro obiskani in tudi ponudbe ne manjka. Žal naše zadruge in klavnice ne pridejo do živine zaradi tega, ker Italijani plačujejo vole že po 15 din kilogram žive teže. Njim ni mogoče konkurirati! (Foto: R. Bačer)
Pa se je le premaknilo. Rudarjem v Globokem in delavcem v brežiški opekami se obeta hitrejši razvoj. Na sliki: podpisovanje sporazuma in pogodbe s Salonitom iz Anhovega, dne 22. marca v Brežicah. Več o tem poročamo na prvi strani današnje številke. (Foto: Jožica Teppey)
Takšnega soma še vedno premore onesnažena Sava. Minuli petek ga je uplenil sevniški ribič Darko Škoda, ko se je nadejal klena. Na srečo je imel močnejšo vrvico, tako da je zdržala 6 kg težko in 98 cm dolgo ribo. Utrujanje ribe je trajalo četrt ure. (Foto: Železnik)
V	ponedeljek so v NAMI Kočevje izvolili sedem članski svet enote, s čimer je tudi kočevska NAMA postala ena izmed sedmih TOZD podjetja NAMA Ljubljana. Izvoljeni člani sveta bodo hkrati zastopali kočevsko NAMO v centralnem delavskem svetu podjetja. (Foto: Primc)
KMETIJSKI SEJEM
V	KRANJU
V	Kranju bo letos od 31. marca do 8. aprila mednarodni spomladanski kmetijski sejem. Ta iz leta v leto vse bolj prerašča prvotno obliko splošnega sejma in se razvija v prireditev, namenjeno predvsem razstav-, ljavcem kmetijske mehanizacije in ;obiskovalcem s podeželja. Med razstavljavci se pojavlja vse več proizvodnih podjetij iz drugih republik, ne samo iz Slovenije, vse več pa je tudi avstrijskih in italijanskih proizvajalcev, ki razstavljajo samostojno ah preko posredniških organizacij. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo blizu 100 razstavljavcev in bo z razstavnim blagom zasedena nad 5.000 kvadratnih metrov velika sejemska dvorana ter prav toliko zunanjega prostora. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure.
*	»	v	v	'
Sejmišča
NOVO MESTO: cene prašičkom so bile nekaj nižje kot prejšnje ponedeljke. Naprodaj jih je bilo 387, razen tega pa še 39 prašičev, starih nad 3 mesece. Do tri mesece stari pujski so veljali od 380 do 470 din, starejši pa od 480 do 700 din. Skupno je bilo prodanih 294 živali.
BREŽICE: na tedenskem sejmu je bilo tokrat naprodaj 517 prašičev. Od tega jih je bilo 517 starih do 3 mesece. Lastnika je menjalo 510 Živah, mlajši pujski so bilo po 20 do 21 din, starejši pa po 13 dinarjev kilogram žive teže.
Kako cene udarijo po proračunu družine
Draginja nas tare in davki ti-šče, to je pred desetletji zapisal pisatelj. Da velja prvi del stavka tudi dandanes, čutijo na svojih žepih predvsem „mali ljudje“, potrujujejo pa tudi uradni podatki, ki jih objavlja v svojih mesečnih pregledih republiški zavod za statistiko. Od tam povzemamo podatke o podražitvah v zadnjem letu.
Kako je z življenjem, ali se draži ali pocenjuje (!), ugotavljajo statistiki s spremljanjem cen življenjskih potrebščin. Te
V	sezoni žab
so naštete v stalnem spisku predmetov in storitev, ki jih za življenje potrebuje 4-članska delavska družina. Za tako povprečno družino z dvema otrokoma je postalo življenje v januarju letos v primerjavi z lanskim januarjem, torej v obdobju enega leta, za 19,5 odstotka dražje. Podražitve so za polovi-
Kmetijski nasveti
Iz njive nastane travnik
Zdaj, ko marsikje že hudo primanjkuje delovnih rok na kmetijah, postaja umestno spreminjanje slabših, manjših in oddaljenih njiv v trajne travnike. Konec koncev lahko dajejo travniki, če so dobro oskrbovani, toliko ali še celo več kot njive, terjajo pa precej manj dela in skrbi. Kako pravilno spremeniti njivo v travnik, na to vprašanje odgovarja kmetijska stroka z naslednjimi poglavitnimi navodili:
Najprimernejši čas za spremembo je pri nas zgodnja pomlad, takrat, ko je v tleh še dosti vlage, tako da se bodo mlade rastlinice lahko ukoreninile in pripravile za sušno poletno obdobje. Da bo zemlja pravšnja, jo je treba pred setvijo travno-deteljne mešanice preorati do 20 cm globoko (če ni bila preorana že jeseni) in temeljito pobranati, da bo zemlja čimbolj mrvičasta, saj bo tako laže našlo v njej primemo zavetje drobno travnato in deteljno seme. Za napravo travnika obdelamo njivo tako kot za setev ovsa.
Sejemo, kot že rečeno, mešanico trav in detelj, saj je le to jamstvo za uspeh. Samo ena vrsta trave namreč še zdaleč ne bi dala tistega, kar želimo. Uporabljamo trave in detelje z različnimi lastnostmi: visoko pahovko, pasjo travo, angleško ljuljko, rdečo bilnico, belo deteljo, travniško črno deteljo, skupno približno 40 kg semena na hektar. Zanesljiv uspeh bo dala samo setev v varovalni posevek, jari ječmen ali oves, ki ju sejemo hkrati s semenjem trav in detelj. Varovalnega posevka ne pustimo dozoreti, temveč ga pokosimo prej, da ne zaduši podrasti. Travno deteljno mešanico pokosimo prvič, ko detelje že cvetijo.
Za uspeh pri spreminjanju njive v trajni travnik ima odločilen pomen tudi pravilno gnojenje. Hlevskega gnoja sicer ne potrebujemo, moramo pa zato zemljo dobro založiti z umetnimi gnojili, zlasti fosforjem in kalijem. Z njima pognojimo „na zalogo“, dušična gnojila pa dodajamo še kasneje — z dognojevanjem.
Inž. M. L.
co tolikšne, kot so bile štiri leta nazaj. Statistika pravi, daje bilo leta 1971 za 14,7 odst. ceneje kot lani, leta 1970 za 25,7 odst., leta 1969 za 33,3 odst. in leta 1968 za 39,6 odst.
Če primerjamo letošnji januar z lanskim, vidimo, da se je hrana podražila za 21,9 odst., pijača in tobak za 20,8 odst., obleka in obutev za 18,1 odst., kurjava in razsvetljava za 12,2 odst., stanovanjska oprema za 7,9 odst., higiena za 15,8 odst., promet in PTT za 23,5 in storitve za 21,2 odst. Samo najemnina je ostala skoraj na istem.
Ko slišimo, da so se cene življenjskih potrebščin v letošnjem stabilizacijskem letu povečale že za dobre tri odstotke, za vse leto pa imajo načrtovan osemodstotni „prirast“, se lahko z vznemirjenostjo vprašamo: ali se ne bo ponovilo lansko leto? In: ali niso „odgovor-ni“ dolžni odgovarjati za to, če cene poskočijo trikrat toliko, kot so zatrjevali, da bodo.
M. L
Obnova vinogradov bi morala biti bolje organizirana.
Zaostajajo
V črnomaljski občini je več kot 700 hektarov vinogradniških površin, toda le desetina teh je v zadnjih letih obnovljena. Vsi drugi vinogradi so zastareli in potrebni obnove.
Zadnjih deset let se je obnova vi-noeradov sicer začela, vendar ubira
polžje korake. Lani so zrigolali 15 hektarov vinogradniških površin, največ v semiškem koncu, delno na Plešivici in na Stražnjem vrhu ter Tanči gori. Vinogradniki so dobili veselje in spodbudo za obnovo vinogradov z urejeno ceno vina, toda stroški so preveliki, da bi jih zmogli. Tako računajo, daje od lani zrigola-nih 15 hektarov komaj polovica zasajenih s trto. Največ sadijo frankinjo, žametovko in kraljevino.
Obnova vinogradov je bolj stvar posameznikov in njihove iznajdljivosti, kot pa organizirana akcija, ki bi jo usmerjala občina ali širša družbena skupnost. Zadruga na primer priskrbi le buldožerje in sadike za tiste, ki jih naročijo vnaprej. Nekaj posameznikov je dobilo regres za obnovo pri občinskem skladu za pospeševanje kmetijstva, toda letos te ugodnosti ni več.
Kot je slišati med vinogradniki, je interesentov za obnovo vedno več, vendar ostaja zamisel neizpeljana, ker akcija ni organizirana in ker ljudje niti ne vedo, kje in kakšne kredite bi lahko dobili, oziroma če sploh ta možnost obstaja.
R. B.
Peki črtajo noč
Nočnemu delu pekov je odzvonilo. S 1. aprilom uvaja tudi novomeška pekarija nov delovni umik. Bistvo tega je v tem, da v Ločni ne bodo več mesili in pekli kruha ob uri strahov. „Tako uresničujemo samoupravni družbeni sporazum, ki prepoveduje delo v pekarnah med 22. in 4. uro zjutraj,“ so zapisali v obvestilu svojim strankam, podpisali pa so ga predsednik sindikata Tone Rems, predsednik sveta delovne enote Ivan Ravnikar in direktor delovne enote Ernest Peklar.
Z novim delovnim časom se bo marsikaj spremenilo. Najpomembnejše je to, da od sobote do ponedeljka zjutraj v pekariji ne bodo pekli kruha. Večji porabniki (šole, menze, vzgojnovarstvene ustanove itd.) bodo morali večje zaloge kruha za čez nedeljo pripraviti že ob sobotah. Te zaloge bodo, kot obljublja pekarija, pripravljene ob koncu tedna do 18. ure.
Ukinitve nočnega dela v pekariji bodo gotovo najbolj veseli zaposleni, saj se „peki že dolga desetletja borimo za odpravo nočnega gara-nja“, kot je prejšnji četrtek poudaril
na sindikalnem sestanku v Ločni predsednik sveta delovne enote Ivan Ravnikar. Poslej bodo lahko tudi peki obiskovali prireditve in se udeleževali družbenega življenja v popoldanskem in večernem času, ne da bi s strahom pričakovali, kdaj jih bo zvonec spet poklical v nočno izmeno.
IM V: ob težavah v proizvodnji osebnih avtomobilov rekord s prikolicami
100 milijard
Industrija motornih vozil Novo mesto je lani skoraj presegla 100-milijardno vrednost celotnega dohodka (računano v starih dinarjih). Njen celotni dohodek je bil namreč vreden več kot 989 milijonov dinarjev, kar je za dobro petino več kot v 1971. letu. Dohodek podjetja se je povečal za 8 odstotkov ali na 192 milijonov dinarjev.
Kljub ostrejšim pogojem gospodarjenja in čeprav je bila proizvodnja osebnih avtomobilov zaradi podražitve uvoznega materiala znatno manjša od pričakovane, je bilanca 1MV dokaj ugodna.
Povprečni izplačani osebni dohodki na zaposlenega so se v tej največji dolenjski tovarni povečali v primerjavi s 1971. letom za 23 odstotkov, gibali pa so se v okviru samoupravnega sporazuma.
Kajpak ne gre pozabiti, da so se močno povečali tudi stroški poslovanja, saj so bila porabljena sredstva lani večja za 24 odstotkov. Ob težavah v proizvodnji avtomobilov so dodatne stroške pokrivah v IMV z večjo in bolje organizirano proizvodnjo prikolic. Zato so ustavili proizvodnjo osebnih avtomobilov, v tovarni pa so se preusmerili na renaulte, čeprav tudi sodelovanja z BLMC niso opustili.
čredno je zapisat* •••
Ne z DA ne z NE ni mogoče v eni sapi odgovoriti na vprašanje, ali gre letos jugoslovansko gospodarstvo po poti, ki jo je začrtala resolucija o ekonomski politiki. Nekatere stvari se ugodno razvijajo, druge pa vzbujajo zaskrbljenost med ljudmi, saj jih občutijo v svojem žepu. To so zlasti samo v februarju za tri odstotke povečane cene življenjskih potrebščin; če se bo tako nadaljevalo v preostalih mesecih, bo dovoljena meja cen spet hudo zaostala za resnično.
Viden uspeh je bil dosežen z ukrepi zoper izgube in nelikvidnost. Kot poroča Dokumentacija, ki jo izdaja zvezni sekretariat za informacije, je od 5,3 milijarde novih dinarjev izgub, ki so nastale do konca leta 1971, ostalo nepokrite le še 0,8 milijarde. Občutno so se zmanjšale tudi nepokrite investicije; od 6,6 na 4 milijarde. Uspehi so doseženi tudi pri odpravljanju dolgov družbenopolitičnih skupnosti gospodarstvu, nadalje pri
Polovično
revalorizaciji osnovnih sredstev, pri oskrbi z obratnimi sredstvi itd.
Ob vsem tem pa ni bil dosežen noben napredek tam, kjer bi ga po tolikem govorjenju in ugotavljanju končno vendarle že pričakovali. Po-'datki namreč kažejo, da se doslej ni spremenil položaj gospodarstva, kar zadeva odločanje o ustvarjenem dohodku in razširjeni reprodukciji. Ugotovljeno je bilo, da se mnoge obveznosti gospodarstva večajo hitreje kot ustvarjeni dohodek. Kot je bilo znova rečeno tudi na zadnji seji CK ZKS, sedanji delež dohodka, s katerim razpolagajo podjetja (po nekih podatkih le 30 odstotkov), še zdaleč ne omogoča, da bi predvsem proizvajalci odločali o razporeditvi ustvarjenega.
Sedanje razmere v bistvu onemogočajo, da bi izpeljali ustavne spremembe, saj je ustvarjeni dohodek še vedno v veliki meri odtujen in nanj delavci nimajo dovolj vpliva. Iz tega odtujevanja pa izhajajo mnoge poznane slabosti, v končni posledici pa splošne težave, tudi politične.
M. L.
»Zlati« fižol
(nadaljevanje s 1. strani)
Potrošniki so pričakovali -žal, prav tako zmotno kakor zvezna direkcija za rezerve — da bo trgovina planila po uvoženem fižolu in ga vrgla na trg. Toda trgovina je ubrala drugačno pot, pot nekakšnega bojkota. Uvoženega fižola kratko ma-
lo	ni kupila, čeprav je po mnenju strokovnjakov celo boljši od domačega. To je trgovina storila zgolj zato, ker bi pri uvoženem fižolu zaradi nizke drobno-prodajne cene zaslužila 2 do 3-krat manj kot zasluži pri domačem.
Vse kaže, da si naša trgovina takšno nečedno igro lahko brezskrbno dovoli, kajti ni slišati, da bi jo za to kdorkoli klical na odgovor. Teže bi si jo lahko privoščila, če bi npr. samo ljubljanska ali novomeška tržna inšpekcija pogledala v trgovine in ugotovila, kakšen smetljiv, plesniv in neizenačen fižol prodajajo pod kvaliteto „tetovske-ga pasulja“ po 17,30 din kilogram. In, seveda, če bi inšpekcija primemo ukrepala. Trgovci bi tedaj hitro uvideli, da morajo slab in drag fižol zamenjati s primernim in cenejšim.
ŠTEFAN KUHAR
OBRAČUN POMOČI POMURJU
Po dokončanem obračunu solidarnostne akcije za pomoč poplavljenim območjem v severovzhodni Sloveniji se je v solidarnostnem skladu nabralo 21,083.453 din, kar je za 5,4 odstotka več, kot so predvidevali. Upravni odbor sklada je na podlagi ocenjene škode razdelil to pomoč strogo namensko: za regresiranje semen žita, koruze, krompirja in krmnih rastlin 7,564.805 din, za odpravo škode na cestah, kanalizaciji, vodovodih in zgradbah 8,310.000 din, za delno pokritje neposredne škode podjetjem 4,140.000 din, za gradnjo nasipov in regulacije pa
1,068.648 din. Regres za semena je dobilo 17.481 kmetov. Denar iz solidarnostnega sklada je bil v celoti razdeljen.
NA KRATKO
NOVO MESTO - V torek je bil tu na obisku Jože Marolt predsednik Zveznega sindikata delavcev družbenih dejavnosti.
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V torek popoldne je guverner narodne banke Slovenije Sveto Kobal govoril dolenjskim gospodarstvenikom in družbenopolitičnim delavcem o problemih našega denarnega sistema.	,
NOVO MESTO - Na jutrišnji seji občinske konference ZK bodo pregledah in ocenili dejavnost partije v zadnjem obdobju in izvolili delegata za konferenco ZKJ.
KOČEVJE - V ponedeljek zvečer so v Likovnem salonu odprli razstavo del kiparja Petra Černeta. Pokrovitelj razstave, ki bo odprta do 8. aprila, je podjetje MELAMIN.
RIBNICA - Občinsko pionirsko tekmovanje v znanju cestnoprometnih predpisov in spretnosti vožnji bo v soboto ob 9. uri pri novi šoli.
BREŽICE - Komite občinske konference ZK je na torkovi seji ocenjeval delo vodstva mladinske organizacije v minulem obdobju.
SEVNICA - V torek je IO OK ZSDL obravnaval gradivo o ustanovitvi telesno kulturne skupnosti v občini. Sodeloval je tudi predstavnik republiške konference SZDL Adolf Arigler.
TREBNJE - Danes popoldne bo razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL in kmečke sekcije.' Razprave se bo udeležil tudi Andrej Petelin, predsednik republiške zveze zadružnikov.
Karavana - za potujoče |
Turistična izdaja Karavane bo mnogim pomagala, da se bodo laže odločili za izlete in dopjste
Svečana seja občinske skupščine ob prazniku ribniške občine je bila letos v Dolenji vasi. (Foto: D. Mohar)
Lončarji presenetili za praznik
Svečana seja, posvečena letošnjemu prazniku občine Ribnica, je bila 24. marca v Dolenji vasi — Lep kulturni program in pogostitev
Svečana seja občinske skupščine Ribnica v počastitev občinskega praznika je bila letos v Dolenji vasi.
V	šoli so se razen odbornikov zbrali še mnogi gostje, predstavniki parti-
BANJOLE: NOVE POSTELJE ZA BORCE
Na nedavni letni skupščini Počitniške skupnosti ZZB NOV Ljublja-na-Banjole, ki združuje 19 občin, med njimi vse dolenjske, so poročali, da so gradbena dela pri nadzidavi počitniškega objekta v Banjolah že začeli. Novi prostori bodo urejeni že letos. Pridobljenih bo več postelj. Gradnjo sofinancirajo občine, ki so ustanoviteljice Počitniške skupnosti. Na skupščini so se tudi dogovorili, da bodo začeli predvidoma že letos graditi nov počitniški objekt, ki bo veljal okoli 3 milijone dinarjev.
Cena celodnevne oskrbe se bo letos zvečala za 19 odstotkov, kar gre na račun višjih cen živil. Člani Zveze borcev bodo plačevali celodnevni penzion od 38 din (v vikend hišicah) do 55 din (v sobah novozgrajenega dela počitniškega doma).
SEVNIŠKI MOST: AVGUSTA 1974
Kaj je z novim sevniškim mostom, ali bo res stal v Litiji, kot nekateri že govorijo? V sredo, 14. marca, so bili v Sevnici predstavniki skupnosti za ceste, projektantov in nekaterih gradbenih podjetij. Sevni-čanom so zagotovili, da bodo pričeli z deU letošnjo jesen, končali pa ga naj bi že do avgusta prihodnjega leta. Spomladi in poleti bodo opravili potrebne raziskave terena in naredili načrte. Leseni most čez Savo bo zaenkrat še ostal, sicer pa bodo pričeli uvajati tudi mestni promet tako, da bodo olajšali pot zlasti občanom iz jugovhodnega dela občine. Ni pa razveseljiva le vest o mostu. Za preostali del ceste, ki jo je treba modernizirati do Krškega, bo razpisana licitacija za najugodnejšega ponudnika. Da bi le tega ponudnika dovolj ostro obvezali, da bo dela končal v roku! Modernizacija ceste do Krškega se res že preveč vleče.
A. Ž.
ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT
KUD „Rog“ iz Željn pri Kočevju je 18. marca imel v Stari cerkvi kulturno prireditev. Izkupiček prireditve, ki je znašal okoli 500 din, so namenih za onkološki inštitut.
zanskih enot, poslanci in predstavniki raznih organov in organizacij.
Na seji je o slavni zmagi v Jelenovem žlebu pred 30 leti, o dosedanjih uspehih in bodočih nalogah spregovoril predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg. Ta del občine, „Lončarijo“, pa je predstavil odbornikom in gostom sekretar krajevne organizacije ZK France Grivec.
Lončarji so presenetili goste tudi z uspelim in bogatim kulturnim programom, v katerem so s petjem, recitacijami, plesom in igranjem nastopih učenci male šole, učenci domače osnovne šole, mladina s tega območja in pevski zbor „Lončar".
Pred svečeno sejo se je v Dolenji vasi ustavila kolona avtomoto rally-ja, ki ga je organiziralo prizadevno
DRAŽJA NAROČNINA ZARADIO IN TELEVIZIJO
Sredi leta se bo podražila naročnina za radio in televizijo, tako je dokončno sklenjeno. Po novem bo znašala radijska naročnina 15 din, televizijska pa 40 din na mesec. Naročnina za radijske sprejemnike v avtomibilih bo znašala 10 din. Jugoslovanska radio televizija je, kot zagotavljajo njeni predstavniki, v težavnem materialnem položaju in ne more izpolniti nalog iz svojega razvojnega programa, če se naročnina ne bo podražila. Naročniki tega gotovo ne sprejemajo z veseljem, saj ob monopolnem položaju televizije nimajo zagotovila, da bodo obljube, ki jih predstavniki radiotelevizije ob takih priložnostih radi dajejo, tudi uresničene.
AMD Ribnica. Predsednik občine je članom AMD izročil venec, ki so ga odpeljali k spomeniku v Jelenov žleb.
Svečanosti ob prazniku so se začele z otvoritvijo razstave vojakov-slikarjev v petek, 23. marca, in zaključile s ponedeljkovo svečano akademijo v Ribnici.
Nadvse primernih je 10 barvnih fotografij s slovenske zemlje - med njimi sta belokranjsko jurjevanje in jez na Krki - v turistični številki Karavane; še bolj kot slike je primerno besedilo: „Če niste spoznah niti petih fotografij, začnite sistematično spoznavati svojo ožjo domovino! Navdušeni boste."
Na 110 straneh je časopisno podjetje Pavliha izdalo pravi mah turistični leksikon. Tudi tisti Dolenjci, ki jih zanima samo Dolenjska, bodo prišli na svoj račun. Med 29 romantičnimi izleti so našteti Kostel nad Kolpo, Kot nad Kolpo in Trava nad Čabrom, v rubriki „Križem po Sloveniji11 so našteti izleti iz Novega mesta in po Beli krajini, med spomeniki preteklosti vas seznanjajo z ilirskimi mesti na Dolenjskem, med pomniki iz NOV pa z Bazo 20. Razen tega lahko zveste še podatke o Ča-teških, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah.	v
Karavana, ki so ji reklame omogočile obsežen pregled o slovenskem turizmu, navrže še kup zanimivosti, ki jih ne gre zametavati: kulturni sprehod po muzejih in galerijah, pokuka k Slovencem onstran meje, govori o turizmu skozi želodec, o sortnih vinih, o nudizmu, o krajih, kjer so zrasli znameniti Slovenci,
seznanja bralce s prireditvami in možnostmi za letovanje, med katerimi so še zlasti zanimive poceni počitnice pod geslom: „Kdor nima v žepu, mora imeti v glavi!“
Vsi Slovenci smo pravzaprav turisti, turistična Karavana je s svojo bogato vsebino zares vredna 10 dinarjev. Za mnoge bo namreč nepogrešljiv priročnik za izlete, dopuste in načrte ob koncu tednov!
) di-epo-luste
J. S. V'
Z deželo vzhajajočega sonca
Ob obisku japonskih gospodarstvenikov: tudi KRKA želi razširiti sodelovanje z Japonsko
V	Slovenijo so te dni prispeli na obisk japonski gospodarstveniki in se v Gospodarski zbornici Slovenije sestali s predstavniki slovenskih podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje z Japonsko.
Vodja japonske delegacije gospodarskih izvedencev Kondo Shuichi, ki je namestnik predsednika japo-nsko-jugoslovanskega odbora in japonske organizacije za zunanjo trgovino z vzhodno Evropo, je poudaril, da žeh Japonska razširiti sodelovanje z Jugoslavijo. Japonsko gospodarstvo se najbolj zanima za klasično trgovino, skupne naložbe, pa tudi druge oblike sodelovanja. Največji problem te dežele je, čeprav se čudno sliši, da ima prevelik presežek
v	plačilni bilanci s tujino. Zaradi tega se japonska vlada trudi, da bi uravnovesila svojo zunanjo trgovino, z drugimi besedami, da bi povečala japonski uvoz. Interes gospodarstva je, da bi začel vlagati svoj kapital v
tuja podjetja, predvsem v bazično industrijo in rudarstvo.
Sestanka v Gospodarski zbornici so se udeležili tudi trije predstavniki iz novomeške Krke, ki so izrazih željo, da bi poglobili sodelovanje te dolenjske tovarne z japonsko tovrstno industrijo. Novomeška tovarna je že doslej imela manjše aranžmaje in ni hotela izpustiti priložnosti, ki se ji je ponudila z obiskom japonskih gospodarstvenikov, da svoje stike še poglobi in razširi.
VERA MEJAČ
SVETOVNI DAN ZDRAVJA
7. aprila je svetovni dan zdravja. Letošnja tema tega dne je „Zdravje se začenja doma". Občinski odbor RK Kočevje je že razposlal šolam priporočila o predavanjih in posebnih šolskih urah, posvečenih temu dnevu.
TOŽILSTVO ŠE NIMA OVADBE
Prejšnji teden smo v sestavku „Vsega ni mogoče opravičiti11, objavljenem na novomeški strani, v katerem smo povzeli ugotovitve, sklepe in stališča občinskega komiteja ZK v Novem mestu v zvezi s tripartitno pogodbo, zapisah med drugim, da je bila „zoper direktorja in računovodjo Dominvesta uvedena sodna preiskava41. Okrožni javni tožilec Jože Peterca je v zvezi s tem zahteval, da objavimo naslednje pojasnilo:
„Preiskava, ki jo preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu sicer vodi proti direktorju in računovodji Dominvesta, se ne nanaša na kazniva dejanja v zvezi z zadevo Stari grad. Služba družbenega knjigovodstva, ki je kontrolirala in pregledala poslovanje Dominvesta in Krke v zvezi z oblikovanjem in uporabo sredstev za preurejanje Starega gradu, do zdaj javnemu tožilstvu še ni dala ovadbe.11
Ob koncu naj omenimo še, da je tudi občinski komite ZK že na naslednji seji dokončno oblikoval in sprejel sklepe v tem smislu.
NOV ZAKON O VODAH
Ena najpomembnejših določil osnutka novega zveznega zakona o vodah je, da snovi, ki kakorkoli ogrožajo zdravje in življenje ljudi, rib in živali, ni dovoljeno spuščati v reke, jezera in morje. Namen zakona je zaščititi naravo, ki je iz dneva v dan bolj prizadeta. V osnutku je rečeno, da zvezni sekretariat za gospodarstvo in kmetijstvo lahko prepove prodajo detergentov, zaščitnih sredstev iri snovi, ki se ne razkrajajo in ki onesnažujejo vodo.
Osnutek predvideva hude kazni, do 200.000 dinarjev za delovne organizacije in do 30.000 dinarjev ža posameznike.
Koliko zemlje kmetu in koliko nekmetu
Republiški izvršni svet je te dni sprejel osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih
Izvršni svet SR Slovenije je na nedavni seji sprejel osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, promet, zakup, zemljiški maksimum ter skupne pašnike. Prispeval naj bi k večji kmetijski proizvodnji, večji blagovnosti in tržnosti ter omogočil boljše sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami
Po zakonu se šteje za kmeta občan (in njegovi družinski člani), ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče, in si s tem redno ustvarja pomemben dohodek ne glede na
Kmetje se postavljajo
Društvo kmetov za vzajemno pomoč v Šentjanžu ima že 100 članov - Zavarovali so 250 glav živine
Vzajemno varstvo živine, ki ga organizirajo kmetje sami, je staro bore 3 leta. Nedeljskega zbora v Šentjanžu so se udeležile tudi žene in mladi kmetje. Pokazalo se je, da je društvo v tem kraju upravičilo svoj obstoj in uživa zaupanje.
„Sedaj prvič vemo, kam gre naš denar, pri zavarovalnici tega ni nih-
Vzajemno zavarovanje v šentjanškem kmečkem društvu ima povsem čiste račune: 10 dinarjev članarine, 80 din pa znaša zavarovalnina za glavo govedi. Kako gospodarijo v vzajemnem skladu zveze v Ljubljani, je na vpogled v posebni brošuri. Kdaj bodo zavarovalnice ponudile tak pregled? (Foto: Železnik)
če vedel,11 so modrovali v nedeljo v Šentjanžu. Gre preprosto za razveseljivo sodelovanje živinorejcev in veterinarjev na osnovi vzajemnosti in samoupravnosti. Organiziranost jim lahko zavida že marsikatero društvo: strokovna opravila na ravni republike usklajujejo v glavnem upokojenci, odborniki po vaseh pa so napredni kmetje.
Zavarovanje, predvsem pa zdravstveno varstvo živine je mučilo marsikaterega gospodarja, kateremu so bile premije zavarovalnic pretežko breme. Sedaj prihaja že do drugih pobud. Želijo živinorejska predavanja, tečaje za prvo pomoč živini, ki se jih naj bi udeležili mladi gospodarji, da bi bili tako vešči preprostejših posegov pri živini in razbremenili veterinarje. Želijo organizirati dobavo umetnih gnojil in močnih krmil, seveda brez posebne posredniške mreže.
Zaenkrat ovira še zakonodaja, ki terja za kaj takega skladišča, kot je to v navadi za trgovino. „Čemu nam bodo skladišča, skladiščniki in vse drugo? Mi bi vse to takoj z vagonov in tovornjakov razpeljali neposredno na domove!11 so govorili kmetje. Tudi ostalo dogovarjanje v družbi ne sme potekati brez kmetov, zato se bodo pobrigali za svoje predstavnike na vseh ravneh.
A.	Ž.
to, če je zaposlen, če ima pokojnino, obrt ali kaj podobnega. Pristojni občinski organ lahko v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo ugotovi status kmeta tudi v primeru, če občan ne živi stalno v kraju, kjer ima zemljišče, in če izpolnjuje druge zahteve.
Osnutek predvideva, da bodo v občinah z družbenimi dogovori ustanovili kmetijske družbene skupnosti, ki naj bi skrbele predvsem za pravilno uporabo kmetijskih zemljišč, sodelovale pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč, spodbujale proizvodno sodelovanje, gospodarile s skladom zemljišč v občini, sodelovale pri pripravah in izvedbi zložb kmetijskih zemljišč (arondacije, komasacije) in drugo.
Pri prometu s kmetijskimi zamljišči osnutek zakona določa, da nihče ne sme imeti več zemlje, kot znaša zemljiški maksimum. Kmetje imajo lahko v lasti največ 10 ha zemlje na gospodarstvo, v gorskih, hribovskih in kraških predelih pa se kmetija lahko poveča na 20 ha kmetijskega obdelovalnega zemljišča, vendar mora biti v tem primeru najmanj dve tretjini kmetijskih obdelovalnih zemljišč travnikov.
Občan, ki po določbah osnutka zakona ni kmet, sme imeti v ravninskih predelih največ
1	ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, v gorskih, hribovitih in kraških predelih pa največ 3 ha skupnih površin. V obeh primerili ima lahko največ
pol hektarja gozda in pol hektarja vinograda.
Sklad kmetijskih zemljišč v občini bodo sestavljala tista zemljišča v družbeni lastnini, na katerih nimajo pravice uporabe kmetijske organizacije združenega dela. Skupnost lahko daje kmetijska zemljišča v uporabo tudi njim ali pa v dolgoročni zakup kmetom, gozdna zemljišča in gozdove pa organizacijam, ki gospodarijo z gozdovi.
Zaradi pospeševanja živinoreje lahko v občinah ustanovijo skupne pašnike. Teh se poslužujejo kmetijske organizacije, pašne skupnosti in zasebna kmečka gospodarstva, in sicer tam, kjer je skupna paša gospodarsko potrebna kot dopolnilo krmske osnove.
Izvršni svet je ugotovil, da zakonski osnutek odseva kvalitetno novo vrednotenje kmetijstva in mu daje pomembnejše mesto v razvojni politiki naše republike.
KAKŠNE PREMIJE ZA MLEKO?
Na eni izmed zadnjih sej republiškega izvršnega sveta so sprejeli tudi odlok o premijah za kravje mleko, ki jih bodo izplačevali do konca letošnjega leta. Odlok določa, da dobijo organizacije združenega dela, ki pridelujejo mleko same ah v sodelovanju s kmeti ter ga prodajajo, po 15 par premije za hter mleka. Organizaciji pripada za hter mleka še dodatnih 15 par, če je le to ustrezne kakovosti. Od tega dobijo po 5 par organizacije za stroške obratovanja, ]0 par za hter mleka pa kmetje, ki redijo teleta.
Za čisto Novo mesto
Do praznika OF: hočemo snažno in urejeno občinsko središče, da nas ne bo sram pred tujci in nami samimi!
Roko na srce: čistoča v dolenjski metropoli khče na pomoč. Na vidnih in manj vidnih krajih po mestu se nabirajo smeti, odpadki vseh vrst, skratka -nesnage je preveč, turistična sezona pa pred durmi.
Turistično društvo v mestu se tega, kot zdaj kaže, najbolj zaveda. Kaj hitro lahko izgubi Novo mesto svoj nekdanji sloves urejenega, snažnega in prikupnega dolenjskega središča. Zato so se znani turistični delavci te dni obrnili na vodstva vseh šol, mladinsko organizacijo, sindikate, delovne organizacije in tudi na vse tiste, ki jim je skrb za čistočo v mestu že poklicna naloga (Komunalno podjetje, Vodna skupnost, krajevna skupnost
itd.). Vsi naj bi sodelovali, da bo stekla večtedenska akcija, v kateri bi očistili mesto in njegovo bližnjo okolico vse nesnage. Poudarek naj bi bil na delovnih akcijah do 27. aprila, vse to pa bi nadaljevali tudi v kasnejših mesecih.
Ugled mesta glede njegove zunanje podobe in snage je na kocki. Turistično društvo vabi vse prebivalce Novega mesta, da se takoj vključijo v delo pri čiščenju in pospravljanju svoje najbližje okohce, vse delovne organizacije pa naj poskrbijo za snago in ral v svojih prostorih in okoli njih.
O uspehih tega dela in novih nalogah krog njega bomo sproti poročali v našem listu.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
JANEZ LJUBI KOZAREC
Lepa kmetija stoji na koncu vasi. Okoli tristo let stare hiše stoji obnovljeno gospodarsko poslopje. To je dolgoletni trud sina, kije po vojni začel obnavljati domačijo.
Dvakrat se je oženil, toda obe ženi sta mu umrli. Ostal je sam s šestimi majhnimi otroki. Vsak semanji dan je posedal v gostilni in porabil trdo zasluženi denar. Zanemaijal je otroke, jih sramotil pri sosedih in zvečer velikokrat nagradil s palico. Otroci so drug za drugim odhajali in po trnovi poti prišli na položaj, ki ga imajo danes.
Najmlajši sin Janez je ostal doma. Ker z očetom nista zmogla kmetije, se je oženil z mlado, brhko Micko. Micka je garala od zore do mraka, še otroka ni bilo časa nahraniti, požirala pa očitke Janezovega očeta, ki je svojo „žalost“ hodil tožit h hčeram. Te so ga pomilovale in Micka je veljala za najslabšo nevesto daleč na okoli. Morda bi že klonila, ko ji ne bi stal zvesto ob strani Janez in ji vsakokrat priskočil na pomoč. Bil je zlat mož in nemalo katera ji ga je zavidala in pomagala Janezovemu očetu potiskati križ trpljenja na Mickin hrbet. Otroci so prihajali na svet in pri četrtem se je ustavilo. Micka je bila preslabotna, preveč zgarana, da bi vzdržala vse napore. Kmalu se je znašla v bolnici. Nekoč krepko in mlado Micko sta zemlja in oče izčrpala.
Janez je oral na polju, konja pa je gonil najstarejši sin Matej. Drobna Jana je doma kuhala, in cekar, v katerem je nesla očetu in bratu malico, ji je segal do tal, dolgo krilo se je opletalo okrog drobnih nog. Ko so se sosedovi otroci podili za žogo in klatili jabolka, so Janezovi otroci spravljali krmo in pobirali krompir. Pomagali so pri vseh kmečkih delih. Micka je prestala operacijo in počasi okrevala v postelji.
Leta tečejo, otroci rastejo, starim pa pešajo moči. Janezov oče je hudo zbolel in niti zdravniki ga niso mogli ozdraviti. Poslali so ga domov - umret. Z skrbno nego in bedenjem je Micka očetu podaljšala življenje. V času bolezni je bila zlata gospodinja, občudovanja vredna. Ko pa je bolezen minila, jo je oče napadel še z zadnjimi močmi. Pod težo križa se ji je hrbet še bolj upognil. Toda ni pokleknila — dvignil jo je Janez in ji pomagal stopati naprej. Vnovič je potrkala bolezen in smrt je odnesla očeta za vedno. „Sedaj naj bo tako lepo,“ se je v srcu oddahnila Micka. Ni vedela, da se je krepko zmotila. Trpljenje ji je zaslepilo oči, da ni videla po čem sega Janez.
Matej je prišel od vojakov, najmlajši Tine hodi v osemletko. Vsi skupaj garajo, trudijo se, da bi bil njihov dom lepši, le Janezu se nič ne mudi. Zdaj mu je ljubši kozarec kot pa vile ali kosa na rami. V preteklem trplenju je Janez našel uteho v vinu, tega pa Micka skozi solzne oči ni opazila. Nova hiša stoji, nihče se ne zmeni zanjo. Janez vidno propada iz dneva v dan, Micka pretaka solze. Ne more verjeti, kako je mogoče, da sin tako trdo stopa po očetovih stopinjah. Otroci z debelimi očmi strmijo v družinsko tragedijo. Nekdanjo zlato ljubezen med Micko in Janezom počasi, a vztrajno razjeda alkohol. Prepiri so na dnevnem redu. Micka z otroki gara, Janez pa zvečer kriči, da vse delo opravi le on in da, družina cel dan postava.
Kako naj končam? Ne morem končati, ker tragedije še ni konec. Alkohol še ni dokončno pretrgal niti med Janezom in Micko — mojim očetom in mateijo.
Pozno je že, študiram filozofijo in sociologijo, vem, da bom jutri vprašana, a ne morem se znebiti misli, kaj bo z nami. Vsak večer ihtim v postelji, ker se mi smilijo mama in bratje. Vsak dopoldan je oče delaven, vztrajen, dober, vendar ga proti večeru premore pijača. Zakaj se ne spomni besed: „Nikoli ne bom takšen kot moj oče!“ Kako je mogoče, da sin, ki je videl vse očetove napake in jih globoko obsojal, sedaj sam, ko je že v letih, stopa po očetovih stopinjah. Gotovo je, da se bomo mi otroci razšli, a vendar se mi vsiljuje misel: „Ali bo naš dom še vedno tisto središče, kjer nas naj bi čakala očetova in materina ljubezen? “
JANA
Kam to pelje, kam to gre?
Vse pogosteje vidimo na ulicah Kočevja pijane mlade ljudi, celo mladoletnike. Imamo pa tudi nekaj alkoholikov — delomrznežev, ki bi jih bilo treba čimprej poslati na zdravljenje.
Pred desetimi leti so pisale kočevske NOVICE v št. 12/63 naslednje: „Vzrokov za pijančevanje v Kočevju je prav gotovo več, med njimi pa bosta verjetno najvažnejša pomanjkljiva vzgoja mladine in da mladina nima svojega prostora, razen športnih objektov. Za zadnje pijančevanje in razbijanje pa je (samo delen vzrok) tudi bližnji odhod nekaterih mladincev v vojsko. Vsekakor je nujno treba podvzeti v vseh organih ukrepe, da se taka dejanja izkoreninijo ah vsaj občutno omejijo.“
Koliko smo napredovali od teh ugotovitev pred desetimi leti do danes? Nič in še enkrat nič! Vzroki so ostali, stanje pa je še slabše. Razlika je le, da je sedaj na razpolago mnogo drugih vrst pijače. Gostinci dobro zaslužijo. Iz leta v leto rastejo novi gostinski lokali. Kaj pomaga,
SPOMINI
ODPOSLANCEV
V pripravah na praznovanje 30-le-tnice Zbora odposlancev slovenskega naroda se je vodstvo Pokrajinskega muzeja v Kočevju odločilo, da bo obiskalo čimveč preživelih udeležencev tega zbora. Od njih želijo zvedeti kar največ podrobnosti o izvolitvi in pripravah na zbor, potovanju in bivanju v mestu ali okolici med trridnevnim zborom. Prvi obiski so že dah vrsto zanimivih podatkov, ki bodo zanimali predvsem našo mladino.
V. D.
W//,
V Noveip mestu imamo nepismene!
Vprašujemo: zakaj čuden protest?
V 9. številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek „ČUDEN PROTEST“, v katerem pisec navaja nekulturno reševanje nesporazuma, natolcevanje, poniževanje drugega in grožnje z višjimi forumu v zvezi z delitvijo sredstev v PD „DUŠAN JEREB“.
Pisec uvodoma navaja, da je upravni odbor društva pri delitvi upošteval množičnost in kvaliteto posameznih sekcij, pri čemer je bila odločujoča kakovost dela.
če je omejena reklama za pijače in cigarete, ko so pa na gostinskih točilnih mizah pravcate razstave pijač, domačih in uvoženih. Skratka: alkoholizem se je krepko ukoreninil, proti njemu pa ukrenemo zelo malo ali nič.
-ko.
Rozočarane žene
Pri Komunalnem podjetju v Novem mestu nismo enakopravni. To si upam trditi. Na naš praznik dan žena smo bile zelo užaljene, in to upravičeno. Štirinajst dni poprej so vsako posebej povprašali in zapisali, kaj bi si katera izvolila za praznik. Bile smo za to, da gremo v Ždinjo vas v gostilno Marije Pugelj na pogostitev. Vedeli so, da bodo 7. in 8. marca dolge vrste ljudi in da niti jesti ne bo časa, a vseeno niso hoteli pogostitve prestaviti na kak drug dan. In potem se je zgodilo, da je šla praznovat samo uprava (ženske in moški), v vrtnariji pa smo morali ostati pri delu.
Mislim, da to ni prav. K pogostit-
vi	bi šli vsi ah pa nobeden. Na dan žena so se nas spomnili proti večeru. Iz gostilne so prinesli nekaj ostankov, kot da bi se iz nas delali norca, in še brez pijače po vrhu. Veijetno v Pugljevi gostilni niso jedli, ne da bi kaj zraven popih. Včasih je bilo res tako, da si moral vse pojesti, kar si dobil, zdaj pa ni več takih časov. Sprašujem se, ali nismo delavke pri Komunalnem podjetju v vrtnariji zaslužile za dan žena, zatem ko smo dva dni delale od jutra do 9. ure zvečer, da bi se nas spomnili za naš praznik?
SLAVKA POGLAJEN Šmihel 45
V zvezi z očitki, ki letijo na pevski zbor ,jerebovcev“, dajemo naslednje pojasnilo: Sklep upravnega odbor PD „Dušan Jereb“ o delitvi sredstev je pri celotnem zboru naletel na negodovanje.
Sredstev, ki jih je kulturna skupnost oziroma ZKPO dodelila PD „Dušan Jereb" za dejavnost društva v letu 1972, po oceni pevskega zbora niso delili po merilih, ki jih je sprejela kulturna skupnost oziroma ZKPO (aktivnost, množičnost, kvaliteta, število in pomen nastopov zar našo družbo), zaradi tega ni bilo ovrednoteno kompleksno delo posamezne sekcije.
Upoštevala se ni izjava predsednika društva, ki jo je dal na občnem zboru pevskega zbora, da je v lanskem letu 1972 od vseh sekcij društva bila najbolj aktivna pevska sekcija. To izjavo je predsednik društva dal na podlagi ocene dela (pismeno poročilo), ki jo je dobil na občnem zboru pevskega zbora.
