- ,' JjUJJPi^w-M j. -.J- — .wmmimrn JV«J.»JJ. WLU AJBV smpjfwI" ARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-rr. New 1- jnm'ja 1901. Le-fco Petkratno linčanje. Očeta, tri sinove in prijatelja obesili. Sati Fraucisco, Cal., 31. maja. V Lookout, Madoc Co., vršilo seje najneeramueje linčanje, kar jih pomni novejSa zgodovina Califor-nije. Žrtve linfanja ao 701etni starček Calvin Hali, njegovi trije sinovi in njihov prijatelj Daniel Yantiia. Hallova žena je Indijanka in njegovi nesrečni sinovi so polu Indijanci. V slednjem času izvršilo seje več malih tatvin v okolici, v Hallovi hiši so našli nektere ukradene stvari, nekaj žice, staro sedlo in gnojne vile. Vsled tega so vatli pet zaprli. V minolej noči prijezdilo je 50 cowboyev, ki ao razjašili v hotelu, kjer so bili tatovi zaprti. Cowboyji so stražnike, ki so čuvali jetnike, takoj povezali. Potem so se napotili z jetniki do bližnjih dreves, kjer so nesrečnike jednostavno obesili in odjezdili na svoje ranche. Na gromadi. Bartow, Fla., 29. maja. Danes so ob glavni mastni cesti linčali 35letuega zamorca Fred. Rochelle, kteri je umoril gospo Reua Taggart. Množica je naskočila ječo, oprostila morilca it: ga odvedla na prostor, kjer je izvršil svoj zločin. Tu so linčarji zabili v zemljo železni kol in z verigami privezali nanj zamorca, kteri je jokaje prosil za miloat. Na to so linčarji nanoaili krog droga les, ga polili s petrolejem in zažgali. Zamorec je bil v pol uri spremenjen v oglje in pepel. Zanimive številke. Z Nfcvvyorfikimi pouličnimi in naduličnimi železnicami ae vozi vsako leto več potnikov, nego po vaeh železnicah republike. Ni toraj čuda, da imajo poaeatniki newyor Skih pouličuih železnic, oziroma ..Metropolitan Traction Co." vsako leto 115,000.000 dobička. Imenovana družba je tekom mi-nolih petih let izdala za nakup po-atranakih prog, konjakih železnic in za preustrojbo žične v električno železnice 835,000.000. Od minole sobote do danes je družba za $14,-O00.000 strojev, vozov in žice apre menila v ataro železo. Ker je družba na Broadwayu in druzih progah aprenenila žično v električno železnico, niao velikanaki stroji v Houston St., na Broadway in Lexington Ave. več za rabo. Stroji ao vredni $1,800 000, ktere pa ne bode nihče kupil. Družba jih mora toraj prodati v ataro železo. Vrednost vozov, kteri niao več za rabo, znaša 6,000 -00 v dolarjev. Parada 6000 newyorških policajev. Dne 31. maja vršila ae je parada newyorških policajev, ktere ae je udehžilo «000 proatih redarjev. Policaji ao ae a častniki, zastavami in godbami zbrali na Battery Place in korakali, jezdili in vozili na ko-leaih po Broadwayu do 23. ceate. Od tu ao ae podali na Madiaon Ave. in na 5 Avenue, kjer ao potdravilt policijakega komiaarja Murphyja in meetuega mayorja Van Wycka, ter ae razšli. 0 vremenu. Od L 1871., v k te rem letu ae je pričelo uradno zaznamovanje vremena, je letošnji meaec majnik uaj-hladueji in najbolj deževni. V tem meaecu amo imeli aamo 8 jasnih dni, a v aprila samo Sest, toraj te kom dveh mesecev je hilo le 14 dni lepo vreme, dočim je 45 dni deževalo, oziroma bilo megleno. Kako vreme bode v juniju, o tem naši uradni vremenski proroki ne vedo kaj povedati. Osoda. Žalostna smrt bivšega polkovnika. Cincinnati, O., 28 majs. Dai.es je umrl 821etni bivši polkovnik James G. Miner. V njpgovem revnem Btanovanjn, kjer je stanoval do smrti svoje žene, ki je pred tremi tedni umrla, našli so bcndov in papirnatega denarja, kteri bi vredil nad milijon dolarjev, da ni bil denar konfederacije, kteri ne velja niti jednega centa. Miner ji bil rojen v Novi Angliji in je v Edinburghu na Škotskem dovršil vseučilišče. Po dovršenih študijah podal se je v TexaB, kjer se je seznanil s Sam Honstonom, s kojim sta se zajedno vojskovala v ustaji in kasneje v mehikanski voj ski. Po vojski odšel je v Colorado, kjer je postal zelo bogat. Kasneje je bil v Richmond, Va., kjer je po sedoval tamošnje livarne železa do državljanske vojske. Vlada konfederacije je kupila njegove tovarne in ga imenovala pomožnim tajnikom mornarice. Bil je navdušen privrženec južnih držav, kterim je žrtvoval vse svoje premoženje in popolnoma ubožal. Vendar pa niti on niti njegova soproga niata prosila pomoči pri druzih ljudeh temveč sta se pošteno, čeravno airomašno preživela Njegova ženaje prodajala po meBt-nih ulicah milo in alične male toalentne potrebščine ter tako pri-služila potrebni živež. Še le po smrti njegove soproge ponudila mu je neka gospa proato stanovanje v a voj e j vili, v kterem je bil pa le tri tedne, kajti žalosti za umrlo soprogo ni mogel preboleti. Stena se je podrla. V noči 31. maja, podrla se je stranska stena štirinadstropne hiše št. 609, 3. Ave. v New Yorku. Sta-novniki, so se srečno rešili in beža li na ulico, le dva sta lahko ranjena. Nesreča ae je pripetila vsled tega, ker so polegstoječo hišo podrli. Na Staten Island, N. Y., našli zlato. V dimniku staieHatfieldove hiše, Richmond Ave., Port Richmond, našel je podjetnik Wyhant mnogo