H v Združenih državah Valja za we leto ... Za pol lata • • • • . Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 NARODA listislovehflldhLddarcefTAnieHkL p i The largest Sfarenian Da2y io the United State«. and le«al Hofidaya. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA SS78 NO. 181. — STE V. 181. entered as 8ecw« Matter, September «1. IMS, at the Office at Ne« Terk. N. T. Act ef ef Marcb 8. 187* NEW YORK, MONDAY, AUGUST 4, 1938. — PONDELJEK, 4. AVGU STA 1938. VOLCBftfl VSI GLAVNI INDIJSKI VODITELJI VRŽENI V JEC PREDSEDNIKA INDIJ. KONGRESA INOZEMSKI KRŠIILCI BODO IN PETDESET UGLEDNIH INDIJCEV SO DALI ANGLEŽI ARETIRATI Policija je s silo raz gnal a demonstracijo. — Po vseh večjih mestih so bili proglašeni strajki .— Skoro tristo demonstrantov je bilo ranjenih v bojih. — V Bombayu in Almedabadu so zaprli Indijci v znamenje protesta štirideset tovarn. BOMBAY, Indija, 2. avgusta. — Danes je bilo! po hudem spopadu s policijo aretiranih dvainpet-deset indijskih voditeljev, med njimi tudi Wallab-hai Patel in Pandit Malaviya. Takoj zatem so njihovi namestniki proglasili štrajke po vseh večjih^ indijskih mestih. Z aretaeijcf Patela, predsednika narodnega kongresa, in Malaviya, bivšega načelnika narodne skupščine, ter Patelove hčerke, so zdaj na varnem vsi uglednejši indijski voditelji. Med 52 aretiranimi je deset voditeljev gibanja /a neodvisnost in pet članov delavskega kongresa. Aretacije so tvorile višek spopada med policijo in prostovoljci, ki so kljub silnemu nalivu preživeli vso noč na uficah. 1 ekom spopadov je bilo osemsto demonstrantov lanjenih, izmed katerih so jih morali 188 odvesti v bol msnico. Policija se je poslužila orožja, ko ni hotel Patel pozvati množice, naj se razide. Ljudska množica je bila zabarikadirala vse ceste, vodeče k železniški postaji. Ko so odvedli aretirane voditelje pred sodišče, je policija zopet začela napadati prostovoljce. V Bombayu in Almedabadu so zaprli Indijci v znamenje protesta štirideset tovarn. V Delhi je bil proglašen generalni štrajk. Prodaja domačih alkoholnih pijač je bila ustavljena. POLET OKOLU ZEMLJE SE JE IZJALOVIL Mears in Brown sta srečno dospela na N o v o l undlandijo, kjer ju je pa zadela žalostna usoda. » HARBOR ORAČE Nova Fund-landUja, 2. avgusta. — John Henry Mears, ki J* dvakrat poletel okoiu sveta, a je bil njegov rekora obakrat premagan, se pripravlja danes na polet v Dublin. Razdalja znaša 1&0G milj. Mears se je dvignil v New Yor-ku ter po osmih urah in petnajstih minutah dospel sem. Poslužuje se enokrilnika "City of New York". Mears ana dva spremljevalca, 31. letnega bivšega po&tnega letalca Henry-a J. Browna ter malega psička, ki ga je podarila Mary Pick-ford njegovi teni. "Graf Zeppelin" je napravil pot okoiu zemlje v rekordnem času 21 dni, 8 ur in 26 minut. Mears in Brown nameravata napraviti Lsto pot v petnajstih dneh. Drugo poročilo se glasi: HARBOR GRACE, N. F., 3. avgusta. — Ko sta se John Henry Mears In Henry J. Brown dvignila v zrak, do poleti ta na Irsko, je počil neki gumijasti obroč, in enokrilnik "City of Hew York" je padel na zemljo. Letalca sta dobila le lahke poškodbe. 8 poletom okoiu zemlje zaenkrat torej nebo KITAJCI BEŽE PRED ZAVOJEVALCI Vse beži pred tujimi vsi-ljevalci iz dolin ob Jan-t se reki. — Strašne razmere vsepovsod. DEPORTIRANI Z inozemci, ki kršijo osemnajsti amendment, se bo postopalo po Jonesovi postavi, ki o-mogoča deportacijo. WASHINGTON. D. C., 3. avgusta. Proti vsem kršilcem prohibicijskih postav, predvsem proti inozemcem, bo uvedena najstrožja kampanja. Ž njimi bodo postopali po Jonesovi postavi, ki dela razliko med prestopkom in zločinom, ter predpisuje pet let ječe in $10.000 globe. Inozemca, ki je obsojen zastran zločina, je mogoče po prestani kazni deportiran. Ta naloga bo poverjena 200 posebnim agentom, ki bodo delovali v dvanajstih skupinah. Oblasti zaenkrat še nočejo izdati, koliko inozemcev imajo na sumu, vendar se pa domneva, da so baš inozemci voditelji velikih tihotapskih organizacij. Prohibicijski urad bo posvetil temu novemu načrtu vso pozornost ter ga bo izvedel do skrajnosti. K0SUTIČA NE PUSTE V AMERIKO Jugoslovan, konzul pravi, da je dospel sem s potvorjenim potnim listom. — Hrvatje so se zavzeli zanj. FAŠISTI SO STRELJALI NA MENIHE NOVA POLARNA EKSPEDICIJA ŠANGHAJ. Kitajska. 2. avgusta. Na tisoče kitajskih prebivalcev mest Hankov, Haniang in Vučang, ki leže ct> Rmeni reki, je bežalo danes iz .svojih stanovanj, ko so izvedeli, da se bližajo vstasi. V vseh mestih, tudi v Nankingu, je bilo proglašeno vojno pravo. Iz Čartgša je prišlo poročilo, da so tolpe, ki so pred par dnevi napadle kraj, še sedaj niso odšle. Sko-so vsa poslopja velikih mest so bila vpepeljena. Nadalje se je poročalo, da je bilo odvedenih na stotne bogatih Kitajcev in da so vse pridržali proti plačan ju odškodnine. OGROMEN IZVOZ RUSKEGA ŽITA LONDON, Anglija, 2. avgusta. — Po mnenju tukajšnjih strokovnjakov bo imela izredno dobra ruska letina tekom prihodnjih treh mesecev odločilen vpliv na žitni trg. Ruski pridelek cenijo na sedemnajst milijonov ton, torej na dva milijona ton več kot lani. Prejšnji teden so prodali Rusi v Evropo sfco-tisoč ton in sicer po cenah, ki so temeljile na llverpoolskih kvotaci-jah. Osemindvajset Rusinj med petdesetimi člani ekspedicije, ki je dospela na Nansenovo zem- Ijo_ NANSENOVA ZEMLJA, 3. avgusta. — S sovjetskim ledolomcem • Sodov" je dospela semkaj pod vodstvom profesorja Otona Schmidta ruska polarna ekspedicija. Posta- ' vila je svoje šotore na tem otoku, ki je vedno obdan od snega in leda. V ekspediciji se nahajajo tudi prve polarne raziskovalke, katere vodi osemindvajsetna Mine Petrovna Dempsey iz Leningrada, ki je sklenila udeležiti se ekspedicije, kljub vsem svarilom, da ne more nobena ženska prenašati naporov takega potovanja. Miss Dempsey je druga v odi teli j ca ekspedicij! ter danes odredila, naj se zopet očisti kočo, v kateri je bival pred 32 leti neki angleški raziskovale. Na Ellis Islandu se nahaja bivši jugoslovanski minister za javna dela. dr. Avgusta Kosutič. Možak je zet pokojnega Stjepana Radiča ter je eden voditeljev hrvatskih naci-jonalistov. Ker ga oblasti nočejo spustiti v deželo, je odbor ki baje predstavlja in zastopa "pol milijona ameriških Hrvatov", brzojavil državnemu tajniku Stimpsonu ter ga prosil, naj se zavzame zanj. Dr. Kosutič je dospel na Ellis Island v torek ter je bil v petek zaslišan pred posebno preiskovalno komisijo. Drugo zaslišanje se bo danes vršilo. Medtem se je pa oglasil jugoslovanski konzul v New Yorku. R. Jan-kovič. ki pravi, da Kosutič ni bil zadržan na podlagi nekega anonimnega pisma, pač pa vsled protesta jtčgoslovanskega poslaništva v Washingtonu. Jankovič izjavlja, da potuje Kosutič z diplomatskim potnim listom, na katerem je ponarejen vi-zej. Vizej mu je baje preskrbela neka boljševiška pisarna na Dunaju, ki se peča izključno le s ponarejanjem dokumentov. Nadalje pravi Jankovič, da hoče priti v Združene države v namenu, da širi nemir in nezadovoljstvo med ameriškimi Hrvati ter da izvleče iz ameriških Hrvatov čimveč denarja. V brzojavki, ki je bila poslana državnemu tajniku Stimsonu, je rečeno, da je bil dr. Kosutič osebno povabljen v to deželo ter da ga po Združenih državah in Kanadi nestrpno pričakujejo Hrvatje, ki ne simpatizirajo s sedanjo jugoslovansko vlado. Dr. Kosutič je pobegnil iz Jugoslavije, ker mu je jugoslovanska vlada baje stregla po življenju, in se podal v London. Jugoslovanska vlada hoče na vsak način preprečiti njegov prihod v Združene države, ker se boji, da bi v tujini ne razkrinkal srbskega tiranstva. Dr. Kosutič je pobegnil pred dve-mi leti iz Jugoslavije ter živel v 'Švici in Angliji. S tem so preprečili iskanje trupla ženske - begunke.— V Italiji ni več mogoče živeti. STRAH PRED I SPLOŠEN B0LJSEVISK0 ŠTRAJK V KONKURENCO FRANCIJI USMRTIL DRUŽINO IN SAMEGA SEBE FREMONT, Ohio, 2. avgusta. — 55-letni Charles Boyer je danes naenkrat zdivjal ter šel z orožjem proti svoji ženi. Njegov Osemnajstletnl ohromeli sin se je krčevito oprijemal stola In kričal: — Oče, oče, pusti mater! Ne usmrti je!" — Toda podivjanec se ni zmenil za njegove klice in prošnje. Usmrtil je ženo, sina, nato pa še samega sebe. MUSSOLINI JE UVEDEL SMRTNO KAZEN RIM, Italija, 1. avgusta. — Potom novega kazenskega zakonika je zopet uveljavljena smrtna kazen. Smrtna kazen je bila v Italiji leta 1890 postavno odpravljena, izvrševali je pa niso že od leta 1876. ŽENEVA, Švica, 2. avgusta. — Skupina menihov iz samostana sv. Bernarda je včeraj komaj ušla kroglam fašistovskih miličarjev, ki so nastanjeni na meji med Švico m j Italijo. Menihi so s svojimi psi zapustili samostan, da poiščejo truplo neke i mlade ženske-begunke. ki je pred [ kratkim izgubila pot v snežnem vi- • harju na švicarski strani Barrason gore. ki je visoka 9725 čevljev. Ker beže skoro vsi begunci iz Italije preko te gore, so vedeli fašisti za vzrok iskanja ter bili raditega strašno jezni. Ko so se menihi pojavili, je stražnik takoj otvoril ogenj iz daljave par sto jardov. Menihi so takoj poiskali zavetja za skalami. Ko so se zopet pokazali, je