Očitki posameznikov, ki so se priplazili izza ovinkov, natolcevanje o upravnem odboru, poniževanje drugega, vplivanje na preklic sklepa upravnega odbora, prišepnjena merila (po izjavi pisca članka glede delitev denarja) so, neresnični in enostranski. Dialog o zahtevi pevskega zbora glede ponovnega razpravljanja o načinu delitve je. tekel le med predsednikom društva in predsednikom pevskega zbora in pisec članka tedaj ni bil prisoten. Zato se ,jere-bovci“ sprašujemo, kje je piscu novinarska etika, da si lahko izmišlja vrsto neresničnih navedb. Zahtevek pevskega zbora je bil prenesen predsedniku društva neposredno po predsedniku pevskega zbora na zahtevo celotnega zbora ,jerebovcev“.
V vseh 28 letih delovanja društva „Dušan Jereb“ je bila praksa, da so bili na seje upravnega odbora vedno vabljeni tudi predsedniki vseh sekcij, ki so na sejah enakopravno sodelovali z ostalimi člani upravnega odbora. To sodelovanje je bilo na občnem zboru društva v januarju 1972 ponovno poudarjeno in tudi sprejeto, kar pa je novoizvoljeni upravni odbor prekinil, ne da bi o vzrokih obvestil sekcije.
Zahteva pevskega zbora, ki tvori skoraj polovico članstva društva, po-ponovni razpravi o delitvi sredstev ni bila v tem, naj zbor prejme več finančnih sredstev, kot jih je planiral, pač pa v tem, da se sredstva razdelijo posameznim sekcijam po merilih, kijih je sprejela kulturna skupnost oziroma ZKPO za delo društev v letu 1972. Zato je pevski zbor zahteval, na’ ehtev sredstev ponovno obravnav* j na upravnem odboru in naj sodelujejo na tej obravnavi tudi predsedniki sekcij društva kot enakopravni člani.
Iz članka je razvidno, daje upravni odbor ponovno sklical sejo in na njej obravnaval zahtevo pevskega zbora, ni pa na sejo povabil predsednikov sekcij, kot je bilo zahtevano.
Vprašamo: ah je to kulturno in samoupravno? Ah zahteva 30-član-skega pevskega zbora ni upravičena, da se o njej ponovno razpravlja v prisotnosti predsednika pevskega zbora ali druge pooblaščene osebe tega zbora? Ah ne kaže tak način reševanja zahteve pevskega zbora na samovoljo upravnega odbora, ker ne želi osebnega sodelovanja na njegovih sejah, ampak zahteva, kot izhaja iz članka, da se bosta pevski zbor ,jerebovcev“ oziroma njegova zahteva obravnavala le takrat, ko bo pevski zbor svoje negodovanje prenesel na upravni odbor s pismeno pritožbo?
Ah ne bi upravni odbor društva lahko našel boljše rešitve, da se zahteva pevskega zbora doseže ob osebnem sodelovanju in sporazumu vseh zainteresiranih v društvu, kot pa da sili pevski zbor k pismeni pritožbi, v skrajnem primeru pa tudi k posredovanju višjih forumov? Pevci
se sprašujemo, kako bo upravni odbor društva s tako usmeritvijo lahko usklajeval programsko delo sekcij društev, če se brani neposrednega sodelovanja z njihovimi predstavniki.
Vprašamo upravni odbor društva, ah je pri delitvi sredstev sekcijam res bila odločujoča kakovost dela in kdaj, katera dela so strokovno ocenjevali in kdo so bile tiste osebe, ki so po svoji strokovni kvalifikaciji ocenjevale kvaliteto dela posameznih sekcij. Kaj je upravni odbor društva od občnega zbora januarja 1972 pa do prve seje februarja 1973 napravil, da bi se kvaliteta sekcij izboljšala, če ta po oceni upravnega odbora ni bila zadovoljiva?
Iz vsega se da sklepati, da je upravni odbor ocenil kvaliteto nekaterih sekcij kot dobro, kvahteto dela pevskega zbora pa kot slabo, čeprav je upravnemu odboru dobro znano, da so imele v preteklem letu 1972 nekatere sekcije društva le po nekaj nastopov, medtem ko je bil pevski
zbor ,jereoovcev“ prisoten skoraj na vseh kulturnih in političnih manifestacijah na območju občine in zunaj nje. To dokazuje 82 nastopov zbora, od tega 26 na proslavah, obletnicah, razstavah, akademijah in komemoracijah.
Javno vprašamo, zakaj nas potem družbenopolitične in delovne organizacije vabijo k sodelovanju na razne prireditve, če pevski zbor , jere-bovcev“ ni tako kvaliteten kot ostale sekcije v društvu ah druge kulturne skupine v mestu!
Ali je res naš pevski zbor potreben samo takrat, ko druge skupine v mestu ah občini odpovedo svoje sodelovanje, torej le za mašenje lukenj kulturnega programa na posameznih prireditvah?
Ah nima tako enostransko prikazovanje zahteve pevskega zbora oziroma ocenjevanje namena ustvariti pri pevcih malodušje, občutek manjvrednosti, nekvalitete zbora, nezaupanja v vodstvo zbora, nepotrebnosti zbora in podobno?
Ponovno postavljamo pred upravni odbor društva našo zahtevo, da na svoji seji v prisotnosti predstavnikov pevskega zbora razpravlja o delitvi sredstev za delo sekcij v letu 1972.
Pevdci zbor PD „Dušan Jereb" Novo mesto
0 našem mostu
Novo mesto se pospešeno razvija, število prebivalcev se hitro veča, vse se spreminja, le most ostaja takšen, kakršen je že nekaj desetletij.
Pred kratkim sem se znašla ob pol šesti uri zjutraj na mostu. Ljudje so hiteli na delo. Večina jih je bila z avtomobili. Na križišču so nekateri potrpežljivo čakali, drugi so izsiljevali prednost. Dva tovornjaka, ki sta prišla vsak iz svoje strani, sta se ustavila pred mostom. Verjetno nista vedela, kdo ima prednost, in avtomobilisti za njima so bili vse bolj vznemirjeni. Na nesrečo je še deževalo in most je bil poln luž. Mnogi od nas smo prišli na drugo stran reke pošteno mokri, kajti v Novem mestu je vse več nevljudnih voznikov. V tistem hipu sem si želela samo to, da ne bi na most prišli delavci komunalnega podjetja, kajti „pripomogli" bi k še večjemu zastoju. Prav tako se hudujem na tiste pešce, ki se pogovarjajo kar na mostu, se celo ob pogovoru ustavijo in ne vidijo, da s tem močno oviraj^ ostale ljudi.
Vsi ugotavljamo, da je novi most nujno potreben, vemo pa, da bo zanj potrebno veliko denarja. Upam, kot tudi vsi novomeški šolarji, da bodo nov most kmalu zgradili.
IRENA ZUPANČIČ OŠ Katja Rupena Novinarski krožek
DOBROTA JE SIROTA
11. marca okoli 21. ure sta se Jernej Uršič in Mlake 16 pri Kočevju in mladoletni G. A., tudi iz Mlake, vračala z avtobusom iz Ljubljane. Med potjo je mladoletnik zaprosil Uršiča, če bi lahko pri njem prespal. Uršič mu je ustregel. Zjutraj, ko sta Uršič in žena odšla od doma, jima je mladoletnik ukradel 700 din, se odpeljal v Ljubljano in denar zapravil.
UGODEN NAKUP V ŠENTVIDU PRI STIČNI
V	trgovini Rašice v Šentvidu pri Stični so že dobili spomladansko blago. Puloverji, jopice, bluze, obleke, kostimi, srajce in drugo za ženske, moške in otroke so iz visoko kvalitetnih prej, napleteni pa so v čudovito lepih barvah. V trgovini prodajajo blago z manjšimi napakami in ostanke od izvoza, zaradi česar so cene globoko znižane. Še posebej so znižali cene jesenskim oblačilom.
Zato se splača pohiteti v Šentvid in pogledati zaloge. Pri RAŠICI vas bodo odlično postregli. Trgovina je odprta tudi ob sobotah in nedeljah.
In spet: »Če je to tisto...«
Prispevek v polemiki o delu novomeškega kluba študentov
Kot študent in še posebej kot član Kluba novomeških študentov (vendar ne odbora oziroma vodstva) čutim, da moram povedati, da študentje opazujemo in sprejemamo, se vključujemo in delamo v KNŠ precej drugače, kot to vidi in ocenjuje Drago Rustja.
Ni mi jasno, kako lahko Drago Rustja avtoritativno ocenjuje letno skupščino študentov, ko ga na njej sploh ni bilo. Še manj mi je jasno, kako lahko zviška zavrže delovni program, ki ga je sprejela večina novomeških študentov na skupščini. Pisec zavrže vsa prizadevanja, ki so danes že uresničena, ker mu je očitno to povšeči, vendar mi ni jasno, zakaj zavestno prezira delo KNŠ in še posebej odbora.
Trditev o popolni neaktivnosti novomeških študentov je smešna, saj vrsta študentov iz naše občine aktivno dela ne le v športnih in kulturnih, temveč tudi v političnih organizacijah, kar je znano nam vsem. Ne vem, kje je dobil pisec podatek o izredno velikem osipu novomeških študenotov za vse fakultete, posebej še, ker tega po njegovem tudi KNS nima. Celotnega pregleda nimam, lahko pa povem za fakulteto, kjer študiram, to je FSPN. Na njej se novomeški študenti kar odlikujejo, saj osipa in pavziranja praktično ni v primerjavi z drugimi klubi. Rustja
NAJVIŠJA IN NAJNIŽJA POKOJNINA
Nov pokojninski in invalidski zakon vsebuje določilo o zmanjšanju pokojnin v primerih, ko se upokojenec znova zaposli in ko pokojnina z dodatnim prejemkom iz te zaposlitve presega dvakratno povprečje osebnega dohodka v Sloveniji. Ker je lanski povprečni osebni dohodek v naši republiki znašal 1.935 dinarjev, bodo začeli zmanjševati pokojnine pri tistih vnovič zaposlenih upokojencih, ki imajo nad 3.870 dinarjev skupnih dohodkov. Na nedavni seji skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so že obravnavali prvi osnutek družbenega dogovora, ki govori o teh odbitkih. Sprejeli so tudi sklep o najmanjšem pokojninskem prejemku, ki naj bi letos v Sloveniji znašal 833 din, ter o naj večjem
-	5.160 din. Letošnje razmerje med največjo in najmanjšo pokojnino bo znašalo 5,26 : 1, lani pa je bilo 5,75 : 1.
trdi, da KNŠ nima pojma o materialnih razmerah posameznikov, obenem pa je lani prejel večkrat prav od tako napadanega KNŠ precej denarne podpore in blaga za nekaj oblek in hlač. Edino zanimanje za klub, ki ga je kazal Rustja, je bilo doslej takrat, ki je iskal finančno in drugačno podporo. Rustja meni, da je socialna pomoč občasna in neustrezna. Njemu je očitno zelo ustrezala, ko je prosil zanjo večkrat. Daje občasna, je resnica, saj bi si klub lahko le s čarovnijo privoščil redne podpore, ko dobi dva tisočaka dotacije. Ves ostali denar ustvarijo požrtvovalni organizatorji brucovanja, ki je daleč od navadnega plesa. Očitno Rustja na brucovanju še ni bil, sicer bi to vedel, saj se ne spomnim, da bi na običajnem plesu na Otočcu goste zabavali s skečem, sprejemom bru-cov v zeleno carstvo itn.
Pisec očitno namerno trdi, da KNŠ nima predstavnika v OK ZMS, čeprav ima letos dva, prej pa je imel ves čas enega. Kakšen naj bi bil pameten pogovor z gospodarstveniki, ki ga po piščevem mišljenju KNŠ ne zna voditi, ne vem, saj se Rustja doslej še ni oglasil s kakim predlogom niti ni bil voljan sodelovati pri delu kluba. Članom kluba in sploh študentom očita neaktivnost, obenem pa ne vem za nobeno njegovo akti-
vnost, še plačano ne (izvzemam provokacijo o KNŠ). Da se srednješolci takoj ne znajdejo na univerzi, je seveda kriv le KNS, vse ostale strokovne službe pa so po Rustji opravile vse, kar je bilo le mogoče. Prav razveseljiv je vpliv KNŠ!
Rustja v svojem „pojasnjevanju" očitno namerno zanika kakršnekoli rezultate dela KNŠ, čeprav je objektivna resnica, da je KNŠ vzpostavil sodelovanje z Zavodom za kulturno dejavnost, že uspešno organiziral brucovanje, organiziral smučarski tečaj (pa ne za izbrance), naredil točno evidenco članov itn. Če Rustja o tem nič ne ve, o tem pa dvomim, naj o tem ne piše, ker javnost popolno dezinformira in prikazuje študente v zlonamerni luči. Zakaj in komu je potrebno obrekovanje novomeških študentov, se vprašuje večina nas študentov iz te občine.
KNŠ kot tak obstoji šele dve leti in je v tem času precej naredil, čeprav bi bilo gotovo možno še več, vendar z delom vseh, ne pa z obrekovanjem a la Rustja. Rustja se očitno ne zaveda, da v svojem „razmiš ljanju“ pričakuje od KNŠ toliko kot od nekaj družbeno-političnih in kulturnih organizacij skupaj, vsaj po raznovrstnosti dejavnosti. In kaj je za KNŠ doslej naredil Rustja? NIČ! Zanj je amaterizem nepoznan ah pa. večerja po sestanku premajhno plačilo da bi delal, čeprav ga drugim očita.
MILOVAN DIMITRIC
Davek po kmetovem dohodku
Sem zvest bralec Dolenjskega lista, katerega naročnica je moja hčerka. Že od rane mladosti se preživljam samo s kmetijstvom in me zato še posebej zanimajo članki, ki opisujejo življenje in probleme kmečkih	ljudi ter kmetijstva
nasploh.
Sestavek Jožeta Petka z naslovom „Dejanski dohodki kmetov" je naredil name vtis, da bi morah o tem naši časopisi več pisati, pa tudi na zborih volivcev bi morali govoriti o tem. Pisec omenja, da je prispevek od dejanskega dohodka bolj v skladu s socialističnimi načeli kot prispevek po katastrskem dohodku. Priznam, da je to res, vendar pa se pri tem človek lahko globlje zamisli.
Ali ne bi bilo prav, ko bi imelo tudi obdavčenje kmečkih dohodkov neko mejo, kot jo poznajo pri delav-
cih. Kmet, ki nima nad 25.000 din čistega dohodka, naj bi ne bil obdavčen. Kdor ima družino, ki ni zaposlena zunaj kmetijstva, bi lahko tudi prekoračil ta znesek in bi mu družinske člane upoštevali, podobno, kot je pri plačevanju prispevka od skupnega dohodka občanov.
Mislim, da bi bilo to povsem v skladu s socialističnimi načeli. Dan- ■ danes slišimo po radiu in beremo o1 zmanjšanju socialnih razlik, zato bi morala tudi davčna politika slediti temu cilju. Tovariš Tito je v svojih govorih in pismu poudaril, da je treba -posebno pozornost posvetiti tistim državljanom, ki imajo najnižje osebne prejemke, in jaz mislim, da sem šteje večina dolenjskih kmetov, ki se preživlja samo s kmetijstvom.
S.	K.
Dobliče 4 *
Hude posledice medvedkine brce
Milka Klarič iz Oneka domneva, da vidi njen 8-letni sin Mladen slabše, odkar se je boril z medvedko za bratovo življenje
Lani smo poročali o boju šolaijev Mladena Klariča in njegovega brata Franja z medvedko. Napadla ju je 11. avgusta pri vasi Onek pri Kočevju. Medvedka je Franja, ki je star 15 let, nekajkrat pobila na tla. Za bratovo življenje se je boril osemletni bratec Mladen, ki je medvedko tepel s palico in vlekel nezavestnega brata proti domu. Med bojem ga je medvedka brcnila v nos, da ga je oblila kri...
O	tem neenakem boju so nato pisali še Pionirski list, Jana, Lovec, Večerne novosti in morda še kdo. Mama Milka Klarič ima najslabše spomine na Pionirski list, kjer so ji obljubili, da ji bodo vrnili slike, ki so si jih pri njej izposodili, in še svoje, ki so jih posneli, a obljube niso izpolnili. Zdaj je spet morala naročiti nove, kar je zanjo precejšen strošek, saj vsa pet-članska družina živi z očetovo mesečno plačo 1.300 din . '.
Iz Srbije so družini pošiljali otroci iz šol po nekaj prispevkov, ki so jih nabrali, in dva starejša človeka po 200 din. Pretreslo jih je, ko so brali reportažo v Večernih novostih.
„Iz Slovenije, kjer se je boj z medvedko odigral, ni poslal nihče nič. Izjema je 700 din prispevka Dolenjskega lista, ki je poslal še časopise, lepo pismo, nekaj knjig in nekaj slik,“ pravi mama Milka.
Lovci so plačali pred kratkim še
4.000	din za starejšega fanta, za tem ko so Klaričevi podpisali neko listino. Vendar jim je kasneje advokat povedal, da so ga verjetno polomili ... Najbrž pa tega le ne bi smeh gledati preveč črno, saj so s tem lovci le pokazali, da so pripravljeni plačati škodo. Razumljivo pa je, da zdaj vseh posledic niti oni niti nobeden drug še ne more oceniti.
„NE VIDIM STOPNIC"
Mama Milka se spominja, da mali Mladen, ki je v šolskem letu 1971/72 izdelal z dobrim uspehom, naenkrat ni več rad bral knjig. Videl je vedno slabše. „Ne vidim stopnic” ji je dejal nekega dne. Tudi iz šole so prišla opozorila, da Mladen ne vidi in naj ga pošljejo k zdravniku. Ta pa je mami dejal:
„Morda Mladen ža od rojstva slabo vidi.“
Vendar je specialist Mladena poslal v ljubljansko bolnico, kjer je bil
3 mesece, zato v šoli ob koncu polletja ni bil ocenjen. Mama pravi, da zdravniki menijo, da so se mu zenice razširile zaradi prestanega strahu. Domov je prišel okoli božiča, zdaj pa mora vsakih 15 dni na pregled.
Prisluhnimo še malo drugim. Anka Abramovič, razredničarka razreda, ki ga obiskuje to šolsko leto Mladen, pravi: „Mladen Klarič obiskuje letos drugi razred osnovne šole. Že prve dni pouka sem opazila, posebno pri slovenskem jeziku, da ima težave pri prepisovanju s table. Po nekaj dneh sem ugotovila, da nekaj ni v redu z njegovim vidom. Poklicala sem mamo v šolo (7. septembra lani) in se z njo pomenila. Povedala mi je, da je pred dobrimi štirinajstimi dnevi tudi ona opazila, da Mladen ne vidi prav dobro. Napotila sem jo k zdravniku.
Mladenu se je vid iz dneva v dan slabšal. Sedel je v drugi klopi in ni videl do table. Opazila sem, da je napisano besedilo lovil z levim očesom. Tudi glavo je nagibal v levo, celo pri pogovoru. Prej tega ni delal. Zadnje čase je bil otožen in do dela nezainteresiran. Večkrat je jokal. Ob nenadnih šumih se je kar zdrznil. Imela sem občutek, da je pri močnejših osvetlitvah prostora še teže bral in pisal.“
PREJ JE DOBRO VIDEL
To izjavo je dala razredničarka 10. oktobra lani. Dan kasneje je dala
Eismeno izjavo še Pavla Resinovič,
i	je bila Mladenova razredničarka v prvem razredu. Glasi se:
„Na željo mame mojega lanskega učenca Mladena Klariča izjavljam, da je učenec v tem šolskem letu videl normalno. Sedel je med drugimi učenci v zadnji klopi, a nisem nikoh opazila, da učenec ne bi vi-del.“
Dvom, da bi Mladen lahko slabše videl že od rojstva, ovrže tudi izjava
Mladen nam je lani takole pokazal, kako je pobiral nezavestnega brata, nakar ga je vlekel proti domu, na tej poti pa ju je medvedka še dvakrat napadla. (Foto: J. Primc)
dr. Božidarja Tomiča iz Zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica, ki pravi:
„Potrjujem, da je Mladen Klarič, rojen 11. decembra 1964, stanujoč v Oneku 3 pri Kočevju, bil na sistematskem pregledu 8. marca 1971, to je pred vstopom v osnovno šolo. Takrat je bil vid b.p. (brez posebnosti op.ur.). Tudi nobenih bolezni oči ni imel.“
Iz vseh teh izjav se da upravičeno sklepati, da je verjetno mamin sum upravičen. Mladen najbrž slabše vidi zaradi medvedkine brce. Zaradi nje imajo Klaričevi že veliko stroškov. Kaže, da Mladen razreda zaradi slabega vida ne bo izdelal, veliko vprašanje pa je tudi, kaj bo z njegovim vidom in če ne bo še drugih posledic. Prav bi bilo tudi, da bi družba, posebno pa prizadeta lovska organizacija še naprej pomagala Klari če-vim pri pravični ureditvi te žalostne zadeve. Že z dosedanjimi ukrepi so vsi pokazali, da žele zadevo kar naj-pravičneje, sporazumno rešiti, brez nepotrebnih potov in stroškov s sodišči itd. Tako bodo pokazali tudi svojo človečnost. . .
JOŽE PRIMC
Jože Zupanc (v sredini) v razgovoru s tov. Titom.
»Topel stisk Titove roke«
Novomeščan Jože Zupanc je bil v četrtek v delegaciji zveze civilnih žrtev vojne, ki jo je sprejel predsednik Tito
V	nedeljo je bil svetovni dan invalidov pod geslom „Več človečnosti!" V četrtek zvečer pa je delegacijo jugoslovanske zveze civilnih žrtev vojne sprejel predsednik Tito. Med 16 predstavniki iz vseh naših
17 NOVOMEŠKEM PORODNišNicđffiS
Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile: Bronislava Zibert iz Krškega - Manico, Tončka Derganc iz Zaloga - Matjaža, Stanka Zupančič iz Dolenjskih Topčic -Alojza, Matilda Breznik iz Metlike -Vesno, Angela Cehte iz Stolovnika
- Apolonijo, Ljubica Popovič s Hrasta - Janka, Bojana Roštohar iz Črnomlja -r Tomislava, Marija Lojk iz Dolnje Straže - Damjano, Hedvika Lapanje iz Hrastoviče - Primoža, Ana Hribar iz Brežane - Heleno, Ivanka Kunšek iz Dolnjih Orelj -Romana, Fani Klemenčič iz Zdinje vasi - Franca, Martina Jarc iz Prečne - Simono, Dragica Gorenc iz Kanižarice - Vesno, Marija Gnidovec iz Velike Loke - Stanislava, Marija Čučnik iz Dolnje Stare vasi - Damjana, Marija Simonič iz Črnomlja -Eriko, Cvetka Kek iz Breze - Tatjano, Marija Vidmar iz Dolnje Straže
- Jurija, Marija Jordan iz Kostanjevice - Vilmo, Marija Jordan iz Sli-novc - Natašo, Martina Korenič iz Bele cerkve - Brigito, Francka Jur-šinič iz Perudine - Jožeta, Slavka Grandovec z Vrha pri Ljubnu - deklico, Cvetka Kumelj iz Žužember-. ka - dečka, Jožefa Novak iz Dol-škega - deklico, Nada Kobe iz Semiča - deklico, Alojzija Novak iz Zabrdja - dečka, Terezija Judež iz Križa - deklico in Gizela Avbar iz Dolnje Straže - deklico. - Čestitamo!
republik je bil tudi Novomeščan Jože Zupanc, predsednik republiškega odbora zveze civilnih žrtev vojne.
„To je bil zame največji dogodek v življenju,“ trdi Jože, ko je uredil vtise in ko spet sedi v svoji telefonski centrali v novomeški občinski skupščini. „Mislil sem, da me bo strah, da bom imal tremo ... A vse je minilo ob Titovem stisku roke, ko sem začutil vso globino človeškega. Z besedami se enostavno ne da popisati, kar se je takrat v meni dogajalo. “
Zupanc pravi, da je delegacijo Tito presenetil s poznavanjem problemov civilnih žrtev vojne, daje takoj vzpostavil prisrčen stik s predstavniki, ki so se pri njem zadržali uro in četrt.
„Beseda je tekla predvsem o statusu civilnih žrtev vojne, se pravi o žrtvah fašističnega terorja, civilnih invalidov vojne in poškodovancih z vojaškim materialom. Po tem pogovoru pa smo imeli še dodatno srečo, ko smo se vračali v Ljubljano. Z istim vlakom se je namreč peljal tudi Stane Dolanc in je sprejel našo in hrvaško delegacijo. Tako smo se tudi sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ seznanili z našimi pro-blemi.“
In kako je doma? Prav zdaj pripravljajo ustanovitev pokrajinskega združenja za 7 dolenjskih občin tudi v Novem mestu. Civilne žrtve vojne naj bi do združenja prišle v maju.
ZAHVALA IZ LIVOLDA
V	počastitev dneva žena so 18. marca predšolski in šolski otroci iz Klinje vasi priredili v Livoldu zelo lep program. Žene iz Livolda se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo.
IVANKA IVANČIČ Livold 44
Od mesta do mesta: drago, dražje, naj...
Največje razlike pri mesu, sicer pa pri pridelkih presenetljiva podobnost v cenah
Ob naraščanju življenjskih stroškov smo zelo pozorni za gibanje cen, predvsem cen živilskih izdelkov in pridelkov. V razpravah o osebnih dohodkih običajno odkrijemo razlike med Slovenijo in drugimi republikami in postrežemo s tolažilnim pojasnilom, češ ker so v drugih republikah manjši zaslužki, so tudi nižje cene in tako se razmeija izravnajo. Pa vendar ni povsem tako.
Zvezni zavod za statistiko v svojem poročilu navaja gibanje cen kmetijskih pridelkov v 54 jugoslovanskih mestih. Takoj nas preseneča dokajšnja usklajenost cen za mnoge pridelke (upoštevaje januar 1973), precej enotne pa so tudi cene za uvoženo južno sadje.
V	Bihaću na primer so bile januarja limone po 8 din kilogram, v Novem mestu 8,40, v Mariboru
7,50,	v Ljubljani po 8,30, v Bitolju po 8,40, v Splitu pa po 8,50. Najcenejše so bile v Tuzh - 6,35 din. Podobno je bilo z mlekom, jajci, jabolki in krompirjem. Cena sladkoija je enaka v vsej državi. Na osnovi doslej povedanih podatkov lahko do-
mnevamo, da se glede njih približujemo težnji po enotnem gospodarskem porostoru in enotnem tržišču.
Pričakovati je, da bodo poleti cene kmetijskih pridelkov spet zanihale, posebno pri sezonskih pridelkih, paradižniku, papriki in podobnem. Potrebno je ugotoviti, da razlike v cenah ne nastajajo po republikah, temveč po znanih gospodarskih zakonih: nižje cene so v tipičnih kmetijskih predelih, višje pa tam, kjer nimajo širšega poljedelskega zaledja, na primer v Crni gori in Dalmaciji.
Mleko so prodajali v Mariboru po
3,00	din, v Novem mestu po 2,90, v Nikšiću po 3,70, v Splitu 3,70, v Skopju po 3,00, v Banjaluki po
3,20, v Novem Sadu, Zrenjaninu in Subotici po 2,50.
Tudi sadje je približno enako: v Makedoniji je cenejše, saj so januarja prodajah jabolka v trgovinah po
4,00	din, v Kumanovu in Ohridu celo po 3,50 din. Na živilskem trgu so zasebnici prodajali jabolka še ceneje- po 2,50 din. V istem času je bila v Novem mestu cena jabolk v trgovini 6,30 din, na trgu pa 7,00 din. V Mariboru so jih prodajali v trgovini po 5,00 din, v Dubrovniku pa po 7 din.
Ob teh cenah so zanimive razlike med trgovino in zasebnim živilskim trgom. V rafrogih primerih je v trgovinah ceneje kot na trgu, čeprav gre to morda na račun kakovosti: sladko zelje so prodajali v Ljubljani na trgu po 5,00 din, v trgovini pa po
2,40	din. V Mariboru so celo pri krompirju ugotovili razlike: v trgovini je bil po 2,20, na trgu pa po
2,50.	Le pri jajcih je ccna v trgovini in na trgu dokaj usklajena, saj sojih prodajali v Mariboru v trgovini po
1,35	din na trgu pa po 1,40 din. V Novem mestu je stal krompir v trgovini 2,60 din, na trgu pa 2,50, jajca so veljala v trgovini 1,35 din, na trgu pa 1,30 din.
Največje razlike so pri cenah mesa. Kaže, da so na mesnem trgu v Jugoslaviji drugačni zakoni, saj je skoraj nelogično, da je povprečna cena govedine v Varaždinu 26 din, v Novem mestu 21 din, v Ljubljani pa 19 din. Vidi se, da v različnih predelih različno rešujejo ta pereč problem. Nasploh ugotnvljajo, da je meso na Hrvaškem dražje, ker so tam odkupne cene uredili že poprej.
Ob cenah,kijih navajajo statistiki v svojih poročilih, ne bo odveč še opozorilo, da so v mestih po trgovinah cene različne, tako kot so tudi na živilskem trgu od stojnice do stojnice različne. Ob takih razmerah statistik zabeleži tisto ceno, ki se najpogosteje pojavi v trgovini ali na tržnici.
R. KOMLJENOVIČ
r vas 1
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
DO
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krškem, Metli ki. Novem mestu in Trebnjem
KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO IO-ODST. VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
DBH
NOVO MESTO
2KNICA
Odbor za medsebojna razmerja organizacije združenega dela „ŽIČNICA", Ljubljana, Tržaška c. 49,
OJA VLJA VEČ PROSTIH UČNIH MEST ZA POKLIC
Ključavničarja
v ključavničarskem oddelku v Ribnici na Dolenjskem.
POGOJ ZA SPREJEM: končana osnovna šola ter zdravstvena sposobnost za opravljanje navedenega poklica. Interesenti naj pošljejo pismene vloge na naslov „Žičnica", Ljubljana, Tržaška c. 49 (splošno-kadrovskemu sektorju), ali naj se osebno zglasijo v ključavničarskem oddelku v Ribnici.
Transportno podjetje METLIKATRANS Metlika
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
STROJNIKA NA BULDOŽERJU
Pogoji: kvalifikacija in dveletna praksa. Prijave z dokazili KV pošljite v roku 8 dni na gornji naslov.
Najljubša pesem motorja
Avtomobilski as Robert Lang: »Zrastel sem ob ropotu motorjev — Namesto nogometaša — avtomobilist«
„Bili so dnevi, ko me mama ni spoznala," je pričel odgovarjati Robert Lang, znani jugoslovanski avtomobilist, ,,tako sem bil umazan od olja in avtomobilske masti." Pri tem se je Robert zasmejal in pokazal vrsto belih zob. Govoril je preudarno, le včasih, kadar je želel povedati kaj važnejšega, je pohitel, obenem pa svoje besede podkrepil z zamahi rok.
„Nogometaš naj bi bil, vendar sem očeta razočaral. Žoga me ni nikoli privlačila. Čisto nekaj drugega sem občutil ob ropotanju avtomobilskih strojev, in to je zame najlepša pesem, ki jo poslušam že od petega leta dalje.“ „Zakaj ne vozite na relijih? “ „Ko sc tekme končajo, smo vsi utrujeni, umazani, in kar je najvažnejše, vsa „stvar" gre prepočasi. Ko pa so mi nekoč huligani 10 kilometrov pred ciljem obrnili kažipot in sem zataval v gozdu, sem sc zaklel, da na relijih ne bom nikoli več vozil." „Kako sc preživljate? “
„Nisem profesionalec. Pri nas avtomobilisti živimo od reklam, pa še teh je vse manj. Že v začetku ste me povprašali o novome* , ških avtomobilistih. Ne poznam jih, pač pa sem o njih že slišal. Mislim, da bi morali zbrati 10
Včasih sem avtomat
Svetovni prvak v kegljanju Nikola Dragaš pravi: »Kegljanje je zelo naporen šport, zdi se mi, da celo najbolj - Treniram vsak dan!«
27-letni kočevski mojster
Osterman: »Upal sem, da se bom uvrstil okoli 50. mesta — V Kočevju so doma dobri šahisti.«
najbolj resnih, izmed teh izbrati najboljšega, mu dopovedati, da se ne vozi z nogo, pač pa z glavo, in šele nato kupiti zanj res dober stroj. Jasno je, da bi mu moralo društvo nato omogočiti, da bi sodeloval na vseh prvenstvih, njegova naloga pa bi bila, da bi se izkazal in ne prenehal tekmovati sredi prvenstva in tako vrgel ves denar skoz okno.“
„Kaj menite o Gorjancih? “ „Vedno odlična organizacija, popraviti pa bi morali progo, da bi tudi ta postala najboljša gorska steza pri nas. Na Gorjance bom odslej redno prihajal.“
Za razgovor ž Nikolo Dragošem, svetovnim prvakom v kegljanju, sem imel samo pet minut časa. Potem je moral pred novomeško občinstvo. Nekoliko nestrpen je bil, prav tako tudi jaz. Intervju sem začel kot ponavadi: koliko let že kegljaš, tvoj vzor, načrti in podobno. Zato je bil Nikola toliko bolj presenečen, ko sem mu zastavil naslednje vprašanje: „Kot svetovni prvak si čez noč postal,zvezda4. Poznajo te v vseh republikah in mestih, ki jih obiščeš. Kako tvoj naslov vpliva na dekleta? “
„Nepričakovano vprašanje, ker pa sem Dalmatinec, bom odgovoril. Mlad sem, grd tudi ne, in če se ozreš malo nazaj, boš sam videl."
Radovednost me je premagala in pri vratih sem videl nekaj „zelenih" osnovnošolk, ki so se tiščale skupaj, se nasmehnile in (vsaj mislim) se niso pogovarjale o meni
„Kako si pričel kegljati? “ „Čisto slučajno. Tam, kjer sem delal, so fantje radi zavili na kegljišče in tako seje začelo. V začetku sem mislil, da je kegljanje lahak, šport. Moram pa reči, da je med najtežjimi. Sprašuješ, kako je s kegljanjem pri nas. Napreduje, ker je vedno več kegljišč in tudi ljudi, ki začnejo s kegljanjem kot jaz in nato postanejo igralci. Če bi šli vsi po mojih stopinjah, bi bili Jugoslovani prav gotovo trenutno daleč najboljši kegljači. Trdim pa, da čez
Nedavno sta se z odprtega šahovskega državnega prvenstva v Sutomoru vrnila kočevska igralca Rudi Osterman in Tone Praznik.
Rudi seje rodil 21. 7. 1946 v Kočevju. Crno-bela polja je vzljubil že v osnovni šoli. Kasneje, okoli 1960, je začel igrati in študirati šahovsko igro. Kmalu zatem je dosegel nekaj pomembnih uspehov: najprej II. kategorijo, na prvenstvu Dolenjske I. kategorijo, na članskem prvenstvu Slovenije je zasedel prvo mesto in osvojil naslov mojstrskega kandidata. Takrat se je Rudi posvetil šahovski igri in dosegel še vrsto uspehov. Tako je bil večkrat dolenjski prvak, uspešno je zastopal barve ljubljanskega Zmaja ter kočevskega kluba.
„Š kakšnimi željami ste odpotovali na prvenstvo? “
„Za letošnje prvenstvo sem se temeljito pripravljal, računal pa sem na uvrstitev nekje okoli 50. mesta. Ko sem dosegel štiri zmage, sem postal nekoliko nestrpen in obremenjen z mislimi na morebitni uspeh. To se je poznalo posebno v igri z mednarodnim mojstrom Minićem, s katerim sem srečanje izgubil. Poraz me je pomiril in sem naslednja kola odigral sproščeno. Prvenstvo je bilo naporno. .V vsakem kolu sem moral igrati na zmago, kajti poraz je pomenil padec na lestvici za vsaj 20 mest. Zato je bilo potrebno za dobro uvrstitev poleg dobre igre tudi precej sreče. Ker je bila tudi točkovana norma izredno visoka in zahtevna, sem svojega uspeha še bolj vesel.."
„Dobro ste igrali s črnimi figurami in dosegli nekaj pomembnih zmag."
„V zadnjem času svojega šahovskega izpopolnjevanja in bogatenja znanja sem spoznal, da je včasih tudi obrambna igra izredno učinkovita. Morda je to posledica študija partij nekdanjega svetovnega prvaka dr. Emanuela ^Laskerja."
„Najboljša partija na turnirju? "
„Na prvenstvu sem zabeležil osem zmag. Med temi je najpomembnejša zmaga nad mojstrom Jovičem v zadnjem kolu. To partijo sem odigral zelo sproščeno in prinesla mi je mojstrski naslov."
„Kako je igral Tone Praznik? "
„Ni bil v formi, izgubil je tudi nekaj dobljenih iger. Mislim, da sva oba upravičila pričakovanja ljubiteljev šaha v Kočevju in drugod. Rad bi se v najinem imenu zahvalil OBZTK Kočevje, ki nama je finančno omogočila nastop na prvenstvu, ter kemični tovarni MELAMIN iz Kočevja, ki mi je odobrila plačan izreden dopust in mi tako nudila moralno in materialno pomoč."
„Napredujemo, zlasti po zaslugi neutrudnega šahovskega delavca in organizatorja Iva Staniča. Sah ima v Kočevju veliko privržencev, kar bi vsekakor morali izkoristiti."
Z. FAJDIGA
Portret prvaka
pet let ne bomo imeli pravega nasprotnika na svetu, kaj šele v Evropi!"
„Kako poteka tvoj trening? " „Pred treningom pol ure telovadim, nato se prično meti za ogrevanje. Zgodi se, da eno samo pozicijo ^zbijam* cel dan. Da, pravi avtomat postanem takrat, a kot vidiš, se je zaenkrat splačalo."
J. PEZELJ
Rudi Stipković, karikaturist Sportskih novosti: Karikature lahko vsak riše. Le malo volje in nadaijenosti je potrebna (Foto: S. Mikulan)
Kvalifikacijski turnir za prvenstvo dolenjske šahovske podzve-ze je veljal tudi za prvenstvo Novega mesta. 34-letni profesor Ivica Milič je z zanesljivo igro (zbral je 88 odstotkov možnih točk) osvojil prvo mesto v konkurenci najboljših novomeških šahistov: Penka, Škerlja, Sitarja, Isteniča in drugih.
Novo igrišče
V Stranski vasi, nedaleč od Novega mesta, živita Bremškova. Pravita, da v mesto nerada prihajata in da stanovanja z mestnim ne bi nikoli zamenjala. (Foto: J. Pezelj)
Tam, kjer je doma mir
V Stranski vasi sta pred kratkim preživela 50 let skupnega življenja Ivan in Ivana Brem-
šek
V	Stransko vas, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od hrupnega mesta, sem se pripeljal, ko so sončni žarki nežno tipali po vrhovih dreves in se ujeli v majhnih oknih nizke hišice. Pred njo je bila zbita lesena klop. Poklical sem, če je kdo doma, izpred sosedove hiše pa me je pozdravil lajež psa čuvaja. Še dolgo je odmeval pasji pozdrav, in šele ko se je izgubil v bližnjem tihem gozdu, se je iz hišice prikazala sključena ženica.
„Pozdravljeni!" sem zaklical. „Ste Bremšekova ali ne? Poklepetat sem prišel k vam. Kje pa imate moža? "
Počasi mi je šla naproti, pri tem pa se je opirala na močno palico. Ko je prišla do mene, se me je s prosto roko oklenila, da je laže hodila, in skupaj sva prišla do zbite klopce. Sosedov pes je utihnil, gospodar Ivan pa se je hitro pridružil ženi in vsi trije smo se nastavili prvim toplim sončnim žarkom. Kot je že v navadi, smo pričeli klepetat o vremenu. Počasi sem pogovor preusmeril na njuno „zgodovino" in oba sta me presenetila z izrednim spominom. Včasih sem kar podvomil o točnosti njunih izjav, ko pa sta pol ure kasneje isto letnico ponovila, sta me prepričala.
Oba sta se rodila 1889, le da je Ivan starejši: rodil se je 17. maja, njegova žena pa 23. junija. Spoznala sta se podobno kot večina mladih ljudi, drugič pa sta se poročila letos 10. februarja. Ivana pravi, da je petdeset let skupnega življenja kar hitro preteklo, da pa ji je vojna, tako kot možu, naredila v srcu nezaceljivo rano. Oba sta Gorenjca in zaradi svojih dveh sinov sta postala Dolenjca. V Novem mestu sta se namreč sina šolala; takoj ko se je začela vojna, sta odšla v hosto in nista se več vrnila.
Ko sem Ivano povprašal o njenem delu v organizaciji Rdečega križa, se je razgovorila, vseeno pa je bila precej skromna. Tako jo je mož spomnil na nekaj priznanj, povedal je, da je bila skoraj v vsaki hiši daleč naokoli, da je o njej pisalo v „Dolenjcu" ...
Striček Ivan si je, preden sem
Stipković: Vera Nikolič je dobra atletinja, razen tega pa ima čisto ženske poteze, tako da je ni težko narisati.
vanj nameril objektiv, s tresočo roko popravil ovratnik, Ivana pa zategnila ruto in oba sta ponosno gledala nekam za mano v tihe gozdove, in šele ko je škljoc-nilo, sta se iz otrdele drže postavila V vsakdanjo.
Kljub temu da nimata v Novem mestu nikogar, ob svoji 50-letnici nista bila sama. V Novo mesto zaradi šibkih nog sicer nista mogla, zato sta praznovala kar v gostilni na Ruperč vrhu. K praznovanju so prišli predstavniki občinskega odbora Rdečega križa, Zveze borcev, predstavniki krajevne organizacije, Socialistične zveze iz Birčne vasi in vsi so jubilantoma čestitali.
Iz klepeta nas je zdramil hlad. Nebo se je počasi obarvalo v rdeče in Ivana je rekla, da so oni včasil temu pojavu rekli, da peče Miklavž. Poudarila je, da jie sedaj, pač pa, kadar je čas za to. Povprašala me je, če je še vedno tako, in ko sem ji potrdil, se je veselo zasmejala. Z gorenjskimi naglasom, ki ji ga toliko let življenja in dela med Dolenjci ni moglo zbrisati, je dodala, da bo Miklavž verjetno vedno pekel.
Poslovili smo se kot stari, dobri znanci. Obljubil sem jima, da prinesem slike, in ko sem iz tihega zaselka odšel proti mestu, sem obema starčkoma za njun mir kar zavidal.
Rudi Stipković je eden najboljših športnih karikaturistov pri nas. Ko se je oglasil v Novem mestu, sem ga poprosil za razgovor in v nekaj besedah je orisal svojo risarsko pot.
„Takoj ko sem lahko prijel v roke svinčnik, sem začel risati ljudi, živali, obraze . . . Moje umetnije se niso razlikovale od umetnij mojih vrstnikov, ker pa sem s svinčnikom začel „pretiravati", so starši ugotovili, da bom nekoč še „velik" umetnik. Pa ni bilo tako. Razočaral sem jih. Namesto po lepih risbah sem postal znan po karikaturah. Prvo so mi objavili že, ko sem izpolnil 11 let. Pogosteje sem se oglašal na športnih straneh v gimnazijskih letih, ko pa sem pričel študirati, sem karikaturi posvetil več časa. Pred desetimi leti sem pričel delati v Sportskih novostih in od
Rokometaši ITASA se že nekaj časa redno pripravljajo za drugi del tekmovanja v Dolenjski rokometni ligi. Treningi so v dvorani doma telesne kulture enkrat na teden. Igralci vadijo pod vodstvom trenerja Ivana Žerjava. V prvem delu tekmovanja v DRL so rokometaši osvojili le štiri točke in zasedli peto mesto. Kako bo spomladi? Ali lahko ljubitelji rokometa v Kočevju pričakujejo v prihodnjem prvenstvu boljše igre? Na vprašanja mi je odgovoril eden boljših kočevskih rokometašev Srečko Kenda, ki mi je nekaj povedal tudi o svoji rokometni karieri: „Rodil sem se 21. 4. 1953 v Kočevju, zaposlen pa sem kot ključavničar v kovinskem podjetju ITAS v Kočevju. Za rokomet sem se navdušil že v osnovni šoli, septembra 1971 pa smo ustanovili rokometni klub. Takrat sem začel redno trenirati in tekmovati. Kdaj sem najbolje zaigral? Po mnenju soigralcev v srečanju z ekipo EMA iz Celja na lanskoletni „Olimpiadi" kovinskih podjetij v Mariboru. Kljub temu da smo srečanje izgubili, smo pokazali dobro igro, sam pa sem dosegel 9 golov."