starega zlatega denarja in par kosov atopljenpga zlata. Omenjena hiša je najstarejša na otoku. Koliko je zlato vredno, Wyhant neče povedati. Kakor na zapadu. Minoli četrtek napadli so trije roparji v Long Island City, L. I., voz poulične železnice in z revolverji piisilili potnike molčati, na kar so Joe Gespardu odvzeli $70 in idnesli pete. Detektiv je kasneje vjel jednega roparjev, kterega ao pod $1000 varščine zaprli. Lov na tatinskega Madjarja. Greenwich, Couu , 31. maja. V Toiuolej noči je neki Madjar, ki je prišel iz New Yorka v Bridgeport, ukradel L Spechtu $90. Da avoj plen tudi hitro odneae, vzel je ue-temu farmerju konja in voz ter ae napotil po cesti proti New Yorku. K areči ga je policija že pri Nor wa'k zasledila in ni mu preoatalo nič druzega, kot pustiti voz i • konja ter bežati v gozd. Kaaueje je prišel v Darien in tu kupil vožnji listek za New York. Na vlaku so seveda tatinskega Madjarja takoj prijeli in odvedli v zapor. Našli srebro. Lyons, N. Y., 31. maja. Na Oliver Horn farmi našel je danes zjutraj hlapec Fred Dilk 72 kosov razne srebrne namizne oprave. Splošno se misli, da so srebrnino tatovi kje ukradli in jo zakopali. Kinčanje grobov. Po vaeh meatih naših držav obhajalo je ljudatvo dne 30. maja narodni praznik kinčanja grobov ▼ vojgki med severom in jugom padlih vojakov. Po vaeh n estih republike vršile so ae običajne parade vojaštva, milice in društev. V New Yorku pričela se je živahnost že rano zjutraj, ljudje so hiteli obloženi s cvetlicami na poko-lišča, zopet drugi so okraševali spomenike. Hiše ao bile okrašene s zastavami republike, sploh bil je krasen narodni praznik. Na 5. Ave. vršila se je parada veterancev „Grand Army of Republic", stalnega in miličnega vojaštva ter vojne mornarice. Washington, 30. maja. Vreme je bilo krasno. Pokopališča so bila polna občinstva. Vsi spomeniki v mestu so okrašeni z narodnimi barvami in cvetkami. Zastave so visele na pol drogu. Glavna slavnostaeje vršila na vojaškem pokopališču v Arlington. Annapolis, Md., 30. maja. Ob priliki današujega praznika odkrili so apomeninBko ploščo rear admiralu R. W. Meadu. Philadelphia, 30. maja. Slav-nosti ao ae vršile doatojno in sijajno. Precatali stari vojaki okraaili so grobe Bvojih padlih tovarišev. V Christ cerkvi so dekleta okrasile klopi, v kterih je navadno George Washington Bedel, z najdražjimi cvetkami. Buffalo, N. Y., 30. maja. Dežev-o vreme je alavnosti dokaj oviralo, vendar bo pa ljudje okrasili grobe. Rochester, N. Y., 30. maja. Vsled dežja se je nameravana parada ni vršila. V Chicago in Clevelandu bilo je lepo vreme. Ljudstvo je okrasilo grobe padlih vojakov b svežimi cvetkami. Spominaka alavnoat v Clevelandu vršila se je v centralnej orož-uici o poludne. Po poludne vršila se je parada. Manila, Filipini, 30. maja. Vojaštvo, mornarica in uradniki bo obhajali današnji praznik doatojno. Trgovine ao bile zaprte. Vojaki ao okrasili grobove svojih tovarišev na mir< dvorih Ma'ate in Paco. Povečanje trusta za jeklo. Philadelphia, Pa., 30. maja. Tukajšnja ,,Cambria Steel Company" uamerava svojo ustanovno glavnico, ktera znaša sedaj $4,000.000, na $50,000.000 povišati ter Be zje-diniti s ..Colorado Steel & Iron Co.", ,,Pennsylvania Co.", „ShlossSheffield" in nekterimi drugimi družbami. Novo združenje imenovanih družb bode imelo $300,000.000 premoženja in bode takoj po sklenitvi medsebojne pogodbe pristopilo k trustu za jeklo. Trust za jeklo kupuje premogove rove. Valparaiao, Iud.,29. maja. Trust za jeklo namerava pokupiti velik •lel premogovih rovov države Indiana, kjer namerava pričeti * iade-lo van j am koka. Potrebne peči bode a^zidal v Edgemore. Kok bode trust potreboval za svoje livarne v South Chicago, Joliet in Waukegan. Edgemore je mala železnična postaja Chicago Lake Shore & Eastern železnice ob jezeru Michigan. Nevarni roparji. Portland, Me., 28. maja. V minolej noči bo roparji s dinamitom razstrelili vrata tukajšnje pošte in odneeli precejšnjo svoto denarja. Bivši aodnik Shaw hotel je roparje prepoditi, toda slednji so nanj atre-Ijali. KaBneje bo v bližnjem Rog-bury vjeli dva sumljiva postopača, pri kterih bo našli za $400 gotovine in mnogo poštnih vrednostnih stvari. Iz delavskih krogov. Prostovoljno povišanje plače. Youngatown, O., 29. maja. .American Steel Hcop Co." je delavcem svojih tovarn v Youngatown, Gi-rard, Warren in Greenville povišala plačo od 10 do 20 odstotkov. Označena družba je združena s trustom za jeklo. S tem je dobilo 2L00 delavcev večjo plačo. Vedno manj delavcev. Pittsburg, Pa., 29. maja. Trust za jeklo namerava v takozvanih Lucy Furnaces tovarnah, ktere so bile la9t Carnegie Co., napraviti nove stroje, kteri bodo nadomeščali delavce. S tem bode zopet mnogo delavcev zgubilo zaslužek. Opustili znižanje^plače. Fall River, Mass., 30. maja Po-aetniki tukajšnjih predilnic ae glede nameravanega znižanja plače avojih delavcev niso zamogli zjediniti, vsled Česar bode vsaki poBestnik v tem oziru ravnal po svojej volji. Zatrjuje se, da