bilo oddanih še več strelov. Nikdo ni bil ranjen, le neki pes je bil ubit. Konečno so napravili menihi velik ovinek, ter srečno prišli domov. Bili so zelo o-gorčeni, kajti izza srednjeveških časov so menihi postregli vsakemu, bre#ozira na narodnost. Poročilo iz Ženeve je pretekli teden pripovedovalo, da je več skupin italijanskih protifašistov pobegnilo iz Italije. Prekoračili so Alpe z velikim rizikom, brez potnih listov ter z malo denarja. Neka skupina je prekoračila Theodula prelaz, več kot 10 tisoč čevljev visoko v bližini Matterhor-na. Na ledeniku je omahnila neka žena z dvema otrokama. Pozneje so jo rešili vodniki. Vsi begunci, ki beže preko Alp, izjavil j aj o, da je postalo življenje pod vlado Mussolini j a naravnost neznosno in da imajo dosti raj še tujino kot pa življenje v domači deželi. Sovjetski list izjavlja, da so Združene države prepovedale uvažati rusko blago, ker se boje konkurence. MOSKVA. Rusija, 3. avgusta. — "Gospodarsko Življenje", organ najvišjega gospodarskega sveta so*-vjelake Rusije, je izjavil v nekem uvodnem članku, ki se peča z nastopom Združenih držav napram Rusiji, da ima sedanja sovjetska sovražna kampanja v Združenih državah svoj vzrok v straha ameriškega trgovskega sveta, da se bo po petletnemu načrtu sovjetov posrečilo Rusiji postati nevaren konkurent Amerike. List dostavlja, da ne more niti prepoved uvoza lesne kaše in drugih stvari ter napadi prejšnjega newyorakega policijskega komisar-pa Wlialena niti napadi podpredsednika Amerinške Delavske Federacije, Wolla. ustaviti industrijal-nega napredka sovjetov. Zaslepljena od sovrašt.v* nroti deželi, ki hoče koristno zgraditi soci-jalizem. bD ameriška buržuazija izgubila zadnjo trohico človeške pameti. — se glasi v članku. — Zdrav človeški razum jim mora reči, da bodo škodovali svojemu lastemu žepu s svojo sovjetom sovražno kampanjo, ker Rusija trikrat toKko kupi iz Amerike, kot proda tam. Delodajalci v Lille se nočejo pogajati z delavci, katere dolže, da niso držali dane obljube. OTROŠKA PARALIZA. PARIZ. Francija. 31 .julija. — Po Alzaciji se širi s strahovito naglico oiroška paraliza. Iz 65 mest poročajo o 234 slučajih. Značilno je. da se bolezen ne loteva samo otrok, pač pa tudi odraslih. Največ obolenj je v Strassburgu. PARIZ, Francija. 3. avgusta. — Danes je objavil sindikat delodajalcev v Lille, da se ne bo več pogajal z delavci, ker so zavrnili pope, vsebovane v dogovoru. Pričelo je namreč stavkati več tisoč kovinarskih delavcev v Lille ter sosednjih mestih. To bo zelo resna stavka, ker se bo brez dvoma tikala vse industrije Njen obseg bo postal znan šele v pondeljek, ker bodo najbrž sledili pozivu na stavko vsi tekstilni delavci v Roubalx in Tourcoing. kot kažejo današnja poročila. Tekstilni delavci v Lille že stavkajo ter zahtevajo višje plače. Na sestanku, ki je bil sklican v Rou-baux za danes, bodo delavci glasovali glede stavke. Če se bodo pridružili tudi stavbinski delavci, bo v celem več kot 200,000 stavkarjev. V vseh slučajih zahtevajo delavci višje plače, ker se tiče nova postava. ki je bila uveljavljena dne 1. julija, njih življenjskih stroškov. Sindikat delodajalcev je izdal u-gotovilo, v katerem se gjiasi, da so delavski delegati podpisali dogovor, da bodo delavci nadaljevali z edlom. dočim bodo izvedenci preiskali življenjske stroške. Ker pa niso hoteli delavci sprejeti tega načrta. je bilo objavljeno, da so bila prekinjena vsa pogajanja. m ADVERTISE 'GLAS NARODA' DAR AMERIŠKEGA MILIJONARJA kongres poljskih legio-narjev. RIM, Italija, 2. avgusta. — Tukajšnje uradno glasilo je objavilo, da je podaril znani ameriški milijonar George Eastman italijanski vladi milijon dolarjev ža zgradnjo velike klinike v Rimu. NEMŠKA LETALCA NA ISLANDIJI REYKJAWIK, Islandija, 3. avgusta. — NemekJ letalca Wolfram ffirth in Oscar Weller, ki sta po 12 ur trajajočem poletu dospela z Orkney otočja sem, se -pripravljata na polet na Groenlandijo. Od tam nameravata poleteti preko Kanade v Združene driave. Te dni se je v Varšavi začel kongres zastopnikov vseh organizacij Zveze poljskih legionarjev. Seji je prisostvoval predsednik poljske vlade Slavek, ki je, imel pri godni govor. Na konferenci so bila preči tana poročilo o pripravljalnih delih za letni kongres legijonarjev, ki bo 10. avgusta v Radovi. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja edin-stvo legijonarjev v ideologiji njihove organizacije. Ražen tega poziva člane organizacij, naj nadaljujejo delo, ki so ga začeli legijonarji v korist države, a koncu konference sta bili poslani pozdravni brzojavki predsedniku poljske republike Mošiokemu in maršalu Pilsud-skemu. bolj še viški kurirji ,v bes Arabiji. 20. julija sta bila ob Dnjestru aretirana dva sovjetsko-ruska kurirja, ki sta hotela priti preko reke v Rusijo. Tretjemu je uspelo pobegniti. Danes pa so našli še tega, ko je plaval popolnoma onemogel v reki, 50 km od mesta, kjer sta bala aretirana prva dva. Izkazalo se je, poda gre za žensko, ki pa ni hotela povedati svojega imena. Prva are-tiranca sta izjavila, da se jima je priključila, ne da bi povedala svoje ime. V nasprotju z njeno preprosto obleko so njena izredna lepota, inteligenca in dobro gojeni nohti. Nedaleč od mesta, kjer so se ukr-cali aretirani kurirji, so našli rnu-nicijo, puške in bombe. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah nasloviJencer točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brca mam«4#> časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev In žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i -v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ........... 1000 _________ 2500 _______ 50041 ____ 10,000 ______ O . $ 9.35 Lir 106 .. $ 18.50 n 200 .. $ 46.00 n 300 . $ 91.00 M 500 .. $181.00 H 100« V Italijo I 5.75 $11.30 $16.80 $27 .it $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, kine presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumete glede načina nakazila. > Nujna naka-rlU izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YOU, X. J. Telephone Barclay 0380 — 0381 MSSH NEW YORK, MONDAY, AUGUST 4, 193t l^B "Glas Naroda" ILOYKNIO rUBUIHma COHPiXI (1 Corporation) II LotilS BWdtt. tM W- ltth Itn« of the corporation and addresses of above officer«: -GLAS NARODA" (Totes of the roopto) Issued Bvery Day Except flundfc/s and Holidays. 2* eolo l«to veUs ga Amsxlko .......... tow Za New York aa caio Isto _JUKI 7>s pel leta , ISM £A fml 'ttia .. $1W) Za liwwuiitw) sa oslo loto.......^yyop Za pol leta ............tS£0 Ka četrt leta___ Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" lakaja vsaki dan lsvsemu nedelj m praznikov. DopU bres podpiat In osebno«ti so ne priobčojojo. Denar naj se blagovoli potil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. |Ota£mo, da ss nam tudi prejšnje bivališče nssnsnt. da hitreje najdemo naslovnika. "OLAf NAHODA", 111 If. »tli ItTMt, New ImI. M. T. utoni norm daily hu.HE KRIZA V EGIPTU Ako vsi znaki ne . * varajo. Egipt pred usodnimi dogodki. Bor Strašna avtomobilska nesreča M»- biče v trenutku, ko je hotela za ša- \ bo me d kraljem Fuadom in egipt lo ustreliti v zrak. Pozneje pa je j sko nacionalistično stranko. sto?i • talnega zakona, so ostali brezuspeš- riborčanov v Avstriji. VOLITVE V KANADI 16. julija ob 15.40 je prejelo v , Mariboru predstojništvo mestne policije preko mariborskega policijskega kumisarijata telefonsko obvestilo graške policije, da sta se malo prej težko ponesrečila blizu Wildona Mariborčana Josip Ceicer, upokojeni policijski agent in sedaj gostilničar pri "Zlati kroni" v Ve-trinjski ulici in Anton Ošlak, trgovec v usnjem na Glavnem trgu. Mariborčana sta se vozila na motornem kolesu s prikolico ter je šo-firal najbrže lastnik kolesa OSLak. Kratko lakonično policijsko obvestilo samo še pravi, da sta se zaletela mariborska trgovca v neki avtomobil. da je obležal gostilničar Celcar na mestu mrtev ter so ga prepeljali v wildonsko mrtvašnico, trgovec Ošlak pa je dobil težke poškodbe ter so ga prepeljali v gra-ško bolnico. Predstojništvo mestne policije je ni. Tudi razpust parlamenta si- auacije za kralja ne bo izboljšal,J V New Yorku so na zapadni slra-pa je j sKo nacionalistično stranko. ki ker bi se iz volitev vrnili v parla- j ni zastavkali brivci pod težo dokazov premišljeni umor j traja v prikriti obliki že celih deset ment nacijonalisti brez dvoma še' To je jako hud udarec če se po-v celoti priznal in se je zagovarjal, j let. je zavzela zadnje tedne poseb-, ojačeni. Zato si je kralj že tretjič i misli, da se bomo morali zanaprej no ostro obliko. Po Kairu. Alek- j tekom svoje vlade pomagal zopet s j samo na vzhodni strani briti. sandriji in drugih večjh mestih se tem, da je parlament kratkomaio' vrše zelo butne demonstracije proti j odgodil in imenoval1 novo vlado iz * kralju in njegovi vladi. Na dnev-j dvorskih krogov. Na čelo ji je po-! Henry Ford pravi, da v sedanU nem redu so krvavi spopadi s poli- i stavil Sldki pašo. ki je sicer znan j industrijalni dobi cijo, ki so zahtevali že številne j kot mož svetovne izobrazbe in kot smrtne žrtve, med nj'mi tudi iz j prvi finančni