„Kaj pričakujete od drugega dela tekmovanja v DRL? "
S skrbnimi pripravami in z dobro igro na prvenstvenih tekmah lahko osvojimo tretje mesto. Seveda bo imelo pri tem veliko vlogo tudi igrišče, saj menda edini v ligi tekmujemo na neustreznem igrišču. Poleg tega bi nas moral vaditi še kakšen rokometni strokovnjak."
„Želja? “
„Rad bi, da bi spomladi dobro igrali, moja osebna velika želja pa je, da bi zaigral v republiški ligi."
Z. FAJDIGA
takrat sem narisal za celo goro obrazov. Če se vam da računati: vsak dan imam objavljeno v nekaj časopisih vsaj eno karikaturo, saj rišem za Sportske novosti, Vjesnik u srijedu, Studio, Vikend in nekatere tuje časopise. Doslej sem sodeloval na nekaterih razstavah, 1970 pa sem dobil na svetovni razstavi karikature v Montrealu tretjo nagrado."
„Kaj svetujete tistim, ki se radi ukvarjajo z risanjem karikatur? "
„Vsak, kdor misli, da ima naravni talent za karikaturo (to mora občutiti, ker se ne da naučiti), naj riše, riše in še enkrat riše. Doma, v restavraciji, na nogometni tekmi, na avtobusu. Če bo upošteval ta nasvet, bo v nekaj letih prav gotovo postal dober in tudi znan karikaturist."
J. PEZELJ
Za karikaturo-nadarjenost
Rudi Stipković: »Risal sem vsepovsod: na tekmi, v restavraciji, doma, v šoli, parku ...«
„Resno si se začel ukvarjati s šahom šele tu v Novem mestu. Kaj te je spodbudilo k temu? " „Šah je vedno dopolnjeval moje duševno življenje, bil je moj konjiček. V Novem mestu sem si uredil življenjski kotiček in sedaj je ostalo zanj tudi več časa."
„Najizrazitejša karakteristika tvoje igre je zanesljivost v vseh fazah igre in seveda borbenost. Kaj je po tvojem mnenju glavni faktor za doseganje dobrih rezultatov v šahu? "
„Načrtni študij šahovske igre in igranje z možnimi igralci."
„Kaj pa novomeški šah in njegove perspektive? "
„Šahovsko življenje je zadnje čase v Novem mestu zelo pestro. Naš klub ima velike možnosti za napredek, če bo vodstvo kluba še nadalje izpolnjevalo zastavljene naloge. Da imamo dober in perspektiven naraščaj, je pokazal ravno zadnji turnir, kjer so se mladinci potegovali za najvišja mesta."
„Slovenski šah trenutno ni na zavidljivi ravni. Tvoj predlog za izboljšanje tega stanja? "
„Cim več močnih turnirjev in množičnih tekmovanj za vse kategorije igralcev. Da vlada med našimi klubi velika nezainteresiranost, kaže lanskoletno prvenstvo slovenskih prvokategornikov, katerega organizator je bil naš klub. Poleg domačinov sta se prijavila le dva druga igralca. Turnirje, žal, propadel."
-	„Vzornik? "
„Robert Fischer in delno Mi-hail Talj."
J. UDIR
Ramljak je v Novem mestu pri vojakih in Rudi Stipković ga je na prošnjo številnih privržencev nogometa prav rad narisal za Dolenjski list.
SEVNICA: SAMO 0,23
Z izjemo Cerknice in Lendave, kjer imajo menda še zdaj zaprte občinske knjižnice, je Sevnica med tistimi šestimi slovenskimi občinami, ki so imele pred dvema letoma (to trdijo republiški podatki) najslabšo knjižno izposojo: na prebivalca te občine je prišlo le 0,23 izposojene knjige. To je seveda hudo pod republiškim povprečjem, po katerem si je vsak Slovenec izposodil v javni knjižnici na leto 1,88 knjige. Kajpak je tudi slovenska norma precej za mednarodno, po kateri je vsaka knjiga izposojena vsaj trikrat na leto.
158. ROJ „ČEBELICE"
Da, številka ustreza: že 158 drobnih knjižic je izšlo odtlej, ko nam je MLADINSKA KNJIGA predstavila Rdečo kapico, Polpetelinčka pa Pravljico o šivilji in škarjicah. - Pred kratkim je izšla kot 157. delce knjižnice „ČEBELICA41 zgodbica Frana Roša o Letalcu Nejčku (ilustrirala Darinka Pavletič-Lorenčak), 158. delce pa so DOMOVI NAŠIH PISATELJEV Stanka Kotnika z ilustracijami Barbare Vidic. Že najmlajši bodo tako spoznali rojstne hiše ali domove Franceta Prešerna, pisatelja Finžgarja, Franceta Bevka, Frana Levstika, Ivana Cankarja, Otona Župančiča in Prežihovega Voranca.
Prezgodaj, porečete morda. Ne, tudi vaš otrok se bo z imeni naših duhovnih velikanov srečal prej ali slej. Če mu jih predstavimo najprej z domovi in podobami teh preprostih kmečkih hiš, jih bo začel laže dojemati.
RAZSTAVA ZA IOO-LETNICO
Pod vodstvom vodje šole v Strugah Milana Habjana se učenci že sedaj pripravljajo na proslavo stoletnice šole, ki jo bodo proslavili 29. septembra letos, ko bo v Strugah tudi dan prosvetnih delavcev občine Kočevje. Pod vodstvom učitelja Habjana so izdelali že vrsto kipov iz lesa, ki bodo krasili hodnike šole in šolski vrt.
Nekatere stvaritve učencev iz Strug so si že ogledali ravnateljica osnovne šole Kočevje prof. Dana Jerše ter likovna pedagoga Ivan Brudar in akademski kipar Stane Jarm, ki sta dala vodji šole Milanu Habjanu tudi nekaj navodil za nadaljnje ustvarjanje učencev.
•	F. BRUS
Uh.	siSfc	*	'	•	‘	    _____
Učenci osnovne šole Janeza Trdine v Stopičah so se predstavili domačemu občinstvu z igro „Čudežna srajca Dopetajca“. Za igro so poželi priznanje, nameravajo pa jo še nekajkrat ponoviti. (Foto: foto krožek osnovne šole Stopiče)
V BELOKRANJSKEM MUZEJU ODPRLI STALNO ARHEOLOŠKO RAZSTAVO
V vitrinah: kultura staroselcev
Prof. Jože Dular: »Ta pridobitev pomeni prelomnico v delu našega muzeja, ki bo čez tri leta praznoval 25-letnico obstoja« — Muzej mora dandanes postati nujno dopolnilo splošne izobrazbe delovnih ljudi
Bogate arheološke najdbe, izkopane med raziskovanji v deželici onstran Goijancev, so urejene in dostopne za ogled vsakomur, kogar zanese pot v Metliko. Stalna arheološka zbirka v Belokranjskem muzeju, slovesno odprta in v novi postavitvi številneje obiskana prejšnji teden, je tudi nekaka prelomnica v delu te ustanove, kot je na otvoritvi poudaril njen ravnatelj prof. Jože Dular.
Začetki Belokranjskega muzeja segajo v leto 1951. Tedaj so v sobah metliške proštije prvič razstavili etnografske in kulturnozgodovinske predmete. Leto kasneje so v obnovljeni Martinovi cerkvi odprli še arheološko zbirko. Lepši časi so prišli v naslednjih letih, ko se je muzej selil v metliški grad. Splošna želja je, da bi ta grad v celoti služil kulturi, predvsem pa muzejstvu. Letos upajo da se bo izselila godba. Za arheolo-
VOJAKI POSTAJAJO VEZ
V	Likovnem salonu v Kočevju je bil en izmed zadnjih razstavljalcev tudi slikar-samouk Životin Nikolič iz Svetozareva, ki je odslužil vojaški rok v Ribnici. Že več let se ukvarja z naivnim slikarstvom in je v Srbiji zelo cenjen. Naš kraj mu je zapustil lepe spomine in si želi, da bi se ponovno vrnil in razstavljal pri nas. Rad pa-bi tudi, da bi naši umetniki-samouki, kot so Drago Košir in drugi, razstavljali v njegovem domačem kraju. Ko bo ponovno razstavljal v Ribnici, namerava predstaviti tudi srbske ljudske pesnike in folklorno skupino. To pomeni, da postajajo vojaki iz drugih republik, ki služijo vojaški rok v Ribnici, trajna vez med Ribnico in kraji, iz katerih prihajajo.
N. A.
MOLIERE NA BREŽIŠKEM ODRU - Prejšnji teden je gostovalo v Brežicah Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Molierovo komedijo „Prevarani soprog“.
Sinji galeb
Knjižnica SINJI GALEB, ki jo že dolgo vrsto let prizadevno izdaja založba MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani, razveseljuje doraščajoče bralce in jim pomaga vsestransko širiti obzorje. Pred kratkim sta z njo prišla na slovenski trg prevoda dveh znanih tujih del: POTA MORJA pisatelja Richarda Armstronga (knjiga, ki je bila leta 1948 nagrajena kot najboljša mladinska knjiga leta - prevod Jasna Škrinjar-Taufer) in MASKA RDEČE SMRTI, zbirka šestih grozljivk svetovno znanega pisca Edgarja A liana Poea (prevod Jože Udovič, ilustracije Karel Zelenko)
S spomini na svoja otroška leta seznanja bralce Janez Švajncer v knjigi JUNAK NA KOLCIH (ilustracije: Janez Vidic). Iz drobnih spominov so stkane tudi črtice Branka Žužka, ki jih je izdal v knjižici KRUH MOJE MATERE.
ZANIMIVE GRAFIKE V LJUBLJANI - V ljubljanski Mali galeriji so odprli prejšnji teden razstavo grafik Mersada Berberja. Odprta bo do 15. aprila, ogledati pa si jo je moči v$ak dopoldne in popoldne.
ZA METLIŠKO KNJIŽNICO BOLJŠI ČASI - Del spodnjih prostorov v metliškem gradu bo zasedla knjižnica. Prostore, kjer bo poslovala, že dalj časa preurejajo. Trenutno so knjige zložene v neki sobi na trgu. Poleg tega bodo uredili v gradu mladinski klub.
KOMU 1500 ŠVICARSKIH FRANKOV? - Mednarodna zveza društev bibliotekarjev je razpisala natečaj za nagrado T. P. Sevensma 1974 na temo „Regionalno sodelovanje v knjižničarstvu - priložnost za dežele v razvoju“. Razprave morajo biti pisane v šestih jezikih, naloge pa je treba oddati do 15. avgusta letos. Slovensko bibliotekarsko društvo je na natečaj opozorilo vse svoje člane. Nagrada je vabljiva: najboljše delo bo nagrajeno s 1500 švicarskimi franki. Ime nagrajenca bodo objavili jia generalni skupščini OZN v Washingtonu decembra 1974. Bo to kdo od naših?
TREBANJSKI ZABAVNI ORKESTER - V okviru pihalne godbe v Trebnjem so osnovali zabavni orkester.
MLADINSKO PETJE V VAVTI VASI - Mladinski pevski zbor v osnovni šoli v Vavti vasi vodi Iztok Peroci, ki poučuje tudi glasbeni pouk.
KRŠKO:	MENCINGER	DO-
KONČNO POKOPAN - Slovenski pisatelj Janez Mencinger, ki je pokopan v Krškem, dolgo ni imel miru. O tem so se večkrat razpisali tudi časopisi. Sredi marca so Mencingerja vnovič (upajmo, da zadnjič) pokopali v parku zaslužnih mož.
SEVNICA:
Iskrene izpovedi
Sevnica je te dni zapisala v svojo kroniko še eno kulturno dejanje: na gradu so se predstavili občinstvu likovni amateiji Rudi Stopar, Tone Zgonc in Peter Vene. Njihova likovna ustvarjalnost je vredna pohvale, saj so razstavljena dela nastala v minulem letu.
Zanimivo je sprejemati in doživljati posameznika te razstave, saj je vsak celota, svoja izrazna moč. Tehnika in tematika sta različni, zato je delovala razstava pestro, kljub majhnemu številu eksponatov.
Rudi Stopar je našel svoj svet v varjenem železu. Njegova tematika je posvečena kmečkim puntom. Posebno pozornost je vzbudil z Zelenim Jurijem. Dela nikakor-niso nastala slučajno. S spretnim sestavljanjem oblik odpadnega železa in drugih železnih elementov je zgradil celoto, kije vredna pozornosti.
Tone Zgonc je razstavil pretežno plakate. Le-ti so barvno in kompozicijsko urejeni. Peter Vene je poskušal obvladati les in je v njem upodobil nekaj ženskih aktov. Njegov realizem je preprost in iskren.
Skratka:	na	sevniškem
gradu smo doživeli dleto, čopič in varjeno železo.
V. Š.
LUKIĆEVE PESMICE IN POVESTICE
Dragan Lukič je urednik mladinske redakcije Radia Beograd. Napisal je že vehko pesmi in zgodb, izdal vrsto knjig in knjižic, igric za otroke, posamezne pesmi in zgodbe pa so mu objavili tudi že v tujini, kjer je izšla vrsta njegovih knjig.
MLADINSKA KNJIGA nam predstavlja plodovitega mladinskega pisatelja s knjigo Pesmice in povesti-ce, ki jo je duhovito ilustrirala in opremila Marjanca Jcmec-Božič. Na 239 straneh je toliko lepega branja, da bo knjiga vedno prijetno in koristno darilo.
seboj krožno povezani, to pa bo omogočilo, da bodo v sodobni muzejski tehniki prikazovali razvoj človeške družbe v Beli krajini od kamene dobe do današnjih dni, razvoj in današnje stanje ljudske kulture, nastanek in razvoj tehniških panog, zgodovino ljudske revolucije, osvoboditev in socialistično izgradnjo. Temu bodo pridružili belokranjsko umetnostno galerijo, knjižnico in arhiv.
„Če so predvojni muzeji veljali zlasti kot zbirke redkih zanimivosti, so v današnji Jugoslaviji muzeji dobili bistveno drugo nalogo: poleg znanstvenega dela morajo opravljati tudi široko ljudsko prosvetno vzgojo. To pomeni, da morajo s svojimi stalnimi zbirkami, razstavami, predavanji, publikacijami in podobnim postati nujno dopolnilo splošne izobrazbe socialističnega človeka. To pa je seveda tudi velika in odgovorna naloga Belokranjskega muzeja,“ meni njegov ravnatelj.
■nnuMMMmnnMmiiniuuninHiuiiinmiumuinniniiuiuiuiiii
AMATERIZMU SE SPET ODPIRA:
Prebrodili smo krizo I
   ________________________
—■——i — ■ ■	■■	■	■	..	■
Boris Savnik: »Prvo kulturno violino bodo tu- \ di v prihodnje igrali prosvetni delavcicc
Na zadnji seji novomeške kulturne skupnosti so večkrat omenili razcvet amaterizma, še posebej je njegov pomen poudarjal predsednik izvršnega odbora Boris Savnik. Kasneje je v pogovoru svoje misli o tem razširil, poudarjal	predsednik
izvršnega odbora Boris Savnik. Kasneje je v pogovoru svoje misli o tem razširil.
„Ugotovitev, da gre amaterizmu spet bolje, ne velja samo za nas, značilna je za vse. Prebrodili smo krizo. Čutiti je, da se je pehanje za materialnimi	dobrinami
zmanjšalo in da imamo ljudje več časa zase in za kulturo. Zlasti na podeželju gredo spet radi zraven. Zelo so delavna društva v Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Mirni peči, Škocjanu, Straži. Imajo kino, svoj pevski zbor, dramsko skupino, knjižnico.
V	Škocjanu so obnovili dvorano, v Brusnicah ustanavljajo društvo. “
Boris Savnik je postal pred dnevi profesionalni predsednik izvršnega odbora. Da je profesionalec nujen, je skupščina kulturne skupnosti ugotovila že lani. Zdaj ima Savnik še boljši pregled nad delom in tudi nad vzroki, zakaj ponekod še ne gre. Takole meni: „ZKPO je pravilno ravnala, ko se je lotila obnove domov in dvoran. Šele zdaj spoznavamo, da so prostori res neobhoden pogoj za dejavnost. Kajpak to še ni vse. S tem v zvezi naj omenim tudi pospešeno skrb za kader v kultumo-prosvetnih organizacijah. Po zborovod-skem seminarju poteka v Novem mestu seminar za režiserje, ki mu bodo sledila predavanja za vodje filmske vzgoje. V Novem mestu smo
poleg tega na novo dvignili godbo, ji pomagali do inštrumentov, pomagali pa smo tudi pri rojstvu mešanega pevskega zbora dolenjskih prosvetnih in kulturnih delavcev pod Gobčevim vodstvom. “
Ali je pričakovati, da bodo kulturne vajeti poslej prevzemali ljudje izven kroga prosvetnih delavcev? Na to vprašanje Boris Savnik odgovarja: ,,Še vedno je tako, da bodo morali prvo violino v kulturi tudi poslej igrati prosvetni delavci. Zavoljo tega tudi nikogar ne boli glava. Prireditve bodo - to pa je glavno. Pristavil bi le to, da bomo morali bolj delati po koledarju. Zavzemam se za to, da bi koledar prireditev dobili vsako leto že septembra - na začetku sezone. “ Na koncu pogovora je Boris Savnik dejal: „Zapišite tudi tole: v Novem mestu je potrebno reorganizirati Zavod za kulturno dejavnost.
Postal naj bi v resnici kulturni center. Seveda bomo morali najprej poskrbeti, da bi iz njega odšli vsi stanovalci, saj bo le tako možno uresničiti tudi želje, da bi tam uredili prepotrebni klub kulturnih delavcev. “
/. ZORAN
■•■■■■■■■■■■■■■■■■a
Umetnost iz posode genija
Vzhodnonemški kulturni ataše Eberhard Hess je v Dolenjski galeriji odprl razstavo reprodukcij pred 500 leti umrlega Alberta Duererja
Ataše Nemške demokratične republike v Zagrebu Eberhard Hess je bil v četrtek zvečer zadovoljen, ko je odprl razstavo reprodukcij Alberta Duereija, ki so jo v tej deželi postavili ob umetnikovi 500. obletnici rojstva. V novomeški galeriji sije že prvi večer ogledalo znamenite reprodukcije precej ljubiteljev kulture, med gosti pa je bil na otvoritvi tudi predsednik občinske skupščine Avgust Avbar.
Duerer, ki zavzema odlično mesto v zgodovini zgodnje meščanske umetnosti in ki se je s svojim štirimi evangelisti, portreti ter lesorezi za večno zapisal v zakladnico svetovne ume-
REKORDEN ODKUP SLIK
Na nedavni razstavi slikarja - samouka Antona Repnika v Likovnem salonu v Kočevju so občani in delovne organizacije odkupili kar 15 slik. Toliko slik ni med eno razstavo v tem salonu prodal še noben umetnik, čeprav so v njem razstave že šest let. Cene prodanih slik so se gibale med 1.500 do 2.500 dinarji. Kot je že običaj med razstavljalci, je tudi Anton Repnik poklonil eno izmed svojih slik v sklad bodoče galerije mesta Kočevje.
tnosti, se je rodil kot tretji otrok v družini, ki je štela 18 otrok. Rodil se je 1471 v Nuernbergu in je bil namenjen zlatarski obrti. Že s 13 leti je naredil prvi avtoportret — in odtlej je bilo njegovo življenje posvečeno umetnosti. Prepotoval je južno Nemčijo, Alzacijo, Švico, dvakrat je šel čez Alpe v Italijo, bil je na Nizozemskem.
V	razstavnem prostoru novomeške Dolenjske galerije se Duerer pet stoletij po svojem ustvarjanju — umrl je 1528 v rojstnem mestu — predstavlja kot umetnik, filozof, gradbenik, vojni tehnik, kartograf ter z naukom o perspektivi.
Pritegniti velja atašeju Hessu
o	koristnosti takih vezi med narodi in državami, še bolj pa Engelsu, ki je za Duereija zapisal, da je bil velikan miselne moči. Vsaka reprodukcija posebej in razstava kot celota to nedvomno znova izpričuje.
J. S.
Ali bo leto stabilizacije in var čevanja odjeknilo tudi na kultur nem področju? Z drugimi besedami: ali bo morala temu času tudi kultura plačati svoj davek? Podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Kornhauser je v nedavnem televizijskem intervjuju, ki so ga objavili v Kulturnih diagonalah, to možnost zanikala, kar zadeva republiko. Glede na to, da bo republiška	kulturna	skupnost
dobila letos, kot je navedla podpredsednica izvršnega sveta Slovenije, za 12,5 odstotka več denarja kot lani, se zategovanje pasu zanesljivo ne obeta. Seveda velja to za republiko, medtem ko za občine oziroma temeljne kulturne skupnosti dr. Korn-hauserjeva tega ni mogla zagotoviti. Kdor je dobro sledil njenim
Take so likovne stvaritve učencev osnovne šole v Strugah. Z njimi bodo okrasili šolo in njen vrt za letošnjo proslavo 100-Ietnice šole. (Foto: F. Brus)
Bič ne grozi
besedam, je lahko izluščil misel, da bo poslej potrebno na kulturnem področju čimveč graditi na dogovarjanju in samoupravnih sporazumih. Če pa bomo že dosegli, da bo delovni človek pokazal razumevanje za najrazličnejše kulturne akcije, je med drugim menila podpredsednica, mu bomo dolžni omogočiti, da bo tega, kar bo pomagal z denarjem iz svojega ali kolektivnega žepa ustvariti, tudi sam deležen.
J. JUST
Iplllilil
fcpflllj*
mMlMil
K»««M
škim oddelkom bodo preuredili in razširili še kulturnozgodovinsko, etnografsko in galerijsko zbirko, predvsem pa zbirko NOB.
„Želja metliških muzejskih delavcev je, da bi do spomladi 1976, ko bo Belokranjski muzej praznoval 25-letnico obstoja, preuredil še vse preostale prostore," je dejal prejšnji teden prof. Dular. Prostori bodo med
61 mladih šahistov
Mokronog tretje dolenjsko šahovsko središče
Mokronog - Na pionirskem ša-(V hovskem prvenstvu osnovnih šol občine Trebnje so sodelovali šahisti 4 osnovnih šol: iz Trebnjega, Mirne, Šentruperta in Mokronoga. Rezultati: starejši pionirji-ekipno: 1. OŠ Mokronog 11 točk, 2. OŠ Mirna 6,5, 3. OŠ Trebnje 3,5 in 4. OŠ Šentrupert 3 točke; mlajši pionirji: 1. Mokronog 10, 2. Trebnje 5,5, 3. Mirna 5 in 4. Šentrupert 3,5.
Finalni rezultati posameznikov: *starejši pionirji: 1. Preskar (Mokro-1 nog) 4, 2. Lavrinšek 2,5, 3. Jevšek (oba Mokronog) 1,5, 4. Ponikvar (Mirna) 1 in 5. Gačnik (Mokronog) 1 točka.
Mlajši pionirji: 1. M. Preskar 4, 2. Kos 3, 3. Dvornik (vsi Mokronog) 2,
BERTOK TOKRAT ZMAGAL
Prejšnji teden je Bertok v Novem mestu odigral že drugo simultanko. V prvem srečanju z novomeškimi šahisti je doživel do sedaj naj slabši rezultat - 10:10. Tokrat seje zagrebški mednarodni mojster razigral in na dvajstih deskah je Novomešča-nom „dal44 samo štiri točke. Bertok je petnajstkrat zmagal, trikrat „podpisal44 predajo, Praščevič in Poredoš pa sta remizirala. Zmagali so: Vovk, Pucelj in Ko melj.
V. S.
ELAN - KOČEVJE 2:1
V pokalni nogometni tekmi so domači nogometaši po dobri igri v „derbiju11 premagali ekipo Kočevja 2:1. Elanovci so bili v prvem polčasu boljši za en gol, v drugem pa je bila igra dokaj izenačena, tako da je bilo 300 gledalcev s prikazanim nogometom zadovoljnih. Za Elan sta bila uspešna Gajič in Rožanc, za Kočevje pa Briški, ki je dosegel častni zadetek tri minute pred koncem.
4. Muhvič (Mirna) 1 in 5. Brcar (Šentrupert) brez točke.
Starejše pionirke: 1. Juvančič 6,5, 2. Jevšek 6,3. Lavrinšek 4,5,4. Žvagen (vse Mokronog) 4, 5. Zavrl (Šentrupert) 4 in druge.
Mlajše pionirke: 1. Berdik (Mokronog) 3, 2. Dežman (Mirna) 2, 3. Bijec 1 in 4. Simončič (obe Mokronog) brez točke.
Skupno je na tem pionirskem šahovskem turnirju sodelovalo 61 pionirjev in pionirk. To je vsekakor razveseljivo, saj so na treh šolah šele začeli s šahovskim krožkom.
J. HOČEVAR
KOČEVJE NA 5. MESTU
V nedeljo je bilo v Velenju 19. hitropotezno prvenstvo reprezentanc slovenskih mest, na katerem je sodelovalo 53 članskih in letos prvič 22 mladinskih ekip. Pokrovitelj tekmovanja je bila tovarna gospodinjske opreme Gorenje.
6-članske mestne reprezentance so igrale v petih predtekmovalnih skupinah. V finalnem delu je bila najboljša ekipa Maribora, pred Ljubljano in Celjem. Dolenjske ekipe so se letos slabše odrezale kot prejšnja leta. Kočevje je bilo zopet najboljše in je zasedlo solidno 5. mesto. No-vomeščani so v zaključnem delu popolnoma odpovedali in bili šele 17., Krško je bilo 19. - 20., Metlika 24. itd.
Med 4-članskimi mladinskimi ekipami so bili najboljši igralci Ljubljane, pred Mariborom in Zagorjem. Mladinci Novega mesta so bili sedmi, Kočevje pa je bilo 11.
J. UDIR
MOKRONOG - Na hitropoteznem turnirju za mesec marec je brez poraza zmagala Nada Peterle z 8 točkami. Sledijo: Kramar 6, Lavrinšek 6, Z. Preskar 4 in drugi. V skupni uvrstitvi vodi Peterletova z 32 točkami, pred Lavrinškom z 20 točkami, Zajčevo in Preskarjem, ki sta zbrala 19 točk in, pred Kramarjem s 16 točkami.
Preizkušeno jedro sevniških rokometašev je ostalo, v sredo nadaljujejo po zimskem premoru boj kot edino dolenjsko moštvo v II. zvezni ligi. Od leve na desno stoje: trener Jože Šilc, Trbovec, Koprivnik, Možic, Sirk, Simončič, Svažič, Papež; čepijo: Androjna, Šumej, Jurešič, Krnc in Štojs; na sliki manjka Bizjak. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI ROKOMET:
Predvsem: stabilizacija moštva
Kako kaže v boju za obstanek v drugi zvezni ligi - zahod?
(J. H.)
Merjenje sil v spomladanskem kolu prično s slovenskimi moštvi: že 4. aprila bodo igrali s Celjani, 14. aprila pa s Slovanom, obakrat pred svojim občinstvom. Kakšno je v Sevnici vzdušje? Marljive treninge spremljajo vedno gruče navijačev, povprašali smo jih za mnenje.
MIRKO MOHOR, upokojenec: „Predvsem je nujna stabilizacija
Branik pokleknil pred Trimom
V slovenski odbojkarski ligi Trebanjci udarili po vrhu — Novomeščani na lestvici zdrknili — Novomeščanke prevzele vodstvo
Dolenjski odbojkarski ekipi, Trebnje in ženska vrsta Novega mesta, sta osvojili še dve važni točki, s katerima sta si mesti na lestvici izboljšali. Novomeščanke so zmagale brez boja in so zaradi boljše razlike v setih sedaj prevzele vodstvo pred ekipo Maribora, Novomeščani pa so v gosteh izgubili z ekipo Bleda, ki je trenutno na tretjem mestu.
Lotrič, I. Babnik, mrak, Graberski.
Koprivnik, So-
TRIMO (TREBNJE) - BRANIK
3:0
Odbojkarsko moštvo TRIMO iz Trebnjega je v nedeljo poskrbelo za doslej največje presenečenje v slovenski ligi: po 55 minutah igre je v mirenski telovadnici pred 100 gledalci zasluženo gladko premagalo mariborski Branik, ki trenutno vodi na prvenstveni lestvici. Trebanjci, ki so nastopih v nespremenjeni posta-ggjj/i: Pavlin, Legan, Opara, Sila, Slak ' in Štor, so navdušili z doslej gotovo najboljšo igro. Slovitega nasprotnika, ki je v vsej igri samo dvakrat vodil, so spravili na kolena z njegovim orožjem: dobrim blokom, neubranljivimi udarci na mreži in s požrtvovalno igro v polju. Trebanjci so si s to, tretjo zaporedno zmago zelo
NAD DVESTO ČLANOV
V Dolenjskih Toplicah je bil pred kratkim ustanovni občni zbor strelske družine za vse območje krajevne skupnosti. Udeležilo se ga je okoli 120 ljudi, v glavnem mladina. Dogovorili so se o društvu, ki naj bi izobraževalo in vzgajalo svoje člane, pri tem pa jih učilo tovarištva in nadaljevalo tradicije narodnoosvobodilne vojne.
Nepričakovano velik obisk je dokazal, da so občani Topliške doline pripravljeni gojiti strelski šport in obenem prispevati svoj delež pri organizaciji splošnega ljudskega odpora. Kot kaže, bodo ustanovili kar sedem strelskih sekcij, v katerih bodo včlanjeni tudi osnovnošolci in mlajši pionirji, tako da bo organizacija štela nad 200 članov-strelcev.
Ustanovitev strelske družine so podprle vse družbeno-poli-tične organizacije v Topliški dolini, zlasti Zveza rezervnih starešin in mladinska organizacija. Strelce bo vodil Ivan Horvat in po vsej verjetnosti bodo najbolj množična športna organizacija v krajevni skupnosti. Družini so člani dali ime: Strelska družina TV-15.
FRANCI JERINA
utrdili položaj na prvenstveni lestvici, kjer zasedajo zdaj šesto mesto. Končni rezultat - 3:0 (6, 7, 13).
Ekipa Trebnjega je s petimi zmagami na šestem mestu, Novomeščani pa s štirimi zmagami, in petnajstimi točkami na sedmem.
V prihodnjem kolu bo ekipa Trebnjega prosta, v Novo mesto pa bodo prišli odbojkarji iz Izole, ki so v desetih srečanjih do sedaj kar devetkrat zmagah. Novomeščanke se bodo doma pomerile z vrsto Fuži-narja. Ta tekma bo zanje zelo pomembna, kajti če jo zmagajo, se bodo še bolj zasidrale na vrhu lestvice.
BLED - NOVO MESTO
3:0
Ekipa Novomeščanov je na tek--mo odšla brez večjih upov, da bi zabeležila zmago. Kljub temu pa ni zaigrala slabo. V drugem setu so Novomeščani celo vodih z 12:8, pa jim kljub temu ni uspelo, da bi ga zaključili v svojo korist. Z dobro igro so gostje začeli tudi v tretjem nizu, kmalu pa so popustih in odbojkarji Bleda so tudi tretji set zaključih v svojo korist. Končni rezultat - 3:0 (7,13,7). Za Novo mesto so nastopili: Goleš, A. Bahnik, Jenko, VVeiss,
Odbojka lahko tudi navdušuje. Trebanjci so v spomladanskem delu zabeležili že tretjo zaporedno zmago. (Foto: J. Pezelj)
moštva! Igra s posavskimi moštvi, na primer, je nekatere resno zaskrbela. Zelo je nihala, kar pa je razumljivo, ker trener preskuša razne variante. Upajmo, da se bodo obnesle!"
BORIS KOZAMERNIK, vodja vzdrževanja v Lisci: „Vse je odvisno od tega, ah bodo igrah kolektivno. Zimska liga in številne prijateljske tekme so bile dober kondicijski trening in možnost za taktiziranje. Premalo izkoristijo Jurešiča kot krilca, Trbovc, ki ima močan strel, bi moral več streljati že z devetke, ne šele s sedmice, ko ga pokrijejo!'*
PAVLE OLUIČ, učitelj v Šentjanžu: „Zvezna hga terja živahno, borbeno igro, boriti se je treba srčno za vsako žogo. Tega pa manjka pri nekaterih posameznikih."
DRAGO BIZJAK, predsednik TVD Partizan, Sevnica: „Pripravljeni so dobro. Do jeseni bo dobro, potem pa pojde nekaj fantov v JLA. Posvečamo vso pozornost podmladku, med njimi je že nekaj dobrih, vsekakor pa nimamo take tradicije kot druga moštva. Borili se bomo!“
DR. JURIJ PESJAK, upravnik Zdravstvenega doma Sevnica: „Kar
KOČEVJE - TABOR 64:78
V prijateljski košarkarski trening tekmi pred začetkom prvenstva sta se pomerili ekipi Tabora iz Ljubljane in košarkarjev domačega Kočevja. Prvi del srečanja je v izenačeni igri pripadel domačinom, ki so ga dobili s 5 točkami razlike. V drugem polčasu so gostje zaigrali vehko bolje in zasluženo zmagah. Pri Kočevju sta bila najuspešnejša Roman Papež z 22 zadetki in Štemberger, ki je dosegel 27 košev.
Z. F.
bodo dosegli, bo dobro. Koliko volje imajo ti fantje! Takšna hga je stalen napor poleg ostalega dela. Četudi izpadejo, bodo bogatejši z izkuš njami, da se bodo lahko še bolj zagrizeno borih za ponoven vstop.“
A. ŽELEZNIK
HEGLER NAJBOJŠI
KOČEVJE - V prostorih doma telesne kulture v Kočevju je bilo prvenstvo osnovne šole v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 43 igralcev. Največ uspeha je imel 15-letni Franci Hegler, ki je premagal vse svoje nasprotnike. V izredno zanimivem srečanju je v finalnem delu tekmovanja premagal glavnega konkurenta Delača z rezultatom 2:1 in tako popolnoma zasluženo osvojil prvo mesto. Ob koncu zelo dobro organiziranega tekmovanja je Marjan Oražem, ki sicer vodi namiznoteniško šolo v Kočevju, izbral deveterico mladih, talentiranih igralcev, ki bodo odslej večkrat na teden redno vadili. To so: Hegler, Delač, Škufca, Lovko, Žagar, Blatnik, Lisac, Po-klač in Šmalc. Omenjeni igralci bodo v prihodnje tudi nastopili na raznih turnirjih v dresu kočevskega kluba.
Rezultati: Predtekmovanje: Rovan : Majer 1:2, Marincelj : Poklač 0:2, Miklič Knavs 0:2, Lovšin : J. Osmak 0:2, Žagar : Bruner 2:0, Aupič : Šmalc 2:1, Planinc : Mladenovič 0:2, Krže : Blatnik 1:2
Polfinale:	Hegler	:	Škufca
2:0/21:10, 21:15/, Lovko : Delač 0:2/8:21, 16:21/.
Finale:	Hegler	:	Delač
2:1/21:17,13:21,21:17/.
Končni vrstni red: 1. Hegler, 2. Delač, 3. Škufca, 4. Lovko, 5. Majer
itd.	z.	F.
Novomeščani že izpadli
Naslednjo sezono bodo novomeški igralci namiznega tenisa igrali v drugi republiški ligi — Ali ne bi kazalo sedaj vrste pomladiti?
V enajstih srečanjih je novomeškim igralcem namiznega tenisa uspelo zmagati le enkrat.
Kot kaže, so se Novomeščani z izpadom iz družbe najboljših slovenskih namiznoteniških
Na novomeški gimnaziji so bili vedno dobri šahisti in tudi sedanja generacija šahistov je znana po dobri igri. Na sliki: kraljevska igra zvabi po pouku dijake in dijakinje k preizkušnji šahovskega znanja. (Foto: Z. Šeruga)
ekip že sprijaznili, v naslednjem kolu pa se bodo v gosteh pomerili z igralci Ljubljane, kjer pa nimajo nobenih možnosti, da bi zmagali in s tem po točkah ujeli ekipo Lendave.
NOVO MESTO-KAJUH
2:5
V zaostah prvenstveni tekmi so v Novo mesto prišh igralci Kajuha, ki so v drugem delu republiške lige odlično zaigrali. Tudi proti ekipi Novega mesta so dobro začeh, njihovo odhčno igro pa je zaustavil Somrak, ko je odpravil Usenika, takoj nato pa še Kapš, ki je premagal Trupeja. To pa je bilo tudi vse, kar so novomeški igralci dosegli v tem dvoboju. Rezultati: Kapš-Usenik 0:2, So-mrak-Petročmk 0:2, Žabkar-Trupej 0:2, Somrak, Usenik 2:0, Kapš-Trupej 2:1, Žabkar-Petroč-nik 0:2 in Somrak-Trupej 1:2.
NOVO MESTO - KEMIČAR
0:5
Kemičar, ki na lestvici trenutno zavzema tretje mesto, v Novem mestu ni imel nobenih težav. Iz dvoboja v dvoboj je bilo jasno, da bo to srečanje hitro zaključeno in ob koncu so gostje dosegh najvišjo možno zmago, brez izgubljenega niza. Rezultati: Žabkar-Novak 0:2, Somrak-Zalaznik 0:2, Kapš-Ojster-šek 0:2, Somrak-Novak 0:2 in Žabkar- Ojsteršek 0:2.
jt ’4111! p j
STARI TRG OB KOLPI: Na ekipnem šahovskem prvenstvu Poljanske doline je zmagala ekipa Starega trga v postavi Perše*, M. Kobe in Mestnik. Za njo so se uvrstili Radenci, Podgora B in druge ekipe.
Na šahovskem turnirju za mesec marec sta zmagala z 9 točkami Peter Šterk in Vinko Kobe. Sledijo Medved, Šutej, Perše, Frice in drugi.
STARI TRG OB KOLPI: Kljub pomanjkanju snega so mladinci uredili smučarsko skakalnico. Na tekmovanju je zmagal Brane Mestnik, pred V. Peršetom in P. Peršetom.
V. K.
KRMELJ:	Redni	hitropotezni
turnir za mesec marec se je končal z zmago inž. Šribaija, ki je zbral 13,5 točke. Sledijo: Pogačnik 11, Žitnik 10,5, Prosenik 10 in drugi.
Na februarskem turnirju je prav tako zmagal Šribar, ki je zbral 12 točk. Sledijo: Prosenik 11, Žitnik 8, Debelak 7, Pelko 6 in drugi. V skupnem seštevku vodi inž. Šribar.
B. D.
METLIKA: V prijateljski košarkarski tekmi so učenci poklicne šole že tretjič zapored premagah sovrstnike iz Črnomlja, in sicer z rezultatom 72:61. Kot že velikokrat poprej se je tudi tokrat izkazal Medek. Dosegel je tudi največ košev - 40. Poleg njega so k zmagi prispevali še T. Vergot 20, Hlaič 2, Predovič 1, Gršič 4, Jakša 3 in Nemanič 1.
(J. J.)
KRMELJ: Prijateljska rokometna tekma med mlado ekipo in veterani se je končala z zmago starejših 14:19. Veterani so dokazali, da še niso za v staro šaro.
B. D.
ZAGORJE - V prijateljskem keglja' škem dvoboju, ki je bilo prejšnji teden na kegljišču Proletarca v Zagorju, je v šesteroboju invalidskih kegljaških vrst zmagala ekipa Ljubljane. Tega srečanja sta se udeležili tudi invalidski kegljaški vrsti iz Kočevja in Črnomlja, razen teh pa so kegljali še invalidi iz Ljubljane, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Kočevski kegljači so se uvrstili na četrto mesto, Črnomaljski pa na šesto. Med posamezniki se je izkazal Stopar iz Kočevja, ki je s 86 podrtimi keglji zasedel tretje mesto.
(J. P.)
NOVO MESTO - Občinska strelska zveza Novo mesto je 23. marca pripravila občinsko tekmovanje za „Zlato puščico". Tekmovanja se je
udeležilo osemnajst strelcev z izpolnjeno normo. Z dvema krogoma prednosti je zmagal član SD Pionir Jože Ribič, ki je nastreljal 495 krogov, za njim pa sta se uvrstila Anton Učjak iz SD „Tone Mišič“ iz Straže, ki je nastreljal 493 krogov, in Janez Berlan iz SD Pionirja s 484 krogi.
(S. J.)
NOVO MESTO 4:4
SLIJEME
V soboto, 10. marca, so novomeški šahisti odigrali prijateljsko srečanje z igralci ŠK Sljeme iz Sesvat pri Zagrebu. Za goste nastopa sedaj tudi nekdanji igralec ŠK Novo mesto Miro Nagi.
Z močno oslabljeno ekipo je gostom uspelo remizirati 4:4. Posamezni rezultati: Runić-Penko 1:0, Nagl-Milić 0:1, Martinuš-Jenko 1:0, Herman-Komelj 1:0, Dragišič -Poredoš 0:1, Luzar-Pucelj 0:1, Sinkovič-Poljanšek 1:0 in Rumi-ha-M. Picek 0:1.
Po dvoboju je osem igralcem iz gbeh ekip odigralo še hitropotezni turnir. Močno je zmagal Penko, pred Miličem, Pucljem in Naglnom. Vrstni red: Penko 14, Milič 10,5, Pucelj (vsi Novo mesto) in Nag) (Sljeme) 9, Komelj (Novo mesto) 6 in drugi. Ce se upoštevajo samo rezultati med ekipama, je končni rezultat 41,5:24,5 za Novomeščane.
J. UDIR
PRIPRAVE KOČEVSKIH NOGOMETAŠEV
S pripravami za drugi del tekmovanja v ljubljanski podzvezi so začeh tudi nogometaši Kočevja. Pod vodstvom trenerjev Komaca, inž. Mila-noviča, Bejtoviča in Gričarja vadijo igralci dvakrat na teden v dvorani doma telesne kulture. V prvem delu priprav bodo na sporedu vaje za izboljšanje telesne pripravljenosti vsakega posameznika, kasneje pa bodo treningi zunaj na igrišču.
„Kaj pričakujete od drugega dela tekmovanja? “ smo povprašali predsednika kluba Roberta Debeuca. „Da se bomo do začetka spomladanskega dela prvenstva dobro pripravili. Naš glavni cilj je osvojitev prvega mesta v skupini B, kar nam bi omogočilo uvrstitev v višji tekmovalni razred. Glavni konkurenti nam bodo igralci Ribnice, ki trenutno vodijo na lestvici.44
Z. FAJDIGA
,Vsa čast in priznanje, gospod profesor — govoriti pa znate!!
M:
mi«
„Hudo je — nobenega človeka ne moreš več dobiti..
Doieifefski list pred 20 leti
Koprivnik se sveti
PRED KRATKIM je tudi v Koprivniku zasvetila dolgo pričakovana elektrika. Veliko zaslug za to ima kmetijsko gozdarsko kmetijstvo v Kočevju, ki je priskrbelo investicijski kredit.
PRI NAS je v kotanjah še sneg, na Jadran pa so prispeli prvi tuji turisti. Kot poročajo, se obeta letos zelo velik obisk tujcev. Hotelska podjetja so se sorazmerno dobro pripravila, le cene so tudi temu primerne. Letos bodo penzioni v hotelih znatno dražji kot lani, kar sicer hotelska podjetja opravičujejo, mislimo pa, da podražitev ni popolnoma ustrezna.
NA POBUDO živinorejcev in Okrajne zadružne zveze je OLO Novo mesto sprejel sklep o ustanovitvi postaje za umetno osemenjevanje v Novem mestu. Postaja bo dobivala seme najboljših plemenjakov in bo zaradi tega znatno prispevala k izboljšanju govedoreje v novomeški okolici in k borbi proti jalovosti.
CESTA Stari trg - Silnji vrh je med najslabšimi v okraju. Cestar Petrovčič poredko zahaja na delo, ker ga ni nikdar videti pri oskrbovanju ceste, zelo priden pa je, kot pravijo, pri uničevanju alkohola. Čudno je, da na primer cestni nadzornik ne povpraša Petrovčiča, kako je z njegovo odgovornostjo do zaupanega dela. Če noče on delati, naj nastavijo drugega, ki bo z veseljem opravljal svoj poklic.
PRETEKLO SOBOTO zvečer kmalu po 11. uri je klical plat zvona na pomoč. Z Recljevega kegljišča je opazil Sever Tonček, ki je postavljal keglje, rdeči žar in že so hiteli nekateri na kraj požara, drugi pa v gasilski dom. Gorela je hiša številka 96, po domače pri Ivančevih, ki jo je bil pred kratkim kupil Lojze Kraševec. Prvi je bil na mestu Makšetov Slavko, takoj za njim so prihiteli Rangus Darinko, Smolič Jože, brivec Nace, župan in drugi. Od hiše je ostalo le golo zidovje.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 27. marca 1953)
BMwl
Zgodilo seje.V.