podjetniki ne bodo znižali plačo, pač pa bodo nekteri za nedoločen čas zaprli sv oje tovarne* Boj proti trustu za jeklo. Pittsburg, Pa., 29. maja. Tukajšnja unija „Amalgamated Abso ciation of Iron & Steel Workers" izdala je okrožnico, a kojo poživlja delavstvo na boj proti trustu za jeklo, da ga tako prisilijo imeti v tovarnah samo unijBke delavce. strajk služabnikov poulične železnice v Jamestown. Jamestown, N. Y., 30. maja. Služabniki vseh tukajšnjih družb poulične železnice so z delom prenehali. Promet je popolnoma vstavljen, vendar pa vlada v mestu mir in red. Štrajkarji zahtevajo, da družba vzame zopet v službo tri unijake delavce, ktere je brez uzroka odslovila. Boj delavcev tovarn za stroje. Chicago, 30. maja. Ako tukajšnji tovarnarji za stroje do jutri željam avojih delavcev ne ugodijo, prično alednji jutri štrajkati. S tem bode 12 000 delavcev praznovalo. Toronto, Ontario, 30. maja. Delavci strojev tukajšnje Southern železnice so pričeli štrajkati. Mark Hanna kupuje premogove rove. Cleveland, O., 29. maja. Danes so inkorporirali novo družbo ime nom „Massillon Coal Mining Co." ktera kontrolira massillonski pre mogov okraj. Glavni inkorporator je Mark Hanna in uradniki,oziroma člani družbe „M. R. Hanna & Co." Zahteva $200.000 odškodnine. Bncyrus, O., 30. maja. G. Gremm je prišel nedavno iz 7Ietne ječe, v ktero je bil baje po nedolžnem obsojen. Sedaj je vložil proti svojemu sodniku in OBtalim uradnikom tožbo na plačilo odškodnine v znesku $200.000. Gremm je bil spoznan krivim nmora, sodnik ga je pa brez obravnave in postavnih dokazov obsodil v sedemletno ječo. 0 umoru duhovna Riegelja. .Philadelphia, Pa , 29. maja. Tukajšnje sodišče je danes obsodilo štiri nadaljne osobe, ktere so krive smrti katoliškega duhovna Riegelja. Jacob Wynne in ,,Sailor Bob" Bryan obsojena sta v dvajsetletno, Steve Bryan v petnajstletno, gospe Ella Barrett in Anie Miller v dvoletno ječo. i)o sedaj je deset osob v ■ idni preiskavi. Nesreče. MILIJONE goldinarjev je bilo le po Slovencih Hrvatih poslanih po Fr. Saltserju, 109 Greenwich St., New York, v ataro domovino, matfedon cent m ni xgubtL To pgiuoiuča to tyxdkobotj negodtbela knjiga Razstrelba parnika. Chicago, 29. maja. V minolej Doči ae je na nekem parniliu na reki Mississippi v bližini BoooBville pripetila strašna razstrelba. Na par-niku je bilo 2100 fuutov dinamita, 1000 dinamitnih nabojev in 8 zabojev dinamitne vrvi. Iz n( poznanih uzrokov nastal je v notranjih prostorih parnika ogenj, kteri je pro-vzročil razstrelbo. Ko so mornarji zapazili ogenj, so takoj poskakali v rešilne čolne in odveslali. Par minut kasneje pripetila se je razBtrel-ba in parnik je zgit;ol s površja. Na ladiji sta ostala le dva mornarja, kterih ni nikjer najti. Razstrelba je bila takojaka, da bo se na bregu podrle tri hiše, dočim je nad KO hiš poškodovanih. Nezgoda na pouličnej železnici. Wilmington, Del., 31. maja. Na People ulici všli so daues vsled po-deževju mokrega tira trije vozovi poulične železnice po strmem klau-cu navzdol. Vozovi, ki bo bili polni potnikov, so z vso silo zadeli ob vznožju klanca v druge vozove in se precej pokvarili. 25 potnikov je raDjenih, jeden usmrten. Sedem osob utonilo. Philadelphia, 30. maja. Šest deklet in dva mladeniča bo Be danea peljali s čolnom po reki Schuylkill. V bližini Shawmont se je čoln prevrnil. Sedem osob je utonilo, samo mladenič John Moore se je rešil. Nezgoda na morju. Jadranka ,,Vidette" je dne 31 maja na potu iz San Juan de Puerto Rico v New York v bližini Point Lookout, L. I., obtičala v pesku. Ob času nesreče je bila na oceanu gosta megla. Ladijo bodo rešili. Roparji napadli banko. Fostoria, O., 29. maja. V bliž njem mestu Bradner napadli so v miuolej noči nepoznani roparji podružnico tukajšnje banke „Mecha nico Bank". Roparji so odnesli $4000. Zločinci bo bili roparji pc poklicu, kajti razstrelili so zunaj ne in notranja vrata z dinamitom in sicer popolnoma ,.pravilno". Banč ni čuvaj je vsled nočnega napadu postal nezavesten, vendar se je pc kmalu zavedel in pričel na bežeč* roparje streljati ne da bi zadel. Lo povi bo bežali na železnični tir, kjer bo ukradli draisino in odkurili v temno noč. Razstrelba je tudi aten< poškodovala. K sreči je banka proti roparjem zavarovana, tako da mor? zavarovalna družba razun $4000 tudi ostalo škodo povrniti. 18letni zamorec na vešalih. Baltimore, Md., 31. maja. Danes ao v bližnjem mestecu Towson, Baltimore county, obesili 18lf tnega zamorca Willey Kirk, kteri je meseca marca nesramno napadel neko belo gospodično. Ljudatvo je hotelo zamorca tako po storjenem zločinu linčati, kar je >a policija preprečila. 