strokovnjak, ki pa v vrst Evropcev. ( parlamentu nima nikake za slom- bc. da ne bi mogel preboleti silne bolečine, če bi postala Marija žena koča drugega. Rekel je tudi. da se je hotel tudi sam po izvršenem dejanju ustreliti v desno sence, pa se pištola ni hotela več sprožiti. Senat je ,po kratkem posvetova- nju obsodil Cehnerja na 15 let težke ječe in na trajno izgubo častnih • Neposredni vzrok najnovejši dr-državljanskih pravic, Cehner je ka- , žavni krizi Egipta je ustavni kon-zen -sprejel z besedami: "Kaj pa ho- ! flikt.ki je nastal koncem junija med čem!" — in jo je tudi takoj nasto- kraljem in parlamentom. Tedaj jc pil. : namreč parlament v soglasju s ta- ; kratno nacionalistično vlado sprc-Izgledi dobre letine v Slovenskih Uel in predložil kralju v podpis za- ne pride posameznik vpoštev. No, nekateri že pridejo, nikdar pa ne pride vpoštev Fordov delavec. * j rodbni o nesreči ter sta se odpelja Izid volitev v Kanadi je vse presenetil. Konservativ-j ii nemudoma obe soprogi ponesre ei ko zmagali na vsej črti, celo v provinci Quebec, katero je bilo smatrati kot nekako trdnjavo liberalcev. Zmaga konservativcev se je zdela mogoča vsepovsod drugod, cdinole v t^uebecn ne. Leta 1917 so namreč izgn-j bili tam ves svoj vpliv ter si nakopali oil k rito sovraštvo, I ker so vsilili francosko-kanadskeniu elementu konškrip-j cijo. V zadnji uri so prišli na dan liberalci z značilno grož- njo. — Pred petnajstimi leti, — so izjavili. — so poslali Kanadce na evropsko bojišče, zdaj pa zopet prete Angliji S skega"okrožnega sodišča, velike nevarnosti v Egiptu in Indiji. Ne bo dolgo, ko bodo j senatu je predsedoval predsed-konservativci v slučaju zmage zopet uveljavili konškrmJ n* okrf^a fr . v^vif' 1 x j prisedniki pa so bili apelacjjski sod- cijo ter začeli pošiljati Kanadce na cgiptska in indijska j nUc Levišnik in sodnik okr. sodšča bojišča. Ta premetena grožnja pa ni imela nobenega ' dr. Bavdek dr. Nendi in Radej, dr-speba. Liberalni ministrski predsednik \V. L. W. King bo odložil svoj urad, BicUanl H. Bennett, voditelj konservativcev, bo pa sestavil novo ministrstvo. Zu Združene države utegne imeti politični preobrar, v sosednji državi odločilne jxisledice. Volilno geslo konservativcev se je namreč glasilo: "Najprej je angleški imperij, in v angleškem imperiju je Kanada prva!" goricah. . Letošnja letina kaže v vsem gor- i njeradgonskem okraju in sosednjih I pokrajinah prav dobro. Izredno le- J pa in gosta žita so deloma že pože-ta, vsa ona pa. ki so še zunaj, ima- J jo prav ugodno vreme in primer-takoj obvestilo obe težko prizadeti! ne padavine. Crešnje so prav dobro obrodile, jabolka in slive, obe-kakor hruške, jabolka in slive, obeta lepe donose slov. kmetu. Vinske gorice pa je sploh krasota pogledati. Vse je lepo bujno, privezano in oškropljeno; pričenja se že s ple- čencev z avtomobilom v Avstrijo. Ceicer in Ošlak sta se odpeljala iz Maribora po opravkih proti Gradcu okrog 11. dopoldne ter sta se bržkone že vračala z Gradca, ko j t vi jo ter škropljenjem grozdja pro- ju je zadela tragična katastrofa. Morilec Cehner pred velikim senatom. 18. julija je sedel Ivan Cehner, rojen leta 1902 v Policah, srez Ljutomer, pristojen v Gornjo Radgono, samski kvalificiran tovarniški delavec pred 5-članskim senatom celj- j boš kmet lahko s krmo dobro založil. Dosedanja neurja niso v okolišu napravila posebne škode in če v bodoče ne bo kake ujme pričakuje kmet prav blagoslovljeno leto ti plesenbi in s tem bodo končana zadnja dela pred trgavitjo. Pojavi peronospeore po vinogradih so bili doslej zaradi ugodnega vremena in pravočasnega škropljenja le redki. Zadnji deževni dnevi pa so bili tudi za gorice dobri. Sena se je precej nasušilo, tudi otava si je po deževju precej opomogla in tako se žavno tožilstvo je zastopal dr. Rus, obtoženca pa je zagovarjal dr. Dra-gotin Vrečko. Obtožnica je slikala ves potek te podeželske drame sledeče: Ivan Cehner, ki je bil kvalificirani delavec v Woschnaggovi usnjar-ni v Šoštanju, sr je že pred leti seznanil s tcvarišico Marijo Cavniko-vo iz Ravn v šoštanjski okolici. Lju-bavnemu razmerju je nasprotovala dekletova mati. ker je Cehner Letina na Koeevssem. Zadnje deževje, ki je docela ohladilo uprav pasjo vročino v začetki', julija, je bilo pravi blagoslov za polja. Krompir in fižol kakor tudi vsi bol pozni jesenski pridelki so dobili dovolj potrebne vlage. Sedaj pa je pritisinilo zopet solnce, ki bo e svojo toploto pospešilo dozoritev žita. Ječmen so pri nas kolikor-toliko že pospravili, sedaj čaka na vrsti oves, rž in kolikor je pšenice. Koruza čaka lepo. Na splošno pa se, kon, ki je označeval za veleizdajo vsak poizkus onemogočiti parlamentu izvrševanje njegovih ustavnih pravic. Po tem zakonu bi se naj kaznoval z dosmrtno ječo in zaplembo imetja vsak minister, ki bi predlagal začasen razpust ali protizakonito odgoditev parlamenta. Nacijonalisti so hoteli na ta način za vedno presekati tradicionalno prakso kralja Fuada in njegove okolice, da se konflikti med krono in parlamentom rešujejo aii z razpustom ali pa vsaj z daljšo odgoditvijo parlamenta in da pride v tem času na krmilo izvenparla-mentarna vlada. Umevno je, da kralj Fuad te^a zakona, ki bi mu iztrgal iz rok j najmočnejše orodje, ni hotel podpisati. Nacionalistična vlada Na-iias paše je zaradi tega podala o-stavko. Kraljevi poizkusi, da bi sestavil parlamentarno vlado, ki ne bi vztrajala na sankciji onega fa- Konflikt med kraljem in parla- i mentom se je ostril od dneva tlo j dneva. Sprva so bili nacijonalisti { Njegov prijatelj. Tomaž Edison, še nekam rezervirani, ker so sumi • I Pravi, da možgani niso nikako na- li, da je kralj spremenil vlado pod pritiskom Anglije. Dolžili so angleško vlado, da se je hotela odkriža-ti nacijonalistov zaradi njihove nepopustijivosti v vprašanju Sudana. v katerem so se. kakor znano. Arazbila nedavno pogajanja med Anglijo in Egiptom. Zato so nacijonalisti mislili, da so Angleži zahtevali imenovanje nove vlade, ki bi bila bolj dovzetna za angleške predloge. Toda kmalu se je iz pisav angleških vladnih listov pokazalo, da je postopal kralj Fuad na lastno pest. Oficijozno glasilo MacDonaiaove vlade ' Daily Herald'' je celo ostro obsodilo Fuadovo politiko ter opozorilo, da lahko na ta način izzvana ustavna borba konča usodnu z:i dinastijo. To je dalo nacijonalistom ki se z Angleži ne bi rudi resivj spopadii, nov pogum v borbi proti kralju in novi vladi. Demonstracije so bile vedno burnejše in o-strejše in so naposled privedle do prelivanja krvi. preveč občudovali, sta umaknila in stopila tudi na čašo piva. Mladi zamorček je rastel v ju-trovih deželah celih 22 let in je tam dobil ime Sala Ali, Fun tek pa ga bo menda klical za Fortunata, ce ga spreobrne v krščansko vero. Tudi se Ali, če pa hočete — tudi For-tunat že sedaj navdušuje za razne poklice. Menda bo najraje postal šofer... "Kako ste ga pa dobili sem črez?" i Trnovcu. Gospodar je bil s fantom prav zadovoljen in ko mu je že ob-| Ij ubijal več ju plačo, je dečko ne-; kega dne. ko so bili vsi domači od-| »otni. porabil priliko ter v hiši pokradel nekaj obleke, perila in čevljev in nato izginil. Svoj plen je dečko odnesel v Ki-sovec in skril vse tam v gozdu. Po naključju so ukradeno obleko našli vaščani. Pred kratkim pa je vdrl kar šli. če so mogli iti. In niti po- domestilo za težko delo. Možak se ne moti, kajti na svetu je dosti ljudi, ki so brez možganov in brez težjega dela postali bo- isati- Zaljubljen mladenič je vprašal j mlado gospodično: j — Gospodična, ali kadite? — Ne — je odvrnila. — Ali morda pjjete? — Ne, — je rekla. — Ali radi poljubujete'* — O — se je zasmejala. — tudi ne. . — Kaj pa počnete pravzaprav, gospodična? — je poizvedoval zaljubljen mladenič. — Nic posebnega - se je za. me-jala samo včasi mladim fantom iužem. * — M->j ženin mi jako ugaja — j je rekla nevesta — samo to mi ni všeč. ker inu tako majhne oci. j — O, ne boj se — ji je rekla pri-I jateljica. bo že debelo pogledal, ko se bo poročil s teboj. X. Slovenski New York je že pozabil na novo mašo. ki je povzročala nekaterim toliko .skrbi in preglavic. Gostija je trajala od četrtka zvečer pa skoro neprestano do torka zjutraj. Ko so vse pojedii in vse popili, so enostavno rekli • gudbaj". Ali pa sploh nič niso rekli in so Ciril v hišo Jožefe Plavškove v Čol- na lili. Uospod Bennett pa namerava iti se dosti dalje. Velika Britanija naj uživa v vseh ozirih prednost, in kanadsko industrijo je treba zaščititi proti močno popival po raznih šoštanj-I skih gostilnah in napravljal tudi ( žal, letos zelo opaža vsemogoče polj-• znatnejše dolgove. Na materino ske škodljivce, tako da bi lahko re-Libralna vlada je Še odgovorila na novo ameriško ta-j prigovarjanje je dekle sklenilo pre- kli, da je letos črvivo leto. Krom-: it'no {M>stavo z višjimi kanadskimi carinskimi pristojb:-l nehati z ljubeznijo do Cehnerja^ To, pir in fižol uničujeta beli črv in mu je 12. aprila t. L tudi pismeno mramorji v takem številu, da se kmetje boje, da jim ne bi uničili ti škodljivci vsega pridelka. Sadja letos ne bo prav veliko. Do-čim je lansko leto Kočevska izvozila veliko