STARINE — Kitajsko keramiko prodajajo na Zahodu tudi po
125.000 dolaijev, kupci pa imajo izvrstno priložnost, da kupijo - ponaredke. Tako so ugotovili strokovnjaki oxfordske univerze, ki so pregledali 37 izdelkov, pripisanih Tangovi dinastiji. Med njimi je bilo 8 ponaredkov. Vsaka vaza pač ni kitajska umetnina . . .
ŽIVA SREČA — Sovjetski padalec Ravil Maturin je skočil iz letala, kije letelo 1.000 metrov visoko. Čeprav se mu padalo ni odprlo, je ostal živ. Po nerodnosti je sam preprečil, da bi se mu odprlo avtomatično nadomestno padalo, vendar pa je na srečo padel v visok snežni zamet. Nič ni brez sreče!
NIKOLI LEDU — 75 metrov je dolg košček ceste pri Saarbruecknu, kjer ni nikoli poledice. Sneg se staja, ker so pod betonom cevi s toplim zrakom. Vse je v redu - razen cene. Kvadratni meter ceste velja 10,7 mark ob takem ogrevanju, posipanje s soljo pa 32 pfeningov. Ni težko uganiti, kako se bodo Nemci branili poledice ...
NA SODNIKA - 62-letna Švedi- -nja je hotela na sodišču dokazati, da njen pes ne ogroža varnosti sosedov. Ovčarja je rahlo ugriznila v smrček, in ko se ni nič zgodilo, je sodnik zavrnil sosedovo tožbo. Svedinja se je sodniku lepo zahvalila, pes pa je skočil k sodniku in mu strgal hlače. Pasja hvaležnost!
_ ŽUPAN IN PROSTITUCIJA -Župan švicarskega mesta Schippis je bil obsojen na pogojno kazen in na
25.000 frankov kaZni, ker je dvema prostitutkama omogočil, da sta svojo obrt opravljali v njegovih uradnih prostorih. Prostitutki sta rekli, daje za to zahteval po 100 frankov na dan. Župan se je pritožil. Županovanje je resnično težka zadeva .. .
KAČJA ZAPESTNICA - V sovjetskem Tadžikistanu je lačno dekle odšlo v kuhinjo po večerjo. Pogleda-
lo	je še v shrambo: ko je stegnilo roko, se ji je okrog nje začela ovijati kača. Njenega krika domači niso slišali, boljši sluh pa je imel njen sivi maček, ki je kačo zgrabil pod glavo in jo pregriznil. Ostri zobje . . .
NAPAD MRAVELJ - Orjaške mravlje so v Braziliji napadle 7-le-tnega fanta, ki je ležal in je bil preslaboten, da bi bežal. Po nekaj minutah so ga tako obgrizle, da je umrl, mravlje pa so nadaljevale svoj pohod na štiri druge otroke, katerih staršev ni bilo doma. Otroci so vpili na pomoč in priklicali sosede, da so jih rešili. Požrešne mravlje so nevarne!
POZABLJIVOST - V Rimu je policist zasačil Maria Sellerinija, ko je poskušal ukrasti avto. Tat je sko^ čil v Tibero, potem pa prosil za rešitev, ker ni znal plavati. Policist je skočil za njim in ga potegnil iz vode. Kadar kradeš, ne smeš pozabiti, česa ne znaš ...
SKRB ZA PROMET - Na elek-tromonterski delavnici je domiseln lastnik v Chicagu dal postaviti tako reklamo: ,,Pri nas lahko dajo ženske popraviti tiste gospodinjske električne aparate, ki so jih popravljali njihovi možje.“ Dela mu gotovo nikoli ne zmanjka!
POROKA PO SILI - 22-letna-tujka je v ameriškem lokalnem časopisu objavila oglas, v katerem išče moža. Poročiti se je morala, sicer bi jo izgnali. Dekle je dobilo precej ponudb zlasti zato, ker je pripravljena plačati vse stroške poroke - in tudi morebitne ločitve. Za moža: prihranjen poznejši strošek . ..
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Zidarju Petriču pogorelo
(Na D r s k i) pri Novem Mestu je 20. marca pogorela hiša zidarju Petriču.
(Uopljenega) Stepišnika kateri se je ponesrečil koncem februarija, je potegnil iz vode 26. marca G. Mlejnik. Cele 4 tedne je bil v vodi; in mnogim novomeščanom se ta čas ni zastonj gabilo piti Krko.
(Star i) mnogo zaslužni poslanec dr. Smol-ka se je odpovedal predsedstvu državnega zbora. Izvolil se je nov predsednik — liberalni Nemec Chlumecki. Tako se vedno bolj kaže, da bodo polagoma dobili Nemci državne vajete popolnoma v roke. Kriva je slovanska nesloga — pa kaj pravim? slovanski liberalizem. Nekaterim, zlasti češkim poslancem je vse zoprno, kar je količkaj versko: — ti so razdrli prejšnjo večino konservativno.
(V Srbiji) so imeli državne volitve. Izid je tak, da se skoraj ne more vedeti, kakova bode večina. Sploh pa je v tem mladem kraljestvu
S
■
S
S
■
■
■
!
■
!
„Kaj bo danes dobrega za kosilo? “ je prišla včasih vprašat medvedka Džina lovca in narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega iz Kočevja
SO NEVARNI ALI NE?
Udomačeni medvedi
Kaj pravi Branka Benčina
„Medvedi niso nevarni," trdi Branka Benčina, učiteljica v Loškem potoku, sicer pa doma iz okolice Čabra. „Nič hudega ne narede ne ljudem ne živalim."
Povedala je, da v Čabru in okolici ni človeka, ki ne bi enkrat ali večkrat videl ali srečal medveda. Pogosto pride medved „na obisk“ k ljudem, ki delajo na polju, pa nobenemu nič noče. Ljudje srečujejo medvede povsod, celo v samem mestu Cabar. Tam ni niti otroka, ki vsaj enkrat ne bi videl medveda. Ona ga je videla, ko je neko opoldne prišel čisto blizu hiše.
Čeprav niso nevarni, pa včasih človeku le ni lahko pri srcu. Tako je njena mama srečala medveda, ko je šla po ozki stezi v vseku s košem na rami proti domu. Umakniti se ni mogla nikamor, ker je bila na obeh straneh poti neprehodna strmina. Oba z medvedom sta obstala in se nekaj časa gledala. Potem je ženska odložila koš in šla sama mimo medveda, medved pa je odhlačal mimo koša. Ženska se je nato vrnila po koš in odšla domov.
______________________ J.	P.
KAVA IN NAPAD - Raziskovalci bostonske univerze so dognali, da je kava še bolj nevarna za srčni napad kot cigarete. Pacienti, ki so dobili napad, so veliko kadili, še bolj pa so pili črno kavo. Pivci čaja nimajo tako slabih obetov!
BESEDA ZNANSTVENIKOV
Odkrivanje raka
Bolni imajo več antigenov od zdravih
Pred kratkim so imeli v Stockholmu mednarodni simpozij, posvečen odkrivanju raka. Več kot 70 znanstvenikov je bilo navdušenih nad odkritjem skupine strokovnjakov iz Velike Britani-je, ZDA, Finske in Švedske. „Odkritje bo v izredno pomoč in bo razširilo diagnostične možnosti v borbi proti raku!“ trdijo strokovnjaki.
Kaj je torej navdušilo znanstvenike? Se bo človeštvo lahko učinkoviteje uprlo tej zahrbtni bolezni? Znanstveniki so odkrili, da so v organizmu substance, tako imenovani antigeni, ki so skupne različnim tumorjem. Antigeni spodbujajo „obrambne mehanizme" organizma, ki s protitelesi in belimi krvnimi telesci preprečuje kaotičen razrast zločestega tkiva. Strokovnjaki so še ugotovili, da antigeni prosto krožijo po krvnem obtoku. Oboleli imajo več antigenov od zdravih!
Sedanje klinične preiskave ne dajejo dokončnih odgovorov, ali je nekdo že obolel za rakom ali ne. Novo odkritje pa bo lahko postalo močno orožje pri ugotavljanju rakastih obolenj.
Medicinske raziskave tako dokazujejo, da morebiti ni več daleč čas, ko bo človek, ki je uspešno premagal številne druge, nekoč tako nevarne bolezni, stopil na prste tudi raku — kugi današnjega časa!
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
%
I
nesloga in prepir najbolj navadna stvar.
(N o r v e ž a n i) se hočejo odtrgati od Svedi-je, ako jim ta ne da še večjih pravic. V korist bi jim ne bilo, ker bi se sami ne mogli tako vspeš-no braniti kake zveze s Švedi.
(Mestni) zastop je obravnaval v seji 27. marca nekatere gospodarske reči, zlasti pa privolil nekaterim prosilcem posojila iz mestnega premoženja. Za oskrbovanje mestnega gozda se je izvolil poseben odsek. Dela v skladišču, da se pripravi za pošto in telegrafski urad, sta prevzela gg. Umek in Košiček; od izklicne cene sta popustila 8 1 /2 odstotkov.
(Vdova) grajščaka želi dobiti službe gospodinjstva ali pa pomočnice gospodinje. Tudi pri kmetijstvu se razume. Blocovoljne ponudbe naj se pošiljajo na S. Haring v Crnomlji.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. aprila 1893)
Skrivači novcev
„Bes te opali!" je bentil v Mišjem dolu Jemejčkov oče in me poklical: „Hej, Martin, ki veš, kako se takim rečem streže. To mi povej, če je po pravici, kar tukaj piše.“ In mi je pomolil pod nos pisanje.
Veliko sveta sem že prehodil, svojo kobilico sem nekajkrat zbosil - pa je vseeno ne menjam za nobeno drugo - ali kaj takega še nisem doživel. Črno na belem je pisalo, da so enega samega človeka vzeli v precep tisti ljudje, ki premoženje pregledujejo.
„Ta bo bosa!“ sem se skušal izmazati kot pred cesarjem takrat, ko se je v visokem snegu mimo mene v kočiji pripeljal. Jemejčkov oče pa se ni dal ugnati v kozji rog in mi je dejal: „Ej, Martin, Martin, kaj ne znaš več brati? “ In mi je časopis pod nos pomolil...
„Nak, kaj takega ne morem verjeti/“ sem se nahudil. Spomnil sem se, kako so mene do obisti pretipali, ko sem cesarjevim možem dejal, da bruse v vreči prenašam, pa sem v resnici sol tovoril.
Da pa bi danes ljudje postavo in pečat lagali in svoje novce skrivali, pri tem pa jih sodniki niti imenovati ne upajo, tega ne morem verjeti Jako sem radoveden, zakaj so napisali, da je komisija za ugotavljanje premoženja uvedla postopek zoper enega občana in zahtevala podatke še za nekega drugega. Ako ne bodo napisali imen, se bojim, bodo ljudje vedno novce skrivali in prav nič po resnici govorili.
Tako sem dejal Jemejčko-vemu očetu, mu priznal, da je prav uganil in s kobilico odšel naprej po svoji poti.
MARTIN KRPAN
Najtežji človek nasvetuje umri 1958: tehtal je 505 kg, visok j« bil 180 cm. Okrog trebuha j« merih 292 cm .. .
Nori rekordi
-- . — Enojajačna dvojčka pa služita milijarde . .
'j
Če mislite, da veste za vse svetovne rekorde, čeprav vneto sledite olimpijskim in svetovnim prvenstvom, potem ste v hudi zmoti. Storiti morate nat , bolj preprosto: znanca, ki pot*^ je v London, zaprosite, naj vam prinese Guinnesovo knjigo svetovnih rekordov. Enojajčna dvojčka sta pred 19 leti začela s tem delom in doslej postala mi-lijardeija: brata Mc Whirter sodita, da bodo na svetu letos kupili 3 milijone izvodov njun« knjige. Pred 19 leti je največja angleška založba naročila šest izvodov njune prve izdaje ...
V Guinnesovi knjigi rekordov zveste zares vse: ne da bi počil val, je neki Britanec prehodil 368 km in 600 metrov, Anglež Harley je rekorder v hitrem britju: v eni uri je obril 135 braj dačev, brivski maraton pa ifl moral prekiniti, ker mu je zmanjkalo strank ... V knjigi lahko preberete tudi, da je najbolj skopa Američanka Green.; Ko je umrla so njeno premoženje ocenili na 90 milijonov dolaijev, vendar se je kregala za ceno vsakega litra mleka. Še več: njenemu sinu so morali amputirati nogo, ker je 10 dn* iskala bolnišnico, kjer operirajo zastonj.
V podobnem stilu je napisana ta knjiga rekordov dvojčkjfcv Mc Vhirter. „Ljudje se danes zanimajo za nenavadne .človeške dosežke. Bolj ko so neumni, bolj so zanimivi,“ sodita brata. Če bi vse že prodane knjige o teh rekordih postavili drugo na drugo, bi presegale višino Mount Evveresta in Annapurjie skupaj!
’	"	Tim-	-	i
25. Ne bomo opisovali preše' tega ne zaslužita, pač pa smo kako se je končal kongres v Ma čudno, dragi bralci!
Spomnimo se, da sta med oc Paradižnica grizla bučne peške! vredno omeniti, da je med odm
2 HA&6
_________
Slab finaie
Na četrtem šahovskem muzikalu v Kočevju so predstavili gledalcem tudi mednarodnega šahovskega mojstra Stojana Puca. Dvorana je bila nabito polna. Obiskovalci so bili s pro-r,mom nadvse zadovoljni. p °o končani prireditvi je v razgovoru s prireditelji Stojan Puc dejal: „Prireditev je bila čudovita, organizacija brezhibna. Zamisel propagiranja šaha posnemanja vredna, nastopajoči občudovanja vredni. Edino finale je bil zanič!“ Napovedovalec Lado Gašpa-rac mu je na to pripombo dejal: „TovarišPuc, najbrž ste se zmotili, finale šahovskih muzikalov bo šele 22. marca. “
„Že, že tovariš Lado,“ mu odgovori Stojan Puc, „vendar je bil zame finale, ko sem po končani prireditvi podpisal obračun honorarja za sodelovanje! “
AM
ZGOD
MESTO
LICENCNAi
FIRMA
SKRE
IZDELOV
OPANK
RODOVNI
SPISEK
ETIOP.
GLAVAR
IMPERIA
DODATEK KOVINA
TIP TOV
NEUMANN
ROBERT
ZL.PLIN
ENOTA ZA EL. TOK
tliKIHuNKb Z 2 ELEKTR
LEPOTEC
CAS.
ENOTA
STAJA
GOETHE
JEVA
MATI
UREJE-
NOST
r
I
mm
Po gostovanju v Ameriki je Henček ostal preprost kot prej: še naprej z veseljem igra, kamor ga povabijo. S harmoniko razveseljuje ljudi po vsej Dolenjski, a srečanje med ameriškimi Slovenci si bo za vedno zapomnil. V Clevelandu je igral kar štirikrat, in vedno je bila dvorana nabito polna. Daleč od domovine so si ljudje zaželeli domačih polk in valčkov, domače pesmi.
V šestih tednih in pol je Henček s svojim ansamblom dokazal, da ga niso slučajno povabili čez lužo. Ko je predlanskim igral na pikniku za izseljence v Dolenjskih
HENČKOV ANSAMBEL:
Iz Amerike po novo ploščo
Henečk Burkat s Kamene pri Novem mestu je doslej posnel 10 plošč in je priljubljen pri poslušalcih: »Igram povsod!«
Toplicah, je ameriškim Slovencem godec tako ugajal, da so ga želeli slišati tudi v Ameriki...
Zdaj je Henček spet doma in s pevcema Vasjo Matjanom in Tomažem Brankom ter z Jožetom Zupanom na basu in Bogdanom Čatrom na kitari rajžajo po domačih
krajih. ,,Največ bomo letos igrali na veselicah! “ trdi Henček, saj je Matjan pri vojakih in se bodo morali zato za nekaj časa odpovedati koncertom. „Kjerkoli nas bodo povabili, povsod bomo igrali, če bomo le utegnili,“ pravijo Henčkovi fantje, ki so sicer z dušo in srcem pri
i
I
L
Henček pripravlja novo ploščo; izšla bo čez mesec ali dva. Posneta je v običajni zasedbi: s pevcema Vasjo Matjanom in Tomažem Brankom, Henček igra na harmoniko, Jože Zupan na bas in Bogdan Čater na kitaro (na fotografiji).
domačih vižah, vendar so vsi-tudi v službah.
J
Henčkov ansambel prav zdaj pripravlja pri beograjski založniški hiši novo ploščo. Na njej bodo take viže, kot jih običajno igra Henček. Pričakujejo, da bodo ploščo ljudje dobro sprejeli, saj je doslej Henček še vseh 10 plošč prodal v več kot 10.000 izvodih. „Ob nasičenosti našega trga s tako glasbo in ob številnih ansamblih je to kar dobro,“ komentira Henček. Najprej je ta ansambel posnel pet plošč pri RTB, pozneje pet pri Jugo-tonu, zdaj pa se vrača pod beograjsko okrilje, kjer je Kovačič producent in kjer bo možnosti za plošče večje.
Dokler bo Vasja Matjan vojak, bo Henček raztegoval meh bolj po veselicah, potem pa se bodo spet začeli koncerti... Henčku se ne zdi nečastno igrati na veselici. „Igram zato, da razveselim ljudi. Če mi to uspe, potem sem zadovoljen!" pravi. Plošče in njegova priljubljenost kažejo, da v tem Henčkovi fantje zares uspevajo ...
SKOK IMA MARS
Hečenih doktoijev, saj vam dolžni poročati, frsilandu! Čudno, pre-
Imorom Paradižnik in 1 No, ni se nam zdelo orom prišla v dvorano
tudi snažilka in pometla luščine izpod Paradižnikovih nog. Zato pa omenjamo to zdajle, na tem mestu! Kajti prav te nedolžne luščine - pravzaprav neoluščena bučnica, ki je zašla med luščine — so bile krive, da se je obličje planeta Marsa usodno spremenilo!
Kako?
Snažilka je vigla smeti z bučnico v park. Neolu-
ščena bučnica je nenadoma začutila pod seboj vlažno, spočito marsovsko prst; napela se je in počila. Pognala je navzdol koreninico ...
Kdo ve, je bila vzrok spočita zemlja, podnebje ali pa kakšna druga marsovska vragolija — iz koreninice je v hipu pognalo tako zelenje, da seje stresel park pred univerzo.
PETER CHEYNEY:
POŠTENA
POGODBA
Detektivska agencija Špike and CaUagan je v petnajstem nadstropju Treep Buildinga na vogalu Glavne in 23. ulice. Vrata mjune pisarne so točno pred dvigalom. Na njih piše „Špike — Callagan. Preiskave". Vrata so bila oluščena, Špike pa ni mogel najti denarja, da bi jih prepleskal. Očitno ju klienti niso preveč vznemirjali.
V sprednji pisarni je zraven pisalnega stroja sedela rdečelasa Effie Perm, dekle, polno in prepolno sex appela. Klienti so hrepeneli po njej, vendar niso imeli kaj prida uspeha, čeprav so bile včasih tudi izjeme.
Za njeno pisarno je bila Spekeova soba. Callagan je večinoma delal na terenu. Skozi zaprta vrata je bilo slišati Effiejin pisalni stroj. Motilo ga je, da Effie ni imela nič tipkati, pa vendar je vedno delala.
— Špike je bil visok, givčen in močan. Imel je velike oči, kodraste črne lase, dolg nos, in krepko brado. Videti je bil precej sposoben. Ženske so ga imele rade.
Pravkar si je zavijal cigareto, ko je vstopila Effie.
— Neka dama te želi videti, - je rekla. - Molly Fate je, Cariovo dekle.
Špike je zazvižgal skozi zobe, nato pa se je nasmejal:
— Pripelji jo, lepotica! Morda bova dobila kaj dela.
Effie je pripeljala žensko in odšla. Špike je z glavo pokazal na stol.
— No, dušica, kaj vam lahko prodamo? - je vprašal.
Sedla je. Lepa kot slika — plavolasa, s krasno postavo. Imela je modre oči, ki so se nenegno smehljale. Bila je izzivalno oblečena, vendar je bil vsak del obleke skladen z drugim. Špike je pomislil, da spada v tisto vrsto deklet, ki jih je dolgo iskal. Molly Fate je odprla svojo svileno torbico in vzela ven cigareto. Spikeu ni pri tem ušel debel sveženj bankovcev po tisoč dolarjev.
— Torej poslušajte, mister Špike — je začela hladno. Mnogo sem slišala o vas in vaši agenciji. Rekli so mi, da ste velik strokovnjak. Malce v težavah sem, vi pa bi mi morda lahko napravili uslugo.
Špike je pokimal:	/
— Poslušam! - Jim Cario je spustil lovke name, - je nadaljevala z nasmehom. - Vtepel si je v glavo, da sem povedala kifeljcem za Leinedov umor v Chiegu. Nima prav, vendar se ni dobro pregovarjati z njim. Zato sem sklenila, da odidem iz Chicaga, kajti Jim je rekel neki moji prijateljici, da me bo likvidiral, brž ko me vidi. Zato sem pobegnila v San Francisco.
— Kaj pa sedaj? - je vprašal.
— Cariu se mudi. Ve, da ga bodo to pot prijeli. Prej pa se bo polotil mene. Danes ob sedmih pride z vlakom na glavno postajo.
— No .. .saj to je lahko, - je dejal Špike. - Obvestite Calsana s policije. Šel bo Cariu naproti z oboroženo ekipo in ga prijel.
Zasmejala se je.
— Ne bodite brez srca, — je rekla ljubko. — Kaj ne poznate Jima Caria? Če ga primejo, se bo na koncu izmazal in me bo ubil, ali pa bo to storil kdo od njegovih fantov. Počutila se bom varno šele, ko bo mrtev.
— Torej predvidevam, da ga moram pričakati na postaji jaz in ga ubiti na vaš račun?
— Točno tako, - je priznala in se zlecnila, vonj njenega parfuma pa mu je napolnil nosnice.
— Poslušajte me sedaj, — je nadaljevala. — Imam dober načrt. Cariov vlak pride ob sedmih zvečer, jaz bom na postaji, vi pa se boste motah okoli mene. Jim bo prišel z vlaka, in ko bo na tej strani ograje, me bo zagledal. Kaj bo napravil? Segel bo po pištolo, kajne? Medtem ko bo jemal pištolo ven, streljajte vi prvi. Kaj bo potem? No, vi ste velik zasebni detektiv, ki ubije enega od najbolj krvoločnih ganj-j sterjev Amerike! Me razumete?
Špike je zažvižgal skozi zobe.
— Razumem vas, - je hitro rekel. — To je strašna ideja. Povejte, gospodična, koliko je vreden tak posel?
— Deset tisoč dolarjev. Tisoč sedaj kot predujem! — je odgovorila hladno. — Bova naredila kupčijo, fant?
— Prodan sem, — je odgovoril zadovoljno. — Plača!
Vstala je in se pretegnila. Nato je vzela bankovec za tisoč dolarjev in mu ga dala. Dal ga je v žepek na telovniku. Ko mu je dala naslov, je smehljaje se rekel:
— ,V redu. Po vas bom prišel ob 18.40. Ob pol osmih pa bom vzel še ostalih devet tisoč.
Kar se mene tiče, je vse v redu, — je rekla. — No, saj se vidiva . . . Odšla je.
Špike je vzel bankovec in ga dolgo ogledoval. Effie je prišla noter in ga z rokami na bokih opazovala:
— To je peklenska ideja, Špike, — je rekla.
Zarenčal je:
— Torej si prisluškovala?
— Nekaj ti bom predlagala, — je odgovorila, nato pa sedla in si prižgala cigareto. — Špike, mislim, da je Callagan dobil večji del, kot ga je zasluzil pri poslu s Steinerjem.
— To ni nic novega. Ušiv partner je, vendar ga ne morem odgnati, on in njegova žena vesta preveč. Ta ženska mi ni všeč.
— Strinjam se. Tudi ona te ravno ne ljubi. Zakaj ne bi poslal Calla-gana, naj konča ta posel s Cariom? Dobro zna streljati.
Špike jo je vprašujoče pogledal:
— Za kaj gre? — je vprašal zaupljivo.
— No, — je začela počasi, — predvidiva, da gre Callagan na postajo s to damo. Predvidiva, da se bodo stvari odvijale tako, kot pravi ona. Toda Callaganova pištola lahko iz tehničnih vzrokov odpove ... kaj bo potem?
— Cario odrine damo in strelja najprej nanj, — je odgovoril Špike kratko.
— Vsekakor bo to napravil. Preden pa bo lahko ustrelil še njo, predvidiva, da se pojaviš izza kioska ti in streljaš nanj, da bi rešil dekle. Tako boš dobil deset tisoč dolarjev, hkrati pa se boš znebil ušivega partnerja. Če kdo pobere naboje iz Callaganovega revolverja, bo to lahka zadeva.
— Čuj, srček, — je rekel. — Hudičeve možgane imaš. Pojdi in telefoniraj Callaganu ter uredi stvar.
— Ne skrbi, bacek! Nocoj je vrsta na nama!
Špike je stopil do blagajne, jo odprl in izvlekel dva avtomatska revolverja kalibra 38. Enega je dal pod desno pazduho. Callaganovega pa je izpraznil in vrnil nazaj v blagajno; ko je končal, je videl, da je Effie pri vratih. Dal ji je revolver.
— Daj ga Callaganu, bacek! Nato pojdi domov, pospravi svoje stvari in me čakaj v stanovanju. Tam bom okoli devetih. Na svidenje, punčka!
Dekle je odšlo. Zaprl je vrata pisarne in stopil k telefonu. Poklical je Molly Fate.
— Poslušajte, lepotica, vse sem uredil. Napravil sem majhno spremembo. Moj partner Callagan bo streljal, jaz pa bom v bližini, potem bi bilo dobro, če bi se malo bolje speznala, kajne?
Zasmejala se je:
— Seveda, — je.odgovorila.
— Vse, kar boste želeli, toda šele po končanem poslu.
Špike se je zasmejal:
— Brez skrbi! Sestala se bova v moji pisarni ob 19.30. Prinesite tudi prtljago. Mislim, da bi si midva morala malce ogledati New York. Saj razumete! Na svidenje, srček.
Na postaji se je vse odvijalo po načrtu, seveda ne za Callagana. Ko je Špike prišel do njega, je bil ze mrtev. Colson je bil v hipu na kraju dogodka.	v	_	.
— Vse to je bilo nepotrebno, Špike, pričakovali smo Caria. Zal mi je Callagana.
Špike je žalostno prikimal.
— To pot nisva imela sreče, Colson. - Vzel je revolver iz Callaga-novih stisnjenih prstov in ga dal v žep. Ko je odhajal, je slišal sireno rešilnega avtomobila.
Špike je sedel v pisarni, ko je prišla Molly. Preoblekla seje in spet je pomislil, da je vražje čedno dekle. Sedla je nasproti njega.
— No . . . končano je, — je rekel. Žal mi je za Callagana, prijeten fant je bil.
— Seveda je bil. Menim, da mu je odrekel revolver.
Odprla je torbico:
— Tu imate nagrado, — je rekla z nasmehom.
— Pusti to, skupaj bova porabila denar.
Ko je šel proti njej, je zazvonil telefon. Oglasila se je Effie.
— No, Špike, kako je bilo na postaji?
— Zelo dobro Effie, - je rekel mehko. - Vse se je dobro končalo. Pri tebi bom ob devetih.
— Hudiča boš pri meni, ti umazana podgana! Poslusaj me! Ko sem zapustila pisarno, da bi odnesla revolver Callaganu, sem opazila, da sem pozabila rokavice. Vrnila sem se ponje in sem slišala tvoj razgovor s tisto damo Molly Fate. Rad bi me izigral, kajne?
Špike je zaklel:
— Dobro, pa kaj potem?
Zasmejala se je.
— Tako torej! Še nekaj: govorim iz trafike. Vse sem povedala Callaganovi ženi. In . . . pobesnela je. Sedaj je v dvigalu, kar pa je najbolj važno: — pod krznenim plaščem nosi velik revolver, poln krogel. Zbogom, Špike!	v
Špike je spustil slušalko. Pot mu je orosil celo. Na Molly Fate m več mislil. Skušal je priti do revolverja.
Pa ni imel časa.	,	.
Vrata so se odprla in Callaganova žena je z maščevalnim nasmehom na ustnicah začela sejati svinec ....
POTA IN ST«/
■JA
ŠTIRJE POBEGI
Dežurni poročajo
RAZGRAJAL V GOSTILNI -Žužemberški miličniki so 11. marca popoldne pridržali do iztreznitve Vinka Zupančiča iz Zagorice, ker je opit razgrajal v zadružni gostilni.
RAZGRAJAL V HOTELU — 22. marca popoldne so novomeški miličniki pridržali Marka Popoviča iz Novega mesta, ker je razgrajal v hotelu Kandija, se nedostojno obnašal in razbijal kozarce. Prijavljen je tudi sodniku za prekrške.
PRIJET BREZDELNEŽ - Trebanjski miličniki so 23. marca popoldne pridržali Franca Viranta iz Koritne pri Brežicah, sicer brez stalnega bivališča in zaposlitve. Klati se iz kraja v kraj in se vdaja brezdelju. Prijavljen je sodniku za prekrške.
NEPRIMERNO SE JE OBNAŠAL - Novomeški miličniki so 25. marca zjutraj pridržali do iztreznitve Aleksandra Vaša iz Krškega, delavca brez zaposlitve. Zaradi neprimernega obnašanja v pijanem stanju bo prijavljen sodniku za prekrške.
SADIKE SO UKRADLI - Marin Barbo iz Malega Kala pri Mirni peči je 23. marca prijavil miličnikom, da mu je nekdo poškodoval žično ograjo ob drevesnici ter ukradel več sadik.
IZGINIL JE ZAGANJAČ - 24. marca ponoči je nekdo s traktorja Franca Hrastarja v Selih pri Kartelje-vem odnesel zaganjač s kabli in ga tako oškodoval za 2.500 din.
ZAGREBČANI SO KRADLI -
24. marca je neki Novomeščan sporočil UJV, da v Srebrničah več ljudi ruva smrekice in da so jih spravili v prtljažnik. Novomeški miličniki so avtomobil zasledili in v njem tudi našli 6 smrek in bor. Tatvine je osumljen Zagrebčan Ivan Šalaj, kije hotel mimogrede pridobiti okrasno drevje.
VLOM V PARKIRANI AVTO -
25. marca zvečer je nekdo vdrl v osebni avto Franca Grilca iz Biške vasi. Avto je stal pred Domom JLA v Novem mestu. Neznanec je v avtu vse razmetal, vzel pa nič. Škode je za 300 din.
KRADLI SO BAKER - 25. marca ponoči je nočni čuvaj tovarne Iskra v Novem mestu Stefan Valenčič opazil, da je bilo vlomljeno v zavoj z odpadnim bakrom. Kaže, da je tat izmaknil 10 kg kovine.
•	PRETEP V GOSTILNI ROTOVŽ
—	25. marca zvečer sta se na hodniku gostilne Rotovž v Novem mestu stepla Janez Doltez iz Crmošnjic in Štefan Petrovič z Zagrebške ceste. V pretep je poseglo tudi nekaj vojakov, ki so prišli mimo. Vsi pretepači se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Kolikor dni je v letu, toliko prometnih nesreč {e lani naštela postaja milice v Krškem na svojem območju. Številka je zaskrbljujoča, pa vendar pomeni rahel padec v primeijavi z letom 1971. Komandir postaje Rudi Drganc jo je dopolnil z letošnjimi podatki in povedal, da se je do 21. marca pripetilo na cestah že 62 nesreč, v katerih je podleglo sedem ljudi. (Lani je bilo 12 smrtnih primerov.)
Vozniku tega fička se je v nedeljo, 25. marca, zelo mudilo. Ker pa ovinek pri Pogancih ni raven, je zapeljal v breg in se prevrnil. Sopotnika so odpeljali v bolnišnico, razbiti fičko pa je počasi nadaljeval z dvokonjsko močjo. Potem se ni nikomur več mudilo. Do kdaj bo ta ovinek pomanjkljivo, če ne nevarno opremljen s prometnim znakom? (Foto: Sandi Mikulan)	»
V preiskavi je 98 občanov
Lani je bilo na območju štirih dolenjskih občin 88 primerov gospodarskega kriminala — Poneverbe in goljufije naraščajo
„Letos smo imeli štiri pobege s krajev hudih prometnih nesreč, v katerih so bili žrtve pešci,“ je nadaljeval. „Vozniki so pokazali skrajno brezobzirnost in pomanjkanje srčne kulture. Vse ubežnike je postaja milice poiskala že po nekaj urah.
V	prometu opažamo nasploh, da je disciplina med vozniki motornih vozil zelo popustila. Veliko jih uživa alkoholne pijače in se pri tem ne ozira na morebitne posledice. Ker povzročajo prometne nesreče družbi in občanom ogromno materialno škodo, smo sklenili, da bomo letos znatno poostrili ukrepe za prometno varnost. Strogi bomo predvsem do vinjenosti, neprimerne hitrosti in drugih prekrškov, ki so najpogostejši vzroki za nesreče. ‘
„Kaj vam je razen prometa še delalo preglavice? “
„Kršitelji javnega reda in miru. Nekaj časa smo imeli precej problemov zaradi pretepanja, pijančevanja in nedostojnega vedenja na javnih krajih. S pomočjo občinske skupščine nam je uspelo odpraviti črne točke in stanje se je izboljšalo. Dosegli smo, da so nekateri gostinci skrajšali večerni obratovalni čas, ker
je prav to povzročalo največ nereda. Imeli smo tudi nekaj hudih kaznivih dejanj s področja kriminala od vlomov, ropov in posilstev do hudih
telesnih poškodb pri pretepih. Težave so nam delali tudi Romi, ki stalno prebivajo v občini. Skupina teh je lani dalj časa ropala in strahovala občane. Ko smo jo prijeli, so imeli ljudje spet mir.
JOŽICA TEPPEY
Novomeška uprava javne varnosti je v letu 1972 usmerjala svojo
Spet žrtev prometa
Med Sotesko in Loško vasjo je 23. marca okrog 22. ure zvečer prišlo do hude prometne nesreče, za katere posledicami je naslednje jutro v novomeški bolnišnici umrl komaj 22-letni Anton Lavrič iz Gor. Polja. Samo trenutek je bil - kot običajno - usoden.
Peter Iskra iz Dol. Ajdovca je namreč vozil osebni avto iz Soteske proti Podho-sti, ko mu je med Sotesko in Loško vasjo naproti pripeljal Anton Lavrič. Med srečanjem je Iskra zasenčil luči, Lavrič pa je zapeljal v levo in silovito trčil v drugi avto. Lavriča je vrglo iz avtomobila, hudo poškodovan pa Je tudi voznik Iskra. Oba so pripeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa kljub prizadevanjem zdravnikov Lavriču ni bilo mogoče rešiti življenja. Oba avtomobila sta popolnoma uničena.
Odpuščanje
Kot ogenj po suhem dračju se je v Dolgi vasi raznesla vest, da so sosedje sinoči mirili Dernača, ker je tako mlatil po svoji stari, da je vpila na ves glas. Drugi dan je Drnačka hodila po vasi in si morda stokrat odpela rokav, da je kazala modrice.
„Tona, ne bodi neumna in pojdi v mesio. Dohtar ti bodo dali potrdilo, da te je zverina premlatil. Potem greš lahko na sodišče. Pol grunta ti pripada.
- Danes ni več tako kot nekdaj, ko smo morale babe vse potrpeti. Otresi se pijanca, vsaj mir boš imela.
Sosede so jo prepričale, da si je oblekla zakmašni gvant in se drugi dan s prvim avtobusom odpeljala v mesto. Ko se jo dohtar zazrl v klobase, ki so začenjale že rumeneti, je kar zmajal z glavo. .Zenska, kakšna reva ste! S tako zverino živite!" To ji jc dalo še več korajže, da je z zdravniškim spričevalom res šla na sodišče.
„Naj se izkaže pravica,“ je rekla. „Jaz ves dan delam, on pije, zvečer me pa mlati. Ne bom tega več prenašala. Kaznujte ga! “
Na dan razprave sta vsak zase prišla v mesto in na sodišče, toda , Dernač jo je doma podučil, kako mora govoriti. Da je sam gobec tistih, ki pravijo, da bo dobila pol grunta, in da bo morala od hiše, če se ne bo potegnila zanj, ko ga je že spravila v to kašo, ji je rekel. Ker je že tri mesece niti enkrat ni zares pretepel, je obljubila.
Sodnik je prebral obtožbo, in ko je vprašal Dernača, če se čuti krivega, da je s predmetom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, pretepel lastno ženo, je obtoženi odvrnil:
„Saj ni bilo tako hudo.“
V tem se je že oglasila Dernačeva Tona:
„Gospod sodnik, on se je poboljšal. Nič več me ne tepe in tudi takrat sem bila malo sama kriva. Jaz mu oprostim.“
Začudeno je sodnik gledal, da se je vse tako zaobrnilo, Dernaču vseeno odmeril majhno pogojno kazen, mož in žena pa sta se popoldne vrnila v vas.
Tisti dan so se ženske sukale okrog hiše in tudi dedci so v gozdu večkrat pomislili, kako se godi Dcrnačevima pred sodiščem. Komaj sta prišla čez domače duri inje Dernačka odložila štruco kruha, ki jo je kupila v mestu, je že bila Pogačarica na vratih.
„Poštar vas je iskal. Tole pismo je pusti pri meni. Najbrž je od Mime iz Nemčije .,.... Dernačka pa kar naravnost: „So rekli na sodišču, da se morava pobotati, pa sva se.“ Pogačarica je osupla odšla, Tona pa je takoj začela polagati živini. Zvečer se je Dernač glasan vrnil v hišo.
Tono je zazeblo že, ko je pred vratmi nekaj iskal. Prve besede so bile: „Ti, prašiča stara, boš mene vlačila po sodišču? Tu imaš, kar si zaslužila!" In palica je spet pela, Dernačko pa je bilo sram kričati.-Drugi dan je modrice po hrbtu skrivala, če pa jo je kdo vprašal, zakaj se skrivenčeno drži, je rekla: „Revma me daje! 4
IVANKA ROBIDA
dejavnost v odkrivanje raznih oblik prisvajanja družbenega premoženja in kršitev v delovnih organizacijah, ki prinašajo korist podjetju, oškodujejo pa družbo.
Kazniva dejanja, kamor sodijo grabeži, poneverbe, zlorabe uradnega položaja iz koristoljubja in druge goljufije v službah, so našli v 88 primerih, zato je bila uvedena preiskava zoper 98 oseb. Nekaj konkretnih primerov:
- Iz občine Novo mesto so ovadili 3 vodilne delavce podjetja DOM-INVEST, 1 iz kolektiva OMP Instalater, 1 iz občinske skupščine in 1 iz tovarne zdravil KRKA zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Poslo-vodkinjo trgovine Dolenjka v Dragi, receptorko Zdravilišča Dol. Toplice in blagajničarko AMD Novo mesto pa so ovadili zaradi suma poneverb.
- Iz občine Metlika je v preiskavi 5 vodilnih delavcev tovarne BETI zaradi suma zlorabe pooblastih v gospodarstvu, zlorabe uradnega položaja, nevestnega poslovanja in ponarejanja uradnih listin.
- Iz občine Trebnje je bila zaradi suma zlorabe uradnega položaja podana ovadba zoper vodilnega delavca podjetja INKOT, zoper blagajničarko sindikalne organizacije v podjetju TIP-TOP pa zaradi suma poneverbe.
-	V občini Črnomelj je podana ovadba zoper zasebnega avtoprevoznika, češ daje kupčeval s tujo valuto in si pridobil premoženje na račun tujega dela. Zaradi suma zlorabe uradnega položaja iz koristoljubja pa je v preiskavi tudi vodilni delavec podjetja KOVINAR.
Kot ugotavlja uprava javne varnosti, je bilo leta 1972 več primerov poseganja v družbeno lastnino, zadeve pa so večinoma počasi razčiščujejo, ker je take primere zelo težko odkrivati in dokazati.
S CESTE NA ŽELEZNIŠKI TIR
18. marca zjutraj je voznik Ivan Rovan iz Krškega peljal iz Brestanice proti Sevnici. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na železniškem prehodu zaneslo med levi tir, kjer je obstal. V tem času je iz Brestanice pripeljala električna lokomotiva, ki je zadela v avto in ga rinila pred seboj 50 metrOv. Strojevodja lokomotive Milan Frolič je sicer opazil avto-mibil na tiru, vendar stroja ni mogel takoj ustaviti. Škode je za 25.000 dinarjev.
NOVO MESTO:	TRČENJE
PRED KRIŽIŠČEM - 23. marca dopoldne je Novomeščan Stanislav Pavec z avtom zavijal v križišču pri Metropolu proti Novemu trgu, za njim pa je vozil Polde Fink iz Irče vasi. Ko je opazil, da je Pavec ustavil, ga je Fink prehiteval, tedaj pa je tudi Pavec zavil na levo. Avtomobila sta trčila in imata za 1.100 din škode.
JUGORJE: TRČENJE PRI BA-DOVINCU - Novomeščan Mirko Zupančič je 23. marca zvečer vozil avto iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Badovinčevi gostilni je zapeljal v levo in trčil v tovornjak, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Rado Janjoč iz Črnomlja. Škode je za
28.000 din.
MAČKOVEC: TRČIL V DROG
-	Novomeščan Jože Blažič je 24. marca popoldne vozil avto od Lešni-ce proti Mačkovcu. Na ovinku pa je avto zaneslo s ceste. Trčil je v telefonski drog in ga zlomil. Škode je za
3.000 din.
PRAPROT. AVTO SE JE PREVRAČAL - 24. marca zvečer je Ivan Pečavar iz Stranske vasi vozil
Trije »mesojedci« so izplačani
Okrožno sodišče v Novem mestu je izreklo kazni trebanjskim mladincem, ki so se na veliko mastili z Rebernikovim mesom
Stojan Doltar, 27-letni kmetijski tehnik, Anton Ojsteršek, 25-le-tni ključavničar, in Franc Petelin, 25-letni študent pedagoške akademije, vsi iz Trebnjega, so pridno praznili sušilnico mesa Emanuela Rebernika, potem pa prirejali pojedine na podstrešju barake nad Delavsko univerzo.
Začelo se je v noči od 2. na 3. januar leta 1970, ko je imel mladinski aktiv v Trebnjem zabavo v leseni baraki, kjer ima prostore Ljudska tehnika. Ko so se ga dodobra nalezli in je hrane zmanjkalo, sta se Doltar in Ojsteršek domislila, da bi bilo dobro še kaj prigrizniti. Najprimernejša se jima je zdela mesna sušilnica Emanuela Rebernika, ker sta vedela, da so tam shranjene razne dobrote.
Obešanko je Doltar z vrat odtrgal s kosom železa, nato sta nabrala klobas in salam ter jih odnesla v okrog 300 metrov oddaljeno barako, na ples. Nista pa plena pokazal drugim, temveč sta ga skrila v garderobi. Tisto noč se je nato Doltar v družbi Franca Petelina še dvakrat vrnil k Reberniku na tatinski obisk. Vsega so odnesli 110 domačih klobas in 14 salam ter več kosov svinjskega mesa v vrednosti najmanj 3500 din.
Cesar niso mogli takoj pojesti, so odnesli na podstrešje barake, kjer posluje Delavska univerza. Potem so tja večer za večerom hodili na pojedine. Dokler niso vsega snedli.
OBSTAL NA KOLESIH
18. marca popoldne je voznik Alojz Kodeh iz Mengša vozil iz Laz proti Konjskemu. Na nepreglednem levem ovinku mu jc naproti pripeljal voznik Jože Rak iz Cešnjic. Ko jc Kodeh zagledal naproti vozeče vozilo, je močno zavil na desno in zavrl. Pri tem ga jc zaneslo s ceste in se je skotalil 40 metrov po travnatem pobočju in obstal na kolesih. Težje poškodovana je bila sopotnica Neža Šinkovec iz Konjskega in so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Škode je približno za 25.000 dinarjev.
Doltar sam pa je ponoči 6. septembra 1970 še enkrat ponovil podvig ter odnesel 40 klobas. Spravil jih je pri stari mami. Tudi Franc Petelin je v družbi mladoletnikom med 26. in 27. aprilom 1971 spet vdrl k Reberniku. Ta dva sta vzela 5 šunk, 2 plečeti in več drugih kosov mesa, kar cenijo na 7 30 dinarjev.