18letni obsojen v dosmrtno ječo. Helena, Mont., 30. maja. Tukajšnje sodišče je 181etnega James Wolffa, kteri je v minolem letu ustrelil šerifa Summers, obsodilo v dosmrtno ječo. Mladi morilec je ustrelil šerifa, ker je moral Blednji v njegovem stanovanju iskati po ukradenih Btvareh. Ukradeni otroci. Oshkosh, Wise., 29. maja, V minolem mesecu so zginoli sinovi bogatega Angleža Baring Goulda. Sedaj so našli otroke v Angliji pri očetovih sorodnikih. Sledoji je ae-daj v British Columbia in še ni skušal dobiti svoje otroke nazaj. N Samomor s žveplenkami. Dunbar, Pa., 30. maja. Pred kakimi tremi tedni prišel je William Alsop s vojo ženo v naše mesto. Kmalu na to je pa brez aledu zgi-nol in oatavil avojo aoprogo v bedi in siromaštvu. Pred par dnevi seje povrnil, toda njegova soproga seje proti sosedom izrazila, da je bode najbrže zopet ostavil, in da jej je življenje doBadno. Par dni kasneje je nesrečnica zavžila fosfor od 1000 žveplenk in po par minutah umrla. Samomor zaradi $15. Dne 31. maja ae je v Hoboken, . J., ustrelil CharleB Browne, ker je zapravil $15 zavarovalne družbe, pri ktere j je bil vslužben. Browne se je, kot etar vojak, udeležil dan popreje parade kinčanja grobov; pri Blavnosti je poveljeval voj Stevens Naval Post in potem kupil svojim tovarišem za 815 pijače. Ko drugo jutro ni mogel dobiti denarja na posodo, 3e je v svojem Btanova-uju ustrelil. Browne je bil star 67 let, bil je v državljanski in nemško-francoski vojaki kakor tudi v večih bitkah jugo-ameriške revolucije. Gospodarstvo trusta. Evansville, Iud., 31. maja. Neki newyorški sindikat je kupil tukajšnjo tovarno , American Chemical and Spirits Company««. Takoj potem, ko so podpisali kupno pogodbo, bo novi gospodarji odslovili svojih 400 delavcev in zaprli tovarno. Waltham, Mass., 31. maja. Sindikat, kteri je nedavno kupil tukajšnjo tovarno „United States Watch Company" je danes kupil tudi tovarno »Columbia Watch Co.«' Iz strahu pred premogarji. Harrisburg, Pa., 31. maja. Vlada je danes jednoglasno Bprejela in odobrila delavski varnostni zakon, tako da nameravano -korakanje premogarjev v glavno mesto Penn-aylvanije odpade. Da niso premogarji vladi zapretili a korakanjem v glavno mesto, bi vlada gotovo ne potrdila imenovanega zakona. Kapital isti zatrjujejo, da je postava protiustavna, in da je bode vrhovno državno sodišče brezdvomno razveljavilo. Vsled te postave se bode število nadzornikov rovov podvojilo. Nove nadzornike bode volilo ljudstvo in sicer za dobo treh let. Vsaki nadzornik imel bode 3000 dolarjev letne plače. Drzni plavač in skakalec. Bufialo, 31. maja. IzMontreala se poroča, da je Artur Dionne skočil raz 90 čevljev visoki moat v 12 čevljev globoko reko St. Lawrence. Dasiravno je voda za tako visočino preplitva, se drznemu skakalcu ni nič zgodilo in je srečno priplaval na čoln, kteri ga je čakal. Dionne uamerava priti v New York, kjer bode okočil raz brooklynski moBt v East River. Revolucija v Mexico. Austin, Tex., 30. maja. Iz Cuer-uava v Mexico se poroča, da ao nastali v državi Guerro reani nemiri, ktere se zamore nazvati revolucija! Vlada je odposlala v Guerro mnogo vojaštva, ktero je upornike pregnalo in zapodilo v gorovje. Profesor Niven, ki je prišel te dni iz države Guerro, je nainanil, da se je ustanovilo revolucijonarno društvo, ktero bi gotovo z vspehom delovala, da ni vlada nemudoma doposlalo v Guerro vojaštvo. Mnogo vstašev in vojakov je usmrtenih. V Otatlaa in sosednjih mestih vršile so se prave bitke, v kterih je pa vojaštvo zmagalo. I..,r -fc-mr- i-i -ur i čmtiimA*taii mS&i - ..aMrn-,,"^ r laSfiiiil Entered a« second classmatterat the New York, N. Y. Post offica October 2. 1893. „GLAS NARODA". \«iit slovenskih delavcev v Ameriki. tidajaUlj in urednik: Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list aa Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.60, £a Evrope sa vse leto . . . gld. 7.—, „ .. .. pol leta......3.50, , „ „ četrt leta.....1-75. f Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,Glas Naroda" izhaja vBako sredo in souoto. kterej neprenehoma tolče kapitalizem in kar njemu podrepuje; delavcem je dandanes treba čitati liste, kteri pišejo za oprostitev tega stanu bodiBi duševno in fizično. S samim obečanjem na boljšo bodočnost izobražen delavec ni več zadovoljen, temveč hoče poleg dela tudi jela, proete ure za isobražbo in razvedrenje duha, kadar to pribori, bode svoboden in se spominjal ter okraševal grobove onih, ki so žrtvovali svoje življenje za njegovo osvo-bojeoje in pomagali kapitalizem zakopati; to bode pravi mednarod ni praznik : kinčanja grobov boril-cev za pravo svobodo 1 » GLAS NARODA" („Voice of the People44) Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. McKinley-samovladar. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brei podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo. Deuar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje uajde-mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredit« »aslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortlandt. Kincanje grobov. New York, 31. maja Včeraj so zopet praznovali po širnih Zjed. drŽavah praznik kinčanja grobov, ali bolje nakitili bo grobovje s ovetkami, zastavicam; in venci onih vojakov, ki so padli v bitkah za osvobojenje Zjedinje nih držav, a tudi onih niso pozabili, ki bo se borili za celokupnost Zjed. držav in pripomogli oslobo-diti zamorce iz suženjstva na jugu. Vse to je lepo in na mestu, spomin in hvaležnost sta prelepi stvari, toda žal, da sa pri enacih slav nostib kaj radi spominajo minolo3ti, na sedanjost pa nihče ne misli, š( manj na pretečo prihodnjost. Istiua je, Zjed države so srčni in hrabri vojaki oslobodili jarma Angležev, Portugizev, Špancev in Francoxov, da bi Be pa Zjed. države oprostile, oslobodile, ali otresle št veliko večjega tirana, kteri uprega v jarem može, ž«ne in otr ke, obrt-nijske delavce po tovarnah, rovih, na železuicah in druzih p djetjih, farmerje in ves srednji etau uničujoči požrešni kapitalizem, o tem se še našim Američanom niti ne sanja. Kapitalizem je dandanes veliko hujši tiran nego ozkosrčni evropejski potentati, on vzdiguje ljudstvu ,,dinner pail44 vedno višje in višje, sili ga v nevarno delo, kjer si ni svesto nobeno minuto svojega življenja, kjer mu kosti in nde meljejo, ali pa razum blodijo; ker temu pažeruhu ne nane6o dovolj dobička možki člani prebivalstva, sili in vprega v jarem tudi žene in otroke. Kapitalizem dela postave in ukazuje; kapitalizem ukazuje soldateski, da zagrabi zs puške in strelja na one, ki hočejo poleg težavnega in nevarnega dela tudi živeti, ki poleg sebe vidijo iz-sesalce postopati in razkošno žive« ti. Kapitalizem je oni tiran, ki odpira sleherno leto na tisoče grobov onim, ki se pehajo za nborno življenje ; koliko tisoč delavcev ponesreči vsako leto nad in pod zemljo, in na vodah; koliko tisoč se jih loti smrtonosna bolezen, ko bo prisiljeni v zaduhlih, prašnih in smrdljivih del al niča h Be boriti za košček kruha? Kdo se spominja teh žrtev? Samo napredni, izobraženi delavec, kteremu um ne omejuje in ne tlači nobena staroveška metoda. Kedaj ae bode svet spominjal žrtev kapitala in borilcev osvoboditve požrešnega kapitala? Kadar se vesoljnemu človeštvu odpr6 duševne oči, da sprevidi, da je tnala, po S poročilom ,,McKinley-Bamo vladar,44 objavili smo v zadnjej številki ,,GlaB Naroda44 važno razsodbo najvišjega državnega sodišča, zade vajočo razmerje naše republike proti njenim sedanjim kolonijam in teritorijem. Vprašanje kako je razmerje Zjed držav proti njihovim novim držav nim delom Puerto Rico in Filipin skem otočja, je za vse državljane velike važnosti. Nad imperialistični kongres si seveda s tem važnim vprašanjem ne bode belil glavo ; to 8vrho podelil je predsedniku, — in b tem tudi kapitalistični kliki ktera se za predsednikom skriva — diktatorsko oblast, b pomočjo ktere zimore on na Puerto Rico in Fili pinih popolnoma Bomolastno in neomenjeno vladati. S tem deja njem je kongres predsednikovo moč, ktera je po našej ustavi marsikakem oziru itak večja kakor ona evropejskib ,,vladarjev,44 neprimerno povečal. Podelitev sa movlade predsedniku za gotove po krajine je le tedaj mogoča, ako dutične pokrajine še niso postavno-pravni del Zjedinjenih držav. Ka kor hitro pa stopijo nove pokrajine v zvezo naših držav, potem je tudi nstava zauje veljavna. Toda ako Puerto Rico in Filipinsko otočje niBO deli naše republike, kaj pa so potem? To velevažno vprašanje rešilo je — Bicer po svojih nazorih — naše vrhovno državno sodišče v Washing-t>nu (U. S. Supreme Court.) Vrhovno državno sodišče je imelo namreč soditi v tožbeni zadevi ne-kterih uvoznikov, kterim je vlada ukazala, da morajo plačati uvozno ciriuo za blago, kterega so dovažali iz Puerto Rico v Zjed. države. Tožniki so v Bvojej tožbeni zahtevi dokazovali, da je Puerto Rico del naši republike vsled česar slednja ni opravičena pobirati uvozno carino za iz Puerto Rico v Zjed. države došlo biago. K«r ima najvišje sodišče opraviti z večimi slučaji uvoza, kteri se je vršil ob različnem čtsu in različnih okoliščinah, razpravlja sodišče vse slučaje natančno in tako obširno, da nam vsled pomanjkanja prostora in ni mogoče navesti vseh slučajev doslovno. Vendar pa smatramo važnim, ako omenimo sledeče točke, s kterimi se je bavilo sodišče, in ktere navaja kot razloge. Ustava sledi državnej zastavi. Zjed. države ne zamorejo imeti kolonij, ktnrih prebivalci bi se smatrali kot podaniki. Puerto Rico in Filipinsko otočje so s* daj še vojni teritoriji in ne del republike. Kot vojni teritorij ostanejo Puerto Rico in Filipini toliko časa, dokler o njih bodočnosti ne odloči k ugres. Kongres ima pravico posest (Puerto Rico in Filipine) opustiti. E iino kongres ima pravico nove teritorije s Zjed. državami združiti. Ustava velja tudi za teritorijalne posesti Zjed. držav. Izven ustavno jamčenih pravic, uima predsednik nikake oblasti. Predsednik ne sme samovoljno krčiti oziroma razširjevati ustavo. Vsl^d tega je tndi nvosna carina za otok Puorto Rico opravičena. Ta razsodba podpira predsednikovo stališče, kajti on je opravičen pod.armljene semlje, ktere pa finis j del Zjed. držav po svojej pre V'dncati vladati. Toda ob jed nem pa sodba tuli omeji čas predsednikovega vladanja in nam dokazuje, da bodo Filipini in Puerto Rico — ako jih kongres zopet