vagonov jabolk in je bila cena jabolkom zelo nizka a kg 1 do 1.50 Din) bc letos jabolk komaj za dom Nekaj več je ponekod hrušk in cešpelj. Z žganjem so še sedaj kmetje zelo dobro založeni, tako da letos ugibljejo z veliko skrbjo, kam naj s slivami. Dobro bi bilo. da bi se kočevski trgovci malo bolj zanimali za domače žganje, kar pride ceneje in je tudi mnogo bolje. Kočevska je v tem na glasu, da izdeluje fino domače žganje. Kmetje upajo, da bo letina kljub vsem škodljivcem vsaj toliko prinesla, da bodo z njo lahko prebili do drugega leta veverica pognal z drevesa zopet na sporočila in ga povabila v pondeljek 14. aprila popoldne po končanem delu na sestanek v bližnji gozd, kamor naj bi Cehner prinesel njeno VS'lki trie slilEO in ^ vrnil- cehner je v po-j nedeljek zj-utraj pred odhodom na z ems ki konkurenci, predvsem pa pred konkurenco ;Z; de!o izmaknil svojemu sostanovai- ZdruŽeuill drŽav. I cu Francu Štajercu browning. Trd- j no je sklenil, da bo Cavnikovo u-Kanado nameravajo obdati z visokim, neprestopnim1 streiU. Cavnikova je popoldne po carinskim zidom, in trgovski krogi se boje, da bodo ZdruJ prihodu domov použiia malico, na- zene države Ugubile svojega najboljšega odjemalca ter I to ^ vzela r^no delo in neopaže- ° «j «/ o j na Qdsla na izprehod v gozd. da se bo njihova eksportna trgovina znižala za petsto milijonov dolarjev. vprašujejo Funtka radovedni Ljub- j nicah ter ukradel uro in čevlje. Ne-ljancani. s kdo ga je opazil, ko je skotil skozi "Prav lahko', se odreže spet Fun- j okno. Tatiču so sledili v gozd. kjer tek, "za moj naslov v Škoji Loki je • so ga našli na nekem hrastu. Fant že vedel, pa se je prikobacal do me- | se je pred zasledovalci urno kakor je in prišel čez Porezen do Železnikov, kjer so ga počakali naši ljudje. zdaj pa ga imam — zamorčka. Kaj pa mislite, koliko je bilo plačevanja!" Tako — v Škofji Loki imajo spet svojo senzacijo. Črni Ali bo ostal in i živel v senci svojega gospodarja in se solnčii v našem solncu. Upajmo, da mu bo dobro prijalo. čeprav ni tako bleščeče in vroče kakor v njegovi daljni domovini. snažili niso za ieboj. — Še nikdar ni bilo take nove maše v New Yorku — so zatrjevali nekateri. — Da. to je res. In bi bilo bolje, če bi nikdar več nobene take ne bilo. Nova maša je bila na drugi cesti, dočim so rojaki trudoma drli v cer- tla in utekel.. Drugi dan pa je bila izvršena večja tatvina v Ravnah in je sum seveda zopet padel na Ci- kev na Osmo in jo napolnili do zad-rila, ki se klati okrog, ker se ne upa { njega kotička Ameriški cariniki bodo s tem le želi, kar so sejali, ker niso hoteli poslušati svaril, da bodo druge države, predvsem Kanada, sledile vzgledu Združenih držav. Tarifno vprašanje je bilo pa le eden vzrokov poraza liberalne stranke. Kot vsepovsod in veselej, če je kaka stranka le predolgo na krmilu, je zavladalo v domiuiju nezadovoljstvo, in kanadski narod je smatral za potrebno, da svojo vlado ♦ •sveži. Dosti so pripomogli tudi slabi časi in gospodarska depresija, vsled katere trpi tudi ivauada. Kingova vlada ni imela nobenega sredstva proti vedno naruščujoči nezaposlenosti, vsled česar so delavci oddali Hvoje glasove konservativcem. Hlabi časi so vedno usodepolni za stranko, ki je na krmilu. laid kanadskih volitev bo napravil tudi v Wasliing-touu mogočen vtis. Tudi v Ameriki vlada gospodarski! depresija, in nezaposlenost se veča, namestu, da bi si manjšala. Ali bo stranka, ki je ua krmilu, dobila kako odpomoč, aH »e bodo pa pri jesenskih volitvah završile važne izpre- NARODA" — Umt doven«ke«a naroda v Ameriki I — Naročajte ga! 1 Ker Marije vso noč ni bilo domov,- si je mati mislila, da je pač prenočila pri kaki prijateljici. Ko pa je drugi dan tudi na delo ni bilo, niti ne domov, je pričela mati s pomočjo sosedov preiskovati bližnjo okolico, toda tri dni brez uspeha. Šele na veliki petek okrog 11. je našel delavec Karel Skomšek truplo v mladem smrekovem gozdu na samotnem griču. Cavnikova je ležala mrtva na hrbtu in je bila pokrita s smrekovimi vejami. Na truplu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilja. le na levi strani prsi, v višini srca, ee je nahajala majhna ovalna rana. Cehner je prišel takoj po zločinu Jetževn&ovo gostilno v Šoštanju In se napram tovarišem in natakarici izrazil, da je napravil -'kanec s punco". Naslednji dan jo je šel mrtvo ponovno pogledat, nato pa je iaginil iz Šoštanja £ staršem v Gornjo Radgono. Naslednje jutro je pri odhodu z doma materi ves obupan ssnp&l strašno skrivnost. Materi, ki ga je vsa solzna blagoslovila k blagoslovljeno vodo. je dejal, da ga ne bodo nikoli več videli Sivega. Pobegnil je k nekemu prijatelju na Madžarsko, toda 25. aprila ga je težka vest prignala v Ljutomer, kjer ae je naslednji dan sam javU sodišču. V preiskavi je prvotno dosledno trtiU, da se je samokres, ki ga je baje nosil s «eboj is strahu pred domačimi fanti, aproftU po nesreči, ko Pustolovščine pokvarjenega dečka. Orožniki zasledujejo zaradi tatvine komaj 16 let starega Cirila Ste-bana. ki je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan. Ni še dolgo, odkar je prišel Ciril iz 6-mesečnega zapora, ker je oropal nekega 12-let-nega fanta. Komaj je prišel domov, je že v Litiji izpred sodišča u-kradel trgovcu Starmanu kolo in demov. Njegov oče-rudar preklinja usodo, ki je udarila sina s toliko izprijenostjo, mati pa je vsa obupana nad izgubljenim sinom. Ciril je bil v šoli dober učenec, je jako nadarjen in če pride v prisilno delavnico, se bo z lahkoto izučil kake o- Ko sem nekatere vprašal za vzrok, so mi odvrnili: — Mi imamo raje staro mašo kot pa novo. Stara je dosti bolj kreditna. Na Ellis Islandu so zadržali dr. še dober član človeške družbe. Pri zasledovanju drugega pustolovca pa so imeli orožniki več sreče. Zajeli so vojaškega begunca Franca Gregorčiča iz Dobmiča. France je v Kragujevcu služil vojake 5 mesecev ter nato pobegnil. Dve leti so oblasti zasledovale tega begunca, on pa je obhodil med tem vso Nemčijo in Francijo. Sedaj je prišel v Zagorje obiskat svojce in Zamorčka je kopll. "Ela, al* ne verjameš? Francka ti tud' ne, in Tončka tud' ne? Pa ne! Jaz sem ga kupil"- Tako je svečano zatrjeval Funtek iz S ko je Loke in pripovedoval: "Petnajst let sem ga plačeval, kupoval odpustke, zbiral din srčke, zdaj pa je končno le tu, moj zamorček. In zrastel je. kaj? Ločani in Ločanke si niste mislile, da proipeljem takega fanta?" Spet pogleda okrog sebe in stopi poleg zamorčka, ki stoji tam in ae sveti v solncu ter kaže dve vrsti kakor repa belih zob. Preden ga je za stalno privedel v Škodjo Loko, sta toila s Funtkom v Ljubljani. Z glasila sta se na policiji in na drugih merodajnih mestih kjer je dobil zamorec dovoljenje sa stalno bivanje v jug. državi, seveda pod pogojem, da bo njegov •krušni oče dostojno skrbel za njegov Mesni in dnini blagor. "Tok, le ne skrbet'," — se je od-resal Funtek, prijel svojega temnega varovanca pod pacduho in od-41 as ta ued Ljubljančane. Hodila i okrog po mesta in le tu srečata je hote! iztrgati is rok svoje iju- fe nekaj T nčantrr, Ako ao ju ljudje se z njim odpeljal z Savo v Zagorje. Potem je teden dni služil pri ve- tu ga je spoenal orožniški narednik leposestniku Janezu Bogataju v i Kurnik ter ga aretiral. O rednem štedenju. Redno Stedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam Slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega za-siažka štedl.i, 90 poiagwna stvorili sklad, iz katerega lahko črpalo kadar nimajo dela. Redno štedenje Je velikega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pasi na to, da je denar nalosen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas sopet dvigne. Nato plača obresti po 4Vz% na leto, pričenši 1 vsakim mesecem. To je naj-boljie obrestovani«, ki se ga more sedaj pričakovati sa sigurne hranilne vloge. Vlagatelji jxven New Tork-a nam pošljejo denar na j pri-pravnejse po Postal Money Order aH Bank Draft, Od naitti rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders. Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških doiarjih vpisujemo v vloine knjižice, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street HEW YORK, H. Y. brti. Če se peprime dela, bo gotovo! Kosutiča. ki skuša priti v Ameriko ter navduševati tukajšnje Hrvate zoper sedanji jugoslovanski režim. Hodil bi od naselbine do naselbine ter govoril in seveda tudi pobiral prispevke za "tužnu majku domovinu". Mimogrede naj bo omenjeno, da majka začasno ne potrebuje nobene pomoči. Majka je čvrsta in zdrava. Le nekateri njeni sinci so nekoliko "ferbeg". * Zadnjič sem bil v Downtownu. Suša, suša, sama suša vsepovsod. Vino je popolnoma pošlo. Nekateri so že namočili malo, belo drobceno, ki bo v dobrih štirinajstih dneh allright. Toda štirinajst dni čakati v tej grozni vročini, ni nikaka malenkost. Zirha in pomlad v New Yorku vse prehitro mineta, poletje pa nima ne konca ne kraja. ¥ Ker do včeraj nisem dobil od littlefallške neveste nobenega odgovora, sem vzel zadevo iz ajsbakse ter jo mačku vrgel. Maček je povohal, se nakremžil in šei mirno svojo pot. To je vedno tako, če je stvar preveč ledena. * Vsi inozemci, ki se prekršijo proti osemnajstemu amendmentu In pro-hibicijskim postavam bodo deportirani. Tako se glase zadnja poročila iz Washingtona. Morda je to v gotovem oziru pravilno. V tem slučaju bi namreč postalo rounšajnanje, butleganje, raketir-sivo in tihotapstvo stoprocentoo i ameriško podjetje. NEW TOW, MONDAY, AUGUST 4, 1936 LARGEST SLOVENS DJULk .