Od ukradenih klobas se jim je kolcalo, ko so morali prejšnji teden na zatožno klop. Za prvi vlom, storjen med mladinsko zabavo, so se zagovarjali, da so bili tako pijani, da
DVORCE PRI BREŽICAH: DVA MRTVA
25. marca ob 13.20 je peljal proti Ljubljani voznik vlačilca hladilnika, bolgarski državljan Peter Stauzev, zposlen pri podjetju „DAP M P'4 v Sofiji, pravilno po svoji desni strani.
V	bližini vasi Dvorce pri Brežicah mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Branko Horvat iz Samobora, ki je prehiteval neznan osebni avtomobil tako, da je zavozil na levo polovico cestišča, zavozil v škarje ter trčil s prednjim delom vozila v prednjo levo stran vlačilca. Osebni avtomobil je odbilo nazaj v desno, kjer je obstal na kolesih. Vlačilec jc zaneslo na levo stran ceste, hladilnik sc je prevrnil na desni bok, vlačilec pa čez bankino in se s streho zaril v zemljo na njivi. Pri tem je kabino vlačilca popolnoma zmečkalo. Voznik in njegov pomočnik Hristov Atanasov sta bila tako hudo poškodovana, da sta umrla na kraju nesreče. Poškodovan je bil tudi Branko Horvat in so ga odpeljali v bolnišnico. Materialne škode je za približno 150.000 dinarjev.
jih je zapustila pamet. Sodišče jim tega ni moglo verjeti, saj so večkrat šli v kakih 300 metrov oddaljeno sušilnico, previdno nosili ukradene stvari in jih tudi dobro skrili. V glavnem pa so vse priznali, razen Doltar -ja. Ta je zanikal krajo, ki jo je storil sam, toda povedali so drugi, kako se je hvalil...
Senat pod predsedstvom Janeza Pirnata je prisodil Stojanu Doltarju
9	mesecev zapora - nepogojno; Antonu Ojsteršku 6 mesecev zapora in Francu Petelinu 10 mesecev zapora, s tem da sc jima odloži kazen pogojno za dobo dveh oziroma treh let. Pri pogojni obsodbi je sodišče upoštevalo nekaznovanost, pri Petelinu pa zlasti dejstvo, da se je Reberniku žc prej sam opravičil in bil pripravljen poravnati škodo. Sodba še ni pravnomočna.
Doltar pa je poskrbel še za zadnjo zanimivost prav na razpravi. Ko so bili že vsi zbrani s senatom, tožilcem, advokati in drugima dvema obtožencema, Doltarja ni bilo. Sodišče je nato po telefonu pozvalo milico v Trebnje, naj obtoženega Doltarja nasilno privede v razpravno dvorano. Našli so ga v postelji, ko jc sladko spal. ..
Mrtvega našli
49-letni Janez Deželan je 24. marca ponoči opravljal čuvajsko službo v pralnici kremenčevega peska v Mokrem polju. Zjutraj so ga našli mrtvega. Kot je ugotovil zdravnik, je Deželana zadela kap. V podjetju „Kremen'1, kjer je bil zaposlen, je vest o njegovi smrti žalostno odjeknila.
osebni avto proti Gradcu. Pri Praproti mu je s tovornjakom pripeljal naproti Maksimiljan Plut z Uršnih sel. Med srečanjem v nepreglednem ovinku je tovornjak zadel Pečaverjev avto, ga zrinil s ceste, da se je prevračal kakih 25 metrov. Gmotne škode je za 25.000 din.
JEDINŠClCA: AVTO NA DESNI BOK - Anton Jenič iz Go. Lakov-nic je 25. marca dopoldne vozil z avtom proti Metliki. V Jedinščici ga je na nepreglednem ovinku zaneslo na bankino. Trčil je v nasip ob cesti in se prekucnil na desni bok. Voznik si je laže poškodoval glavo, škode pa je za 6.000 din.
BREZOVICA:	KOLESAR V
ŽENSKO - 8-letni Miran Troha iz Brezovice se je 18. marca dopoldne peljal s kolesom iz Šmarjete proti domu in. med vožnjo po levi strani ceste zadel 63-letno Marijo Vovk iz Šmarjete. Vovkova si je pri padcu zlomila nogo.
VINICA: OBLEŽAL V NEZAVESTI - 25. marca zvečer se je Karel Pavlešič s Hrasta pri Vinici peljal s kolesom proti mostu čez Kolpo. Med vožnjo je izgubil ravnotežje in padel, pri tem pa je izgubil zavest. Odpeljali so ga v bolnišnico.
SEMlC: NA OVINKU V AVTOBUS - 19. marca popoldne sta v Kopru pri Semiču med srečanjem v ovinku trčila osebni avtomobil, ki ga je vozila Nada Simonil iz Metlike, in avtobus podjetja VIATOR z Jožetom Šukljetom iz Bcreče vasi. Osebni avto je namreč zadel avtobus, da je škode za 2.500 din.
RUMANJA VAS:	PRITEKEL
NA CESTO - Jože Bobnar s Potoka se je 19. marca popoldne peljal z avtom proti Dol. Toplicam, ko je v Rumanji vasi stekel preko ceste 6-lc-tni Samo Jaklič. Avto je dečka zbil na tla, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Na avtomobilu ni škode.
NOVO MESTO: ZBIL JO JE NA PREHODU - 20. marca zjutraj je Stane Kopač iz Domžal vozil svoj avto po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Cez prehod za pešce pri Študijski knjižnici je šla Slavka Pograjc iz Novega mesta, Kopač pa jo je zadel in zbil na tla. Pograjčevo 'so z lažjimi poškodbami odpeljali v bolnišnico, škode pa je za 2.000 din.
Tak prometni znak predlagajo ob vhodu v vse večje kraje na Dolenjskem, posebno pa bi bil potreben v Novem mestu. Tu so prehodi za pešče marsikje označeni, toda malo šofeijev šteje pešca pred seboj sploh za omembe vredno stvar. Posebno mladi vozniki. Kar poglejte jih!
ČETRTK0V INTERVJU
Ključ je most
Inž. Albert Račečič: »Načrtovati moramo promet za mesto s 50 do 100.000 ljudmi«
„Z reševanjem cestnih vpadnic smo se začeli spet resneje ukvarjati pred leti hkrati z novo urbanistično ureditvijo Novega mesta, “ je začel inž. Albert Račečič iz Dominvesta odgovarjati na vprašanje, ki ga je prejšnji teden v četrtkovem intervjuju urbanistom zastavil Jakob Berič.
„Po starem urbanističnem načrtu je bilo vse, tudi promet, naravnano na mesto z največ 25.000 prebivalci. Najnovejša ugotovitev, da se bo Novo mesto razvilo v pokrajinsko središče, ki naj ima najmanj 50.000 in največ 100.000 ljudi, je na prometnem področju navrgla potrebo po novih rešitvah. “
„Za kakšne rešitve gre? “
„Osnove za novo prometno ureditev smo izdelali v Dominvestu že leta 1970. Nakazali smo rešitev, po kateri se prometna ureditev navezuje na sedanje omrežje, kajpak z dodatnimi prometnicami za povezavo med delovnimi mesti, tranzitni promet in neposredno povezavo z avtomobilskimi cestami v vseh glavnih smereh. Nesreča je le v tem, da gre skozi Novo mesto le del tranzita, in še ta je bolj lokalen (npr.
„Lokalno gospodarstvo ni * bilo sposobno prispevati za j napredek na tem področju, £ četudi gre za regionalne in 0 magistralne žile. V zadnjem £ času je nekaj več možnosti, 4 da bi se vpadnic resneje loti- £
ti. “
„Kako? “
proti Straži). Lokalni tranzit in izredno povečan mestni promet sta malone uničila dosedanje začasne prometne ureditve (Cesta herojev, Ljubljanska cesta do priključka v Karteljevem, Partizanska cesta, ki drži proti Dolenjskim Toplicam, in cesta proti Gorjancem ter dalje proti Beli krajini). V zadnjih letih se kaj novega na vpadnicah ni zgodilo, če izvzamemo cesto proti Šentjerneju na desnem bregu Krke. “
„In vendar gre za pomembne ceste, mar ne? “
„Zdaj so že opredeljene * nove povezave prek Krke, s kar pogojuje obnovo vseh £ vpadnic. Ključ za vse to pa * je seveda nov most, saj bi se £ z rešitvijo tega problema re- * publiški cestni sklad lahko £ konkretneje odločal o po- jj trebnih naložbah na tem 4 kraju. “	£
„Je o mostu znanega že 4 kaj več? “	£
„Dokumentacija zanj bo 4 pripravljena do letošnjega £ maja (naročnik je republiški 5 Cestni sklad, izdelovalec IBT ? Trbovlje v sodelovanju z ^ Dominvestom). Do jeseni j 1974 naj bi bile vse stvari že £ tako pripravljene, da bi za- 0 čeli most graditi, leto kasne- £ je pa bi ga izročili namenu. £ Strokovne rešitve so znane, 4 jasne in utemeljene, priprav- £ Ijene so tudi variante. O t vsem tem bo javna razprava, £ v kateri naj bi poznavalci in drugi povedali svoje pri- £ pombe. Strokovnjaki so se £ glede lokacije zedinili, po- 4 trebno pa je, da spregovori ^ širši krog ljudi. Ne smemo 4 pozabiti, da gre za objekt £ pokrajinskega pomena. “	4
Svoje vprašanje je inž. Ra- £ čečič zastavil precej obšir- # no, naslovil pa ga je na pred- £ sednika izvršnega odbora j TIS Veljka Troho. „Ugotav- £ ljamo, da bomo osnovno šol- 5 stvo v občini rešili v sedmih £ letihi za kar občani plačuje- * mo samoprispevek. Za j otroke, ki morajo v šolo, bo ^ torej poskrbljeno, zanima pa s me, kako bomo razvijali ^ otroško varstvo, ki je zdaj še ¥ v velikem zaostanku. Pri tem £ mislim, da še nimamo vrt- * cev, kjer bi lahka oddajali ^ svoje otroke starši iz nižjih £ socialnih slojev. Kot vemo, * se je občina odločila za akci- £ jo 5.000 stanovanj. Ali bo £ šlo v korak s to izgradnjo j tudi otroško varstvo? Pred- £ sednik Troha naj pove, ali že t kaj načrtujejo na tem pod- £ ročju in kako si sploh za- t mišljajo rešitve. “
I.	ZORAN +
¥
Vsako leto praznuje Dijaški dom Majde Šilc v Novem mestu 17. marca dan, na katerega se je rodila narodna herojka Majda Sile. Na slavju so vedno prisotni tudi borci te brigade, ki se skupaj z mladino še enkrat spomnijo na neustrašeno junakinjo. Tako je bilo tudi letos. V prenovljeni dvorani dijaškega doma v Šmihelu so med gojenke posedli borci X. ljubljanske brigade, ki so mladim podarili lepo darilo — fotoaparata. Gojenci so pripravili za ta dan prikupen kulturni program, nastopili pa so še: partizanska umetnica, tovarišica Vladoša, Vilma Bukovčeva, mladi Dolenjski oktet in še drugi. (Foto: I. Makuc)
KJE IN PO ČIGAVI KRIVDI SE ZATIKA GRADNJA STANOVANJ?
Usoda intervencijskih hiš v zraku?
Predlog, naj bi bila cena zemljišča in komunalnega prispevka za intervencijske hiše posredovana z javno ponudbo — Kako bomo zgradili tisoče stanovanj, če se že v začetku krepko zatika?
V pomenku, kako tečejo priprave za gradnjo intervencijskih hiš, je vodja sektoija Novo mesto pri SGP PIONIR Miha Jalovec naštel več zanimivih ugotovitev. V kratkem povzetku je povedal:
Po obširnih razpravah v delovnih organizacijah in v političnih organih smo ugotovili, da moramo v okviru srednjeročnega programa stanovanjske gradnje zgraditi v novomeški občini 5000 stanovanj. Ugotovili smo tudi, da bo treba graditi precej več stanovanj, namenjenih delavcem, kot smo jih doslej. V 5 letih 5000 stanovanj ni majhna stvar, če upoštevamo, da smo v zadnjih letih gradili v občini po manj kot 300 družbenih stanovanj na leto. Toda kljub temu: javne razprave - bile so
precej burne in zagnane - so že dolgo za nami, dlje od besed pa še nismo prišli. V Novem mestu še ne gradimo letos niti enega družbenega stanovanja. Zataknilo se je že pri strnjeni gradnji na Ragovski. Tam bi morali začeti že decembra lani, zemljiške zadeve pa še niso rešene in konec marca je že tu!
SGP PIONIR je izdelalo javno ponudbo (vse kalkulacije so dostopne vsakomur) za intervencijsko hišo, ki stane brez zemljišča in brez komunalnega prispevka 160.000 S din.
OD OTOČCA DO ŠMARJEŠKIH TOPLIC
Turistično društvo Otočec -Šmarješke Toplice je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti. Njegova naloga je skrbeti za turistično dejavnost na območju, ki obsega pet krajevnih skupnosti: Otočec, Šmarješke Toplice, Škocjan, Belo cerkev in Šentjernej. Predsednik Tine Tomšič pravi: „Vsako leto organiziramo kulturne prireditve v okviru Dolenjskega poletja. S prireditvami bomo nadaljevali, čeprav se nastopi kvalitetnih ansamblov dražijo. Leta 1969 smo začeli akcijo za olepšavo okolja. Odziv je bil dober: lani seje tekmovanja za najlepše urejeno hišo oziroma gospodarsko poslopje udeležilo 30 občanov. Najboljši so dobili denarne nagrade injjriznanja. Tudi na komunalnem področju smo precej napredovali: sodelovali smo pri ureditvi javne razsvetljave v Otočcu, uredili sprehajališče Otočec - Šmarješke Toplice, delno uredili avtobusna postajališča, vzdrževali dvoje krmišč lovske družine in drugo.“
„Veliko je slišati o stezi TRIM.“ „Potekala bo od Šmarjeških Toplic do Otočca. Upamo, da bo do naslednjega leta končana. Denarno bo pomagal sklad za pospeševanje turizma."
V	sedmih letih obstoja je imel društveni upravni odbor dvanajst rednih sej. Letošnjega februarja so se dogovorili, kako bodo delali v prihodnjem obdobju. V novem upravnem odboru so predstavniki vseh krajevnih skupnosti.
Z. ŠERUGA
OB UKINITVI NOČNEGA DELA V PEKARIJI V LOČNI:
Nov »vozni red« za novomeški kruh
Po novem urniku bodo začeli peči kruh že 2. aprila — prva pošiljka toplih in hlebcev bo prišla iz peči sedem ur kasneje kot do zdaj — za toliko se bo zakasnila tudi dostava — Priporočilo za ponedeljke
V novomeški pekami ukinjajo tretjo — nočno izmeno. V ponedeljek, 2. aprila, bodo mesili in pekli kruh že po novem umiku. Uresničujejo tisti del samoupravnega sporazuma, ki prepoveduje peko med 22. uro zvečer in 4. uro zjutraj. Jih je ta prepoved udarila?
„Desetletja dolgo si peki prizadevajo, da bi odpravili stalno nočno delo. Zdaj smo tik pred tem, da se ukinitve nočne izmene razveselimo tudi pri nas," so poudarili prejšnji četrtek na sindikalnem sestanku, na
katerega so povabili tudi predstavnike ObSS, SZDL, krajevne skupnosti, ObS in trgovine.
Na sestanku so sporočili, da bodo poslej pekli kruh ob delavnik ih vsak dan od 4. do 18. ure poleti in do 16. ure pozimi. Hlebci in štruce bodo šle v peč sedem ur pozneje kot zdaj, za toliko pa se bo zakasnila tudi dobava. Sveže pečenega kruha ne bo možno dobiti takoj zjutraj, marveč šele v poznejših dopoldanskih urah. Zato pa bo dovolj svežega kruha ta-
koj popoldne, ko gredo ljudje z dela. Le v odročnejših krajih bodo dobili kruh pozneje.
Po mnenju direktorja pekarne Ernesta Peklarja in drugih, ki so se v četrtek udeležili razprave, zlasti trgovcev, bo s kruhom najhuje ob ponedeljkih dopoldne: svežega ne bo, zaloge pa bodo sobotne, ker ob nedeljah in praznikih kruha poslej ne bodo pekli. Prodajalcem in potrošnikom so priporočili, naj sobotni kruh dobro hranijo, pa bo dober še čez dva dni, dokler ne bo svežega na trg. Tako naj bi se ravnali tudi vsi večji odjemalci, kot so šole, vrtci, bolnišnice, zdravilišča, menze in drugi obrati, kjer jedo v Novem mestu pečen kruh.
Poseben dogovor bo pekarija sklenila s trgovskimi poslovalnicami na podeželju, kjer se je potrebno do ure natančno sporazumeti glede dobave. Prav bi bilo, so poudarili, da bi tu in tam dostavi kruha prilagodili delovni čas trgovin, saj bo tudi poslej v glavnem od tega odvisno, kakšen kruh bodo jedli ljudje na tistih območjih: starega ali svežega. „Ce bomo drug drugega razumeli in pri tem imeli v mislih potrošnika, ne bo problemov/1 so sklenili četrtkov sestanek v novomeški pekariji.
Suhokrajinski
drobiž
ŠE EN IZREDNO USPEŠEN NASTOP NA ŽUŽEMBERŠKEM ODRU so pokazali člani domačega kulturno-umetniškega društva z uprizoritvijo Klopčičeve enodejanke „Mati" , ki so jo pripravili za letošnjo proslavo dneva žena. Igralci so se povsem vživeli v vloge in napravili velik vtis na gledalce. Ob koncu so gledalci z dolgotrajnim dvojnim aplavzom dali priznanje igralcem in režiserju.
Ustavna dopolnila se v novomeški občini tako počasi pomikajo v življenje, da komite ZK in predsedstvo ObSS spet ukrepata.
V	stališčih, sprejetih na skupni seji prejšnji četrtek, zahtevata, naj vodstva političnih organizacij in komisije, ki so jim naložili izvajanje ustavnih dopolnil, takoj sedejo za mizo in ocenijo svojo aktivnost. Politične organizacije naj poleg tega pokažejo na tiste, ki so jim ustavna dopolnila španska vas, in o tem obveste delavce. Komite ZK in predsedstvo ObSS bosta sklicala aktive direk-toijev, o uveljavljanju ustavnih dopolnil pa bo spregovorila tudi občinska skupščina.
Politični vodstvi sta na skupni seji ugotovili, da seje zgodilo to, kar so najmanj pričakovali: medtem koje novi občinski statut že v javni razpravi, v večini delovnih organizacij pri uresničevanju ustavnih dopolnil še na pol poti niso. Zaskrbljivo je, so poudarili, da ni osnutkov za samoupravne sporazume niti v nekaterih ko-
Nezadostno
lektivih, ki jih šteje med najpomembnejše. Hudo praznino na tem področju je odkrila tudi analiza, ki jo je februaija pripravila strokovna skupina. V njej so še posebej podčrtali, da od zadnje analize, ki so jo pripravili lani septembra, ni omembe vrednega napredka.
Čakanje in oklevanje je bilo za ta čas značilno. Javne razprave z delavci so še vedno izjemne, politično pa so slabo pripravljene, često improvizirane. Iz tega se da sklepati, da odgovorni in poklicani niso naredili tega, kar so od njih pričakovali. „Ce spet izvzamemo izjeme," so menili na seji, „so nam razne sredine ponujale oportunizem, navidezno pripravljenost, prikrito negodovanje". Tega pa ZK in sindikat ne moreta odobravati.
I.	ZORAN
Gradbinci so torej pokazali pripravljenost graditi poceni in omogočiti stanovanje tistim slojem, ki so bili do zdaj za to prikrajšani. PIONIR je potegnil svojo potezo in jo odkril pred javnostjo z javno ponudbo.
Do zdaj še ni znano, koliko naj bi stalo zemljišče za takšno intervencijsko hišo in koliko komunalni prispevek. Dokler pa ni znano to dvoje, je usoda intervencijskih hiš v zraku. Ce bo oboje skupaj veljalo 70.000 din, je gradnja intervencijskih hiš zapečatena. Pristojni organi, ki odločajo o ceni zemljišča za intervencijske hiše in o višini komunalnega prispevka, bodo morah imeti pred očmi, da je za revnega graditelja pri gradnji hiše dragocen vsak dinar!
Zakaj torej ne bi še druga stran sledila lepemu zgledu prve in prišla na dan z javno ponudbo za ceno zemljišča in komunalnega prispevka? Višino obojega je vsekakor treba prilagoditi plačilnim zmožnostim graditeljev, katerim so te hiše namenjene. Ce bo znano še to dvoje, si bo vsak interesent lahko izračunal, koliko denarja potrebuje. Zakaj je pri tem tako dolgo odlašanje?
15. maja bodo vzorčne intervencijske hiše, namenjene ogledu, v soseski Irča vas-Brod gotove. Gradnjo so začeli 10. marca. Tudi za vzorčne intervencijske hiše so bile običajne težave z zemljiščem, vendar so bile v tem primeru premagane precej hitreje kot sicer. V Novem mestu je veliko kupcev, ki imajo denar, gradimo pa ne nikjer. Pereče stanovanjsko vprašanje vedno odločneje teija jasen odgovor in tega ne bi smeli pozabljati!
M. J.
MINI ANKETA
_  ______________ja
Zveza komunistov je pozvala vse, od zvezne vlade do zadnje delovne organizacije, k varčevanju. Kaj so glede tega naredili po nekaterih delovnih organizacijah v novomeški občini?
NACE KOVAČIČ, Ela: „Akcijo varčevanja smo pri nas začeli že pred letom dni. Zboljšala se je vratarska služba in s tem točno prihajanje na delo. Varčujemo pri materialu, zmanjšali smo reprezentanco, nadziramo prihod na delo .. . kjer se le da smo postali gospodarnejši in varčnejši."
HERMAN MLAKAR, Kmetijska zadruga Krka: „V samoupravnih organih smo razpravlja-
li	o stabilizacijskem programu, ki vsebuje 12 točk. Ta program smo sedaj že sprejeli. Po njem se ravnamo, in kot kaže, je za zadrugo zelo dobrodošel."
JOŽE COLARIČ, Iskra Šentjernej: „Pri nas varčujemo že dolgo časa. Nadziramo reprezentanco in kilometrino, prav tako pa tudi nadurno delo režijskih delavcev, saj se je izkazalo, da ni vedno potrebno. Zboljšala se je tudi disciplina v proizvodnji. Tako delavci prihajajo v službo vse bolj točno."
Varčevanje
FRANC KOSMRLJ, Industrija obutve, Novo mesto: „Pozivu Zveze komunistov smo se pridružili tudi mi. Poostrili smo delovno disciplino, tako da z zamudniki nimamo več težav. Prav tako smo opravili s pijančevanjem delavcev, ki nam je včasih delalo veliko preglavic in seveda povzročilo tudi izgubo delovnih ur. Akcija varčevanja je za nas dobrodošla, predvsem zaradi lanskega porasta cen surovi koži, saj so jo kar trikrat podražili."
ANTON HENIGMAN, Bor, Dolenjske Toplice: „Naše podjetje vsi novejši ukrepi niso prizadeli, saj smo delali tako, kot zahteva Titovo pismo, že dosti prej. O akciji varčevanja smo razpravljali tudi na delavskem svetu. Zaenkrat smo prišli do predloga: če bo potrebno, bomo vsi delali proste sobote brezplačno."
J. PEZELJ v.______________________________'
POHVALA ZA POPIS
Komisija za popis in evidenco članstva ZK v novomeški občini je odgovorno opravila popis, za kar jo je občinski komite ZK pohvalil. Komite je tudi predlagal, naj bo komisija poslej stalno delovno telo kadrovske komisije.
DAN ŽENA IN „GUMB"
Mladinci z Uršnih sel so v sodelovanju z učenci podružnične šole na Lazah pripravili lepo proslavo ženam in materam, 17. marca pa so se vaščanom predstavili z enodejanko Branislava Nušića „Gumb". To je bila prva igra, ki jo je pripravil mladinski aktiv. Upajo, da bodo spet kmalu nastopili.
BRANKA BUKOVEC
Novomeška kronika
V	TRGOVINO ŠE KOŠ - Da je Glavni trg in nekatere ulice nastlan vsak dan, so prav gotovo krive vse tiste trgovine, ki prodajajo žvečilni gumi s slikicami košarkarjev. Šolski otroci skoraj vsako jutro nakupijo po deset zavitkov gumija, se postavijo pred vrata trgovine in kar tam začnejo odpirat vrečke. Prodajalke bi morale v trgovini poskrbeti za koš, kamor bi otroci lahko odvrgli odprte vrečke.
MATINEJA V KINU KRKA - V nedeljo, 1. aprila, bodo v kinodvorani „Krka" ob 10. uri predvajali najboljši film 1972 - Francoska zveza.
NOVOTEKS „VODI" - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo 65 krvodajalcev, zopet pa jih je največ prišlo iz TT Novoteksa, in sicer enajst. Tokrat je kri darova-
lo	tudi 14 dijakov ekonomske srednje šole.
688 KANDIDATOV - V času od
1.	januarja do 20. marca se je k vozniškim izpitom prijavilo 688 občanov. Izpit je naredilo samo 105 kandidatov*, 119 bodočih vdznikov pa še ni opravljalo praktičnega dela vožnje. Največ kandidatov pade pri teoretičnem delu, v tem času je spodletelo kar 325 občanom.
TRŽNICA - Spomladanski dnevi so na tržnico zvabili ta petek precej več branjevk kot prejšnje tedne, kljub temu pa se cene niso bistveno spremenile. Tokrat je bila tržnica s cvetjem kar zametana, šopki pa so veljali od 0,50 do 1 dinar. Cene: kisla repa 3 din merica, ohrovt 7 do
8	dinarjev merica, hruške 9 din, limone 9 din, pomaranče 8 din, bana-
ne 8, jabolka 6 do 7 din, sirček 0,50 par kos, liter fižola 10 do 12 dinarjev, jajčka dinar, domači med 25 din jjter in kislo zelje 4 din kilogram.
ROJSTVA - Rodile so: Kristina Šintler iz Adamičeve 11 - Uroša, Niča Jeraj-Turk iz Ragovske 13 -dečka in Danica Macut iz Partizanske 29 - Danijela.
POGREBI - Prejšnji teden so umrli: Ana Kirn v 84. letu starosti, družinska upokojenka iz Ljubljanske 14, Ana Kordiš v 85. letu starosti, upokojenka iz Gotne vasi 46, in Ivan Kukman v 67. letu starosti, upokojenec iz Lešnice 14.
Ena gospa je rekla, da bo naslednji teden začela delati kuhinja v delavski restavraciji na Glavnem trgu. Če ne bi bil ravno 1. april, je dodala, bi vstala že ob 4. uri zjutraj, da bi lahko zastonj zajtrkovala...
,,.„. y,. . .. .J.	... . . M11«MI«IJ I
BREŽIŠKE E
JOŽE LESINŠEK, učenec
Dr. Slavko Sušin
MLADI V ARTIČAH
Artiški mladinci zavzeto delajo v vseh organizacijah, predvsem pa v društvu Partizan. Veselo presenečajo starejše s tesnim sodelovanjem, ki so ga navezali z Združenjem borcev NOV. Skupaj so organizirali dva partizanska pohoda. Na zadnji konferenci so mladinci zaprosili predstavnike drugih organizacij, naj poskušajo najti pot do njih. Tudi v priprave na nedeljski referendum sse se mladi rade volje vključili.
M. ZUPANClC
Z VOLJO DO USPEHA
V	Cerkljah ob Krki je oživel mladinski aktiv. Člani so pokazali zanimanje za dramsko dejavnost, sprejeli v program več predavanj, da bi se tako izobraževali. Za razvedrilo so si omislili plesne prireditve, v načrtu pa imajo kviz. Sklenili so sodelovati z vsemi organizacijami tega območja in gojiti stike z vojaki iz cerkljanske garnizije. Pri svojem delu se bodo za pomoč obračali na člana republiške konference ZMS Branka Liparja.
T. R.
„Tovariš doktor, ko ste pred referendumom obiskovali zbore volivcev, ste dejali, da so bila srečanja z občani zelo koristna. Zvedeli ste, kaj ljudje pogrešajo, česa si želijo in s čim niso zadovoljni. Na račun zdravstvene službe ste slišali marsikatero pikro, prav gotovo pa imate tudi vi kot zdravstveni delavec pripombe. Kaj vas najbolj moti pri vsakdanjem delu?
„Da ljudje večkrat brez potrebe naročajo hišne obiske. Če je to ponoči, gredo ponekod kar spat in niti luči ne pustijo goreti. Potem se znajde na dvorišču še hud pes, pred katerim se najučinkoviteje ubranim z zdravniško torbo.
Bolniki se pogosto jezijo, da v čakalnici ni reda, ne vprašajo pa se, ali niso tudi sami krivi, če čakajoči ne poznajo vrste. Prednost iščejo največkrat tisti, ki jim ne pripada.
Pa še tole. Pacienti menjajo zdravnika, čeprav ga smejo menjati samo po postopku. Zgodi se, da kdo v enem dopoldnevu obišče kar tri zdravnike, se izgovori, da ga pošilja sestra, in potem ta po krivici posluša očitke predpostavljenih. Pripombe imam tudi na račun kadilcev. Zrak je že tako zadušljiv, a ko se pomakne ura proti dvanajsti, je v čakalnicah gosto od dima. Ogorki pa seveda ležijo
Pred železniško postajo v Brežicah so člani mestne organizacije ZB NOV minuli teden z okrasnim grmičjem zasadili prostor ob spomeniku padlim borcem. Ureditvi parka so žrtvovali precej prostovoljnih delovnih ur. Upajo in želijo, da bi ljudje pazili na nasad, saj imajo Brežice tako malo urejenih površin. (Foto: J. T.)
NOVO V BREŽICAH
PRAZNE MESNICE. Gospodinje so v zadregi pri vsakdanjih nakupih. Mesa še vedno primanjkuje, čeravno slišimo, da je ponekod, na primer v Novem mestu, kriza že mimo. Še dobro, da je ribarnica dobro založena in da je na voljo vsaj ribje meso.
PRIZADE VNEjSlM VEČ. Občinski odbor Rdečega križa razpisuje tekmovanje med društvi in med mladimi člani RK. Število doseženih točk bo merilo za dodeljevanje sredstev organizacijam. To pomeni, da bodo prejeli več denarja za dejavnost tam, kjer bodo pridneje delali.
POJASNJENO. Skupna komisija* obratov SLOVIN v Brežicah in na Bizeljskem je v petek seznanila predsednike obeh delavskih svetov, sindikalnih organizacij in sekretarja osnovne organizacije ZK pri Slovenija vinu v Brežicah ter sekretarja OO ZK za območje Bizeljskega z dokončnim besedilom elaborata za ustanovitev ene temeljne organizacije združenega dela. Komisija je razen tega predložila tudi skupne zaključke, ki vsebujejo odgovore na
nekatere kritične pripombe. V njih pojasnjuje še tisto, kar delavcem do zdaj ni bilo jasno ali pa jim je vzbujalo dvome.
NESREČE PRI DELU. Inšpekcija dela je lani ugotovila v brežiški občini porast telesnih poškodb pri delu. Bilo jih je 184 ali 31 več kot leto dni prej. V obrtnih delavnicah je njihovo število naraslo od 66 na 71, v trgovini in gostinstvu od 54 na 67, v komunalni dejavnosti od 2 na 10, pri zasebnih obrtnikih od 16 na 17, v zavodih in ustanovah pa od 15 na 19. Najpogostejše poškodbe so bile v Obrtnem kovinskem podjetju v Dobovi, kjer sc je od 89 zaposlenih poškodovalo kar 36 delavcev.
DODATEK ZA KMEČKE OTROKE. V občinskem proračunu naj bi letos zagotovili nekaj denarja tudi /.a otroški dodatek, ker bi ga v tem primeru lahko izplačali večjemu številu kmečkih otrok. Lani je prejemalo dodatek po 50 din 280 otrok iz 140 kmečkih družin, večino sredstev zanj pa je prispevala republika.
vsepovsod po tleh. Pacienti pogosto stresajo slabo voljo nad sestrami, ko zahtevajo od njih stvari, ki jih nimajo, na primer zdravstveno knjižnico, izvide ali kaj podobnega, kar pozneje najdejo pri sebi doma. Tudi zaradi tega jih poslušamo, ker socialno zavarovanje nima dovolj denarja. Skratka: predstavljajo si, da smo neke vrste servis za vse.
Novi zdravstveni dom nam bo pomagal v celoti odstraniti marsikakšno nelagodnost in nezadovoljstvo. Več bo zdravnikov vseh vrst in bolniki bodox hitreje prišli do njih. Za nas pomeni zgraditev doma obveznost, da se bomo še bolj nesebično žrtvovali za bolnega občana.“
Univerza za vse
Novi oddelki za odrasle
V letošnji izobraževalni sezoni je imela delavska univerza v Brežicah največ dela z organizacijo oddelkov raznih šol za odrasle. Med slušatelji sta bila tudi dva razreda šole za poklicne voznike motornih vozil, od katerih je ena skupina že opravila zaključne izpite, druga pa bo usposobljena junija.
Za potrebe gostinstva je v sodelovanju s šolskim centrom za gostinstvo odprla odelek za polkvalifikaci-jo. Vsi slušatelji že s pridom prenašajo svoje znanje v prakso.
Pred dobrim tednom so se pričela predavanja v avtomehanični delo-vodski šoli, ki deluje pod pokroviteljstvom ljubljanske tehniške srednje šole. Pri delavski univerzi dela še oddelek komercialne srednje šole ljubljanskega šolstva centra za blagovni promet.
Željam žensk je ustanova ustregla s tečajem krojenja in šivanja ter z gospodinjskim tečajem, v katerem so se žene in dekleta seznanile z osnovami strežbe in pripravo pogrinjkov za različne priložnosti.
V maju bo delavska univerza pripravila kulinarično razstavo v sodelovanju z večjimi gostinskimi organizacijami iz Posavja ter se z njo vključila v zdaj že tradicionalno prireditev „Cvetje in pesem 73“ v Brežicah.
K. D.
STABILIZACIJSKI DAVEK
Občane z dohodkom nad 25 tisoč dinarji čaka še dodatna obremenitev - stabilizacijski davek. Pri izračunu bo davčna uprava upoštevala oprostitev za družinske člane. Obračun za stabilizacijski davek bo napravljen šele v letu 1974.
V. P.
KAJ ŠE MANJKA
Osnovna šola v Globokem je bila zgrajena 1906. leta. Za pouk ima na voljo štiri učilnice in en sam prostor za hrambo učil, za zborno petje in druge namene.
Solo obiskuje 192 učencev. Letos mineva zadnja zima brez centralne kurjave, vendar je zanjo že vse pripravljeno. V učilnicah imajo parket šele od tega polletja. Po programu za obnovo šol bodo morali v Globokem dograditi dve učilnici, prostor za otroško varstvo in večnamenski prostor.
JOŽE LESINŠEK, učenec osnovne šole v Globokem:
,,Želim, da bi imeli tako lepo telovadnico kot v Brežicah, v šoli pa centralno kuijavo, da bi bili tudi hodniki topli.. Pa igrišče bi radi in lepši prostor za odlaganje čevljev in obleke. Tako temačno je tam spodaj v kleti in še mrzlo in vlažno povrhu. Potem bi se gotovo tudi mi še bolj učili in imeli take uspehe kot v Brežic ali. Trudili so bomo, da bomo zaslužili zase lepšo šolo in da bodo naši starši zadovoljni z nami.“
V petek, 23. marca, se je v Krškem končala desetdnevna politična šola, ki jo	ju	Sel
konference ZK organiziral za mlade proizvajalce. Slušateljev so imeli letos za dva odd	|
koncem jih je 17 izrazilo željo za vstop v Zvezo komunistov. (Foto: J. Teppey)
ZK V KRŠKEM O UVELJAVLJANJU USTAVNIH DOPOLNIL
■
Vsak bo ocenil najprej sebe
Danes o tem, do kod sežejo odločitve delavcev
V občini Krško imajo 25 obratov s sedežem matičnega podjetja zunaj njenih meja. Po približni oceni so ti obrati ustvarili lani nad 200 milijonov ali 20 milijard starih din celotnega dohodka, kar predstavlja 27. odst. dohodka v občini. Te enote zaposlujejo nad 1800 delavcev ali nekaj manj kot tretjino vseh zaposlenih. Delež obratov je torej še kako pomemben, zato ni naključje, da jih želi občinska konferenca ZK na današanji seji spoznati z vseh strani.
Njen namen je, da ugotovi, kolikšen napredek so ti in drugi kolektivi v občini že dosegli pri samoupravnem odločanju in uveljavljanju ustavnih dopolnil. Stanje v delovnih organizacijah so danes dolžni prikazati poročevalci, ki razmere poznajo, saj so v delovnih kolektivih o njih razpravljali člani ZK z zastopniki sindikata, delavskega sveta in vodilnimi delavci.
Trenutno je ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) in oblikovanje samoupravnih sporazumov naloga, ki najbolj
zaposluje kolektive. To je bitka za neposrednejše odločanje, za pravico delavcev do razpolaganja s sadovi svojega dela. Noben kolektiv tukaj ni izvzet. Obrate smo omenili le zaradi tega, ker so bolj na očeh in ker so doslej tudi najbolj občutili, da so bili pri marsičem prikrajšani, da so v matičnih podjetjih odločali o njihovem denarju.
Ponekod so krenili že precej naprej, zlasti tam, kjer so bili deležni razumevanja in kjer so se politične organizacije v podjetju zagreto lotile teh stvari. Tako je bila ZK zelo
VEČINA GLASOVALA ZA SKUPNO POT
V dvoje bo razvoj hitrejši
Kovinarji iz Krškega in Kostanjevice združeni
138 članov krškega „Specializiranega podjetja za industrijsko opremo“ in kostanjeviškega Splošnega kleparstva, skupno73 odstotkov zaposlenih, se je pred dnevi izreklo za združitev . ..
Na ta pomembni korak so se na pobudo Komiteja občinske konference ZK in kasneje občinske skupščine temeljito pripravljali skoraj eno leto. Z združitvijo je v krški občini napravljen pomemben korak naprej v prizadevanjih za manjšo razdrobljenost gospodarstva, predvsem podjetij kovinskopredelovalne industrije, in so dane tudi vse možnosti, za hitrejši napredek obeh kolektivov v združenem delu. Teh prednosti se je večina članov obeh delovnih skupnosti očitno zavedala, oziroma so jih z njimi res natančno seznanili. Ko smo sc po uspešnem glasovanju za združitev pogovarjali z nekaterimi neposrednimi proizvajalci, so vsi poudarjali prednosti večjega, združenega podjetja v nastopanju na tržišču, sodelovanju s tujimi partnerji, sodelovanju z bankami pa možnosti za razširitev in medsebojno izpopolnjevanje proizvodnje. V Kostanjevici so še posebej poudarjali pomoč strokovnega kadra krškega
SOP, brez katere si tam napredka niso obetali.
V	združenem podjetju sicer ne bo temeljnih organizacij združenega dela, bodo pa obdržali tako imenovane „obračunske enote“. Seveda bodo z združitvijo ustrezno povečali število članov delavskega sveta, poslovnega odbora in drugih organov, sistem upravljanja pa bodo tudi v prihodnje osredotočili v neposredni obliki, v zbore delovne skupnosti oziroma zbor proizvajalcev posameznih obratov. Dodamo naj še to, da bodo po obračunskih enotah, ki jih bo sedem, še vnaprej obračunavali vse stroške in dohodek, tako da bodo vsi zaposleni res lahko odločali, kako „obrniti" rezultate svojega dela.
2.Š.
vztrajna v obratu .fcgJ j p lektiv februara okj ^
Čaka ga še
bo ta zaživela ko	u
nomska	drUge	k°le s
Isto velja tudi za .
oriejo ledino na tej P	j	|
1 J _________________ ^(st
OBLETNICA D«jj le
V	letu, ko p°.* slavljajo 400-lel^^ ^ t skega kmečkega P 0 ^ krški občin. zabelei7p°^> kulturno delovanje- ^ scjo. pomembne oblet™bne pn^ i Fe nekatere pomembne J („1^
so jih pripravi'h pasov^ot amaterji, poleg sj0vens^, § gostovali vrhunski	[jte^	jt
duktivni umetnik membno je zlastiterskih Pt razgibal vrsto	¥ / „
skupin, katerih delo J
letih že skoraj zamrlo. ■	,
ŠE STIKI S HB^ ;
Krajevna organ»L NOV na Senovem * • prej vzdrževala stike ^ Gornje Stubice. slavah izmenjujejo^/! obiske. Slodclovaj I tudi s slovenskih ^ ,
Zagreba, ki se že pohoda po poten
divizije. _	J
PREMALO USM^jj]
Na ozemlju kr&e v:lB vidnih kultumm^^f Krškem, For™ VlJkovni ^ A le rij a in Lanjut°j izgnan^ tfl! stanjevici, Muzej nici in knj'zni . j0 $j! h
KbSPv°8a%4|
organizacij z^ cr;anju kovanja pri l,sm
KRŠKE NOVICE
4.4	noZn^V
V	BAZENU ŽE VODA
Pred desetimi dnevi so končno napolnili mali pokriti bazen v osnovni šoli Jurija Dalmatina. Ob podatku, da je v krški občini med osnovnošolci še nad 80 odstotkov neplavalcev, je bilo dokončanje objekta nujno potrebno. V dopoldanskih urah so v bazenu otroci iz krške osnovne šole, vsako popoldne pa tam vadijo plavalci krškega „Celulo-zarja". Med njimi je tudi nad 40 novincev, ki so se v okviru šolskega športnega društva prijavili za pouk plavanja in ki bodo kasneje nadaljevali s treningi v klubskih vrstah.
PLANINSKI JUBILEJ
Podmladek Planinskega društva Bohor s Senovega bo letošnjo pomlad praznoval 10-lctnico neprekinjenega dela. V jubilejnem letu namerava vodstvo dejavnost podmladka še razširiti. Domenili so se, da bodo za otroke pripravili vsak mesec po en izlet, izvedli pa bodo tudi tečaj za pionirje-veziste. Dodamo naj še to, da so v okviru podmladka kot prvi v Sloveniji organizirali cicibansko skupino.
DVA ZBORA - V minulih dneh sta bila v Krškem dva občna zbora. Na zboru prosvetnih delavcev sta kot gosta predavala član RIS Zvone Dragan in znani športni strokovnjak prof. Drago Ulaga. Isti dan so se na letnem občnem zboru zbrali tudi člani združenja poklicnih šoferjev in avtomehanikov.
NA GOSTOVANJA! - Člani delavskega prosvetnega društva „Svo-boda“ iz Krškega so s programom, naštudiranim v počastitev 400-letni-ce hrvaško-siovenskega kmečkega upora, že uspešno nastopili na domačem odru. Ta čas se pripravljajo na gostovanja po vseh krajih v občini, kjer imajo za nastope primerne dvorane.
DANKS KONFERENCA - Po sklepu komiteja občinske konference Zveze komunistov bo četrta seja konference danes popoldne. Osrednja točka dnevnega reda bo poročilo in razprava o uresničevanju 21. in 22. ustavnega dopolnila. Poleg tega bodo na seji izvolili delegate za četrto konferened ZKJ.