ne kar pa seveda ne bode storil —-kratkem postali deli Zjed. držav. Kongres — kteri jedini ima pravi co to storiti, — mora kmalu odlo čiti, naj li postane Filipinsko otočje in Puerto Rico del Zjed, držav — ali pa naj se opusti. Ka-kar hitro postanejo deli naše repu blike, potem jih postavnim potom nihče več našim državam odvzeti ne more. Po popolnej osvojitvi, mora Beveda kongres tudi določiti* bodo li nove posesti ostale nekaj časa teritoriji ali države. Ker je pa na Filipinskem otočju 10 miljo-nov in na Puerto -Rico 1 miljon prebivalcev, morati obe novi posesti v primerno kratkem času postati državi, kajti obe posesti imata nad postavno določenim številom prebivalcev. Kake posledice bode imela imenovana razsodba, je težavno sedaj tolmačiti. Neomenjena prosta trgovina med našimi državami nikakor ni v soglasju s trgovino Filipinov in Puerto Rico, ktere zemlje so vendar tudi naše. Toda ona ista aodba nam jasno svedoči, da ži vim o v deželi, v kterej vlada — sa-movladar. T-=- opuBti, & topili tudi bivši vstaški volje Bq Ji.caoiino, Gerooimo, Abonez in drugi. Društvo bode pričelo v iijiiguel z:dati ceste, pri kterein doTu bode dobilo 2000 osob zaslužek. Vsled brezposelnosti 30 namreč F;lip;nci priir.orani pričeti z ropanjem, da Be preži ve. 'oj» w,i Soerci m Anglijo. se Homatije na Kitajskem. Gibanje boxerjev. Peking, 28. maja. Cesarski dvo* se bod6 v kratkem vrnil v Peking. London, 29. maja. „Standartu se poroča iz Tientsina: Bcxerji se zopet po vseh pokrajinah oglašajo B ixerji in katoličani v pokrajini Tulu se že par dni vojujejo. ŠtiritisoČ boxerjev pokrajine Kweichau prišlo je Shechuan. Pov sodi vlada strah in groza. Kitajska odškodnina. Peking, 29. maja. Kitajski mi rovni pooblaščenci bo v imenu svoje vlade inozemskim poslanikom naznanili, da bode Kitajska plačala 05 milijonov funt .v bt^rlingov od škodnine b 3^odstotaimi obrestmi. Washington, 29. maja. Evro-pejske oblasti bodo dobile vojno odškodnino v sledečih zneskih Rusija 885,05 0X), Francija Sq6, 000.000, Joponska 822,000.000 Nem čija 858,200.000, Anglija 824,000. 000, Zjed. države 825,000 000, Ita li a 86,000.000, Belgija 86,000.000 Avstrija 82,600.000, Nizozemska in Španska po S700.000. Iz naših novi kolonij Razstrelba granate. Pretoria, 28. maja. Po naključju je v hiši boerskega generala Shoemana razstrelila granata. General Shoeman je usmrten. Shoeman se je vojskoval pr< t Angležem v bitki pri Colesberg. Ko bo Angleži zaspdli Pretorijo. se je udal in potem stanoval v Pretoriji Botha v nevarnosti. London, 29 maja Iz Kroustaada se brzojavlja, da so Boerci napadli oklopni vlak, s kterim se je vozil augleški general Knox. Lokomotivo so z dinamitom razstrelili in pričeli na vlak Btreljati. K sreči je prišel takoj na to angleški pomožni vlak b zadostnim številom vojakov, kteri so Boerce pognali v beg. Jugoafriško časopisje jednoglasno z«hteva naj vlada imenuje Cecil Rhodesa prvim ministrom južne Afrike. Cape Town, 29. maia. Pri Krme-lo vršila se je bitka med Boerci, ktere je vodil general Botha, in Angleži. Slednji bi skoraj Botha vjeli, da se ni ob pravem času umaknil. Veliko število Boercev se je pojavilo v deželi Swazijev. London, 29. maja. Vojni urad objavil je danes več^r, da je bilo od 22. do 25. maja 42 Angležev usmrteoih in 101 ranjeuih. Cape Town, 29. maja. V Palapye v deželi Bečuauov, se je 200 Boercev udalo Angležem. V Fort Tuli, Rhodesia, prišlo je 42 vozov Boercev z rodbinami, kteri so Be udali Angležem. Krvava bitka. Londjn, 31. maja. Od bitke pri Magaliesberg, kjer bo bili Angleži sramotno premagani, še niso imeli toliko zgub in tacuga poraza kakor pri Vladfontein, o kterem danes Kitchener poroča: ,,Boerci pod vodstvom generala Delarey so včeraj napadli čete našega generala Dixona. Zgubili smo 174 mrtvih in ranjenih, dočim imajo Boerci le 35 usmrt°nih in ranjenih. Konečno se je sovražnik umaknil." in moji obitelji storili; očitno moram priznati, da sem v Vas uašel pravega usmiljenega Samarjana. Ni bilo dovolj, da ste mojej soprogi novce domu poslali in jo tolažili z okrevanjem, temveč večkrat ste k meni poslali g Murnika na obisk in mi denašal 1 ste, vem da ste več dolarjev zato potrošili, a naposled ste me rešili iz umobolnice, mi naklonili prevožni listek in Še gotovino. Ako bi Vas ne bilo v New Yorku, Be gotovo ne bi nihče name spomnil in ostal bi v umobolnici popolnoma pozabljen in za vedno odtrgan od moje družine, ter nihče ne bi vedel za moj grob. Nemorem Vam niti g. Mumiku povrniti Vašo dobroto in skrb za me, a upam, da Vam ljubi Bjg Btotero povrne in ohrani zdravega in čilega v tujini, v pomoč siromakov in pravo pribežališče. Š) enkrat Brčna hvala Vam, g Murniku in vsem daroval cem. Presrčno Vas pozdravljam jaz, moja žena in moj sosed Ji lin Paternost, pozdravljam pa tudi vse Vaše sotrudnike v pisarni. Se eno prošnjo imam: John Zni daršič, po domače Stare iz Rakeka mi je posodil pred 14 meseci 831 in bi rad zvedel za njegov naslov in njegovo voljo komu naj denarje vrnem, ali