«> ■ IZ ZGODOVINE DAMSKEGA KLOBUKA TEW: Na prvi pogled se ti 2di, da vsi razumejo, kaj je to bedak in zakaj je bedak toliko bolj popoln, kolikor bolj je neumen. Če pa takole prisluškuješ in ele-daš, potem spoznaš, kako često se ljudje motijo, ko imajo za bedaka cisto navadnega neumnega in zabitega človeka. — To je bedak. — pravijo ljudje. Zmerom mu same neumnosti roje pa glavi. Oni pač mislijo, da imajo bedaki zares polno glavo neumnosti. Gre pu ravno za to, da pravega in popolnega bedaka spoznaš preavseni po njegovi veličastni in nepremagljivi resnosti. Najpametnejši človek je lahko vihrav in postopa nepremišljeno, med tem ko bedak stalno vse presoja; ko presodi in temu primerno vse ukrene, t?daj ve, zakaj je napravil uprav tako in ne drugače. Ce imate za bedaka razsodnega človeka, potem napravite tako napako, da se je vse življenje kesate. Bedak vedno presoja Navaden človek, pameten ali neumen. bo brezbrižno dejal: Danes se kljub slabemu vremenu grem sprehajat. Beuak pa bo presodil: Vreme je sicer slabo, toda jaz se grem vendar sprehajat. Pa zakaj? Zato, ker je zdravju škodljivo? Ker je enostavno škodljivo. Bedak ne prenese nikakih ne-razjasnjenih vprašanj in nerešenih problemov. In je vse to že davno re_ šil, razumel in vse ve. On je razsoden človek, ki v vsakem vprašanju spravi konce skupaj in vsako misel izpopolni. Kadar srečaš pravega bedaka, tedaj te vselej prevzame neko ta-jinstveno čuvstvo. zakaj bedak je zarodek z drugega konca svetov j a. Človeštvo išče, si v vsakem pogle-cu stavi vprašanja: v znanosti in v umetnosti in v življenju, beda* pa teh vprašanj sploh ne vidi. Kaj je to? Kakšna vprašanja presojate? On sam je na vse že zdavnaj od- | govoril in se v vsem izpopolnil. V j presojanju i ni izpopolnjevanju služijo bedaku za oporo trije aksiomi in en postulat: Akseiomi: 1. Zdravje je dražje j od vsega. 2. Ce bi imel denar? — Čemu? Postulat: Tako je vsekakor treba. Kjer ne pomaga prvo, tam vedno Izpelje s poslednjim. Bedaki si navadno lepo uredijo življenje. Od neprestanega premišljevanja zadobi njihov obraz tekom let globok in zamišljen izraz. Radi &i pustijo rasti brado, so marljivi in imajo lepo pisavo. — Soliden človek "Ni veternjak', — govore o bedaku. — Samo nekaj ima.... AH ni preresen? Ko se bedak prepriča, da je dosegel vso zemeljsko učenost, ted'tj se loti težke in nehvaležne naloge — učiti druge. Nihče ti toliko in tako vneto ne svetuje kakor bedak. in to od vsega srca, zakaj ko pride v dotiko z ljudmi. Je vselej v stanju težkega nedoumev&nja. — Kaj neki toliko razmišljajo, ko pa Je vendar vse tako jasno in BEDAKI enostavno? Očividno ne razumejo. Treba Jim bo pojasniti. — Kaj je? O čem govorite? Žena se vam je ustrelila? To je z njene strani res neumno. Če bi jo krogla, česar pa Bog ne daj, zadela v oko, bi si lahko poškodovala vid. Bog dbvaruj! Zdravje je dražje od vsega! — Vašemu bratu se je zaradi nesrečne ljubezni zmešalo? Temu se naravnost divim! Meni se za nič na svetu ne bi zmešalo. Čemu? Če bi imel denar.... Neki popolni in kakor s šestiiom izmerjeni bedak, ki sem ga osebno poznala, se je specializiral izključno le v vprašanjih rodbinskega življenja. — Vsak človek se mora poročiti. Pa zakaj? Zato, ker mora zapustiti potomstvo. Zakaj je potomstvo potrebno? Ker je pač potrebno. Vsi se morajo ženiti 7. Nemkami. — Zakaj pa ravno z Nemkami? — so ga vpraševali. — Tako je vsekakor treba. — Toda Neink vendar ni dovolj za vse. Tedaj je bil bedak užaljen. — Vi pa res ne razumete šale. Ta bedak je stalno živel v Petro- gradu. Njegova, žena je sklenila oddati svoje hčerke v enega iz pe-trograjskih institutov. Bedak ji je nasprotoval — Bolje bo, če jih oddamo v Moskvo. Pa zakaj? Zato, ker jih bo tam prijetneje obiskovati. Zvečer sedeš na vlak, se odpelješ, zjutraj si v Moskvi in jih obišče:. V Petrogradu pa si za to ne moreš vzeti nikdar dovolj časa. V družbi so bedaki jako spodobni. Oni vedo, da je gospodičnam treba delati po klone in ne bodo napravili nobenih nepričakovani« presenečenj. — Meni ugaja Saljapin, — tako prične bedak svoj svetski pogovor. — Pa zakaj? — Zato, ker lepo poje — Zakaj lepo poje? — Ker ima talent. — Zakaj ima talent? — pnostavno, ker je nadarjen. Vse to je tako popolno, lepo in udobno. Nič se mu ne more očitati. Bedaki si često napravijo lepo kariero. Sovražnikov nimajo prav nobenih. Vsi jih imajo za spodobne in resne ljudi. Včasi je bedak tudi vesel. Seveda, ob pravem času in na pravem mestu. Kadar, recimo, kje obhajajo god. Njegovo veselje se kaže v tem, da pove kako anekdoto in takoj pojasni, zakaj je ta anekdota smešna. V ostalem pa se ne veseli rad. To ga namreč ponižuje pred samim seboj. Vse bedakovo vedenje in vsa njegova zunanjost sta tako resnobna in tako razumna, da ga povsod sprejemajo s spoštovanjem. Navdušeno ga izvolijo za predsednika raznih društev in predstavnika kakršnihkoli interesov. Kajti je bedak sposoben za take reči. Vsa njegova d>i£a je kakor oblizana s širokim kravjim jezikom. Popolno in gladko. Nikjer se ne zatakne. Bedak globoko prezira to, česar ne ve. Iskreno prezira. — Čigave pesmi ste pravkar či- taii? — Baljmontove. — Baljmontove? Ne poznam. Nisem še slišal tega imena. Lermon- rtova sem že čital, Balimonta pa ne poznam. Sodiš, da je Baljmont kriv, če ga bedak ne pozna. — Nietzche? Ne poznam. Nietz-scheja še nisem čital. In spet pove to v takem tonu, kakor da bi moralo biti Nietzche- i'ja zato sram. i * Bedaki večinoma malo čitajo. Je pa tudi posebna vrsta bedakov, ki se uče. Ti so potem učeni bedaki. ; Ta izraz prav za prav ni pravilen | zakaj česar si bedak sam ne vlije i v glavo, tega navadno v njej ne ob_ drži. Kar z očmi vidi. to mu gre j pri ušesih ven. Bedaki se radi prištevajo velike originale in pravijo: — Sodim, da je godba jako prijetna. Jaz sem sploh precejšen čudak. Čim kulturnejša je dežela, tem mirneje in sigurneje je življenje Moški so nosili klobuke mnogo prej, nego ženske. Skozi ves etari vek in še nekaj stoletij v srednjem veku so pokrivale ženske glave samo z mrežicami, čepicami ali rutami. ki so imele edino praktično nalogo varovati privesko. Seveda so bila ženska pokrivala »» v najstarejših časih na razlif t načine o-krašena tako. da že lahko govori- vidne, da so hrepenele dame vedno više in da končno same niso vedele, kaj bi še storile, da obrnejo nase pozornost. V drugi polovici 18. stoletja so prišli v modo trdi. o-krogli slamniki s ploščatim dnem, katere so izdelovali v Italiji in Švici in ki so polagoma izpodrinili prejšnjo ekscentrično modo. Šele od 1784 se da govoriti o modnem RASPUTINOV TAJNIK V Parizu so imeli te dni zanimivo obravnavo. Na zatožni klopi je sedel bivša tajnik vsemogočnega Ras-putina Aron Simanovič s svojim sinom. Oba sta bila obtožena ponarejanja červoncev. Simanovj": je hotel pred tremi leti menjafi v je Simanovič vedel, da so bankovci ponarejeni, ko jih je dobival od Gruzinov. Njegov zastopnik je svečano zatrjeval, da obtoženec tega ni vedel. češ. da kaj takega ni bil zmožen mož. ki je igral med vojno v Rusiji zgodovinsko vlogo. Del ob- neki pariški banki dva ponar<»:enn ' činstva je sprejel to izjavo z iro-červonca, toda v banki so ponare- j ničmm smehom. Zagovornik je pa jeni denar spoznali in ponareiaiec j nadaljeval, da je vplival Simanovič je moral s svojim sinom pred so- kot Rasputinov tajnik ne samo ne dišče. Obtoženca sta se zagovarja- j neizobraženega mužika«— pocifista, la, da sta dobila denar od gruzin- ! temveč tudi neposredno na ruske- skih knezov Eristova in Čolokašvi lija in da bi zaslužila z menjavanjem 15^ . Preiskava proti Simanoviču. njegovemu sina in obema Gruzinoma je šla sporedno z berlinsko preiskavo proti ponurejalcem červoncev. Gruzina sta bila zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena, proti Simanoviču in njegovemu sinu je pa nastopila sovjetska državna banka kot civilni tožilec. Vso pozornost je bila obrnjena na Arona Simanoviea. bivšega Ras- mo o modi. Prastari okrasek žen- damskem klobuku, ki se nosi sploš-ske glave je bilo ptičje perje, kate- j no, toda oblika se je v dveh sle-ro so si vpletale ženske v lase. To I -dečih letih 17-krat izpremenila, velja zlasti za rimske dame in v 18. j preden je obveljala splošno, stoletju za vse boljše Francozinje, i Tik pred francosko revolucijo se Najbolj priljubljeno je bilo nojevo j^ pojavil ženski klobuk, ki se je in pavje perje, v novejšem času je zadaj tesno oprijemal glave, spre-bila pa zelo v modi tudi rajčica. daj je bil pa razširjen in je obda-Ženski klobuki v pravem pome- jal vse obličje v obliki strešice. Ta nu besede so se pojavili šele v 13. oblika klobuka se je ohranila več stoletju in so polagoma izjoarinili desetletij. Začetkom preteklega sto-rute, mrežice in čepice. V tem ča- l^tja so začele dame nisiti klobuke su je uvedla Johanana Flanderska v obliki turških turbanov, čelad ter visek, stožcu podoben klobuk, ka- šfiudentovskih in jokeyskih čepic, terega papirnato ali žično ogrodje Za časa Napoleona II. je bil ves | je bilo prevlečeno s suknom, ob 1 damski klobuk bogato okrašen s ' straneh pa okrašeno s čipkami, ža- l perjem .po 1. W70 se je pa pojav- i Putmovega tajnika. Pri očetu nizk ^ ........................ _.......| metom ali biseri. Vrh klobuka je bil IJalo ptičje perje na damskih klo- i poStave in koničaste glave je .sede. ni mogk> prepričati o njuni ga carja in zgodovino Rusije. Po njegovem mnenju se ima Francija zahvaliti temu vplivu, da Rusija I 1916 ni sklenila z Nemčijo separatnega miru. "Odrešeruk" Francije in Rusije se je pri tem zadovoljno smehljal. Zagovornik je zaključil svoj govor s patetično izjavo, da je žid Simanovič preprečil separatni mir carske Rusije z Nemčijo, ker je bil prepričan, da bi bila zmaga Nemčije za židovski narod nesreča. Simanovič in njegov sin sta bila oproščena, toda ne po zagovornikov! zaslugi, temveč zato, ker se POROKA PRI KOVAČU pritrdjen širek in bogato naguban bukih vedno redkeje, med Pajčolan, ki je segal dami do glež-njev. Trajalo je pa celih 50 let, preden je prišla ta moda v Francijo. Italijo in Nemčijo. Potem se je pa razširila tako močno, da so morale nastopiti oblasti proti nji. Vendar se je po ohranila tja do 15. stolet-! vsakršne zakone- Radi tega I manoviča pozna m naroda in tem popolnejša je obli- U*. * izpodrinila druga mo- morala vlada parlamentu pred-1 stajal z !,___v.da. Namesto visokih kTr.Vvifcrvv v lozitl poseben zakon, po katerem se Sodne stroške bo morala plačati sovjetska narodna banka. :e I sin in se živahno pomenkoval - krivdi svojim pravnim zastopnikom. Med ; občinstvom je bila tudi številna i Simanovičeva rodbina — hčerke. : zetje in vnuki. Prvi je bil zaslišan Letošnii kongres škotske cerkve i kliez Eristov, ki je zanikal vsako zahteval, naj vlada prepove | ™vdo, pač je pa priznal da Si- S0CH0RGVSKY ARETIRAN da se je se- j ka njenih bedakov. Često ostane krog, ki ga je v matematiki ali v filozofiji sklenil bedak, prav dolgo nedotaknjen. Končno pa vendar kdo začuti nekako praznoto in reče: — Kako je pusto! Silno enolično je postalo življenje. In razklene krog. »Iz knjige 'Sokrovišče zemlji". — Prevedel B. Z.) da. Namesto visokih klobukov v o-bliki stožca so začele nositi ženske I i2ven Priznanih cerkvenih ali po- klobučke, ki glavo. so komaj pokrivali Knez Čolokašvii je te dni v nekem savojskem sanatoriju umrl. Črn žalni pajčolan si ie pripela Ana Bretagneska leta 1498. ko ji je umr! mož, francoski kralj Karel VIII. Od takrat je črna bar/a v Evropi žalna barva. Po smrti Henrika IV. leta 1620 so se začele obla-t čiti dame kakor mladoletni kralj I Ludvik XIII., nastala je otroška mo- Na Češkem je razpisana nagrada v znesku 30,000 Kč. katero dobi o-ni. ki izsledi defravdanta Socho-rovskega, ki je poneveril tvrdki brata Mraček v Pragi 300.000 Kč, poleg tega je pa osleparil še druge ljudi. Seveda je marsikoga mikala visoka nagrada, za katero je zvedel tudi sprevodnik spalnega vagona. Vasil Spaček. Mož se je peljal 3. julija z direktnim vlakom Praga -Rim. V Trbižu priklopijo te- NESREČNA DEŽELA Velika letošnja suša je povzročila v Mandžuriji dosti škode. A zdaj je doživelo kitajsko in rusko prebivalstvo te dežele dva nova e-lementarna udarca, ki pa pomenita popolno uničerve vsega pridelku. Iz mongolskih step so pridrvela milijonska krdela podgan. Njih i fronta je široka skoraj 60 km. Uničile so na svojem potovanju vse vrtove, polja ter vso perutnino, razgrizle so mnogo otrok in ugonobile mnogo domačih, živali, ki jim grizejo kose mesa z živega telesa in povzročaj.'o obupne rane. Poročevalci pišejo, da ni nobena živa stvar varna svojega življenja v območju gomazačega, cvilečega in smrdljivega, nepreglednega morja podgan. Kitajske oblasti so jim ponovno prekopale pot in zažgale travo, a je vse le malo pomagalo. Zdaj so naročile iz Amerike stru- hodil mali kralj gologlav, so odložile klobuke tudi dame. Šele čez več desetletij se je pojavila nova oblika klobuka in sicer po vzorcu LsJdvika XIV. Ta je nekoč izgubila na lovu klobuček ter si pritrdil lase z listi in trakovi, katerih konci so vzihra- Američani, ki so še vedno romali iz li pc zraku. Kralju je ta okras gla- Zedinjenih držav v Gretna Green. ve tako ugajal, da je prosil vojvo-dinjo, naj ima glavo vedno tako o-riginalno okrašeno. Že naslednjega dne so si okrasile tako glave vse dvorne dame in čez nekaj let se je svetnih uradov sklenjene poroke ne i „ , . . , ... „ , , . , ; Predsednik gruzinske misije v Pa- bodo smatrale za veljavne. Ta od- . , , . rizu je kot glavno priča trdovrat- lok je predvsem naperjen proti i . . Tr . £ . . . ... i . . ... . } no molčal. Ves cas m crhnil niti znam kovacmci v kraiu Gretna' , ~ ...... , . " I besedice. Green ob južni skotski meji, v ka- t teri se je izvršilo več porok nego v . Obravnava je pokazala, da se po- ; kotenkoli sosedni župniji. Tako oo j narejeni červonci točno ujemajo z izgubila Angleška še en spomin na J berlinskimi červonci in da so bili i romantično preteklost. Od pamti - j izdelani v enaki delavnici. Berlin-veka so romali v Gretna Green za- 1 ski proces je pokazal, da je eervon- t ljubljenci, ki se iz različnih vzrokov ' ce ponarejala neka gruzinska or- IInu vlaku vagon dunajskega brzo- vlaka. In v tem vagonu so bili med drugimi potniki tudi štirje Čehi. Med vožnjo so se sprli in Spaček si je zapomnil njihove obraze. Ko s? je vrnil v Prago in zvedel, da iščejo oblasti defravdanta. ki je pobegnil s svojo ljubico in- v spremstvu nekih zakoncev, je prišel na policijo in spoznal na fotografijah Sochorovskega njegovo ljubico A-1 dameovo in zakonca Palmova. da v oblekah in pričeskah in ker je , niso mogli vzeti doma. Stopili so v j ganizacija. Slo je za ugotovitev, te kovačnico. Tam je kovač trikrat u- | daril s kladivom po naklu in naznanil: — Zdaj sta mož in žena. Ta izredni način poroke je užival posebno priljubljenost med da bi se pri kovaču poročili. V zad- ! njem času so priznale oblasti v Gre-.na Greenu sklenjene poro- i ke samo pod pod pogojem, da sta bivala nevesta in ženin vsaj tri razširila ta moda po Evropi. Prvot- tedne na Škotskem. To je bila pano, priprosto obliko, kakršno je u- i metna omejitev, ki je zelo koristila vedla lepa voj vodinja, so dame znat- tujskem prometu na Škotskem. Kako se potuje v stari kraj io I Na prigovarjanje oškodovane DctZtfil^ V Ameriko jtvrdke ^lend Spaček obvestiti Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o italijansko policijo o zasledovanem defravdantu. 10. julija se je znova odpeljal z direktnim spalnim vagonom v Rim. Tam je odšel na po- no izpremenile po svojem okusu in; A sedanja prepoved bo všeč samo j potnih listih, prtljagi in raznih jcijsko prefekturo in povedal da fantaziji darnsko pokrivalo, znano f duhovnikom. Gostilničarji in šofe- j drugih stvareh. Vsled naše dolgo-1 stanuje defravdant najbrž v ho- letne izkušnje Vam mi zamoremoj lelu Massimo d Arelis" na Via pod in^nom fontagne, je imelo žič- i ji bodo izgubili del zaslužka in no, do 1 m visoko ogrodje, na kate- : znameniti kovač, se bo izpremenil rem so visele školjke, svileni trako- ! v navadnega rokodelca. vi in čnpke. zlasti okraski in dragu- j - lji, tako da so zlobni jeziki govori- ; li, da je dama težja od klobuka. Ta prismuknjena moda se je o-hranila in razširila tako zelo. da so ; morale v Nemčiji zopet nastopiti j dati najboljša pojasnila in pripo- Cavou RADIJ OB JUŽNEM TEČAJU ročamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. V Benetkah je namreč peno cepivo. Podgane ogražajo oblasti- kar 1» ™ za- . 5 MMHttSiHiK T-; »Kalil i^^MWif'tf Mlff-Tff*f f^r1 • T - - ■ i "^fHiilHf HtfTf^ItTTTr;1 fff**ttl*WM?mHIWPtr i—^jyjMm^^i^i M imajo velik uspeh i) sto Hajlar. k. se bo rešilo samo v primeru, da bi se posrečilo med podganami zanetiti kugo. Temu udarcu je sledil drugi. Ob reki Sungariju blizu deželne prestolnice Harbina so se prikazale nepre- glede množice zelenih gosenic. Požrle so že velikanske komplekse vrtov in še romajo neprestano naprej. Na svoji poti povzročajo votel \ šum kakor prav debela toča. Niti ogenj in živo apno nista zajezila tega pohoda. Gosenice uničijo sleherno bilko in glodajo celo drevesa. Sledijo jim velikanske jate ptic, ki slastno požirajo »voj plen. A žal so ptice še pre maloštevilne, da bi uničile vso golazen. SEZNAM ARANŽIRAN 1H CttTOV. LON- 30. avgusta: CHrard. Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. 6ktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Sretmr k. 442 National Ave, BAD BI IZVZDEL za naslov svojega prijatelja JOHN KOVAČIČ. doma nekje iz Dolenjskega. Pred dvajsetimi leti m bila skupaj v Pueblo, Colo., on je odšel od tam v Cripple Greek, Colo., in jas pa na farmo. Poročati mu imam nekaj minega, zato ga proaim, da se oglasi, če pa kdo kaj ^e o njem, ga prosim, ili drtav. Oglasite se sa pojasnila v Usiill isU fetv. ▼ petek sfatraj ttv. Mg, ali pa v sfc «. «s S* ss- 127 Kast 41. •4 li «t O. 412. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda t preskrbeti si morajo dovoljenje za povrni te v (Return Permit)iz Wash- Spaček slišal, kako je češka družba govo-ila o tem hotelu. Uslužbenci omenjenega hotela so po fotografijah spoznali elegantne, bogate goste. stanujoče v I. nadstropju v treh krasnih sobah. Hotel sam je ... ... , . eden najlepših v Rimu. Policija je mgtona, ki je veljaven za eno leto' K J J Brez permita je sedaj nemogoče! ugotoviIa' pod iraenom priti nazaj tudi v teku 6. mesecev j nas^°Pa defravdant in njegova . .. - - . .! družba, m isti se ne pošiljajo vec v stari kraj. ampak ga m«*a vsak prosilec PoliC^a * tudi "gOtOVila. Je osebno dvigniti pred odpotova- odpotovala češka družba v Neapol njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Vorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGi* KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, s kvotni vizeji se izdaja >o samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanav, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21- leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 88 COBTLANDT STREET NEW YORK Spaček sam se je moral vrniti \ Prago. Pred odhodom je naprosil svojega tovariša Červenega. naj odpotuje v Neapol, da bo pomagal policiji kot tolmač češčine. Rimska policija je takoj ukrenila vse potrebno in Sochorovskega so kmalu aretirali na otoku Caprl. Mož Je nastopal s svojo ljubico pod imenom Krasu. Defravdant je razmetaval denar s polnimi rokami, prirejal je sijajne bankete, v Rimu je plačal za en banket 3000 Ur. Imel je tri potne liste, ki mu pa niso dosti pomagali, ker se ni dolgo veselil poneverjenega denarja. Deček utonil pri kopanju. V vasi Kača pri Novem Sadu je pri kopanju utonil 11-letni Aadrija Klara. Deček je zašel v globoko vodo in ker ni znal plavati, je utonil. ŽENSKA ZMAGA. Po stari navadi so smeli uživati kopel v jezeru londonskega Hlde-parka samo moški. Zdaj so dovolili to tudi ženskam. Angležinje so svečano proslavile to zmago in je dobila prva kopalka spominsko zlato medaljo. a*tvs4» NEW TORE, MONDAY, AUGUST 4, 1990 SLOVENE DAILY kILI RAZPOSAJENKA SOMAN IZ iXYLJENJA. 11 Zm Glas Naroda priredil G. P. »Nadaljevanje.) Obede Je zavtival v gostilni ali pa Jih pustil prinesti domov, kadar ni imel dovolj časa. Zelo samotno Je bilo njegovo življenje. Nikogar ni imel, ki bi se bri-brigal zanj. S svojimi tovariši je občeval le, kadar je bilo absolutno potrebno. Se vedno Je bil samosvoj, zadovoljen značaj in zadnja bolest ga je napravila za nekega posebneža. Nikomur ni privoščil, da bi sočustvoval ž njim ali pa ga tolažil v rjegovi bolesti. Bil Je zopet zgoraj, na vrhu Wetterkogela. Telesni napori so mu delali dobro. Globoko in redno je dihal, ko se je bližal dobro znani mu planinski kočici. Ko je prišel bližje, pa Je naenkrat zastal njegov korak. Skozi jajni zrak Je videl kako se dviga dim iz dimnika koče. Torej tam so bili navzoči tujci! Motreče se ozrl proti nebu. Vreme je bilo jasno in čisto. Brez skrbi se lahko zopet napoti domov Seveda bo moral par ur še korakati. Bil je lačen, a rajše gre zopet navzdol, kot da bi s tujimi ljudmi prebival v oni koči. Tam, kjer Je Eva zadnjikrat vzdihnila, ni maral menjavati nikakih bedastih in brezpomembnih besed. V zadnjih letih je postal precej plah in sovražil je skoro ljudi. Po-iasi se je obrnil, da odide zopet navzdol. Tedaj pa se je zganilo nekaj v skalah poleg njega. Obrnil se je ter pogledal tjakaj. Tam, na skalni steni je slonela mlada dama ter zrla proti njemu z velikimi, črnimi očmi. Nosila Je gorski kožuh, a njeni bogati lasje niso bili pokriti. V njenih očeh je tičal čuden izraz, ki je takoj vzbudil njegovo pozornost. On je nekaj časa nepremično zrl v njene oči. Pod tem stalnim pogledom je prišla lahna rdečica v njen obraz, a kljub temu je vzdržala pogled, kot ubč&rana. Lahek nemir se je zganil v njegovi duši. Nekaj ga je predramilo iz preteklosti, a ni vedel dati temu pravega imena. Urška Erlenhorst je stala nepremično, pod močnim utisom, katerega je izvajala nanjo močna ter zanimiva prikazen tujca. Napravil je kretnjo kot da hoče iti naprej. Premilslil pa si je. Potegnil je klobuk ter stopil par korakov biižje. — Ali potrebujete mene? Ali vam lahko kam pomagam? Vsako steblo tukaj poznam zelo dobro. Urška se je vzravnala ter si obrisala oči, kot da hoče prepoditi varljivo sliko. — Hvala vam. Moj oče in vodnik sta zgoraj v koči. Tam bomo prenočili in zjutraj gremo zopet naprej! Pokazala mu je navzgor, na zasneženi vrh. Will je stopil še bližje ter pustil počivati svoje velike, rjave oči na mladi deklici: — To boste rajše opustili. Tura je preveč naporna za dame! Vzravnala se je ter pokazala svojo močno, vitko postavo. — Jaz bom že prenesla, — je vzkliknila ter ga goreče pogledala. — Jaz nisem tako nežna in občutljiva kot druge dame — Kljub temu — pa storite boljše, če tega ne storite. Ta zgoraj je mrk In tfmem tovariš — ki je zahteval že svoje žrtve. Vse to je rekel tako temno in težko, da jo je postalo naravnost strah. Otresla pa se je tega morečega občutka. Kaj neki je bilo na tem tujcu, da so bili njeni živci takoj razrahljani? Vrgla je glavo nazaj. — Zelo previdna sva. moj oče in jaz. Tudi vodnika imava s seboj — Vašega gospoda očeta bi ne smeli vzeti s seboj. Nasmehnila se je pritajeno. — Očeta vendar veseli, da grem povsod ž njim! Motreče se je ozrl po njej navzdol. Izleglala je cvetoča in močna, ne tako nežna kot Eva. Kljub temu pa je imel mučen občutek, da bo šla ta mlada deklica navzgor na Wetterkogel. Hotel je to na vsak način preprečiti, a v naslednjem trenutku je opustil svojo namero, da gre zopet navzdol v dolino. Gledal je krog sebe ter se zopet oerl v oči Urške. Čuden izraz Je leial zopet v njih. Njegova, že leta tiha duša se je vzbudila k novemu življenju. Njegova vroča narava se je zopet prebudila in nanovo vstala. V njegovih očeh je zažareio in ta vroči pogled je prižgal tudi dušo Urške. Postala Je nemirna ter se obrnila, da odide. On pa jI je stopil na stran z odločno potezo. — Dovolite ml, da vas spremim nazaj v kočo. Sprejeti boste morali mojo družbo, kajti tudi jaz bom prenočil tiu gori. S tihim kimajem glave je sprejela njegovo spremstvo. Ne da bi govorila, sta korakala naprej. Divji Urški je bilo čudno tesno krog srca. Ko je preje zagledada samotnega tujca, se je prestrašila, kajti ni domnevala, da bo našla tako visoko še kakega človeka? Ta človek pa ji je močno imponiral. Ona si ni znala pojasniti svojega vedenja. Gore so bile najbrž krive njenega razdvojenega razpoloženja. Will Volrat nI zapazil ničesar v izpremembi čustvovanja svoje spremljevalke. Dosti je imel opravka s samim seboj. Prvikrat, odkar je stopila Eva v njegovo življenje ter zopet odšla iz njega, je napravilo žensko bitje velik utis nanj. Tam, kjer se je nekoč sesedla njegova Eva, je videl stati mlado žensko, ki je nameravala splezati na Wetterkogel. Ta ženska je napravil nanj velik utis. šel je ž njo na vrh, še vedno trdno sklenjen, da jo pregovori, naj. ne gre naslednji dan na mrko goro Wetterkogel. Bil je prepričan, da jo bo zadela ista usoda kot Evo, če bo vztrajala pri svojem sklepu. Vsled tega je tudi opustil namen, da gre zopet v dolino. Moral je ostati, kajti neka notranja sila ga je silila k temu. V stalnem molku sta dospela do koče. Herr Erlenhorst je sprejel hčerko z veselim zmerjanjem. — Ti nemna punca, kje pa zopet tičiš tako dolgo? Kaj hodiš vedno naokrog? Odpočij se rajše. Jutri naju čaka veliko dela! — Ne h udu j se, papa. Bila sem le nekoliko zunaj, da si ogledam ves položaj. Privedla sem druščino s seboj! Stopila je na stran ter pustila nastopiti Volrata. Oba gospoda sta si stala nasproti ter se merila z motrečimi pogledi v mraku, ki je že legal na zemlja. Po kratki predstavitvi je povabil Erlenhorst gospoda profesorja, naj sede k pripravljeni večerji. V takih oddaljenih pokrajinah ne dela človek toliko okoliščin. Kulturni človek se obnaša na potovanjih bolj prosto kot pa doma. V 1 - 'Tsklh kočah pridejo skupaj razni ljudje. Vsprico velikanske nara-f se pozabi na predsodke, ki niso bistveni. Tam so ljudje zopet navad-Ijudje — ničesar več. Volrat je sedel za mizo kot samoposebi umevno. Tudi vodnik, ki je "^Jlvo poadravil Volrata, je sedel za mizo. Primitivne jedilno orodje Je šlo od roke do roke. Jed je dišala iz- Pri gorskih partijah diši sploh najboljše vsoka tudi najbolj eno-Jed, katero znajo pripraviti hribovci. je pričel nato zabavati družbo ter pripovedovati različ- ne dovtlpe. Celo preko resnega obraza Volrata je bušknil sempatam kak smehljaj. Sempatam je romal njegov pogled v kot, fcjer je nekoč nežala njegova Eva ter tudi izdihnila. Urška je zapazila to. Sedela je, proti svoji navadi, zelo tiho med tremi moškimi ter ni mogla odvrniti svojih oči od zarjavelega obraza Will Volrata. Ta mož Jo je strašno zanimal. Kcnečno je padla to v oči celo njenemu očetu. Nagovoril jo je. — No, Urška, kaj pa je s teboj? Zakaj si tako molčala? Koncem konca nisi že trudna? — Ne, papa, prav nič ne. — Potem izgovori vendar kako besedo. Gospod profesor bo sicer mislil, da si gluha. Drugače znaš govoriti kot