APRILA TEKMOVANJE - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini je te dni razposlal vsem osnovnim šolam razpis za tekmovanje „Kaj veš o pro-
metu...P0
predpisov m zd ^tev8 » ij
'P^A^OCASNE^^J^ PoJmtodka^,/ že pnP*^ ^
nega društvaf	v ^ (.
občinsko raZS ,irva5ko- ,ov0 F k 400-letnice
kmečkega Upo	rn^li
svečano odPrlirkafni ^icPu 1 stavljenim' ^ ii tudi pionirji sodeio
razstavi v Koč	pR0G^
iirESNICEV^ kiSog j
meseci usta"^e
činske kon^r stavlj^nldav^,Jr
uresničevat. *»sčaS
Clani fllVr2an.zac'jah^ji' ^
osnovnih orga gajeva11!
fcronciacij'	0 ^,{
o današnji	aN-
nacionali^
11VA1 A ZAžena. S^vcu J / mimo praznik* y |,esk°*
oUoSkega ^ jjj
i;-° -rbT^
in učiteljem ležne za trud-
DOLENJSKI UST
Stran uredila: J02ICA TEPPEY
šTITd 2001 * zs-
Za vse pa nismo krivi
Šef zdravstvenega doma v Brežicah dr. Slavko Sušin o tem, da ima vsaka medalja dve strani
aaSPljPjspj	aSSSs	ijgi	"	Jk.	*8s&r
fu^ijClJr
fevBoju-
1'K> sili ^'VOLOVI Ni S",2a P-efcrk?**«"-
»VS^“«ta*0Tik'ob
u ah. J° na ta načinP;tm|nulo
|C 50
naza,
Pr°daialnn lercm si
P^5^x
1 ^Op-,, r°daja|j V ,^cu. tam
K PrV žil> žj S'dl" “
hS K nekdanjo I?i
Sne, Ukarno-
» vajn uredo z delali Cen.tra
1	;u,UJ—««',;:v,;::
tro CeijT"-—
ll Ihm’ ^re^vsemIt V j3 daljnovod vložil 4,12 milijona dinaijev, .L ** Ni tolikit0rmator s 110 kV na 20 kV v Boštanju, pa riteri ■ ^kilovnu’ ransf°rniator bodo postavili že poleti, pri-'t ^ inv r^° že t h “ konec *eta- Vseeno bo že 20 kV, s ^ ■j. Mirno pj^ j Pričeli dodatno napajati Sevnico, Mokro-,6 C ^^očie u-,	daljnovoda,	občutno	izboljšalo	razmere.
^ ^ leta lQTicd Za Savn CLno energi-^ f1*50 Tm drug» ki ^ z8rajen
?>• je turi50^ kadili
i ?ali Vlo ljn°vodi bU0df star- stan,
tb'toirf° nZefve n0v° Z bodočt~'
i. T^ih kon 12 ton n daljnovod
Kaj je „proizvedlo1' negospodarstvo, kakor nekateri zbadajo šolnike, v minulem letu? Zavod za šolstvo, enota Novo mesto, navaja vrsto stvari, kjer so šolniki dosegli vidne uspehe. Po uspehu izstopa Mirna.
Lani je na šolah v trebanjski občini izdelalo 2.592 učencev ali 93,31 odst., ta odstotek pa znaša v mnogo bolj razviti novomeški občini le malo več, 94,40 odst. Število ponavljal-cev se iz leta v leto vztrajno zmanjšuje. Kako je z osipom, tem največjim bremenom šol? Od 258 učencev, kolikor jih je bilo pred osmimi leti vpisanih v 1. razred, jih je končalo 8. razred 165, 93 jih v 8 letih ni prišlo do 8. razreda. V 7. razredu jih je zaostalo 45, v 6. 21. Osip seje povečal le na trebanjski šoli, močno se je zmanjšal v Velikem Gabru in Šentrupertu. Zanimiv je komentar pedagoškega zavoda. Na vseh 5 osnovnih šolah v občini je potekal pouk v dveh izmenah, izjema je le
podružnična šola Čatež. Najbolj obremenjeni so oddelki na šoli Trebnje, povprečno 33 učencev! Zaradi tega je razumljivo, da- šole niso mogle izvajati dopolnilnega pouka, kot to določa zakon, učenci pa so bili prikrajšani tudi za interesne dejavnosti, ker skratka ni prostora.
Kakšno je sodelovanje s starši? Večina jih tesno sodeluje s šolami, dosti je žal še vedno takih, ki temu ne posvečajo dovolj pozornosti. Ker se pravkar pričenjajo številna pomladanska opravila na poljih, velja opozoriti na težave, ki jih imajo otroci, če jih doma preobremenjujejo z delom. Zlasti je to opazno pri tistih, ki imajo že tako in tako težave.
Šole letos sproti spremljajo razvoj učencev. Trebanjska osnovna šola je sestavila zajetno analizo polletnega uspeha svojih učencev. Ob polletju so imeli kar 27,2 odst. odličnjakov, 28,1 odst. prav dobrih.
v cestarje. Po 14, 16 ur na dan je bilo,“ pravi Ivan Stare.
- Kako je tekla akcija za zbiranje denarja?
„Sem odbornik sveta krajevne skupnosti Šentrupert za vas. Pri krajevni skupnosti sem dobil pole za pogodbe o prispevkih vaščanov. Kako smo razdelili koliko bo kdo plačal? Dva sobotna večera smo se prepirali, neko nedeljsko dopoldne pa zmenili! Nobeden ni tu močan kmet, domačij je 15. Polovica jih je dala od 2.000 do 3.000 dinarjev, nekateri od 10 do 12 tisočakov. Seveda je treba tudi delati. Imam 168 ur dela na trasi; drugi imajo po 130, nekateri tudi le po 50.“
- Družbena pomoč?
„Potipamo vse. Hvaležni smo mirenski Dani, KPD Dob, Gradbenemu opekarskemu podjetju, obratu IMV, krajevni skupnosti Šentrupert. Upamo, da nam bo kmetijska zadruga še ustregla . . .“
Do Škrljevega pod gradom se bo dalo torej kmalu peljati po asfaltu, le tri metre širokem, čeprav so vaščani utrdili 4-metrski pas. Asfalt je drag. Imeli pa ga bodo, čeprav bodo zanj dali neprimerno več kot večina meščanov!
A. Ž.
35,8 odst. dobrih, zadostnih le 8,9 odst. Večina tistih učencev, ki niso izdelali (23), ima le po eno ali dve nezadostni, zato upajo, da bodo to do konca leta popravili.
A.ŽELEZNIK
JURGLIČ: EPILOG BO PRED SODIŠČEM
Na posebni seji zbora delovnih skupnosti občine Trebnje minuli četrtek so odborniki sprejeli sklep o privoljenju za uvedbo kazenskega postopka proti bivšemu direktorju INKOT Pavlu Jurgliču. Jurglič je namreč odbornik tega zbora za vo-livno enoto Trebnje 1, brez soglasja zbora pa ni mogoče uvesti kazenskega postopka zoper odbornika.
Občinsko sodišče v Trebnjem je uvedlo preiskavo proti Pavlu Jurgliču zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja goljufije v službi po členu 318 a/I in III kazenskega zakonika z namenom, da si je pridobil protipravno premoženjsko korist; kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po členu 314/1 in III zaradi pridobivanja nepremoženjske koristi za druge ter kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti po členu 314 a/I in III kazenskega zakonika zaradi prisvajanja protipravne premoženjske koristi zase in za druge. Skupno gre za protipravno premoženjsko in nepremo-ženjsko korist za Jurgliča in druge na račun delovne skupnosti INKOT v znesku 16.602,70 dinarjev.
Složno za asfalt
Zakaj bi hodili po asfaltu le v mestih? Od Šentruperta do Škrljevega je le za kratko ulico - 900 metrov, vseeno pa velja asfaltni trak lepe denarce: „12 starih milijonov je treba odšteti novomeškemu Cestnemu podjetju za 3-metrsko asfaltno prevleko, če bi zmogli še glazuro, bi to naneslo še 4 milijone. Kar lahko naredimo sami, nas pride ceneje, to pa pomeni vsa utrjevalna dela. Kmetje, polknietje. delavci smo se spremenili
IVAN STARE, kmet: „Zdomci, avtoprevoznik — vsak mora prispevati!“
• ••
ŠENTRUPERT: KMALU RAZPIS LOKACIJ
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela zazidalni načrt za Šentrupert, ki omogoča organizirano gradnjo stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic na skoraj 3 ha zemljišča pod spomenikom padlih borcev. Prostora bo za najmanj 30 stanovanjskih hiš, 6 jih bo lahko imelo šc delavnice poleg hiše. Za gradnjo v tem kraju vlada že lep čas veliko zanimanje, lokacije pa bodo razpisane že čez mesec dni.
j. u*jno gasilstv
S?* ^jmlaiši k ° - ^^ški občini je spet pridobilo 27 usposobljenih strojnikov, večinoma mla-l^p PredstavnikSt^an ^anc 17 Studenca je star komaj 13 let. Ni društva, ki ne bi poslalo na tečaj ^idaršič "' ^°.z*mo so prihajali v Sevnico dvakrat tedensko. Na sliki: sektorski poveljnik Pojasnjuje tečajnikom delovanje sodobne brizgalne. (Foto: Železnik).
NOV 110-kV DAUNOVOD PRED ZAGONOM:
J-Pjja kraj »vodene« elektrike
NenTTTr  -------------------------------------------
"II Trhn r 3 bodočih zbiralnic v trikotniku: TE Brestanica, JE Krško, Hfp J®-—Za začetek 16 km daljnovoda med TE Brestanico in . ”°štanj — Boljša napetost za vso Mirensko dolino
veseli to, ker niso pogodbene vrednosti prekoračili niti za paro, to pa je pri današnjih izvajalcih že redkost.
Tudi sicer so daljnovod postavili tako, da kar najmanj kazi pokrajino. Pred gradnjo so že lansko pomlad dosegli soglasje s sevniškim kmetijskim kombinatom, tako da kmetijske površine zaradi tega niso prizadete. Najbolj razveseljivo pri vsem tem pa je, da je Elektro Celje kot investitor ujel duh časa in potrebe sevniškega ter mirenskega gospodarstva. Ko bo zgrajen jedrski velikan pri Krškem, potemtakem ne bo težav s prenosom!
A.ŽELEZNIK
Ni več pastorek, vendar...
Kako do športne dvorane v Sevnici — gradnja nove telovadnice lepa možnost. Kako drugi?
Premika se, a vse prepočasi! Ustavlja se, le kje drugje kot pri denarju. Marsikatero kadrovsko vprašanje se je namreč že rešilo. Društva v občini bi po srednjeročnem načrtu razvoja do leta 1975 potrebovala: TVD Partizan Boštanj 100 tisočakov, Loka 70 tisočakov, Krmelj 300 tisočakov, sevniški Partizan pa kar 2,3 milijona! Načrti torej so, tisti, ki vedo, kaj hočejo, pa to ponavadi tudi dosežejo.
Spodbudna dogovarjanja se namreč pričenjajo. V torek je zbrano gradivo o problematiki razvoja telesne kulture v občini obravnaval izvršni odbor občinske konference SZDL, ki mora biti tudi sicer pobudnik ustanavljanja telesnokultur-nih skupnosti. Kakšna so šc sicer razmišljanja telesnovzgojnih delavcev v občini? Sevnica je živahen industrijski kraj. Razen množičnosti, ki je vidna v raznih dejavnostih TVD Partizan Sevnica, bodo bolj
SEvNlŠKI paberki
starem kraju nedvomno vesele.
BOSTANJ: VODOVOD BODO OKREPILI - Pododbor krajevne skupnosti za vodovod napenja vse sile, da bi čiinprej okrepili vire bo-štanjskega vodovoda iz studenca v Grano vici. Plastničnc cevi so pripravljene, zajetje studenca je urejeno, sedaj pa se delavci prebijajo z jarki po težkem zemljišču do zbiralnika. Morda bo zalegel celo naravni padec. Ko bo vse nared, se bodo lahko na omrežje priključili še številni interesenti.
, LOKA: 4 TRANSVERZALCI Kar štirje mladi planinci, ki delujejo v sosednjem radeškem društvu, so minulo leto že prehodili slovensko Planinsko pot. Štirje drugi bi jim radi sledili letos.
KRMELJ:	NOVA GOSTILNI-
ČARKA SE UVEl JAVLJA Bivši upravnik doma na Lis'ci si' je, ko so Ra odslovili iz LISCE, zatekel v Krmelj, vendar ni bilo gostišče nič kaj vzorno. Ze za pusta so točili Pod novo firmo gostilničarke, ki jc prišla i/ Zasavja. Prejšnji gostilničai J° Pusti| za seboj pravo razdejanje nova pa je že marsikaj uredila, dost je se v načrtu.
podpirali edinole rokomet, ki je pod Silčevim strokovnim vodstvom dosegel res zavidljive uspehe. Ostale interesne skupine bodo združevali v panoge. Skrb velja posvečati ženskemu športu, pod okriljem LISCE že uspešno nastopa rokometna žens|ca ekipa. Preko 80 pionirjev in pionirk jc prijavljenih v kotalkarski sekciji. Manjka edino vaditelj. Ker so vsa prizadevanja propadla, so se obrnili neposredno na Kotalkarsko zvezo Slovenije.
Zavedajo se skrbi za naraščaj: predšolsko telesno vzgojo želijo še bolj razmahniti v vrtcih, zato pa je treba usposobiti vzgojiteljice. Gradnja nove šole in telovadnice je edinstvena možnost, da pride mesto do športne dvorane, zato se ne kaže odločati za telovadnico skromnih mer, temveč vsaj 50 m dolge in 30 m široke. V takem objektu bi imeli vse možnosti za delo z mladino. Sam prostor je primeren tudi za igrišča.
Zaposleni delavci? Na Lisci gradijo sodobno smučarsko vlečnico, občinski sindikalni svet se pripravlja na gradnjo TRIM steze. Bi morda lahko odvečna para iz Jugo tanina grela vodo za plavalni bazen kol Celuloza v Krškem? Kopališču na Mirni bije namreč zadnja ura zaradi mirenske krompirjevke. Odkod denar? Kazalo bi iti po stopinjah Brežiča-nov, Ribničanov in Kočevcev, ki uporabljajo v te namene še davek na alkoholne pijače.
A. t.
DRAGO BIZJAK, predsednik TVD PARTIZAN Sevnica: „SZDL v takem obsegu in s tako pripravljenimi gradivi še ni razpravljala o telesni kulturi. To pripravljenost telcsnov/.gojni delavci pozdravi ja mo’“
Najboljši učni uspehi doslej!
Več kot tričetrtine otrok je prejemalo malico v šoli — domala vsi novinci obiskovali 72-urno malo šolo — Na Mirni pridobili še en oddelek
T#- ^
IZ KRAJA V KRAJ
Pred nekaj leti je v tem kraju že deloval mladinski akliv, a jc kasneje, žal, prenehal delali. Sedaj se je zbralo okrog 35 mladih in se ponovno organiziralo. Mladinski aktiv sestavljajo večinoma delavci, ki se vozijo na delo drugam, in dijaki
Ze sedaj bi osnovna šola Trebnje potrebovala 5 učilnic, jeseni jih bo manjkalo kar 8. Zaradi tega je odbornik te delovne skupnosti na predzadnji seji občinske skupščine zahteval, naj namenijo prostore stare šole, kjer je krojaško podjetje, spet za pouk. To pa so le najnujnejše potrebe. Za čakalnico vozačev na primer, kot prikazuje tudi naša slika, bo na razpolago še vedno le nekaj metrov šolskega predprostora.
ŠTEFAN: NOV AKTIV ZM
•TREBNJE: 12 PROSVETARJEV POTREBUJEJO - Na trebanjski osnovni šoli bi potrebovali vrsto prosvetnih delavcev za cel kup predmetov: 2 za angleščino, 1 za matematiko in fiziko, 1 za biologijo in kemijo, 2 za telesno vzgojo, I za tehnični pouk, 1 za zemljepis in zgodovino ter štiri učitelje za razredni pouk. Vse to pa le za šolski okoliš te šole, kaj šele za druge!
MRZLA LUŽA: KMALU PREVOZ - Pred nedavnim so uredili prevoz šolskih otrok še za nekatere oddaljene kraje, kot npr. Sevnico in Dečjo vas V kratkem bo vozil otroke kombi ludi iz Mrzle luže.
DOL. DOBRAVA:	IZZIVAJO
INŠPEKTORJA? Vaščani baje ne morejo v vas niti s tovornjakom, ker ni ustreznega podvoza pod avtomobilsko cesto. Sedaj bi radi nekateri takšen prehod izsili kar na lastno pest, tam, koder si utira pot že potok. Prav bi bilo, če bi to vprašanje reševali preko krajevne skupnosti s Cestnim podjetjem in Vodno skupnostjo. Kazni za takšne samovoljne
nosege so namreč hude!
LAKENC - VRH NAD MOKRONOGOM: PROSIJO ZA POSOJILO - Vaščani so opravili že večino najtežjih del na gradbišču tega velikega vodovoda. Glavni vod in drugi vodi so že položeni do hiš, samo črpalka je sedaj velika skrb. Komunalni sklad sc je izčrpal, ta velika akcija namreč ni bila planirana. Vsekakor bi bilo prav, da bi vaščanom priskočila na pomoč tudi občinska skupnost, čeprav jc treba reči, da bi tako veliko akcijo, kot je ta, le morali načrtovati v skladu z možnostmi. Skupni žep je namreč plitek.
DOBRNIČ:	„LE NA CESTI
LAHKO STOJlS!“ Tako je tod, niti gostilnč nimajo! Nekdanji gostilni-čar bi lokal sicer ponovno odprl, ima pa težave. Sanitarni predpisi so strogi, odkod pa naj vzame vodo? Bo tudi ta kraj dobil vodovod ali sc izplača vlagati v večje jame za kapnico? C c bodo hoteli imeti gostilno, bodo morali nekaj ukreniti. Posebno za kuhinjo, pa tudi sicer sanitarni predpisi ne poznajo popuščanja.
na trasi sega kar 28 metrov pod nebo, najnižji je visok 11 metrov. Največji razpon med drogovoma je na Vranju (kar 484 metrov), drugi pa preko Save pri Logu (373 metrov). Električarji so izredno zadovoljni s hrvaškim graditeljem, podjetjem „DALEKOVOD" iz Zagreba, ki je gbjekt zgradilo v pičlih treh mesecih letošnje zime. Posebno jih
7m<
I	i*	"	''	■	''	i	'	k % • 'V S? Up S V. '■
L	'Z''	'J	"	—eLla J.	j. \ 1 j \
Najslabši 7. razred in vozači
Kakšen učni uspeh so zabeležili v Sodražici, na Gori in pri Sv. Gregorju? — Med 316 učenci jih je bilo brez slabih ocen 289
Pred nastopom pomladi se je začelo v Kočevju temeljito čiščenje drevja v parkih in zelenicah. Podrli so tudi precej drevja, da bodo zelenice smotrneje urejene. (Foto: J. Primc)
Velik korak naprej v samoupravi
Zbor delegatov namesto sveta krajevne skupnosti? — Stanovalci naj vedo, kako je porabljen ves denar stanarin, ne le »sredstva tekočega vzdrževanja« — O porabi vsega prispevka za uporabo mestnega zemljišča naj odloča KS — Vsi za gradnjo kopališča
Poročali smo že, da je krajevna skupnost Kočevje ustanovila zaradi boljšega in bolj samoupravnega dela več odborov za posamezna območja mesta in okolice. Ti odbori so v zadnjem obdobju razpravljali o programu krajevne skupnosti za letos, gradnji kopališča in predvsem o letošnjem delu na svojem območju.
Na sestankih vseh odborov so se strinjali, da je v Kočevju potrebno kopališče in da naj bi za njegovo gradnjo razpisali referendum za uvedbo samoprispevka. Ponekod so predlagali, naj bi referendum o samoprispevku zajel tudi območje okoliških krajevnih skupnosti, saj bodo tudi prebivalci teh krajevnih skupnosti uporabljali kočevsko kopališče.
Na osnovi teh sestankov je prišlo predsedstvo sveta krajevnih skupnosti tudi do raznih zanimivih misli in
Sveže cene svežega mesa
Mesa je v kočevskih mesnicah spet dovolj, vsaj nekaterih vrst. 21. marca so namreč začele veljati nove maloprodajne cene za sveže meso.
SVINJINA velja zdaj od 15 do 34,20 din kilogram. Povprečna cena je 24,75 din.
JUNETINA (bebibif) je po 20,80 do 60 din kilogram. Povprečna cena je 27,30 din.
GOVEDINA je po 18,50 do 50 din. Povprečna cena je 23,50 din.
TELETINA je po 20,80 do 54 din. Povprečna cena je 29,70 din.
PIŠČANCI (brojlerji), očiščeni (imajo še noge in glavo) - 19 din kilogram, pripravljeni za peko pa 20,50 din kilogram.
Kakor pri ostalem mesu tako je tudi pri piščancih že uvedena prodaja po kakovostnih vrstah mesa (prsi, stegna, perutnice itd.). Nove cene veljajo tudi za drobovino.
predlogov. Tako na primer so nekateri izrazili prepričanje, da svet krajevne skupnosti ni več primeren organ, saj zavira hitri razvoj osnovne samouprave. Zato razmišljajo o ustanovitvi nekakšnega „zbora delegatov krajevne skupnosti", ki bi ga sestavljali delegati posameznih območij (odborov) krajevne skupnosti.
Nadaljnji pomembni predlog je, naj bi z vsem denarjem, ki se steka v obliki prispevka za uporabo mestnega zemljišča, razpolagala izključno krajevna -skupnost. Zdaj razpolaga le z delom denarja, ki ga prispevajo občani; s prispevkom podjetij pa gospodari občinska skupščina.
Pomemben korak naprej je treba napraviti še na stanovanjskem področju, kjer bi morali imeti hišni sveti in krajevna skupnost boljši vpogled nad porabo oziroma delitvijo denar
KOČEVJE: TEHNIKA SPI
Pregled prostovoljne dejavnosti učencev na šolah v vsej občini kaže, da so v zadnjih letih učenci pod prizadevnim vodstvom prosvetnih delavcev dosegli lepe uspehe. Premalo pa je bilo storjenega za tehnično vzgojo učencev v okviru organizacij Ljudske tehnike. Te organizacije v občini ne delajo, zato tudi ne morejo nuditi šolski mladini pomoči.
95 PROŠENJ
Občinska skupščina ima trenutno 95 prošenj za dodelitev stanovanj. Od tega je 38 prošenj nerešenih še iz leta 1971; lani je bilo na novo vloženih 41 prošenj, 16 prošenj pa je še starejših ali pa prosilci niso prišli na prednostno listo za dodeljevanje stanovanj iz občinskega sklada zato, ker so zaposleni in bi moral zanje preskrbeti stanovanje njihov delovni kolektiv.
DROBNE IZ KOČEVJA
KAKTEJE je naslov knjigi, ki nam na 204 straneh besedila in v 326 izredno lepih barvnih slikah pove vse, kar mora vedeti gojitelj kaktej, teh čudovitih rastlin s cvetovi v vseh barvnih odtenkih. Knjigo imajo, v kočevski podružnici Državne založbe Slovenije. V kočevju je veliko ljubiteljev kaktej. Knjiga jim bo koristila. Z njeno pomočjo se .bodo izognili marsikateri nevšečnosti.
KDO JE BIK? - Na stranskih vratih kočevske gimnazije je bilo s kredo napisano „Gimnazija II. stopnje I. kategorije. Kdor to bere, ta je BIK". Pisava ni bila otroška, kot je običajno pri takih „zidnih umetninah", temveč je bila dobro izpisana, morda res iz skupine I. kategorije.
PIJANA MLADOST NEKATERIH - Ob sobotah in nedeljah zvečer srečujemo veliko skupin vinjenih mladih fantov in deklet, ki se na cesti in v lokalih prostaško obnašajo. Kje so inšpekcije in odgovorni organi, da bi ugotovili, kje točijo mladoletnim alkoholne pijače? Skupine mladih hodijo pozno v noč iz lokala v lokal, dokler je odprto. Zadnja postaja pa je kegljišče, za katero so tako sveto zaUjevali, da bo redno zaprto že ob 23. uri. Prav bi
bilo, da bi nekaj ukrenili, ker mladoletnikom in osnovnošolcem ni mesto v gostinskih lokalih. Ce proti temu starši ne naredijo nič ali so nemočni, naj kaj stori družba! Tudi svoboda in demokracija, na katero se v takih primerih radi izgovarjamo, ima meje. Zoper tako početje je dovolj predpisov in odlokov, samo nihče jih ne izvršuje, še manj pa izvrševanje nadzoruje. Vsi sestanki, konference ter ugotavljanje stanja je mlatenje prazne slame, če ne sledijo temu resni ukrepi in prav tega v
Kočevju ni.
ZIDAR - Delavski svet Splošnega gradbenega podjetja ZIDAR, je pretekli torek potrdil spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, obravnaval samoupravni sporazum med TOZD, samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje in poročilo službe varstva pri delu. O podrobnih ugotovitvah in sklepih tega zasedanja bomo še poročali in tudi o delu in uspehih tega 446 članskega kolektiva, ki ima 4 obrate in upravo, zj kar sedaj pripravljajo 5 temeljnih organizacij združenega dela.
ja, ki ga-prispevajo stanovalci v obliki stanarine. Ni dovolj, če stanovalci vedo in odločajo le o „sredstvih za tekoče vzdrževanje". Zanima jih, kako je porabljen tudi ves ostali del sredstev najemnine, se pravi velika večina zbranega denarja. Zanimanje občanov za ta denar pa pomeni spet le krepitev samoupravljanja. Stanovalci se sami vedno bolj zavedajo, da ne smejo nespametno trošiti skupnega denarja, in želijo prispevati k cenejšemu in boljšemu urejanju okolja, v katerem žive.
J. P.
Na kratko
KOČEVJE: RAJE PORAVNAVA - Poravnalnim svetom v preteklosti nismo posvečali dovolj pozornosti. Po mnenju prebivalcev bi ti organi lahko uspešneje, ceneje in tudi hitreje rešili manjše sporne zadeve. Vodstva krajevnih skupnosti in drugih družbeno-političnih organizacij bi morala posvetiti več pozornosti poravnalnim svetom. Tudi organi, na katere se posamezniki obračajo, naj bi v prihodnje odstopali sporne zadeve v reševanje poravnalnim svetom, kar se sedaj dogaja zelo redko.
KOČEVSKA REKA: OBSOJAJO ZAHRBTNOST IN SPLETKARSTVO - V oceni svojega minulega dela so v krajevni organizaciji ZB NOV Kočevska reka ugotovili, da navzlic upokojitvi in boleznim člani te organizacije nosijo precejšnje breme družbene in politične odgovornosti.
Z odobravanjem so sprejeli pismo predsednika Tita in izvršnega biroja. Na napake in družbena izkrivljanja so v tej organizaciji opozarjali že pred pismom, vendar sc stvari niso izboljšale. Zavzeli so se, da bi v vseh družbenih organizacijah in skupščinah v prihodnje bolj prevladovale vrednote narodnoosvobodilnega boja, kot so poštenost, tovarištvo, skromnost, solidarnost, odkritost, domoljubnost, načrtna in organizirana dejavnost. Obsojajo zahrbtnost in spletkarstvo, ker menijo, da s takim načinom ni mogoče priti da-leč
KOČEVJE: KAKO JE PORABLJEN DENAR? - Te dni je Skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana poslala našim delovnim organizacijam predlog za samoupravno dogovarjanje o prispevku za zdravstveno varstvo. Po tem prodlogu bi povečana sredstva za te namene porabili za nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni in porodniškega dopusta, za zdravstveno varstvo in ostale izdatke. Prve razprave o tem predlogu so pokazale, da bi kazalo v prihodnje ob takih predlogih seznaniti zavarovance, kolikšna sredstva je v občini porabila zdravstvena služba in za kakšne namene ter kakšni ukrepi so bili storjeni za zmanjšanje teh stroškov v okviru zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene službe. To bi vsekakor pripomoglo k hitrejši odločitvi za prispevke, kajti vsi zaposleni želijo dobro zdravstveno službo, žele pa tudi vedeti. kako jc njihov denar porabljen.
Od 253 učencev osnovne šole Sodražica jih je v prvem polletju izdelalo brez slabe ocene 230 ah 92 odstotkov, negativne ocene je imelo 23 učencev. Med učenci s slabimi ocenami je imel le eden 3 slabe, 5 jih je imelo dve nezadostni, ostali pa po eno. Zanimivo je, da sta dosegli skoraj enak uspeh višja (90,7 odstotka) in nižja (93 odstotkov) stopnja.
Vozačec je bilo 129 ali 51 odstotkov. Vsi se pripravljajo na pouk pod nadzorstvom učitelja med tem, ko čakajo na odhod avtobusa. Med vozači jih je bilo pozitivno ocenjenih 114 ali 88,4 odstotka. V primerjavi z ostalimi učenci so dosegli vozači za 3,5 odstotka slabši učni uspeh. Zato bo vodstvo šole sklicalo poseben roditeljski sestanek s starši vozačev. Najslabši uspeh so dosegli vozači 7. razreda.
Y šoli na Gori je bilo pozitivno ocenjenih 20 izmed 22 učencev, nezadostno je imel en učenec, neocenjen je bil eden. Slabši uspeh kot običajno so zabeležili zaradi bolezni (zlatenica) in zato, ker je en učenec kategoriziran, starši pa ga ne dajo v posebno osnovno šolo.
V šoli pri Sv. Gregorju je bilo izmed 41 učencev 39 brez slabih ocen.
Na območju Sodražice je torej v prvem polletju obiskovalo pouk 316 učencev. Od tega je bilo pozitivno ocenjenih 289 ali 92,5 odstotka, negativno 26, en učenec pa je bil neocenjen. Največ nezadostnih je bilo iz fizike, in sicer 4,7 odstotka, matematike (4,3 odstotka), nemščine (3 odstotki), slovenščine (2,8 odstot-
ka); najmanj pa iz kemije (1,6 odstotka) in zemljepisa (0,8 odstotka),
medtem ko pri drugih predmetih ni bilo slabih ocen.
REKU S0:
IVAN BRUDAR. likovni po-1 dagog, član predsedstva ZKl’0: Šeškov dom je postal naenkrat premajhen. Ko bomo načrtovali kulturno politiko, ne smemo po-1 zabiti uspelih „Šahovskih muzikalov". Ne pozabimo pa tudi organizatorja muzikalov Iveta Staniča, ki ima že 10 let službe v prosveti, pa še vedno nima primernega stanovanja.
v.
aj je pa konec pouka in učenci sodraške šole se veseli odpravljajo domov. (Foto: J. Primc)	v
Ni denarja za marsikaj
Zato so zvišali članarino za 4 din
Pred kratkim so se sestali odborniki krajevne organizacije ZB NOV iz Ribnice in ugotovili, da je povsod premalo denarja. Tu manjka za vence umrlim članom, tam manjka za oskrbovanje spomenikov, obeležij in spominskih plošč, da o podporah
Kdo bo lahko gledal TV?
Zakaj je potreben adapter in posebna antena?
V Sodražici se nekateri občani čudijo, zakaj ne morejo sprejemati drugega TV programa, čeprav so kupili posebno anteno in adapter. Spet smo se pozanimali, kako je s to rečjo, pri Ivanu Petriču, ki nam je dal prvo informacijo o gradnji novega pretvornika in sprejemu TV programa. Povedal je:
„Naš stari pretvornik dela na VHP območju in na 8. kanalu. Od Sodražice do Delnic oddajajo trije pretvorniki na 8. kanalu in se med seboj motijo, zato je sprejem slab.
PRED REFERENDUMOM
Kaj pa zdomci?
Zbori volilcev v ribniški občini so minili, udeležilo se jih je, razen v redkih krajih, sorazmerno precej občanov. Proračunske razprave so minile večinoma brez večjih pripomb, več razprav pa je bilo povsod ob pripravah na uvedbo novega krajevnega samoprispevka.
Skoraj povsod je bila potrjena solidarnost in pripravljenost na skupno dograditev družbenega centra v Dolenji vasi, kar je še dolg prejšnjega samoprispevka, potrjeni pa so bili obstoječi načrti del za naslednjih pet let. Kjer teh načrtov še nimajo v celoti, jih bodo pripravili v kratkem.
Novfost so področni referendumi in samoprispevki ter področni načrti del, ki bodo omogočili v naslednjih petih letih velika javna, predvsem komunalna dela. Izračuni kažejo tudi, da bo po izpolnitvi načrtov povsod ostalo še preccj sredstev za posamezne krajevne skupnosti, tako da lahko vsaka krajevna skupnost ali kraj načrtuje najbolj nujna dela tudi iz samoprispevka, čeprav npr. ta dela ne bodo zajeta v skupnem, področnem programu.
Povsod so sc zanimali tudi za samoprispevek zdomcev. Zakon o samoprispevku zdomcev izrecno ne zavezuje za plačevanje samoprispevka, vsi občani pa so zahtevali, da se ta določila v zakonu jasneje postavijo. Tudi zdomci so dolžni prispevati za vse akcije v občini ali krajevni skupnosti in v to smer bodo šla tudi vsa prizadevanja občinskega štaba in področnih štabov za referendum. V naslednjem obdobju bo po krajevnih skupnostih opravljen tudi popis vseh zaposlenih, vajencev in zdomcev ter vseh ostalih zavezancev samoprispevka. Pred referendumom bodo ponovni zbori volilcev po vseh krajih ter v vseh delovnih organizacijah v občini.
-vec
POZABLJENI
V lepo izvedeni oddaji šolske mladine „Ped pedi", ki je bila v počastitev dneva žena v Ribnici, so sodelovali tudi učenci ribniške glasbene šole. Vendar pa se organizatorjem prireditve ni zdelo potrebno, da bi glasbeno šolo, ki jc prispevala na prireditvi kar 18 točk, omenili na plakatih, ki so vabili na prireditev, niso jo omenili na prireditvi, pa tudi Radio Ljubljana, ki je snemal prireditev, ni omenjal nastopajočih iz glasbene šole Ribnica. Menimo, da so prizadevni učenci zaslužili, da bi vsaj omenili njihovo sodelovanje.
Motita se čelo slovenski in hrvatski program.
Zato se je RTV Ljubljana odločila, da gre na UHF območje, na katerem bo oddajala 1. program. In novi sodraški pretvornik oddaja na UHF območju, kjer ni toliko motenj, zato je znatno boljši sprejem:
Za sprejem na UHF območju pa sta potrebna pri starih televizorjih adapter in mrežasta antena ali običajna kratka antena za sprejem programa UHF. Investicija, ki jo vložimo v adapter in anteno, se bo že v bližnji prihodnosti povrnila, ker namerava režijski odbor za gradnjo pretvornika zbrati pri lastnikih televizorjev skupno 120.000 din za nakup nove aparature za prenos drugega programa. Drugi program bodo lahko videli le lastniki novih televizorjev ali starih z dodatkom (adap-terjem ali konvertorjem) in običajno kratko ah mrežasto anteno.
Vse to je treba pripraviti, dokler delujeta še oba pretvornika (stari in novi). Cim bo stari prenehal oddajati, bomo lahko sprejemali sliko le na UHF, se pravi, da bodo televizijski program gledali le lastniki novih televizorjev in lastniki tistih starih televizorjev, ki imajo potrebne dodatke (adapter ali konvertor in pravo anteno)."
J. P.
potrebnim ne govorimo. Vsekakor je treba posvetiti več pozornosti in skrbi spominskim obeležjem o naši borbi, saj je že sramotno, da za to vedno primanjkuje denarja. Vsaj delno si bomo sami pomagali, zato smo na konferenci sklenili, naj bo letošnja članarina za 4 din večja in znaša torej 10 din. S tem samoprispevkom bomo morda zmogli, če ne bo prevelika umrljivost, počastiti vsakega umrlega člana zadnjikrat s skromnim vencem, ki bo za vse enak po obliki in napisu.
Sklenili smo tudi, naj za vplačilo članarine poskrbi vsak sam in naj jo plačamo za leto naprej že prve mesece vsakega leta. Zato bo v tem mesecu vsako nedeljo od 9. do 11. ure uradoval blagajnik ah njegov namestnik v pisarni društva upokojencev v „Johanovi hiši" v Ribnici, kjer bo lahko vsak član ali članica plačal članarino zase, lahko pa tudi za soseda, sovaščana, znanca ali prijatelja. Sklenjeno je bilo tudi, da bomo letos organizirali izlete v kraje, znane iz zgodovine naših borb, posebno pa bomo skrbeh za množično udeležbo na spominski svečanosti v Jelenovem žlebu in Grčaricah.
Obiskali bomo tudi ostarele člane in članice, ki ne morejo več v našo družbo, da se z njimi pogovorimo in jim poklonimo skromno darilce. Tudi TV-15 je nujno potreben vsem našim članom, saj se pri branju srečujemo z umrlimi in s še živečimi znanci, prijatelji in borci.
V. P.
Rekli so:
FRANC PONIKVAR, vodja tabornikov: MLadince, ki jih ne morejo krotiti ne starši ne mi, je treba dati v zavod. Kar poglejmo, kakšno je po Ribnici! Saj bomo zdaj zdaj začeli drug na drugega streljati! Mlade je treba malo strože prijeti.
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
KRPANJE ASFALTA - Asfaltno cestišče skozi Dolenjo vas in Prigorico je že hudo uničeno in potrebno ne površnega, pač pa temeljitega popravila. To bo treba opraviti takoj spomladi, v naslednjih letih pa verjetno razmišl ai o novi asfaltni prevleki. Na zboru volilcev v Dolenji vasi so menili, da bi bilo najbolje, ko bi denar za krpanje asfalta dali kar krajevni skupnosti in bi le-ta sama in ceneje, predvsem pa pravočasno odpravila luknje na cesti.
SKUPEN PESKOKOP - Krajevna skupnost Prigorica je že lani uredila v Gaberjih peskokop, iz katerega nameravajo pridobivati material za popravilo poti in tudi za prodajo. Sama Prigorica nima dovolj denarja, da bi peskokop lahko uspešno izkoriščali, zato se sedaj dogovarjajo z Dolenjo vasjo za skupno izkoriščanje in skupno vlaganje. V novi, enotni krajevni skupnosti bo deloval poseben odbor za peskokop; trenutno se kažejo ugodne možnosti za dobro organizacijo pridobivanja in prodaje peska in drugega nasipnega materiala iz tega peskokopa.
KAJ PA MOST? - Most proti Rakitnici se bo zdaj zdaj podrl. Vedno znova se krušijo posamezni nosilni deli, ograja je že vsa porušena, zahteve po popravilu oz. novi gradnji so vedno odločnejše. Občani so se na zboru volilcev seznanili z načrtom za novi most, denar zanj pa še ni zagotovljen. Ostala je odločna zahteva, da je treba že letos pričeti gradnjo mostu, preden se bo sedanji podrl in povzročil kdove kakšno ne-
srečo. Predvidoma bo novi most stal 180.000 din.
ZBORI VOLILCEV - Nedavnih zborov volilcev v Lončariji — v Grčaricah, Rakitnici, Dolenji vasi, Prigorici in Lipovcu — se je udeležilo preko 160 občanov. Povsod so priprave na uvedbo samoprispevka potrdili in potrdili načrt del za naslednjih pet let. V tem času bodo iz samoprispevka zgradili vodovod v Grčaricah, asfaltirali ceste v Prigorici, proti Rakitnici preko Golnika in pioti Lipovcu, razmišljajo pa tudi o posodobljenju ceste proti Blatam.
NOVA KRAJEVNA SKUPNOST -T Sprejeti so že sklepi o oblikovanju enotne krajevne skupnosti za vse do-lenjevaško območje, o združitvi krajevnih skupnosti Dolenja vas, Grčarice. Prigorica in Rakitnica. Tako bo v eno krajevno skupnost združenih okrog 1.700 občanov. Dokončna organizacija krajevne skupnosti bo opravljena v naslednjih mesecih; skupščina mora sprejeti odlok o spremembi območij krajevnih skupnosti, KS pa pripraviti statut, s katerim bodo urejeni notranji odnosi. Ti morajo temeljiti na delegatskih osnovah, na razumevanju in sodelovanju, spodbujati morajo nadaljnje povezovanje celotnega območja in zagotavljati enotno napredovanje vseli krajev. Svet krajevne skupnosti bo štel 21 članov, delegacije pa bodo formirane po številu prebivalcev. V vsakem kraju bo deloval še vaški odbor, ki bo preko posameznih članov povezan s svetom KS.
-vec
piP
mBS&mSm
Vsak tretji je šofer
Ne vse v občinski klobuk
„Če delavec ne razpolaga z dohodkom, ki ga ustvari, postane njegovo razmeije mezdno razmeije, delavec pa je namesto subjekta objekt upravljanja/4 je med drugim dejal v uvodnem poročilu Janez Žunič na občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju, ki je 22. marca obravnavala uresničevanje ustavnih dopolnil.
Kot so ugotavljali razpravljalci, je bilo doslej kljub prizadevanjem nekaterih kolektivov in posameznikov premalo narejenega pri praktičnem ; uresničevanju ustavnih dopolnil. Pomanjkanje sposobnih kadrov v pod-
l\ie užaljenosti!
„V črnomaljski občinski upravi je nujno uvesti poslovanje z večjim redomje bila ugotovitev delavcev, zato odslej strank ne bodo sprejemali drugače kot ob torkih in četrtkih od 7. do
15. ure ter ob sredah od 11. do
16. ure. Delo se namreč kopiči, prostori so slabi, na vsakega uslužbenca odpade veliko dela, zato se tudi zadeve občanov počasi rešujejo. Će bo več miru, bo delo hitreje steklo. Občani bodo morali to upoštevati, zato naj ne bodo užaljeni, če se bo kdo izven uradnih dni znašel pred zaprtimi vrati.
Matični urad, sprejemna pisarna in vložišče pa bodo odprti za stranke vsak dan.
jetjih, nepoznavanje vsebine ustavnih dopolnil, odklonilna stališča matičnih podjetij so glavna ovira, da v tem delu ni veliko pokazati.
Veliko kapitala, ustvarjenega v črnomaljski občini, kroži zunaj, ker obrati nimajo samostojnosti in dovolj samoupravnih pravic. Stališča komisije za samoupravljanje in občinske konference ZK so povsem jasna: naj se organizirajo temeljne organizacije združenega dela po teritorialnem principu. Kljub temu prihaja v kolektivih prav do nasprotnih stališč. Zaradi neobveščenosti ali napačne obveščenosti spreminjajo stališča tudi komunisti v podjetjih, kjer so sprva zagovarjali tak način organiziranosti TOZD. Prehitro se ustrašijo, če jim kdo „iz centrale“ natveze, da ni mogoče izračunati vrednosti njihovega dela ali da bi samostojnost nujno potegnila za seboj manjše plače. Proti takim pavšalnim mnenjem bi se morah komunisti vneteje boriti, na vsak način pa z dokazi in računi. Prav zato je bil sklep konference, da morajo do konca aprila osnovne organizacije ZK in sindikati v vseh kolektivih poskrbeti za dobro obveščenost, v 5 dneh pa morajo povsod izvoliti ko-
misije za samoupravljanje.
V kolektivih, kjer je veliko zaposlenih in malo članov ZK, bo konferenca nudila vso podporo, da se njena stališča uresničijo.
„Občinska konferenca ZK v Črnomlju odločno podpira prizadevanja komunistov, zlasti v obratih IMV, Dolenjke, BETI, v gozdarstvu in drugod, s tem pa spodbuja delavce, naj sami odločneje in brez strahu postavljajo svoje zahteve, ki jim pripadajo iz dela,“ se glasi eden sklepov četrtkove konference.
R.B.
• ••
KSENIJA BO DELEGATKA
Občina konferenca Zveze komunistov v Črnomlju je predlagala Ksenijo Khalil za delegatko komunistov ožje Dolenjske na bližnjem Kongresu ZK. Tovarišica Ksenija je zaposlena kot sekretarka v podjetju BE-GRAD v Črnomlju, po poklicu pa je ekonomistka s končano prvo stopnjo fakultete. Ima več funkcij, med drugim je sekretarka osnovne organizacije ZK v podjetju, je članica občinske konference ZK, s svojim dozdajšnjim delom v političnem življenju pa je pokazala, da se dosledno bori za uresničevanje politike ZK. O tem predlogu se bodo izrekle še konference ZK v Metliki, Novem mestu in Trebnjem.
Krajevna skupnost Podzemelj je največja v metliški občini. Obsega 13 vasi, potrebe so velike, denaija pa malo. Kje je jedro težav, je pravil Anton Pezdirc, eden vaških funkcionarjev.
„Lani smo dob ih 8.000 dinarjev občinske dotacije, imamo pa na skrbi 12 kilometrov vaških cest, pretežno na takem terenu, da mokrota sproti pobere gramoz. Največ naredimo s prostovoljnim delom. Že več let ugotavljamo, da je dotacija le spodbuda, medtem ko je blizu 80 odst. vrednosti opravljenih del zraslo z našim delom.“
- Kaj vam dela preglavic?
„Naše vasi ob Kolpi so poleti izredno obiskane. Lani sem neko nedeljo naštel pri Krasincu 96 avtomobilov. Prišli pa so po taki poti, da nas je sram. Ni pa to naša, temveč republiška sramota, kajti cesta od Podzemlja do Gribelj je III. reda. Močno je obremenjena s prometom, vzdrževana pa je tako, da se vsak voznik, ki vozi po njej, priduša: „Nikoli več!“ Drugi odsek, dolg 1.300 metrov, je pred mostom, ki veže dve republiki. Na naši strani je pot
vaška, na hrvaški pa občinska. Mi vaščani ne zmoremo te ceste vzdrževati v redu. Tretji trd oreh je kamnolom. Za naše potrebe moramo dovažati gramoz iz hrvaškega Ozlja, medtem ko je na območju naše krajevne skupnosti največji kamnolom v Beli krajini. Pravijo pa, da nimamo do njega nobenih pravic."