njemu samemu, toda ne vem za gotovo ako še biva v Brad- Krajsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zopan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajo I tajniku: J. Telban, Box 607, Forett City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". dock, Pa. Matija Milavec, Pod Veliki vrh štev. 29, p. Nova vas pri Rakeku, Kranjsko, Avstrija. Dopisi. „K ubaje samo im e". Washington, 29. maja. Vsebina resolucije, ktero je sprejel ustavni kubanski odbor še ni znana, pač je pa znano, da so Kubanci sprejetju Plati-ovega predloga stavili posebne pogoje, ktere mora washiugtonska vlada „resno preudariti". Ker naša vlada pred zasedanjem kongresa ne bede odpoklicala iz Kube našega vojaštva, imela bode dovolj fasa omenjene pogoje preudariti. Razun tega pa morajo Kubanci ustanoviti pred vsem svojo vlado, še le potem zamore biti govor o odhodu ameriških vojakov iz Kube. Havana, 29. maja. Ustavni cd-bor se pred municipalnimi volitvami ne bode več sešel. Tukajšuji list ,,E1 Mundo" pravi z ozirom na sprejem Plattovega predloga, da bode Kuba, meste samostojna država, le od Zjed. držav odvisna pokrajina. ,Kuba( v bodoče ne bode pomenjalo nič druzega, kot samo ime na svetovnem zemljevidu. Kubanči sprejeli Plattov predlog. >, Havana, 28. maja. Ustavni odbor otoka Kube je v današnjem zasedanju zbornice Bprejel Plattov predlog s 15 proti 14 glasovi. Radi-kalci so predlogu do zadnjega tre« notka ugovarjali. Senor Tamayo imenoval je poslance, kteri so oddali glasove za predlog, izdajalce domovine. Pomožnodruštvo za brez-poselne Filipine e. Manila, 31, maja. Tukaj _ se je ustanovilo društvo, kterega namen je brezposelnim Filipincem preskr beti delo. Temu društvu ao ^ri- Willock, Pa., 25. maja. V prvej vr§ti me veže dolžnost se zahvaliti vsem onim rojakom v Butte City, Mont., kteri so mojemu ponesrečenemu bratu kaj darovali, k^r on je v resnici siromak in usmiljenja vreden, Bog povrni vsem stotero in jih obvaruj pred nesrečo. Rojakom tu bivajočim pa priporočam, da pristopijo k podpornim društvom. Nsše dru^vo gy. Florijana dobro napreduje in ga toplo priporočam rojakom v tukaj šoji okolici. Z delom gre v tukajšnjih pr?mo gokopih bolj slabo; tovarne v Pitts burgu in Homestead pa dobro poslujejo. Pozdrav rojakom 1 Jakob Miklaučič. Pod Veliki vrh, pri Novi vasi, 15. maja. Spoštovani gospod 1 Podpisan Vam naznanjam, da sem srečno i»> zdrav dospel domu v petek 10. m? ja, ter Vam z veseljem naznanjam, da sem našel svojo ženo in hčerko kljubu vseh težav in skrbi, ki so ji*' zaradi mene prestali še zdravo. Sto tero se Vam prssrčno ?ahvaljujen za vse upanje in tolažbe, ktere st< jej dajali ves čas za mojega bivan h v bolnišnici, ker brez Vsše tolatbr bi bila i ona sama zbolela. Naznanjam Vam tudi, da smo imeli na črti R^d Star Line v An twerp^n dobro in prijazuo vož^o dobro postrežbo in vse skezi do Ljubljane poštene agent3, da m ni bilo potreba za ničesar skrbet- Javno izrekam mojo presrčno za hvalo vsem rojakom za izkazano mi dobroto, posebno pa Vam g Sakser in g. Murnik, kar sta meni Toplice na Dolenjskem, 21. maja V Bvoji domovini pri stariših v dolenjskih Toplicah umrl je dne 14 maja 1.1. Josip Strnišav34 letu Bvoje dobe. Pokojnik bil je dvakrat v Ameriki. Prvič je prišel tja leta 1887. in ostal do leta 1896 Naselil se je v Clevelandu, Ohio. Tu B3 je oženil, napravil gostilno, 'ttero so rojaki posebno radi obiBko vali. Znan je bil po Bvoji dobrosrčnosti in usmiljenosti. Kolikim revežem je pomagal, koliko lačnih je nasitil v slabih (asih, spomnili se bodo oni, ki bodo brali, da ga ni več med živimi. Dobil pa je kal bolezni in slutil je, da bi ga more biti položila v grob, prodal je gostilno in vse kar je imel, ter se 1. 1896. vrnil b ženo in hčerko v svoj' domovino. Premenjenje zraka ii razna domača zdravila so mu po magala, da je ozdravel. Spomladi 1. 1898 podal se je zopet čez lužo v tujino sreče iskat. V par letih si j-pridobil uekaj premoženja, a osoda mu ni bila mila; koj drugo leto je zgubil edino hčerko, ktero mu je lokomotiva zadela s tako silo in podrla na tla, da je mrtva obležala. Te nesreče ni mogel preboleti; ponovila se mu je bolezen in ni mu kazalo druzega kakor podati se zopet domov. Prišel je domov lansko leto, trdno upaje, da še ozdravi, a Bog je drugače ukrenil. Hiral je počasi dokler mu ni smrt pretrgala nit življenja. Bil je večkrat previden in ves udan v voljo božjo umrl. Pogreb je bil lep in velikansk, da na Toplicah še ni bilo tacega. Bilo je več duhovnikov, gasilno društvo in obilo pogrebnikov. Pevci so mu zapeli pred hišo in na grobu žalostinke. Spolnila Be mu je srčna želja počivati na domačem pokopališču. Lahka mu bodi zemlja domača I Vedno več naseljencev. Početkom majnika se je število v New York oziroma na Ellis Island došlih naseljencev skoraj podvojilo. Izvauredno mnogoštevilno uaselje-wanje je trajalo ves m^B^c iu je doseglo število naselnikov v mesecu maju 1. 