knjiga. Urška je čutila, kako ji stopa kri v glavo ipod pogledi profesorja. Nevoljna se je uprla temu, a .ji ni prav nič pomagalo. — Če molčim, —je profesor sam kriv, — je rekla odporno. — Kako neki? — je vprašal Erlenhorst, ki je takoj pogledal vprašaje na Volrata. — Ker je protestiral proti temu, da bi šla jutri zjutraj s teboj na goro. Erlenhorst se je ozrl proti Volratu. — Ali smatrate to za tako nevarno? — Za damo brezpogojno! — Moja hčerka pleza kot koza. Lažje pride gor kot jaz. — Ostane pa vedno velik napor. Plezati navzgor je morda lahko, a plezanje navzodol je skrajno naporno. Moči dame najbrž ne bodo zadoščale za to. — Urška je zelo močna Volrat je nameril svoje oči proseče na starega gospoda. — Kljub temu pa ji tega ne dovolite. Drugače se boste trpko kesali. Njegov čudno vsiljivi glas ni zgrešil svojega učinka. — Nisem mislil, da bi mogla biti kaka nevarnost pri tej partiji, —• ;e rekel Erlenhorst. Volrat si je podprl glavo ter zrl mrko v temni kot. — Tega mnenja sem bil tudi jaz nekoč, gospod Erlenhorst. Dosti bi dal za to, da bi mi kdo vzel to mnenje. Pred štirimi leti sem šel gor s svojo mlado ženo. V e je šlo gladko. Srečno smo dospeli dol. Jaz nisem čutil nikakega izmučenja ter nisem niti slutil, kako naporna je bila pot za mojo ženo. Ob vznožju ore se je onesvestila. Volrat je skočil pokonci ter stopil v senco. Na njegovem obrazu je bil videti, kako strašne bolečine ima pravzaprav. Nekaj časa nato pa je nadaljeval z turobnim glasom: — V isti noči mi je umrla in kes radi moje lahkomlšljenosti me je gnal nemirnega naokrog izza onega dne. Nastal je težak odmor, poln neizraženih besed. (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI L la naslova na prejemata, Jo razvida«, kdaj Yam Je naročnina peila. No čakajte toraj, da so Vu temveč obn«vlte direktno, ali pa prt tih naših Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče Izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI B02ICNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni isl-ti po isti progi: 8. oktobra — "VULCANIA" 28. novembra—"SATURNIA" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoci potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK H2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 ■ h'-4' "- RUSTVA ti NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta čluutvo, pač p« vsi Slovenci v vaši CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lanahln COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Culls, John Oerm, Frank Janesh, A. Baftič. Ball da, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Bantch ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago, Joseph Blish, J. Bevfttt, Mrs. F. Laurich, Andrew S pillar. Cicero, J. Fablrx Jolict, A. Anselc, Mary J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Krank Petkovftek *n Jois Zelene. KANSAS Glrard, Acnes Močnik. Kansas City, Frank Zagar. MARYLAND Bteyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobo Detroit. Frank Stular. Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Qonte, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekala, Eveleth, Louis Gouts. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povfte Virginia. Fra»Jc HrvatJch. Sheboygan. Johr Zormsn West AUis. Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlaha. Little Falls. Frank Masts, OHIO Barberton, John Balant, Jo« Hiti. Cleveland. Anton fiobek. Chaa Karllnger, Anton Simdch, Math. Blapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, An tod Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kami* Niles. Frank KogovAek. . Warren, Mrs. F. RacLar. Youngs town, Anion Klkslj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe. Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Breaovec, V. Ro-vaniek. Crafton. It. Machok. Export, G. Prevtt. Loots Japan-Oft, A. Bkerlj. Farrell, Jerry okorn. Forest city, Math. Kamln. Greensborg, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fo-renchack. Irwin, Mike Panahek. Johnstown, John Polanc, Mirth Korosheta. Krayn. Ant. Taoflelf. Luzerne. Frank Manor. Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway John 2 ust. Moon Pun, Fr. PodmllML Pittsburgh, Z. Jaksbe, Vine. Arb In U. Jakohlch. J. Pogačar. Presto. F. B. Demahar. Reading j. Pesdfee. Steelton, A. Hren. Unity Bta. in okoBoo. j. tterlj. FT. Schlfror. West Newton. WUlock, J UTAH Helper, it. Krebe. WEST VIRGINIA: WlDlams Rtvor. WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koran. in oknu«* Rank J< afflgi n -_____________ Joseph Tratnik in Rock DMasondvIIlo. r Kretan je Paraikov — Shipping News — Ss 6. avgusta: Berengaila. Cherborg C. avgusta: President Harding, Cherbourg. Bra-men Deuischland, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Culumbua. Cherbourg, Bremen S. avgusta: Majestic, Cherbourg LapUnil. Cherbourg, Anlwerp^n New A ms tei dam. liouiogue sui Mer. Rotterdam 9. avg-.ista: President Rooeevelt, Cherberg, Bremen Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte erande. Napoli. Genova 13. avgusta: Mauritania, Cherbourg Buropa, Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris. Havre Saturnia. Trst Homeric. Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwer-pen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Slatendain. Boulogne tfur Mer Rotterdam 16. avgusta: Aquitania, Cherbourg Minnetotika, Cherbourg 19. avgusta: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: Franci', Havre Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington. Cheibourg, Br»-rnen Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Berlin, Boulogne Bur Mer, Bremen 22. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Bur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 23. avgusta: Minnekabda. Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Rel:aji>e, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: He de France, Havre Ii»*r«-tigaria. Cherbourg Columbus, Cherbourg, Bremen America, Cherbourg, Bremen New Yoik. Cherbourg. Hamburg 29. avgusta' I »redden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa. Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Volendum, U«>ul->gne Sur Mer, Rot terdum 30. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen St l^oul.«. Cherbourg. Hamburg Conte Biaticaiuatiw. .Nai>uli. Genova 1. septaembra: Paris, Havre 2. septembra: Vulcania., Trst 3. septembra: Mauritania. Cherbourg iTesident Harding, Cherbourg. Hamburg L>eutsi:hland, Cherbourg, Hamburg 5. septembra: France. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Genova 6. septembra: Leviathan, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 11. septembra: Be de France. Havre Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne sur ller, Rotterdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg, Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Gntnde. Napoli, Genova 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria, Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia. Trst Majestic, Cherbourg Roterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg Vsak sastopnlk lzen Viilendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Augustus. NapoU, Genova 27. septembra: Leviathan. Cherbourg 1. oktobra: Aquitania, Cherluurg President Harding. Cherbourg. Hamburg 1 >e>jt?« hLar.d. Cherbourg, ltnmbuig 3. oktobra: lie uiogne »ur M«-r, Rotterdam C>.nt- i:iancamano, Na}f>)ll. Genova 6. oktobra: Republic, Cherl-ourg. Hamburg Resolute. Cherbourg, ilaiiibuiK 8. oktobra: Vulcania. Trst Iterengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg | 9. oktobra: Siutitf.irt, Cherbourg, Bremen 10. oktobra: P.iris, Havre Miijestic, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 14. oktobra: N Bremen, Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Mauritania Cherbourg George Waahingiun. Cherbourg. ii:im-burg Albert Ilallln, Cherbourg. Hariihing 16. oktobra: Berlin. iioul<resHlen, Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnia, Trst Kuropa. Cherbourg, Bremen Pennland, ClierUjurg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Voleridam, LCouIukuc sur Aler. Itotter- dajn America, Cherbourg, Hamtjurg Berengaria, Ch.-rbourg 29. oktobra: I>eut<«-hland, Cherl«ourg, Hamloirg 31. oktobra: Majestic. Cherljourg Augustus. NapoU, Genova 6 DNIPBEKO OCEANA Najki aj*a in nejlMlj ugodna get aa ootovanJe na ««rcmnll> varnlklh: PARIS 16. aup.; L septembra (1 A M.) (4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra <7 P. M.) (7 P. M.) lie de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) Najkrajša pot »o teiemicl. Vsakdo J« v posebni kabini m vsamt sao6«rnl-tnl adoboo^U — Pijač« la slavna fruooaks kuhinja. Izredno mlaka mm. VpraSajte kateregakoli poobiaSCeaagm agaata FRENCH LINE 18 stat c 1t8ict NIW YORK. N. V. Naročnina "Glas Naroda: Za eno leto $8.; sa pol leta ts.; aa itirl mesece $2.; sa četrt leta $1^0. 9 Ne« York City Je 97. celo leto Naročnina sa Evropo ]e $7. sa co- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (KNOL18B 8LOYKNK KADU) Btuu samo $2— Rtnttu ca psi KNJIGARNI 'GLAS NARODA Si« West IS Street New M CUj