- S čim se je krajvena skupnost ukravjala v preteklem letu?
„Elektrifikacija je bila v prvem planu. Trofazni tok smo napeljali že povsod, razen v tri vasi. Začeh smo graditi mrliško vežo na pokopališču v Podzemlju, v bližini pa še garažo za mrliški voz. Letos bomo to nadaljevali, v načrtu pa je še popravilo ograje na pokopališču v Krasincu. Seveda poleg krpanja vaških poti.“
- Krajevne skupnosti z ustavnimi dopolnili dobivajo mnogo važnejšo vlogo in vrsto noyih nalog. Ste o tem že razmišljali?
„O tem sem nekaj slišal, ne vem pa nič konkretnega, kaj nas čaka.“
R.B.
 ----------------------------
Krasen balet
V soboto bo v domu TVD Partizan v Metliki gostovalo nekaj najboljših solistov baletnega ansambla SNG iz Ljubljane. Vstopnice za to enkratno prireditev bodo zaposleni dobili v svojih podjetjih, prodajali pa jih bodo tudi eno uro pred predstavo. Ne zamudite!
T.
V J
*
+ p*
m ■
r,
Bolj odločno in brez strahu
Premajhno zanimanje za uresničevanje ustavnih dopolnil med delavci je posledica slabe obveščenosti in neutemeljene bojazni
Taka vrsta je bila v torek, 20. marca, pred zadružno trgovino na Suhoiju. Ljudje so čakali na piščančji transport iz valilnice. (Foto: R. Bačer)
Tri četrt je prostovoljnega dela
»Sram nas jey po kakšnih poteh se vozijo k nam turisti, četudi ni naša, ampak republiška sramota,« pravi Anton Pezdirc s Krasinca
Motorizacija je v zadnjih letih metliško občino zajela z velikim korakom. Na območju občine, najmanjše v Sloveniji, ki ima komaj 7.200 prebivalcev, je že okrog 2000 motornih vozil. Samo v preteklem letu so registrirali 412 novih vozil, kar je 18 odst. več, kot so jih imeli prej.
Drug podatek, ki kaže na izreden
NE V POZABO
19. marca se je mudila v Metliki tovarišica Mara-Rupena Osolnikova. S predstavniki družbeno-političnih organizacij se je pogovarjala o ustanovitvi odborov za bivši okrožni odbor OF Bele krajine kot za metliški rajonski odbor. Ti naj bi predvsem zbirali gradivo iz NOB, da ne bodo dragocene stvari prešle v pozabo. Predlagali so, naj bi še pri občinski konferenci SZDL ustanovili odbor za zbiranje gradiva iz NOB. Razen tega so razpravljali o zbiranju pomo-. či za Vietnam in o možnih oblikah boja proti alkoholizmu.
Pridite in povejte!
Od 29. marca do 2. aprila se bodo zvrstili zbori volilcev na območju metliške občine. Razprava bo tekla o predvidenih komunalnih delih za leto 1973 iz občinskega 5-letnega programa javnih del. Občani bodo dobili informacijo o letošnjem proračunu občine in njeni davčni politiki, na programu pa je še evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance.
Zbori delovnih ljudi, ki jih sklicuje občinska skupščina, hkrati pa Socialistična zveza, bodo: NA BO-ŽAKOVEM 29. marca ob 19. uri v šoli; 30. marca ob 19. uri bo na LOKVICI zbor v vaški hiši. Več zborov volilcev bo 31. marca ob 19. uri, in sicer: V SLAMNI VASI v vaški hiši; V ROSALNICAH v gasilskem domu; NA GRABROVCU v vaški kleti; V DOBRAVICAH v gasilskem domu; V GRADCU v Rdečem kotičku.
NA SUHORJU se bodo sestali 1. aprila ob 10. uri v Prosvetnem domu. Ta dan bodo sestanki še: V PODZEMLJU ob 9. uri v osnovni šoli; NA JUGORJU ob 14. uri v šoli; V DRAŠIČIH ob 14. uri v gasilskem domu; NA RADOVIČI ob 14. uri v gasilskem domu. ZA METLIKO bo zbor volilcev 2. aprila ob 19. uri v kino dvorani.
Občani so vabljeni, da se udeležijo v čim večjem številu, prav tako pa tudi k razpravi.
Na Vinici je odprto največje gradbišče, kar so ga prebivalci tega predela kdaj videli.-Novomeško podjetje PIONIR gradi industrijsko halo, v kateri bo obrat konfekcije tovarne NOVOTEKS. Ob prvi otoplitvi so dela zaživela, trenutno pa kopljejo temelje. (Foto: Ria Bačer)
V metliški občini je že več kot 2.000 motornih vozil in kar 1.315 šoferjev
razmah avtomobilizma, pa je ta, da je v občini že 1.315 šoferjev. Toliko so namreč izdali vozniških dovoljenj. Lani je izpite za voznike motornih vozil opravilo kar 115 ljudi. Če upoštevamo, da je med 7.200 občani tretjina mladoletnih in ostarelih, potem je vsak tretji aktivni prebivalec šofer.
Metličani tudi kar radi potujejo. V letu 1972 so na pristojnem občinskem uradu izdali in podaljšali 478 potnih listov. Potovanja v tujino se nanašajo delno na začasno zaposlitev v tujini, precej pa je tudi izletnikov v bližnjo Italijo in Avstrijo. Osem oseb pa se je v letu 1972 za stalno izselilo v tujino.
Samo dve cesti na novo sprejeti k občinskim
Letos bo 95 kilometrov občinskih cest na območju črnomaljske občine oskrbovalo Obrtno komunalno podjetje, ki bo za vzdrževanje cest dobilo 1,260.000 dinarjev. Niti ena občinskih cest ni lepa, ampak se prav čez vsako občani pritožujejo.
IZREDEN OBISK
Ko so imeli nedavno tega na Vinici občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa, je bila dvorana polna. Avtobus je pripeljel še občane s Preloke. Izvolili so nov odbor, razen tega pa podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem. Naj višje priznanje za 20-krat darovano kri je dobil Ivan Volf iz Sečjega sela. Kazimir Moravec iz Podklanca in Marija Cvar iz Zilj sta dobila priznanje za 15-kra-tno oddajo krvi, 23 občanom pa so se s priznanjem oddolžili za 10-kra-tno oziroma 5-kratno udeležbo na krvodajalskih akcijah.
Ko so nedavno tega občinski odborniki razpravljali o predlogu za prekategorizacijo cest, so se odločili samo za dve odobritvi prav zato, da ne bi sredstev za vzdrževanje občinskih cest še drobili na dozdajšnja vaška pota in tako povzročili še večje jame na cestiščih.
Med občinske ceste sta bili sprejeti le dve: cesta Črnomlej Butoraj v dolžini 4 km (po njej vozi šestkrat na dan avtobus, vaščani sami pa vzdrževanja tako obremenjene ceste ne bi zmogli), drugi odsek ki bo po novem občinski, pa je med Bojanci in Vinico, kjer gre za 6 km ceste. Tudi po tej cesti prevažajo otroke v šolo, pozimi pa je večkrat neprevozna in je občani sami tudi ne morejo oskrbovati tako, da bi se po njej lahko odvijal nemoten promet.
Podobne želje za prekategorizacijo so še v Kotu, Učakovcih, Brdarcih in še kje, toda zaenkrat bodo ceste v teh krajih ostale vaške.
ČRNOMALJSKI DROBIR
KONEC VESELE SOLE - Kar 130 učencev črnomaljske osnovne šole je tekmovalo na prvi stopnji v znanju iz Vesele šole. Tekmovanje je za letos končano, rezultati pa so zelo dobri. Dobili so kar 6 prvakov, ki so hkrati občinski, kajti črnomaljska šola je edina v domači občini, ki tekmuje.
LEKARNA STIPENDIRA -Črnomaljska lekarna je bila konec lanskega leta verificirana brez pripomb, celo pohvaljena je bila glede dobre organizacije. V tem kolektivu je skrb za kadre že več let zgledna. Tudi po lanskem zaključnem računu so odmerili 50.000 din za štipendiranje, čeprav je zasedenost s strokovnim kadrom že zdaj na zadovoljivi ravni.
VSE MEGLENO - Osnutka dogovora o družbenem izobraževanju
črnomaljske organizacije ne podpisujejo, ker ni dovolj jasen in utemeljen. Iz štirih točk, kjer ni naveden niti program dela, se namreč ne vidi, kaj naj bi delovni ljudje pridobili. Sestavljalci tega dogovora bodo morali delo jasneje zastaviti.
„VRELEC ZASUT“ - Pisali smo, da nasproti stavbe socialnega zavarovanja iz cestišča ob vsakem nalivu vre voda, kot bi šlo za naravni izvir, pred kratkim pa je krajevna skupnost poskrbela, da so to nevšečnost odpravili.
PRIREDITEV ZA ZNAČKARJE — 3. aprila bo v prostorih osnovne šole v Loki svečanost ob zaključku letošnjega tekmovanja za bralno značko. Učenci za to priložnost pripravljajo program, računajo pa tudi na obisk enega vidnih predstavnikov sodobne mladinske literature.
PRVIČ JE BIL SKUPAJ AKTIV PROIZVAJALCEV
23. marca se je v Metliki prvič sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. Izvolili so sekretariat aktiva, ki naj bi imel stalno funkcijo, razpravljali pa so o delovnem programu. Aktiv komunistov iz vrst delavcev naj bi v glavnem skrbel za to, da bi se vloga neposrednega proizvajalca v kolektivu utrdila.
Ekipe prve pomoči s terena in delovnih organizacij se že vneto pripravljajo na občinsko tekmovanje, ki bo v Metliki 15. aprila. Izvežbana dekleta s takim znanjem so pripravljena pomagati tudi na vseh večjih prireditvah v Metliki, kar kaže tudi naš posnetek. (Foto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
MIKLOVA ZALA V METLIKI -Amatersko gledališče „Ivan Cankar“ iz Velike Loke je uspešno uprizorilo ljudsko igro „Miklova Zala". Pokazalo se je, da bi veljalo večkrat povabiti v goste dobre amaterske skupine, kajti ljudje radi gledajo take uprizoritve.
SE NI NAVALA - V gostišču VESELICA za zdaj še ni dosti gostov, večjega obiska pa se nadejajo, ko bodo v eno izmed sob postavili glasbeno skrinjo.
KAJ JE S PRANJEM? Glavno cesto skozi Metliko bi bilo dobro vsaj enkrat na mesec oprati. Taka navada je bila že pred leti vpeljana, zadnje čase pa so jo povsem opustili. Seveda bi morali tudi vsi prebivalci bolj paziti na čistočo in odpadke metati tja, kamor spadajo - v
VEČ SODELAVCEV - Izšla je letošnja tretja številka VEZILA, gla-
sila tovarne BETI. Glasilo izhaja na osmih straneh vsakega petnajstega v mesecu in dokaj dobro obvešča zaposlene v vseh obratih o najvažnejših dogodkih v kolektivu. Opaža se tudi vedno večje število ljudi, ki se oglašajo s prispevki.
UMRL JE Jože Dragovan iz Kri-ževske vasi, star 81 let.
VEČKRAT SREČANJA - Trgovsko podjetje MERCATOR - poslovna enota Metlika prireja ob vseh' večjih praznikih prijateljsko srečanje za svoje upokojence. Takrat se pogovore o novih uspehih in težavah, ne manjka pa tudi zabave. Upokojenci so pozornosti vselej veseli.
BOLJ DELAVNI - Mestni odbor Rdečega križa je zadnje čase veliko bolj delaven. To se je pokazalo tudi za praznik žena, ko so člani obiskovali bolne in osamele žene ter jim čestitali
Če si uslužbenka, žena in mati pa še babica povrhu, ki pazi vnučke, zraven pa ure in ure presediš ob ročnem delu, je menda dovolj, da lahko snamemo klobuk pred tako življenjsko silo in pridnostjo. Taka je Cvetka Planinc iz Črnomlja, katere gobelini
Pomlad na livadi
so na nedavni razstavi za 8. marec vzbudili pozornost.
-Vašo „Pomlad na livadi" so si zapomnili mnogi obiskovalci razstave in menijo, da je bila med najlepšimi gobelini. Koliko časa vam je vzela?
„Ta gobelin sem delala natanko osem mesecev. Ves prosti čas sem porabila zanj. Morala sem narediti 163.200 vbodov v 36 različnih barvah. Delo je bilo res zamudno in tudi naporno, a imam zadoščenje. Meni je všeč in drugim tudi.“
- Morda veste, kakšna je vrednost takega ročnega dela?
„Ko je bila pred kratkim razstava gobelinov tudi v Karlovcu, je šlo več Čmomaljk tja na ogled. Povedale so mi, da je bil za spoznanje večji gobelin od mojega ocenjen na 11.000 dinar-
jev. Po tem sodeč, mislim, da je moj vreden kakih 7.000 dinar-jev.“
- Pri tako natančnem in zamudnem delu trpijo oči in najbrž še živci. Boste lahko še nadaljevali z gobelini?
„Saj sem šele začela! Poldrugo leto je tega, kar sem naredila prve vbode. Odkrila sem. da je tovrstno ročno delo zanimivo. Razstava mi je dala še večjo spodbudo, nadaljevala bom. V delu imam že nove gobeline: štiri letne čase.“
R. B.
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE -X- KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE #• KOČEVSKE NOVICE
Sprehod skozi načrte za letos
•a
Nova tovarna siraf ponjav in oblačil — Dograditve tovarn pri ITASU in LIKU — Posodabljanje ceste Livold—Brod bo šlo hitreje — Asfaltiranih nad 10 km cest skozi naselja— Kateri so še drugi načrti?
V primeijavi z lani se bo letos v kočevski občini zvečal družbeni proizvod za 20 odstotkov, industrijska proizvodnja za 26 odstotkov, zaposlenost v družbenem sektoiju za 2 odstotka in izplačani osebni dohodki za 13 odstotkov. Razen tega je predvidenih v občini več investicij. Omenili bomo le najpomembnejše.
Gradnja tovarne za predelavo mleka oziroma proizvodnjo sira se je že začela. To bo po zmogljivosti največja taka tovarna v Sloveniji, saj bo predelala 120.000 1 mleka na dan. Grade jo LJUBLJANSKE MLEKARNE v sodelovanju z ZKGP Kočevje. Računajo, da bo njena gradnja ugodno vplivala na pospeševanje živinoreje in mlečne proizvodnje, saj bo potrebovala več mleka, kot ga zdaj odkupijo v občini, zato ga bodo tudi „uvažali41 iz drugih krajev in iz Hrvaške.
Tovarno za proizvodnjo tapetniških izdelkov bo gradila OPREMA. Stala bo ob Tomšičevi cesti v Kočevju. V njej bodo proizvajali razne ponjave; s prav tako proizvodnjo si je OPREMA pridobila na trgu velik ugled.
Pred kratkim so začeli ob Roški cesti v Kočevju graditi novo tovarno za predelavo mleka, ki bo največja taka tovarna v Sloveniji. Mleko zanjo bodo vozili sem tudi iz drugih krajev, saj bo vsak dan predelala 120.0001 mleka. (Foto: J. Primc)
Dobro stanovanje pogoj za dobro delo
Kdor ima stanovanje, hitro pozabi, kako je bilo, ko ga ni imel, in se ne zavzema dovolj za hitrejše reševanje stanovanjskih zadev delavcev — Sekretar občinskega aktiva delavcev-komunistov Stane Kovačec izpostavljen na delovnem mestu v ITASU raznim neprijetnostim
Na drugem sestanku aktiva delavcev komunistov kočevske občine, ki je bil 21. marca, so sprejeli delovni program aktiva in razpravljali o stanovanjskih ter nekaterih drugih zadevah.
Program predvideva, da bodo komunisti delavci razpravljali o sprejemanju v ZK, srednjeročnem in dolgoročnem programu razvoja občine, gospodarjenju in stabilizacijskih ukrepih, uresničevanju ustavnih dopolnil in stanovanjskih zadevah. Med razpravo o programu so opozorili predvsem, da poteka ustanavljanje TOZD prepočasi in da delavci še premalo vedo o porabi ustvarjenega denarja znotraj podjetja in občine.
Med razpravo o stanovanjskih zadevah so poudarili predvsem, da je treba namenjati več denarja za gradnjo družbenih
stanovanj za delavce, ki nimajo denarja, da bi si jih sami zgradili. Vodilni ljudje imajo primerna stanovanja ali hiše, zato žal v nekaterih podjetjih pozabljajo, da so tudi ostali člani kolektiva potrebni primernega stanovanja. Delavec, ki bo imel v redu, stanovanje, bo zadovoljnejši, bo več naredil, hkrati pa bo tudi družina bolj zadovoljna, manj bo prepirov, ločitev in socialnih problemov. Če ne bo dovolj stanovanj, bodo ljudje odhajali za kruhom po svetu, to pa bi pomenilo, da kočevska občina ne bo napredovala, ampak izumirala.
Komunisti delavci iz IT AS A so spregovorili o stanju v svoji
OO	ZK in ugotovili, da ni najboljše, da komunisti niso enotni, da se nekateri boje zamere vodilnih itd. Ob tej razpravi so
. v*/
zahtevali od Staneta Kovačca, ki je tudi sekretar aktiva delavcev, naj pove, kaj vse je doživel, ko se je kot komunist zavzemal ureditev nekaterih zadev v
za
„Intervali44 spet igrajo v motelu na Jasnici. Letos so igrali mesec dni tudi v SLONU v Ljubljani. (Foto: F. Brus)
Mladi uspešno delali
Od nekdanjih 7 že 27 mladinskih aktivov — Predsednik spet Oberstar, tajnik Muler
podjetju. Prestavili so ga na drugo delovno mesto in tudi na
Na kratko
PAPEŽI: ODGOVOR - V slabo voljo me je spravila vest v tej rubriki, objavljena 15. februarja pod naslovom „Papeži: Reveži brez vode“. O gradnji vodovoda so bili obveščeni vsi Papeščani. Večina vaščanov je prišla prvi dan, ko naj bi se začelo delo. Po ogledu trase jih je večina odstopila in ostali so le štirje, ki so pet tednov krepko delali, da je pritekla voda. Ni torej res, da so „bogatejši" prišli do vode, ampak tisti, ki so delali. Denarna pomoč KS je bila res namenjena vsem Papeščanom, vendar je opravljeno delo nekajkrat več, vredno kot tista pomoč, in kdor bo želel uporabljati vodovod, bo moral plačati delež. Zavedamo pa se, da ves vloženi trud ne bo nikoli {»plačan. (Op. ur.: Odgovor objavljamo precej skrajšan). Stane Kalčič, Ljubljanska 33, Celje.
BREZOVICA:	ŠE ENA GO-
STILNA - V tem kraju bo pričeela obratovati že druga gostilna, čeravno šteje Brezovica le nekaj hiš. Oba gostilničarja pričakujeta dovolj prometa, ker je tu odcep ceste proti Poljanski dolini ob Kolpi in avtobusna postaja. Oba pa menita, daje škoda, ker je iz Črnomlja in Kočevja do Brezovice tako slaba cesta. Ce bi bila cesta boljša, bi imela več obiskovalcev, zlasti poleti, ko bi se tu ustavljali turisti, ki bi obiskovali Poljansko dolino in Kolpo.
—v
STARA CERKEV: STRELIŠČE
-	Svet krajevne skupnosti Stara cerkev je v sodelovanju z ostalimi krajevnimi organizacijami pred kratkim ustanovil strelsko družino. Članom nove strelske organizacije bodo nudili vso potrebno pomoč člani Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin. Zdaj še ne bodo urejevali lastnega strelišča, temveč bodo imeli vaje na kočevskem strelišču.
tem se mu že tresejo tla pod nogami, zmerjan je bil z barabo od obratovodje, ki je tudi pred pričami vpil, da so vsi komunisti (v podjetju) barabe. Ta obrato-vodja je že vložil prošnjo za sprejem v ZK (!? ), proti njemu pa tudi nihče ni ničesar ukrenil, ker je menda „nepogrešljiv stro-kovnjak“.
Skratka: v ITASU se stvari zaostrujejo. Predvsem so jih dolžni rešiti komunisti v podjetju sami, če pa jim ne bo uspelo, bo nujno potrebno, da jih pomaga reševati občinski komite ZK. Vendar be bi smeli zadeve reševati predolgo.
J. PRIMC
NOVO SMETIŠČE
Staro smetišče za mesto Kočevje v Mestnem logu bo opuščeno. Bodo ga zasadili in ga uredili za rekreacijsko območje. Novo smetišče bo med Livoldom in Mozljem. Denar za njegovo ureditev je že zagotovljen.
Izdelan je tudi program za asfaltiranje cest skozi naselja do leta 1976, ki predvideva, da bo letos asfaltiranih 10,4 km cest, kar bo veljalo
4.680.000 din. Ta denar bo zbran tako: iz komunalnega sklada občine
1,464.790 din, iz občinskega samoprispevka milijon dinarjev, iz prispevka republiške skupnosti
1.550.000 din, soudeležba krajevnih skupnosti, občanov in delovnih organizacij pa bo znašala predvidoma 665.210 din.
TRIKON izdeluje proizvodni program, na podlagi katerega bodo iska-
li	možnosti za sodelovanje z drugimi sorodnimi podjetji in za gradnjo novih prizvodnih prostorov ter nakup sodobne opreme.
Začeta investicijska dela bodo dokončali letOs v ITASU in LIKU.
Pri Vasi-Fari so se že začela pripravljalna dela za nadaljnje poso-dobljanje ceste Livold-Brod na Kolpi. Letos je na razpolago za to gradnjo 20 milijonov din; za posodobljanje vse ceste, kar bo izvedeno predvidoma do leta 1975, pa je zagotovljenih skupno 42 milijonov din. Dela bodo izvajale enote JLA.
Med ostalimi načrtovanimi deli naj naštejemo še gradnjo nove avtobusne postaje v Kočevju, trgovine v Željnah, glavne kanalizacije do bo-
KREPITI SAMOUPRAVO
Delo občinske organizacije SZDL v kočevski občini bo letos usmerjeno tako, da bo omogočeno občanom prispevati k uresničevanju vsebine pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Iz vršni odbor občinske konference SZDL, ki je o vsebini pisma večkrat podrobno in konkretno razpravljal, in prav tako vodstva krajevnih organizacij SZDL menijo, da bo potrebno okrepiti vlogo Socialistične zveze, izboljšati njeno akcijsko sposobnost in politično vplivnost. Okrepiti bo potrebno vlogo odborov krajevnih organizacij SZDL in poživiti delo sekcij SZDL.
Poseben poudarek bo na dograjevanju vsebine družbeno-političnega sistema in socialističnih samoupravnih odnosov. Potrebno bo vložiti veliko naporov za uresničevanje že sprejetih ustavnih sprememb pri oblikovanju krajevnih skupnosti in njihovih statutov. Preko uveljavljanja in uresničevanja delegatskih odnosov bo potrebno zagotoviti neposreden vpliv delovnih ljudi na družbena dogajanja.	.vd
dočih čistilnih naprav v Kočevju (verjetno tudi že prve faze čjistilnih naprav), obnovo vodovoda Vas-Fara, urejanje bregov Rinže, gradnjo TV pretvornika zd Kolpško dolino^ dveh stanovanjskih blokov po 50 stanovanj v Kočevjem raznih komunalnih naprav n& podeželju.
J. PRIMC
Mala anketa:
Stanovanje je še vedno za mnoge nedosegljivo. Stanovanj je premalo in draga so. Kako bi lahko predvsem delavci prišli laže do primernih stanovanj?
BOGO VIDMAR, TEKSTI-LANA: Zemlja mora biti cenejša, graditi bi morah montažne hiše, delavci pa bi morali dobivati posojila na daljši odplačilni rok. Kar izračunajte, kako dolgo ne bi smela družina delavca s
1.500 do 2.000 din mesečnih prijemkov niti jesti, da bi danes prihranila denar za gradnjo stanovanja. Ce pa ne bo stanovanj, bodo ljudje odhajali in Kočevje bo izumrlo. Zakaj ne bi poizku-. sili uvesti samoprispevek za gradnjo stanovanj?
Stanovanja
RUDI OREL, ITAS: Gradimo preveč razkošna stanovanja, stavbe z dragimi pročelji itd. S tako prihranjenim denarjem bi lahko zgradili več stanovanj.
FRANC LAMPE, SNEŽNIK: Graditelji bi morali dobiti hkrati z zemljiščem v roke tudi vso potrebno dokumentacijo. Dokumentacija naj bi bUa urejena hkrati za vse zazidalno območje, na pa da je treba potem za vsako hišo tekati še od vrat do vrat po razna potrdila. Pa tudi ne morem razumeti, zakaj so na cement nabili toliko davka, saj bi moral biti gradbeni material cenejši.
STANE KOVAČEC, ITAS: Narobe je, ker imamo denar za gradnjo tovarn, za gradnjo stanovanj pa ga je premalo. Kjer nima-. jo stanovanj, od tam delavci bežijo. Tisti, ki imajo stanovanja, preradi pozabljajo, kako jim je bilo, ko jih še niso imeli.
JOŽE NOVAK, sekretar občinske konference ZK: Borimo se za gradnjo takih stanovanj za delavce, ki bodo imeli povprečen standard, cenejša pa bi morala biti le zaradi cenejših načrtov in industrijske gradnje. Za stanovanja svojih članov morajo skrbeti tudi obrati, ki imajo sedeže podjetij izven naše občine.
ŠTEVILKE, KI NISO DOLGOČASNE
27 novih gasilskih podčastnikov
Veliko delo potrebnih, a premalo cenjenih gasilcev
Malo pišemo o prostovoljnih gasilskih društvih z območja občine Kočevje. Če pa že pišemo, pridemo vedno do istih ugotovitev: premalo vrednotimo to humano amatersko delo, premalo je denarja zanj, občani in družba pa v splošnem napačno ocenjujejo koristnost, resnost in potrebnost gasilcev, ki pomagajo sočloveku pri varstvu njegove imovine in ljudskega premoženja, pa tudi pri obrambi domovine.
V	prostovoljnih gasilskih društvih je tudi premalo mladih članov.Zato so pričeli pri Občinski gasilski zvezi Kočevje z delom prav iz osnove. Najprej so sklenili vzgojiti čimveč podčastnikov. To jim je v celoti uspelo.
Koliko truda in dela je bilo za to
potrebno, nam bodo pokazale naslednje številke, ki res niso dolgočasne. Pomagajo osvetliti delo ljudi, ki jim je kljub vsemu gasilstvo še vedno prostovoljna življenjska naloga.
Podčastniški tečaj je bil od 5. do 18. februarja v Kočevju. Udeležilo se ga je 27 kandidatov iz naslednjih
Na nedavni seji občinske konference ZMS Kočevje so ugotovili, da je bilo delo konference in njenih organov, se pravi delo celotne mladinske organizacije, zelo uspešno. Tako delo je posledica uspešnega dela vodstva organizacije, komisij, mladinskih aktivov in dejstva, da so dali v preteklem obdobju večji poudarek izobraževanju mladih družbeno-poli-tičnih delavcev.
Danes deluje v okviru občinske organizacije 14 mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, 6 mladinskih aktivov na šolah in 7 mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih, se pravi skupno 27 aktivov, medtem ko jih je pred dobrima dvema letoma le 7. V tem času so mladi opredelili svoj odnos do kadrovske, štipendijske in stanovanjske politike, telesne kulture, družbeno-političnega izobraževanja, poseben poudarek pa do izkoriščanja prostega časa, do dela mladinskih specializiranih organizacij itd. Mladi so tudi poudarili, da je bilo v zadnjem času res čutiti zelo razgibano delo mladinske orga-
nizacije, česar v prejšnjih letih ni bilo. Sicer pa se zavedajo, da je še veliko vprašanj, tako iz pisma predsednika Tita in resolucije 3. konference ZKJ, odprtih in jih bo potrebno dosledno izvajati.
Nadalje so razpravljali o osnutku akcijskega programa občinske konference ZMS Kočevje do 9. kongresa ZMS in ZMJ. Ker o osnutku programa dela še niso razpravljali mladinski aktivi, so sc dogovorili, da ga bodo dali najprej mladim v razpravo, na naslednji seji konference pa ga bodo predvidoma sprejeli.
IzvoliU so še novo vodstvo občinske konference ZMS Kočevje. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Oberstar, za sekretarja Rudi Mueller, za člane predsedstva pa še Lado Orel, Bojan Mohar, Jože Resman, Vinko Mlakar, Ida Kunc, Bojan Levstik, Peter Medved, Stane Kenda, Jože Nekič, Andrej Zgonc in Anica Hren, ki je izvoljena tudi za članico RK ZMS.
VANDA OBERSTAR
Udeleženci tečaja za gasilske podčastnike v Kočevju /. vodstvom občinske gasilske zveze, predavatelji in člani izpitne komisije so se ob zaključku slikali pred kočevskim spomenikom.
prostovoljnih gasilskih društev: Vas Fara 2, Struge 2, Podpreska 2, Stara cerkev 2, Šalka vas 5, Mahovnik 1, Ložine 1, Dolga vas 4, Rudnik 2, Kočevje 3, Predgrad 1, Mozelj 1 in Livold 1. Najstarejši tečajnik je bil star 44 let, najmlajši pa 19 let. Povprečna starost tečajnikov je bila 27 let. Najmočneje so bili zastopani letniki 1949, 1950 in 1951, torej lepa isnova življenjske moči in sposobnosti bodočih upraviteljev in vodij gasilskih društev.
Organizacijsko je vodil tečaj gasilski strokovnjak Lojze Lesar iz Kočevja. Na tečaju je predavalo 12 raznih suokovnjakov naslednje predmete: predpisi, civilna z&ščita, prva pomoč, gradbeništvo, vodogradnja, elektrotehnika, gašenje, preventiva, gasilska tehnika, gasilska taktika in gasilska praktika. Snov so predelali v 74 urah. Tečaj je bil internatski in se je pričel vsak dan z obvezno dve-urno praktično vadbo z gasilskim orodjem, popoldne pa so imeli predavanja. Zadnji dan so bili izpiti. Pokazali so zelo dobro znanje tečajnikov. Izpite so opravili 4 odlično, 21 prav dobro in 2 dobro. Najbolj zanimive so bile gasilske praktične vaje, kjer so dobili vsi tečajniki oceno prav dobro. Dober uspeh je bil tudi iz preventive, kjer je bilo 15 odličnih ocen, in elektrotehnike, kjer je bilo 10 odličnih.
Številke kažejo, da je bilo narejeno ogromno in zahtevno delo. Organizatorji zaslužijo priznanje, kot ga zaslužijo vsi predavatelji, tečajniki in drugi, ki so kakorkoli pripomogli k uspeli akciji. Pohvaliti moramo tudi hotel PUGLED, ki je bil gostitelj tečaja, in to na splošno zadovoljstvo vseh tečajnikov, ki so bili zadovoljni
tako
z bivanjem, kakor s prehrano.
ANDREJ ARKO
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
'‘/'aifič /t/iM
VABIMO
NOVE SODELAVCE!
Komisija za splošne zadeve Komunalnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA ZAPOSLOVANJA IN IZOBRAŽEVANJA
2. ADMINISTRATOR IN STATISTIK NA PU
Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti:
pod 1: visoko izobrazbo pravne, ekonomske ali filozofske smeri in 3 leta delovnih iskušenj na področju kadrovske ali organizacijske smeri;
pod 2: srednjo strokovno izobrazbo ekonomsko-administra-tivne smeri ali gimnazijsko maturo z znanjem strojepisja. Zaželena praksa.
Poskusna doba traja 3 mesece.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi komisiji za splošne ( zadeve KZZ Novo mesto.
Stanovanja ni.
Na podlagi sklepa DS podjetja proda
ZDRUŽENO KGP KOČEVJE
na javni licitaciji dne 6. aprila 1973 naslednja, podjetju nepotrebna osnovna sredstva in sredstva iz sklada skupne porabe:
2	DROBILCA ZA KAMENJE 1 KALILNO PEČ „TEHNOSTROJ" LJUTOMER 1 STROJ ZA OBDELAVO OJNIC MOTORJA ZNAMKE BERCO-ITALIJA
1	STROJ ZA OBDELAVO LEŽAJEV MOTORJA ZNAMKE BERCO-ITALIJA
- DELAVSKO KOČO, STRMEC, GO GRČARICE
- MENZO, JELENOV ŽLEB, GO GRČARICE
- DELAVSKO KOČO, SMREKOV ŽLEB, GRČARICE
- DVE LESENI SUŠILNICI ZA OBLEKO, GO GRČARICE
- DELAVSKO KOČO, LIVOLD, GO KOČEVJE
- SENIK S KLETJO NA OBMOČJU KO LIVOLD
- DVA GOVEJA HLEVA NA OBMOČJU KO LIVOLD
- NAPAJALNIK „LAKTOMAT" KO LIVOLD
Licitacijska prodaja ob 8. uri zjutraj na dvorišču Agroservisa Informacije o gospodarskih poslopjih se dobijo na sedežih uprav, o strojih pa na kom. oddelku podjetja.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% odst. kavcijo od izklicne cene.
Komunalno obrtno podjetje Trebnje razpisuje dne 7. 4. 1973 javno licitacijo za prodajo
KAMIONOV TAM 5 TON, KIPER IN TORPEDO 5 TON -KIPER.
Izklicna cena za TAM je 30.000, - din, za TORPEDO pa
20.000,	— din.
Licitacija bo v prostorih podjetja v Trebnjem št. 99 ob 8 uri. Ogled je mogoč na dan licitacije od 6 — 8 ure.
OBVESTILO
Komisija za internirance OO ZZB Kočevje vabi vse bivše internirance in interniranke konc. taborišča Buchenvvald — Dora ter ostalih nemških in italijanskih taborišč s svojci in s svojci umrlih s področja občine Kočevje na proslavo
28-letnice osvoboditve Buchenvvalda v dneh 21. in 22. aprila letos v Splitu.
Odhod bo 21. 4. z avtobusne postaje v Kočevju ob 5. uri zjutraj. Cena prevoza v obe smeri z večerjo, prenočiščem, zajtrkom in kosilom v Splitu je 150 din na osebo.
Prijavite se osebno ali pismeno do vključno 6. aprila na Podružnico DU SRS Kočevje (61330), Reška cesta 5. Potnino plačate ali osebno ob prijavi ali nakažete obenem s pismeno prijavo po poštni nakaznici na isti naslov. Pričakujemo čim večji odziv!
OO	ZZB Kočevje komisija za internirance
inDUSTRIJB fllOTORniH VOZIL
novo mESTo
RAZGLAŠAMO PROSTA DELOVNA MESTA
1. REFERENTA ZA ZAVAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA,
2. REFERENTA ZA STANOVANJSKE ZADEVE,
3. 3 SKLADIŠČNIKOV.
4. VEČ PISARNIŠKIH REFERENTOV ZA DELO V PRODAJNEM ODDELKU, KONSIGNACIJI IN ZUNANJETRGOVINSKEM SEKTORJU.
5. VEČ ADMINISTRATORJEV.
Prednost pri zaposlitvi imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih.
Nastop dela možen takoj.
Vabimo vas na neobvezen razgovor v kadrovski oddelek podjetja, kjer vas bomo seznanili z delovnimi pogoji.
INVALIDSKE DELAVNICE „I D E K" KOČEVJE, Kolodvorska 14 telefon 86 — 192
obveščajo
vse zainteresirane, da bo od 1. aprila do 15. aprila 1973 razprodaja osnovnih sredstev po prosti pogodbi, in sicer:
1. TREH AVTOMATOV ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS
2. ELEKTROMOTORJEV
3. RAZNE PISARNIŠKE OPREME
Osnovna sredstva niso v obratovanju. Zainteresirani si lahko ogledajo osnovna sredstva vsak dan od 6. - 14. ure.
PETROL
Trgovsko podjetje PETROL Ljubljana posovna enota BREŽICE
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU
V	KRŠKEM
Pogoji:
končana osemletka,
odslužen vojaški rok,
prednost imajo trgovski delavci,
poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v roku
10	dni od dneva objave tega razglasa navedeni poslovni enoti.
STANOVANJSKO PODJETJE ČRNOMELJ PRODA NA JAVNI DRAŽBI
STANOVANJSKO HIŠO na Zastavi št. 1.
Izklicna cena je 18.661,90 din.
Dražba bo v ponedeljek, 9. aprila, ob 9. uri v prostorih podjetja. Interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo 1.500,00 din. Prometni davek in stroške za prepis plača kupec.
obilo informacij za vaš oddih
karavana 0
posebna turistična številka
112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10-din
Izšli sta zadnji dve knjigi ČAROVNICE Z GRIČA
M. Jurić-Zagorka:
UPORNIK
NA PRESTOLU HI
Obe knjigi predstavljata nadaljevanje in konec obsežnega ciklusa >*Carovnice z Griča«.
Kot prejšnje knjige vas tudi zadnji dve ne bosta razočarali, saj je zgodba mojstrsko zapletena, dinamična, razpoloženjsko neposredna in živo napisana.
660 strani, cena: celo platno 150 din.
k	Knjige dobite v vseh knjigarnah.
Naročila sprejema tudi
^	DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Mestni trg 26,
61000 Ljubljano
Veterinarska postaja Novo mesto proda na javni dražbi v soboto, 31. marca 1973, ob 9 uri
OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 v voznem stanju, prevoženih 34.00 km
Licitacija bo na sedežu postaje v Ločni.
iskra počitniška skupnost ljubi jana
DELO V POČITNIŠKIH DOMOVIH!
Počitniška skupnost ZP Iskra Kranj vabi naslednje sodelavce za delo v počitniških domovih Trenta, Poreč in Dugi otok:
1. UPRAVNIKE
s prakso na podobnih delovnih mestih
2. KUHARICE, samostojne, z večletno prakso
3. KUHARJE
za peko na žaru, s prakso
4. SERVIRKE
s prakso ali voljo do dela v strežbi
5. TOČAJKE ali TOČAJE s poznavanjem pijač
6. KUHINJSKE POMOČNICE
7. ČISTILKE
8. SOBARICE
Delo je sezonsko, primerno za upokojence, študente in kmečka dekleta.
Hrana in stanovanje sta zagotovljena v domu, osebni dohodek po pravilniku in nagrajevanju po prometu.
Za delovna mesta v gostinstvu je obvezen zdravniški pregled pred nastopom dela.
Pismene prijave pošljite na naslov: Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1.
VAŠA TEHNIČNA TRGOVINA
Jugotehnilca
ODSLEJ TUDI V METLIKI - NASPROTI OBČINE
ŠTIPENDIJE
„SOP", specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE
RAZPISUJE naslednje štipendije:
2	ZA TSŠ - STROJNI ODDELEK
1	ZA STROJNO FAKULTETO
1	ZA EKONOMSKO FAKULTETO
1	ZA PRAVNO FAKULTETO
Interesenti naj poleg pismene prošnje dostavijo tudi zadnje šolsko spričevalo. Rok za prijavo je 29. 3. 1973.
SOP Krško
OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
OSKRBNIKA (ZAKONSKI PAR) ŠPORTNIH OBJEKTOV
V	NOVEM MESTU.
DVOSOBNO STANOVANJE NA STADIONU JE VSELJIVO Z ZAMENJAVO ZA ENOSOBNO.
KANDIDATI NAJ SE OSEBNO OGLASIJO NA STADIONU BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU.
tedensK6le
B
Petek, 30. marca - Branko Sobota, 31. marca - Modest Nedelja, 1. aprila - Hugon Ponedeljek, 2. aprila - Franček Torek, 3. aprila - Fihard Sreda, 4. aprila - Izidor Četrtek, 5. aprila - Vincenc
BRESTANICA: 31. 3. in 1. 4. angleško-francoski film „Možgani
vladajo44.__________]____________
ČRNOMELJ. 30. 3. ameriški barvni film „Kaktusov cvet44. 1. 4. ameriški barvni film „Mali veliki mož“. 4. 4. ameriški barvni film „Dama in potepuh44.
BREŽICE: 30. in 31. 3. ameri-ško-italijanski barvni film „Ta prekleti obračun44'.
KOSTANJEVICA: 31. 3. ameriški barvni film „Dva brez žene“. 1. 4. italijanski barvni film „Žene
vladajo"*.
KRŠKO: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni film „Mrliči ne plačajo dolgov44. 4. 4. francoski barvni film „Zgodilo se je v Ameriki44.
METLIKA: 30. 3. in 1. 4. ameriško-italijanski	barvni film
„Poišči si prostor, da umreš44. 30. 3. in 1. 4. francoski barvni film „Daleč od Vietnama14.
MIRNA: 31. 3. in 1. 4. „Rio Bravo “.
NOVO MESTO: Od 29. 3. do 1. 4. ameriški barvni film „Francoska zveza44. Od 2. do 5. 4. švedski barvni film „Vrni se ljubezen11. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 30.
3.	do 3. 4. ameriški barvni film „Tiger je lepotica41.
RIBNICA: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni film „Bostonski davitelj4*.
SEVNICA: 31. 3. in 1. 4. francoski film „Zgrešen strel14. 4. 4. zahodnonemški fUm „Eva4' (prepovedan otrokom!)
ŠENTJERNEJ: 31. 3. in 1. 4. „Odpadnik se vrača44.
TREBNJE: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni avanturistični film „Okusi Drakolinovo kri“.
SLUŽBO DOBI
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko je začetnica, sprejmemo takoj. Nudimo sobo, hrano in plačilo po dogovoru. Pismene ponudbe pod „TAKOJ44 ali od 8. do 15. ure po telefonu (061)
20-993, Ljubljana.
TAKOJ ZAPOSLIMO dekle za pomoč v kuhinji. Osebni dohodek do 2.000 din mesečno. S končano osemletko sprejmemo v uk 2 vajenca(-ki) za kuharstvo in 2 vajenca(-ki) za strežbo. Stanovanje, hrana in druga oskrba brezplačno. Nudimo vse stroške šolanja (internat). Ponudbe pošljite pismeno na naslov: FONTANA, 66280 Ankaran.
FANTA za priučitev pekovske stroke sprejme pekarna Omerzel. Vsa oskrba v hiši, drugo po dogovoru.
PEKOVSKEGA POMOČNIKA sprejme pekarna Omerzel v Krškem. Vsa oskrba v hiši. Osebni dohodek po dogovoru.
SLUŽBO ISCE
FANT vešč šofiranja (B kategorija), sprejme vsako delo v tej stroki. Naslov v upravi lista (766/73).
STANOVANJA
ZDRAVNIK nujno potrebuje opremljeno garsonjero ali komfortno sobo. Naslov v upravi lista (778/73).
DOBRA PRILIKA! Zamenjam moderno trisobno komfortno stanovanje v Zagrebu (stanovanjska pravica za etažno lastništvo) za del hiše ah hišice v Sloveniji. Prednost: Novo mesto ali Brega-na. Ponudbe pod šifro „538/73“ POCENI PRODAM manjše stanovanje v Novem mestu, primerno za upokojence ali manjšo družino. Naslov v upravi lista (744/73). IŠČEM dvo ali večsobno stanovanje s kopalnico. Ponudbe na upravo Usta pod „7892“
Motorna vozila
PRODAM registiran motor BMW 250 ccm v odličnem stanju. Mlakar, Telče 14, Tržišče.
PRODAM FIAT 750. Slavko Vidmar, Šmihel 58, Novo mesto.
PO ZELO UGODNI ceni prodam osebni avto WV. Ogled vsako soboto in nedeljo od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (784/73).
PRODAM MOPED na tri prestave, prevoženih 7.000 km, registriran za 1973. Naslov v upravi lista (770/73).
UGODNO PRODAM nevoznega spačka, lahko za rezervne dele. Ogled v soboto, 31. marca. Martin Blažič, Zdinja vas 1, Otočec.
PRODAM buldožer T 650, takoj uporaben. Interesenti naj se javijo na naslov: Andrej Pintar, Velika Loka 26, p. Velika Loka.
PRODAM rabljen fiat 750. Nad
, _ mlini 27, Žibert.
ŽELO UGODNO PRODAM VW hrošč tip 1200, letnik 1966. Slavka Andrejčič, frizerski salon, Škocjan.
NSU 1200 C, brezhiben, prodam. Bogomir Hofbauer, Slakova 2, Novo mesto.
PRODAM AVTO ZASTAVA 750, letnik 1968. Angelca Sotošek, Cesta 4. julija 52, Krško.
UGODNO PRODAM osebni avto
fiat 750, letnik 1965. Ogled vsak dan. Jezero 9, Trebnje.
UGODNO PRODAM osebni avto škoda 1000 MB, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, informacije na telefon 21-955 od
6.	do 12. ure. Jože Jakše, Lobetova 17 (Žabja vas), Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1971. Ogled vsakdan popoldne. Dragan Sobar, Ragov-ska 2, Novo mesto ali telefon
21-639.
ŠKODO - 1966 poceni prodam, tuai po delih Sašek, Gubčeva 15, Novo mesto.
RENAULT 4 - letnik 1970 dobro ohranjen ugodno prodam. Ogled v četrtek, petek in soboto. Jevšnik Milan, Cesta krških žrtev 81, Krško.
PRODAM
PRODAM 4 tone dobrega sena (otave). Anton Matkovič, Bereča vas, Suhor, Bela krajina.
PRODAM kobilo z žrebetom, staro 6 let, in 1000 kg krompirja igor. Martin Lokar. Dol. Karteljevo 21, Mirna peč.
PRODAM ČEBELE v AŽ panjih s panji ali brez njih in 10 „ameri kancev41^ Jože Mišmaš, Budganja vas 14, Žužemberk.
PRODAM dobro ohranjeno, dnevno sobo po ugodni ceni. Ogled popoldne pri Kerinu, Nad mlini 42, stanovanje 26.
PRODAM 5 zastekljenih dvodelnih oken. Franc Cegovnik, Podgora
12,	Straža.
PRODAM dobro ohranjeno motorno kosilnico z vozičkom in brusom znamke Bartolini. Rado Kramar, Malo Mraševo 2, Podbočje.
PRODAM enofazni motor, cirkular, sadni mlin, oljno peč, magnetofon ter 1000 kg sena. Ivan Blas, Šentjanž.
PRODAM globok otroški voziček. Đuranović, Kristanoya 32, ah po telefonu 22-088.
PRODAM OMARO in posteljo. Zupan, Valantičevo 6, Novo mesto.
UGODNO PRODAM generalno popravljeno‘motorno žago (050) in prikolico za osebni avto 140 x 200 cm. Naslov v upravi lista (774/73).
PRODAM 2000 kg sena. Jože Kozina, Zalog 7, Novo mesto.
PRODAM Dieslov motor v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Usta (745/73).
PRODAM 1000 kg sena. Naslov v upravi Usta (746/73).
PRODAM več novih kompletnih AŽ čebeljih panjev, 10-satnih. Nace Starc, Hrovača 2, 61310 Ribnica.
PRODAM novejši biljard na šest lukenj. Gostilna Brišar, Grahovo ob Bači, Primorska.
PRODAM dobro ohranjeno ostrešje gospodarskega poslopja (9 x 12 m), krito s cementno opeko. Vanja Murn, Novo mesto, Resljeva c. 4.
POCENI PRODAM rabljene kombinirane grablje za konjsko vprego in tudi traktor znamke Felia. Rafael Nastran, Studeno 14, 64228 Železniki nad Škofjo Loko.
PRODAM motorno kosilnico BCS širine 110 cm ter vprežne grablje in obračalnik na šest vU. Anton Nemanič, Radoviči 11, Metlika.
PRODAM kombinirano omaro za dnevno sobo. Ogled popoldne do 18. ure. Jasnič, Nad mlini 41, Novo me?to.
PRODAM rabljeno spalnico. Naslov v upravi Usta (793/73).
PRODAM otroški športni voziček. Kristanova 22/11, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM navadno tritonsko harmoniko in trobento. Naslov v upravi Usta (768/73).
PRODAM enonadstropno hišo (18 x 12) na prometnem kraju v Krški vasi, primerno za obrt, gostinstvo ah počitniški dom ob Krki (vodovod, elektrika, asfalt). JuUja Bevk, 68262 Krška vas.
DRAGI ROJAKI IN DOMAČI! Prodam hišo z garažo in vrtom v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (771/73).
PRODAM enonadstropno stanovanjsko nedogotovljeno hišo v Kočevju za Šeškovim domom. Hiša se nahaja na gradbenem zemljišču površine 6 arov in 10 kvadr. metrov, koristna površina je 153 kvadr. metrov. Anton Levstek, 43350 Đurđevac, Kolodvorska ul.
4.
PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom pri kandijski postaji. Ponudbe pod „KANDIJA44.
NAPRODAJ JE STANOVANJSKA HIŠA v Šmihelu. Informacije vsak dan od 15. do 20. ure pri GaUč, Društveni trg 2, Novo mesto.
V	VEČJEM KRAJU na Dolenjskem, blizu avtomobUske ceste, prodam dvosobno stanovanje in gospodarsko poslopje, primerno za opravljanje večje obrti. Ponudbe na Dolenjski Ust pod „Najugodnejše44.
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ razpisuje prodajo zemljišč na Maverlenu in v DobUčki gori
2.	aprila 1973 ob 9. uri.
RAZ N fcO
NAJLEPŠE se zahvaljujem za poštenost sprevodniku vlaka na progi Ljubljana-Novo mesto, ki pripelje v Novo mesto ob 3.20, za vrnjeno žensko torbico, ki je bila pozabljena na vlaku. Jožica Peruš, Cešča vas 17, Novo mesto.
OPRAVLJAM vse vrste vodovodno-inštalaterskih del na področju občine Krško. Drago Hrvatič, Senovo 184.
POŠTEN kmečki fant, star 23 let, zaposlen, žeU spoznati sebi primerno dekle od 18 do 23 let, ki je vajena kmečkih del, na majhno in lepo kmetijo na Dolenjskem. Naslov v upravi lista. (800/73).
POGREŠAMO nemškega ovčarja brez pasu. SUši na ime Boj. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na naslov Kovačič, Nad mUni 55,
_ .Novo mesto.
DNE 16. marca 1973 sem od kandijskega mostu do trgovine Mercator v Novem mestu izgubila ročno žensko uro znamke Darvvil. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista.
FANT 32/176 s pokUcem, pošten, miren, nekadUec in nealkoholik, žeU spoznati preprosto kmečko dekle ali zaposleno do 35 let, lahko tudi z otrokom. Prosim, premagajte predsodke zaradi oglasa in se oglasite pod „Uresničiva želje!44
73-LETNA upokojenka z lastno hišo in nekaj zemlje išče dobro in pošteno starejšo (do 55 let) žensko za stalno pomoč ozirorpa nego v bolezni. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista (750/73). .
POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
&
Ob prerani in tragični smrti našega ljubega sina in brata
VINKA KLOBUČARJA
iz Uršnih sel
se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravniškemu ter strežnemu osebju bolnice Novo mesto, ki so mu lajšali bolečine. Enako se zahvaljujemo župniku za njegovo pozornost ter obisk v bolnici. Zahvaljujemo se kaplanu za opravljeni obred ter za tolažUne besede. Hvala mladini za podarjeni venec ter vsem sorodnikom in znancem za vence, cvetje in izrečena sožalja. Zahvalo smo dolžni tudi sosedom za pomoč in tolažbo.
Žalujoča mama, ata, brat Branko ter sestra Marica
Mladinski organizaciji tovarne zdravil „KRKE44 se učenci posebne šole prisrčno zahvaljujemo za lep in koristen izlet v Postojno in njeno okoUco.
Ob smrti našega dragega strica
IVANA KUKMANA iz Lešnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, posebno SGP Pionir Novo mesto, ZB Otočec, tov. Francu Rožancu, Marjanu Riflju, Francu Ostermanu in vsem vaščanom za podarjeno cvetje in ganljive poslovilne besede ter vsem, ki so ga spremih na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Tone Kukman z družino in drugo sorodstvo.
Ob prerani izgubi preminulega soproga, očeta, brata in strica
ANTONA ZUPANČIČA upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremiU na zadnji poti in nam pomagaU v najtežjih trenutkih ter z nami sočustvovaU, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Prisrčna hvala za izrečene tople besede govornikom občinske organizacije ZB Kočevje, občinske organizacije ZB Grosuplje in krajevne organizacije ZB Krka. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: soproga Angelca, hčerke Zdenka, Nada in Majda z možem, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo.
Ljubemu sinu Poldetu Pavčku, ki je začasno zaposlen v Nemčiji, za
25.	rojstni dan iskrene čestitke, da bi se mu izpolnile vse skrite želje, žeUjo starši, sestre, brat in Drčarjevi.
Dragemu možu in skrbnemu očetu Antonu Riflju iz Ždinje vasi 26 iskrene čestitke za 45. rojstni dan ter še na mnoga zdrava leta: žena Milka, sinova Toni in Milan, hčerki Marta in Marinka in vsi drugi.
Dobremu možu in ljubemu očitu Francu Mazovcu iz Novega mesta obUo zadovoljstva in zdravja za njegovo dvojno praznovanje mu žeUjo žena Cirila in hčerki Alenka ter Mojca.
Dragi stari mami
IVANKI GRABRIJAN
za njen 78. rojstni dan iskreno čestitata in želita še mnogo sreče in zdravja v življenju ^ BOŠTJAN IN DADA^
Ljubi in nadvse skrbni mamici ANICI MATKO in Gabrja 85 prisrčno želijo za njen 69. rojstni dan obi-
lo	zdravja, sreče in zadovoljstva hčerka Rezka z možem Tonetom ter vnukinji Tadeja in Tončka.
Florjan jaidič, Ivanja vas 7, Mirna peč, prepovedujem peš hojo in vožnjo po mojem travniku, kakor tudi podiranje ograje. Opozarjam starše otrok, naj ne delajo škode po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Viktor Žagar, Birčna vas 30, Novo mesto, prepovedujem vožnjo, hojo in odlaganje smeti po mojem travniku pri studencu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Neža Stublar, Cerkvišče 23, pre-
Eovedujem pašo, vožnjo in delanje akršnekoli škode na našem posestvu v imenu Anice Jovič ter Nade in Mire Derikrava. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Podpisana Marija Boltez iz Radeč
9	pri Zidanem mostu se opravičujem Jožici Kranjc, ker sem pisala žaljivo pismo njenemu fantu Stanetu Jarcu, ter se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe.
Gusta Stipič, Jerebova 3, prepovedujem prodajati stvari, ki so moja last, svojemu bivšemu možu Milanu Stipiču, Jerebova 3, in opozarjam vsakogar pred nakupom. Obenem izjavljam, da nisem plačnica njegovih dolgov.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša ljubljena mama stara mama, teta in tašča
ANA KIRN roj. BURGAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ui znancem, ki ste pokojnico spremiU na njeni zadnji poti ii darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje ustno ali pismeAo Zahvala govornikom ob odprtem grobu za tople besede pevcem m organizaciji ZB, posebna zahvala dr. Fornazariču, dr. Primoži-cevi in ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto. Vsem iskrena hvala!
Njeni: hčerke, sinovi in drugo sorodstvo Novo mesto, Jesenice, Zagreb, Novi Sad, 22. marca 1973
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrl član našega kolektiva
JANEZ DEŽELAN iz Gabija št. 80
delavec v pralnici peska na Mokrem polju.
OSTAL NAM BO V TRAJNEM SPOMINU! Industrija in rudniki nekovin „KREMEN“, Novo mesto
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA KOPLAN iz Kloštra pri Gradcu v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom za dolgoletno zdravljenje, posebno dr. Mlačaku iz Metlike, ki jo je redno obiskoval in ji lajšal trpljenje, dalje vsem sosedam, ki so jo v času bolezni obiskovale. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem, ki ste nam v težkih dneh kakorkoU pomagaU, nam izreku sožalje in pokojnici darovaU cvetje in številne vence, govornicama tov. Križanovi in Plutovi za ganljive besede ob slovesu, organizacijam ZB, AFŽ, SZDL iz Gradca, podjetju Kovinar iz Črnomlja, pevcem in godbi, sorodnikom ter vsem, ki ste jo tako številno spremiU na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, hčerka in sinovi z družinami
Cenjene stranke obveščam, da v letu 1973 sprejemam vsa privatna zidna in talna keramičarska dela. Preobnavijam in tudi postavljam nove sobne kamine za ogrevanje stanovanj in se priporočam. Franc Denžič, pečarstvo in keramičarstvo, Krška vas 105, Brežice.
Od včeraj je v Metliki na Mestnem trgu 12 odprta nova
prodajalna tehničnega blaga JUGO-TEHNIKA.
Izdelujem in prodajam plastične vodovodne cevi. Ljubljana, Janševa 15, telefon (061) 321-937 od 14. do 15. ure.
Cenjene stranke obveščamo, da je servis začel poslovati vsak dan razen sobote z rednim delovnim časom. Servisna delavnica „ISKRA14, Prekopa, p. Kostanjevica na Krki.
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovaU kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Franc Eršte, član Kuriva Novo mesto; Aleksander Zupan, Alojz PavUn, Frančiška MikUč in Franc Zupančič, člani IMV Novo mesto; Slavko Nagelj, Floijan Šiška, člana Novolesa Straža; Alojz Antončič in Ivan MikUč, člana ŽTP Sekcije za vleko Novo mesto; Martin PeterUn, Boža Iler, Anton Kaferle, Martina Čečelič, MUivoj Zadkovič, Jožica Kocjan, Franc Rajer, Fani Lesjak, Vinko Kapler, Zdravko Sančanin in Jože Žagar, člani Novoteksa Novo mesto; Janez Rangus, Ivan Kastelic, Tončka Brudar, Ivan Kastelic in Justina KasteUc, člani Krke - tovarne zdravU Novo mesto; Jože Cezar, Anica Jurečič, Andrej Senica in Matija KasteUc, člani kolektiva Javna skladišča Novo mesto; Alojz Zupančič, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Jože Rauh in Dušan Puš, člana Inštalaterja Novo mesto: Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Alojz Okleščen, delavec iz Verduna; Karel Klobučar, član ŽTP sekcije za vzdrževanje prog Novo mesto; Irena Počivalšek, Nuša Ajdišek, Marjana Krajšek, Marija Pakič, Zmagoslava Miklavčič, Damjana Jakše, Alenka Krapež, MUena Zarabec, Almira Mlakar, Igor Babnik, MUena Prešeren, Tatjana Bogovič, MUena Kocjan in Cilka Kravcar, dijaki Ekonomske srednje šole Novo mesto;
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, MetUka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Trne Molek, Sk^ko Smerdel; Franc Štajdphar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marian Moškon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože SpUchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, poUetna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 80 din. Vsak maU oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do prekUca cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mestp, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in bo 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
Četrtek, 29. marca: 8.10
Glasbena matineja. 10.20 - 12.00 Pri vas doma - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti
-	inž. Boris Praprotnik: Zgledne izkušnje s pridelovanjem trave. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.00 „Mares 73“. 18.15 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer do-jnačih pesmi in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 30. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila -Turistični napotki ia naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Milena Jazbec: Nekaj rezultatov s herbicidi v vinogradih. 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvarte-tpm DO. 20‘.00 Amaterski zbori pojo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 31. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Stanislav Novin: Ekonomski učinki pitanja govedi. 12.40 Po domače. 14.10 S pesmijo in plesi po Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Z ansamblom The Cats. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 1. APRILA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Nasta-sijević: Štorasti zmaj. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Še pomnite, tovariši... Razvoj in konec četrte sovražnikove ofenzive. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
13.30 Nedeljska reportaža. 14.05 Popularne operne melodije. 14.30 Humoreska tega tedna - B. Šoemen: Prvi april. 15.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri. '5.30-17.30 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Iz slovenske lahke glasbe. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00
V	nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 2. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v aprilu. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam-... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne.
18.35	„Interna 469“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 3. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki
za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam . . 14.40 „Na poti s kita-ro“. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak*1. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra: Joe O’don-nell: Geronimo. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 4. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. DolfeCizelj: Nasveti za začetek paše in košnje.
12.40	Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam :.. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00
„Vrtiljak** 17.10 Naša glasbena galerija. 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
22.15 S festivalov jazza. t
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 29. MARCA: 16.00
-	16.15	Napoved	programa,
poročila, šport in turistični napotki.
16.15 - 16.30 Nove plošče RTB.
16.30 - 17.00 Akutalnost tedna, Mala šola avtomobilizma, Obvestila m reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 31. MARCA: 16.00 -
16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30
- 16.40 Radijska univerza. 16.40 -
17.00	Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za
vas. 17.00 - 17.10 Kuhajte z mano.
17.10	- 17.30 Za naše najmlajše -ter - skladbica iz brežiške glasbene šole. 17.30	-	18.00
Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 1. APRILA: 10.30 Domače zanimivosti - Iz aktivnosti komunistov v brežiški občini — Za naše kmetovalce: Inž. Alojz Pirc Rez sadnega drevja in zdravstvena zaščita do konca maja in Anton Krušnik:	Okrasne grmovnice v
obhišnih vrtovih - Poročilo s seje občinske skupščine Krško -Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00	15.00
Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 3. APRILA: 16.00 -
16.15 Napoved programa in melodije z ansamblom Toneta Kmetca.
16.15 - 17.00 Poročila - Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša novfi številka Dolenjskega lista - Obvestila - Reklame in filmski pregled.
17.00	- 17.15 Iz življenja v JLA.
17.15 - 17.30 Tedenski športni komentar. 17.30 - 18.00 MLADINSKA ODDAJA.
TELEVIZIJSKI _______SPORED
OBČANI
METLIKE
PREBIVALCI BELE KRAJINE
m
TRGOVSKO PODJETJE JUGOTEHNIKA, LJUBLJANA IMA PO JUGOSLAVIJI 26 SPECIALIZIRANIH, TEHNIČNIH TRGOVIN. ODLOČILI SMO SE, DA PONUDIMO NAŠ TEHNIČNI IZBOR TUDI VAM.
V sredo, 28. marca 1973, smo odprli v Metliki na Mestnem trgu 12 (nasproti občine) tehnično prodajalno
V KATERI BOMO NUDILI VES TEHNIČNI MATERIAL, KI GA POTREBUJETE V VAŠEM DOMU.
NAJ NAŠTEJEMO NEKAJ SKUPIN:
• BELA GOSPODINJSKA TEHNIKA - ŠTEDILNIKI, HLADILNIKI, PRALNI STROJI, HLADILNE SKRINJE
• DROBNA GOSPODINJSKA TEHNIKA - MALI APARATI
• ELEKTRO INSTALACIJSKI MATERIAL - ŽICE, VODNIKI, ŠTEVCI, VAROVALKE
• VODOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL IN SANITARNA KERAMIKA
• GRELNA TEHNIKA-CENTRALNO GRETJE
• AKUSTIKA - RADIOAPARATI, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI, TRANZISTORJI, ANTENE IN PLOŠČE
PREVEČ BI BILO NAŠTEVATI. PRODAJALI BOMO Z UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI. VES KUPLJEN MATERIAL VAM BOMO BREZPLAČNO DOSTAVILI NA DOM.
SVETUJTE NAM, KAJ POTREBUJETE, POTRUDILI SE BOMO TER VAM USTREGLI.
VLJUDNO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE.
ODSLEJ TUDI V METLIKI VAŠA TEHNIČNA TRGOVINA
JUCOTEHNIK/t
ČETRTEK, 29. MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
14.45	TV v šoli - ponovitev (Zg) -
15.40	Angleščina - ponovitev (Zg)
- 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 Francoščina (Bg) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.40 J. Kislinger: Pregnani iz raja - II del (Lj) - 18,15 Obzornik (Lj) - 18.30 Moj prijatelj volk sovjetski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Fernandel -serijska barvna oddaja (Lj) - 22.20
B.	Britten:	Albert	Herring	—
nadaljevanje in konec (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
PETEK, 30. MARCA: 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) -
14.40	iV v šoli - ponovitev (Zg) -
16.10	Angleščina - ponovitev (Bg)
-	17.00 Graz: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - barvni prenos srečanja Jugoslavija: Japonska EVR (Lj) - v I. odmoru Obzornik, v II. odmoru Propagandna oddaja (Lj) — 19.00 Rezerviran čas (Lj) -	19.20
Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 19.30 Cesta in mi: Otrok v prometu (Lj) - 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Iz zakladnica svetovne književnosti:	A. Puškin:	Pikova
dama (Lj) - 22.05 XXI. Stoletje -barvni film (Lj) — 22.30 Poročila (Lj)
SOBOTA, 31. MARCA: 9.35 TY v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (Sa) —
14.00	Graz:	Svetovno	hokejsko
prvenstvo skupine B, barvni prenos srečanja Jugoslavija : Romunija (do 16.00) EVR (Lj) — v odmorih Propagandna oddaja (Lj) - 16.30 košarka Bosna : Partizan - prenos (Sa-Lj) - v odmorih Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj)
-	18.15 Krivokljun in žgolička -barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Zakaj bi veselo ne peli (Lj) - 21.30 Cirkus (Lj) - 21.55 Mafija - serijski film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj)
NEDELJA, 1. APRILA: 8,55 Mestece Peyton - nadaljevanje in konec (Lj) - 10.05 Mozaik (Lj) -
10.10	Kmetijska oddaja (Sa) -
10.55	Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Gvajana dežela voda, barvni film (Lj) - 11.45 TV kažipot (Lj) - 12.10 Poročila (Lj) - 12.15 Naše malo misto (Zg) - 13.05 Delavski amandmaji - oddaja TV Beograd (do 13.45) (Lj) -
Nedeljsko popoldne -	......
Poročila (Lj) - 18.50 Izgubljene zmage - dokumentarni film (Lj) -
19.45	Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30	3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 Serijski film (Zg) - 21.35 Pesmi Evrovizije - II. del (Zg) -22.05 Športni pregled (JRT) -
22.35 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 2. APRILA: 9.05 Odprta univerza (Bgd) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) -
11.00	TV v šoli (do 11.30) (Bgd) -
13.55	Moskva: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — IV — srečanje ŠVEDSKA : ČSSR -barvni prenos iz Moskve (Lj) -
16.45 Madžarski TV pregled (do 17.05) (Bgd) - 17.50 O. Wilde: Srečni princ (Lj) - 13.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Gvajana, dežela voda, barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.30	L. Murphy: Ptičje kopališče
-	Drama TV Beograd (Lj) - 21.30 Kulturne diagonale (Lj) - 22.20 Poročila (Lj)
TOREK, 3. APRILA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) —
11.00	TV v šoli (do 11.30) (Bgd) -
14.45	TV v šoli - ponovitev (Zg) -
15.35	Ruščina — ponovitev (Zg) —
15.55	TV vrtec (Zg) - 16.10 TV v šoli (Bgd) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.05 Delavski amandmaji
- ponovitev (Lj) - 17.45 Tiktak: Prišla je miška (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Pediatrija (Lj) - 19.20 Robert Kennedy - Odiseja miru, oddaja TV Beograd (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Diagonale (Lj) - 21.30 Nenavadne zgodbe -barvna TV nanizanka (Lj) - 21.55 J. Thorwald: Stoletje kirurgov -barvni film (Lj) - 22.25 Bill Evans trio (Lj) - 22.25 Poročila (Lj)
SREDA, 4. APRILA: 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do
11.30) (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.50 Mačkon in njegov trop - serijski barvni film (Lj) —
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Na sedmi stezi (Lj) - 18.50 Živa filozofija - oddaja Tv Beograd (Lj)
- 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Zabavna glasba (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Privatno življenje - barvni film (Lj)
- 22.15 Poročila (Lj) - 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A - barvni posnetek srečanja Poljska : Finska v Moskvi (Lj)
ČETRTEK, 5. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti -inž. Dušan Jug: Kako si kmet opremi traktor za delo v gozdu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ...
14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana.
18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Latinos.
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer umetniške besede - Ciril Debevc.
22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
STANKO
ŠKALER
2f
To vsesplošno puntarsko razpoloženje je ob začetku upora v svojem pismu zapisal graščak Gregorijanec iz Mokric: „.. .Sporočam vam, da so se v četrtek zbrali in uprli kmetje na gospostvih Susedgrad, Cesargrad, Brežice in še drugod. Zbirajo se še v gruče vsak dan. Taborijo na treh mestih, tna skupina je na Suhem polju onstran Save nasproti Susedgrada, drugi dve pa pri Cesargradu in okoli Zaboka.
Nameravajo proti Brežicam in na Krško polje in si bodo tam pridružili vse kmete. Če bomo to dopustili, me zelo skrbi, kaj se bo razvilo iz tega; gotovo nič dobrega. “
Takšen strah je zajel tudi druge graščake med Sotlo in Savo. Nekateri so bežali, drugi so se skrili za grajskim obzidjem. Prosili so svoje sosede, bolj oddaljene plemiče, naj jim pošljejo vojaško pomoč, krogle in smodnik.
Neki preplašeni plemič je p svojem pismu iz Brežic, kjer je bil na obisku, 1. februarja zapisal: „Zbrali in uprli so se kmetje iz gospostev Susedgrad, Cesargrad in Bizeljsko in nameravajo jutri ali pojutrišnjem napasti in izropati Brežice. Zato so nekateri nocoj z vsem, kar imajo, zbežali od tod v Krško. Od tod vsakdo beži. Tudi jaz se bom z materjo in drugim sorodstvom umaknil v grad Leskovec. “
Pregovor pravi, 'da ima strah velike oči. Toda takrat je bil strah plemstva upravičen: na dogovorjeno znamenje so se v enem dnevu zbrale tri kmečke vojske. Vsaka od teh vojska je začela pod svojim poveljnikom pohod proti gradovom in napad na gospodo.
V	središču Zagorja je udarila na gradove uporniška vojska, ki ji je poveljeval Gubec. Južno od Save se je zbrala vojska pod vodstvom zagorskega kmeta Ivana Pasanca. V njej so bili kmetje iz gospostev Jastrebarsko, Kerestinec, Okič, Mokrice in Samobor.
Tretja kmečka vojska pod Gregoričevim poveljstvom se je zbrala pri Klanjcu in že prvi dan zavzela Cesargrad.
Do razvalin nekdaj mogočnega Cesargrada je mogoče priti po stezi iz Klanjca. Začetki gradu segajo še v dobo romanike, razširili in utrdili pa so ga za časa gotike in renesanse. Na grafiki iz leta 1682 vidimo, daje bilo okrog osrednje grajske arhitekture visoko obzidje z okroglimi in oglatimi stražnimi stolpi, ki so varovali grajsko dvorišče in razsežne grajske stanovanjske prostore. Ostanki obzidja in utrjenih stolpov so še delno ohranjeni, o nekdanji grajski mogočnosti pa priča do prvega nadstropja ohranjeni osrednji stolp z renesančnim zidcem med pritličjem in prvim nadstropjem.
Pod Cesargradom je soteska Sotle, imenovana Zelenjak, kjer je postavljen spomenik hrvaškemu pesniku Mihano-viču, avtorju „Lepe naše domovine“, za katero so ga bili navdihnili prav sprehodi po teh krajih.
K 1 a n j e c je bil stara tržna naselbina na nizki vzpetini nad Sotlo. Ogleda sta vredna baročna cerkev in frančiškanski samostan na trgu.
Po zavzetju Cesargrada in zmagi pri Klanjcu se je Ilija Gregorič odločil, da začne pohod po vzhodni Sloveniji. Že pri napadu na Cesargrad so sodelovali s hrvaškimi uporniki tudi bizeljski podložniki, prvi dan februarja pa so se trumoma dvignili še kmetje pišečke in brežiške graščine in se pridružili Gregoriču. Samo 10 brežiških podložnikov se je pred uporniki zateklo v brežiški grad, sicer pa je od vsake hiše pristopil k uporniškemu bratstvu gospodar ali pa najmočnejši sin.
Zaradi naglice in množičnosti, s katero se je širil upor, je grajsko gospodo zajel pravi preplah. V pismu iz brežiškega gradu je 1. februarja med drugim zapisamo:	„. podložniki
nameravajo jutri ali pojutrišnjem napasti in izropati Brežice. Tu vsakdo beži. .. Podobno tarna v pismu vojaškemu poveljniku Joštu Thumu I. februarja tudi takratni lastnik Mokric Stefan Gregorijanec: „Uprli so se podložni kmetje na gosposkah Sused-
grad, Cesargrad, Bizeljsko, Brežice in se še vsak dan zbirajo v trumah. Na svojem pohodu proti Krškemu nameravajo najprej napasti Brežice in pridružiti v upor vse tamkajšnje kmete. Če bomo to še naprej dopuščali, me zelo skrbi, kaj se bo iz tega razvilo. Zato ponižno prosim, da mi nemudoma pošljete na pomoč 400 - 500 Uskokov. “
Gregorič je iz Klanjca šel s svojo vojsko čez Sotlo in mimo graščin Kunšperk, Bizeljsko in Pišece ter povsod zbiral še nove upornike. Bizeljske kmete je najprej vodil kmet Krištof Pustak, ko pa se je od Rajhen-burga zaradi bolezni vrnil, sta vodstvo prevzela kmeta Peter Zupan iz Dednje vasi in Filip Fišerič z Bizeljskega. Iz Pišec je prišla Gregoričeva vojska 2. februarja od Dobove in se čez noč utaborila med Savo in Sotlo pri Jesenicah. Takrat so se Gregoriču pridruži-
li	tudi uporni kmetje mokriške graščine.
V	prvem svitu 3. februarja so se puntarji že bližali Brežicam. Glavnina se je ustavila pri grajski pristavi manjša skupina pa se je odpravila proti mestnim vratom. Meščani so imeli vrata zaprta in so se začeli pogajati s kmeti. Ti so od njih zahtevali, naj mestna vrata odprejo in se jim vdajo, ali pa naj jim obljubijo, da ne bodo storili nič proti njim.
Eden manj za leto dni
Že tako številčno skromna posadka Dolenjskega lista bo od naslednjih četrkov še šibkejša: najmlajši med nami, Janez Pezelj, ki se je šele spoznal s kruhom tega poklica, bo za 12 mesecev na straži domovine. Kot socialni delavec po izobrazbi je zadnje mesece že zaplaval v toku te široke reke vsakdanjih dogodkov, odgovornosti in lepote novinarskega poklica.
Zdaj, ko bo leto dni odmaknjen od običajnih novinarskih dolžnosti, pisalnega stroja in fotografskega aparata, bo lahko mirno presodil, kaj je doživel in kaj sme pričakovati od poklica, ki se mu je zapisal. Bržkone je nenavadno, da pišemo o sebi -to smo menda dokazali že samo s tem, da v vsem.času obstoja teh portretov nismo pisali niti o enem novinarju, razen o Milošu Jakopcu, ko je šel v pokoj.
Ko bo Janez Pezelj pri vojakih tehtal ,,za“ in „proti upamo, da bo tehtnica potegnila za novinarski poklic. Kljub temu, da je po podatkih svetovne zdravstvene or-gnizacije novinarstvo za pilotiranjem poskusnih letal za zdravje najbolj nevaren poklic, smo prepričani, da se bo odločil zanj tudi potem, ko bo slekel sivo-zeleno uniformo.
Morebiti je prav v izpostavljenosti, odgovornosti in tempu dela čar poklica, prav v nevsakdanjosti in v delu, ki je dan za dnem drugačno in vsak dan novo. Kljub težavam, o katerih govore številke o visoki umrljivosti novinarjev že v mlajših letih, pa je lepota poklica v nevsakdanjem, v stiku z ljudmi, za katera dela in piše, in v sredi-
šču dogodkov, v katerih se novinarji sučejo.
Da lahko svoje bralce obvestijo, morajo biti dobro obveščeni, da jim lahko kaj povejo, morajo sami vedeti. To velja prav za vse plati novinarskega dela _ enako odgovorno je potrebno napisati vest ali športno poročilo, komentar ali sporočilo s sejma ...
Zato ni naključno, da so Angleži ugotovili: dober novinar bi bil lahko tudi minister v vladi, vsak minister pa ne more biti novinar... In naš partijski funkcionar dr. Stipe Šuvar je dejal, da je teže biti dober novinar kot minister!
Ko bo Janez Pezelj v letu dni razmišljal o nadaljnji usodi svojega poklica, bo torej - tako lahko upravičeno sklepamo - ugotovil, da obveščenost in življenje v srčiki dogodkov odtehtajo težave, ki jih povzročajo delavniki, ki so včasih znatno daljši od osmih ur, pa sobote in nedelje ter prazniki, ki so pogosto delovni dnevi, pa.. .
Tehtnica pa odtehta s prednostmi: kajti obveščenost, najsi bo lastna ali sposobnost, obvestiti druge, je danes nadvse pomembna. V Jugoslaviji, kjer se „časo-pisno “ šele dvigamo iz zaostalosti, to dokazujejo vedno višje naklade in vedno novi časopisi in revije.
Zato ima Janez Pezelj, ko bo prišel od vojakov, pred seboj dve prihodnosti: svojo in svojega poklica. To mu bo lahko v spodbudo zdaj, ko se za leto dni poslavlja od Dolenjskega lista.
Janez', čez leto dni na svidenje!
UREDNIŠTVO
Zdenka
(Foto: France Brus)
Brezobzirni roparji divjadi
Prijeli so skupino, ki je nastavljala zanke in streljala po Vrbini — Krivolovce je oskrboval z naboji član lovske družine Veliki Kamen
Postaja milice v Krškem je pred nedavnim izsledila skupino kri-volovcev, ki so ropali divjad po lovišču lovske družine Videm. Odkrila je, da se ukvarjajo s tem nečastnim poslom Alojz Paukovič (1941) iz Spodnjega grada, Franc Zorko (1937) iz Starega grada, Franc Želič (1946) z Libne in Ivan Kliček (1943) iz Starega grada. Hišna preiskava pri osumljencih je do kraja razkrila njihova prepovedana pota.
brali okrog sto.
Brezobzirna bratovščina je postrelila najmanj deset zajcev, 50 fazanov in dve srni. Člani lovske družine Videm so že lani našli v Vrbini tri poginule srne. Utemeljeno sumijo, da so bile žrtve omenjenih krivo-lovcev.
Postaja milice je med nadaljnjimi poizvedbami ugotovila, da jih je zalagal z naboji in lovskimi pripomočki lovec Rafael Župevc (1940) iz Mrčnih Sel pri Koprivnici, član lovske družine Veliki Kamen. Koje tik
Pri Paukoviču so našli v čebru srnino meso in meso dveh zajcev v kvaši. Zatem so odkrili lovsko puško, več lovskih nabojev in drugih lovskih pripomočkov. Med poizvedbami so ugotovili, da je Paukovič ustrelil srno 12. februarja okoli desete ure dopoldne v Vrbini pri Krškem, v pogonu pa sta sodelovala Franc Zorko in Ivan Kliček.
Krivolovci so že dalj časa brezobzirno gospodarili po Vrbini. Po bežnem pregledu lovišča lovske družine Videm so v neposredni bližini bivališč omenjenih krivolovcev našli miličniki 30 zank, lovci pa so jih mesec dni predtem v enem dnevu po-
NA DVEH KRAJIH JE GORELO
V	zadnjem tednu sta ob spomladanski suši nastala kar dva požara v naravi. 21. marca popoldne se je ob avto cesti pri Karteljevem vnela trava in listje. Novomeški gasilci so ogenj pogasili, s tem pa preprečili še večjo škodo. Huje je bilo 25. marqi popoldne pri vasi Dole blizu Suhorja. Ogenj je nastal na robu gozda, nato pa se je razširil na površino 5 hektarov. Zgorela površina je bila porasla s hrasti in grmičjem. Metliški gasilci in vaščani Dol ter Čakovca so v dveh urah ogenj ukrotili, posrečilo pa se jim je obvarovati tudi borov nasad, kije v bližini. Kolikšna je škoda in kako je do požara prišlo, še raziskujejo.
pred izsleditvijo krivolovcev kupil zanje sto netilk in nekaj nabojev, je dobil za to uslugo približno 1 kg srninega mesa. Zadevo je prikrival naprej, čeravno je vedel, da je bila srna ustreljena med varstveno dobo.
Krivolovci so ovadili javnemu tožilstvu, z njimi vred pa tudi Zupev-ca, ker je prikrival kazniva dejanja. Zanj so predlagali izključitev iz lov-
Spodbuda vsem fotoamaterjem
Uspeh Franca Brusa na zvezni razstavi: fotoamater II. kategorije
Lep uspeh je dosegel foto-in kino-amater France Brus iz Kočevja na klubski zvezni razstavi fotografij v Beogradu. Poslal je 11 fotografij, .19. marca pa je komisija izbrala za razstavo štiri. Po pravilniku Foto zveze Jugoslavije in glede na število točk, ki jih je dosegel z razstavljenimi fotografijami, ima France Brus pravico, do naziva fotoamaterja II. kategorije.
Uspeh Franceta Brusa je poleg izrednega uspeha, ki ga je dosegel inž. Janez Černač na II. republiški razstavi fotografij lova in varstva narave, največje priznanje avtorjem amaterske fotografije iz Kočevja. Izreden uspeh Franceta Brusa je lahko vzgled in spodbuda našim fotoamaterjem.
O foto-kino amaterju Francetu Brusu ter o njegovih posebnih uspehih na področju filmske ustvarjalnosti je Dolenjski list že poročal. Tokrat pa želimo povedati nekaj več o njegovih uspehih na področju fotografije. France Brus ima izreden smisel za fotografiranje, razen tega je zelo prizadeven in delaven. S svojo fotografsko kamero ujame in posname številne kulturne, družbene in gospodarske dogodke Kočevja in okolice. Mnoge fotografije objavlja tudi v Prosvetnem delavcu, Dolenjskem listu, Delu in drugih jugoslovanskih časopisih in revijah. S tem dokumentira dogodke na našem območju, hkrati pa obvešča javnost o marsičem lepem, novem in zanimivem.	VILKO	ILC
SMUČARSKI DAN ROGA
Izredna sončna nedelja je pospremila ljubitelje smučanja na Dolenjskem na zaključno smuko, ki jim jo je pripravilo na Gorjancih smučarsko društvo Rog iz Novega mesta. Za en avtobus in 30 avtomobilov smučarjev je našlo dovolj snega pri Krvavem kamnu in pri Gospodični. Zaključno tekmo sezone so imeli v veleslalomu pri Krvavem kamnu.
Med cicibankami je zmagala Zupančičeva, med cicibani Pucelj, med pionirkami Šebenikova, med pionirji Waqhter, med mlajšimi mladinci Šonc, med članicami Pucljeva, me<J starejšimi člani Šonc in med člani Kušer. Najboljši so se pomerili še enkrat pri Gospodični: ta veleslaloni je dobil Smodej pred Kušerjem in _ Veselom.
Zmagovalci so namesto medalj dobili klobase, 100 udeležencev zaključnega izleta v tej sezoni pa se je ob koncu poveselilo pri Gospo-
S	HISO VRED ZGORELA
V	borni hiši Frančiške Cvet, 65-letne upokojenke iz Zagorice pri Čatežu, je 24. marca ponoči nenadoma bušil silovit ogenj. Hiša je bila na samem, lesena in krita s slamo, zato je zagorelo kot bakla. Ko so sosedje nesrečo opazili je bilo že prepozno: ogenj je hišo popolnoma upepelil, tako da niso mogli rešiti niti lastnice.
Domnevajo, da je požar nastal zaradi kurjenja v krušni peči, ki nima dimnika. Cvetova je namreč prejšnji dan zakurila, ker je hotela sušiti svinjsko meso. Strašna nesreča je razen smrti samotne ženske povzročila še
20.000	din škode.
R.B.
Predstavnik pokrovitelja pod jetja LIK čestita zmagovalcu Branku Kirasiču. (Foto: F. Brus)
Zmagovalcu oprema za sobo
Na muzikalih zmagal Branko Kirasič — Dohodek za šah in socialno ogrožene otroke
Na finalnem „Šahovskem muzikalu", ki je bil 23. marca v Šeškovem
POMLAJEVANJE ORGANIZACIJE
Sekretar organizacije za boj proti koloradskemu hrošču, ki brez predsodkov žre listje našega najboljšega krompitja, je dobil nalogo povečati in pomladiti vrste te humane in koristne organizacije. Dela se je lotil z vso prizadevnostjo, odgovornostjo in zavestjo. Še isti dan je dal z rdečo barvo napisati dvanajst plakatov, s katerimi je predvsem mladino vabil, naj se množično vključi v organizacijo za boj proti koloradskemu hrošču. Plakate je stari Zepuh razobesil v izložbena okna, jih pribil na vhodna vrata dvorišč in na ploto-
ve.
Sekretar organizacije za boj proti koloradskemu hrošču pa se je zavalil v naslanjač in sladko razmišljal, kako bi prebil prezidek v svoji sobi in tako povečal svoj delovni prostor, ki bo vsekakor vsak čas premajhen. Rušenje stene ga je neizmerno zabavalo, saj bo tako ostal brez prostora sekretar organizacije za zasipavanje cestnih lukenj, kar pa seve ne bo prevelika škoda, saj je znano, daje ta sekretar že tako in tako več v gostilni Pri razbiti buči kot v pisarni. Bojda privatno in celo uradno ter po-
luradno pošto prejema v njegovem imenu gostilničar, skopuh, ki ne bi dal bogu kamna, da bi ga vrgel vragu v hrbet.
In sekretar organizacije za boj proti koloradskemu hrošču je čakal prvi dan, drugi in tretji. Minili so tedni in meseci in sekretar je ležal v naslanjaču v blaženem pričakovanju množic, ki bodo privrele v njegovo razšiijeno pisarno, kjer jih bo lepo vpisal v organizacijo za boj proti koloradskemu hrošču. A glej ga, zlomka! Navala mladih ni bilo in kljuke si niso podajali drug drugemu v roke. Pa se je se-
kretar organizacije za boj proti koloradskemu hrošču tolažil, daje neroden čas, poln veselic, in da so mladi tamkaj zaposleni in da se bodo odzva-
li	njegovemu apelu, ko se bo shladilo.
Snažilka je že trinajstič zapored zakurila v peči, a na se-kretaijeva vrata ni nihče trkal.
V	prijetni toploti si zaradi tega ni belil las. Bolj gaje skrbelo, kje bo dobil opeko, kajti namenil si je sezidati domek. Tudi snežilo bo kmalu in do Zastavine tovarne v Kragujevcu, kjer ga čaka nov avto, bo po visokem snegu težko priti.
Te težke misli so mu morile možgansko skoijo ...
Nato je potrkalo. Plaho, sramežljivo. Leno se je dvignil sekretar oigariizacije za boj proti koloradskemu hrošču, v zavesti, da je napočil njegov veliki dan. Strahoma so se odprla vrata in na pragu je stal stari Zepuh, premražen in siv. Prišel je povedat sekretarju organizacije za boj proti koloradskemu hrošču, da so dež, sneg in buija izbrisali s plakatov rdeče črke, s katerimi so oni, sekretar, vabili v častivredno organizacijo.
Tolažilno se je. nasmehnil sekretar organizacije za boj proti koloradskemu hrošču in stari Zepuh je vedel, da ga bo peljala drugi dan pot od izložbe do izložbe, od dvorišča do dvorišča, od plotu do plotu.
TONI GAŠPERIČ
domu v Kočevju, je zmagal Branko Kirasič, ki je zbral 3 točke več kot Marko Ofak.
Gosti večera so bili Koroški akademski oktet, Janez Rohaček (ki je recitiral pesmi kočevskega pesnika-delavca Franceta Lovšina in jih ocenil kot „najlepše proletarske posmi današnjega časa“), „zlati jezdec" Miro Cerar, član mladinskega gledališča Niko Goršič, šahovski velemojster Bruno Parma, zabavni ansambel INTERVALI in vokalna skupina DOREMI.
Pokrovitelj finalnega tekmovanja je bil SLOVENIJALFS-obrat LIK Kočevje, ki je nagradil zmagovalca Branka Kirasiča z opremo za študentovsko sobico. Nagrade so prejeli še vsi drugi nastopajoči in organizatorji muzikalov. Razen LIK so nagrade prispevali še TEKSTILANA, temeljna kulturna skupnost in še nekateri.
Dohodek „Šahovskih muzikalov' bo porabljen za uspešnejše delo Šahovskega kluba Kočevje, ki je bil doslej vedno v finančnih težavah, in za pomoč socialno ogroženim otrokom.
Ob zaključku naj ponovno poudarimo, da so šahovski muzikali zelo uspeli, saj je bila na vseh sedmih prireditvah dvorana nabito polna. Mnogi so bili razočarani, ker so ostali brez vstopnic.
J. PRIMC
lit ^ ^ C ' '-iL nIL *L'‘"'Vf \';' m, 't*;'"i. ^	||1|||