1893. ktero leto je prišlo največ naseljencev v N«~\v York. Dne 31. maja izkrcalo Be je na Ellis Island 3394 Evropejcev. S parni-kom ,,Laurentiau" prišlo je 37, z Archimede" 875, z „German'c" 425, z ,.Milana" 3i»0, s ,.Patricia" 1104 in s ,,Fiirst Dismarckon" 565 potnikov medkrovja. PresluSa-vanje potnikov trajalo je do pozne noči. Tekom meseca majnika izkrcalo se je v našej luki 69.881 Evropejcev, od kterih so jih 624 poslali nazaj v Evropo. Število nazaj poslanih potnikov že dolgo ui bilo tako veliko, kakor v minolem mesecu Nesrečniki so se z rokami in nogami pro-tivili in prosili naj jih puste v obljubljeno deželo", toda ,,B.^ard of Special Inquiry" moral je vršiti državno postavo. Organ v Georgiji. Dawson, Ga., 31. maja. Tukaj in v okolici razsajal je danes zjutraj orkan, kteri je razdejal 10 hiš in 2 cerkvi. Muogo osob je nevarno ranjenih. Ruska cerkvena organizacija. Shamokin, Pa., 31 maja. Danes so zborovali v našem mestu dele-gitje 55 ruskih cerkev, kteri zastopajo 306.000 župljanov. Povodom zborovanja ustanovili so novo pravoslavno družbo z imenom ,,Little Russian Church Associati m". Pri prihodnjem zborovanju vršile se bodo volitve škofa. 0 št raj k u delavcev newyorlkega prodora. Podjetuiki pri gradenju newyor-škega prodora bo deloma že ugodili zahtevam svojih delavcev, le ne-kteri podpodjetniki se Še trdovrf t no toda brezvspešno branijo pripo-snati delavske pravice. Ker je ve čina bosov za delavce, prič lo se bode dne 3. t. m. z delom. Na potu krog sveta. Dne 31. maja prišel je b parni-com ,,Fiirst Bismarck" iz Evro; e Henry Turot, kterega je poslalo uredništvo pariškega lista „Le Jour ial" krog sveta. NewyofSai dopis tik lista „Le Jornal" sprejel je »otnika, kteri je takoj drugo jutro dpotoval v Chicago. On npa, de '»ode prišel v 60 dneh krog sveta Isti dan ostavil je Gustave Steigler d pariškega lista „Le Matin' Paris, toda v nasprotni meri Oba 1 otnika tekmujeta, kedo bode preje prišel krog sveta. Ustaja v Nicaragua, San Francisco, 31. maja. S par-nikom „City of Sidney" kteri je pripljulj iz Paname in ostalih sred-nieamerišk'h luk, došli potniki po-rofiajo, da se je pričela v mestu Colombo v republiki Nicaragua vstaja. Vataši se pripravljajo na uepad mesta Coriuto, kjer je le 500 vojakov. Vstaški general B. Ruiz, ki je vsled vstaje moral pred par leti iz Nicarague bežati je pri šel nazaj, vendar bo ga pa vjeli. Najbrže ga bodo obsodili v smrt. Kretanje parnikov. V New York dospeli : 30. maja iz Liverpoola s 524 maja iz Hamburga s 404 pot-Ilamburga s 1195 maja iz Hamburga „Germanic" potniki. ,,Milano-' 31 niki. ,,Patricia" 31. maja i potniki. „Fiirst Bismarck" 31 s 765 potniki. Dospeti imajo: „Etruria" iz Liverpoola. ,,St. Louis" iz Southamptona. ,,La Champagne" iz Ilavre. „Pottsdam" iz Rotterdama. ,,Anchoria" iz Glasgowa. ,Werra" iz Genove. ..Friedrich der Grosse" iz Bremena. .Friesland" iz Antwerpena. O d p 1 j u I i so: ,,Barbarossa" 30. maja v Bremen. ,,La Bretagne" 30. maja v Havre. ,,Columbia" 30. maja v Hamburg. ..Phoenicia" I junija v Hamburg. ,,Lucania" 1. junija v Liverpool. ,,Statendam" 1. junija v Rotterdam. „Aller" 1. junija v Genovo. Od pljali bodot ,,Zeeland" 5. junija v Antwerpen. ,,Germanic" 5. junija v Liverpool. „St. Louis" 5. junija v Southampton. „Konigin Luise" 6. junija v Bremen. „Fiirst Bismarck" 6. junija v Hamburg. ,,La Champagne" 6. junija v Havre. „Anchoria" 8. junija ▼ Glasgow. ..Patricia" 8. junija v Hamburg. ..Etruria" 8. junija v Liverpool. ,,Potsdam" 8. junija v Rotterdam. Parnilki listki so dobiti po izvirnih " pri FR. SAKSER & CO * * ~ "•» York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. U Iukorporirana due 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. Ill URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minneaota; Podpredsednik: Jostp Pezdirc, 1024 S mth 13th St., Omaha, I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minneaota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. Neb. Bruxelles, 31. maja. Danes se je v Aiitwprpenu pripetil izvanredni [ d >godek. Vojaki državljanske gar de ao svojim Častnikom odpovedali I pokorščino in odšli akupno po mestnih ulicah prepevajo Marziljezo Policija je morala častnike, ki so bili v nevaruoBti, stražiti. Vojaki svojimi častniki že dolgo časa niso bili zadovoljni. Pri včerajšnjih va | jah je neki vojak stoječ v vrsti pri žgal svojo lulo, na kar ga je pričel I častnik grajati in psovati. Konečno bo vojaka odveli v zapor, kar je vo jake tako razburilo, da so svoje I častnike ostavili in vbo hišno opravo s puškami razbili. Potem so odšli na ulice prepevajoč Marziljezo Drobnosti. Umrl je v Mariboru ondotui vi IMENA ZASTOPNIKOV. Doaedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zborovanju Jugoslov. katol. Jednote: Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mihael Štrukelj. Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Shmalz. I karij in kapelnik stolne cerkve, g. Za društvo sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in Ludovik Hudovernik, brat kosta- Joaip Gorišek. njeviškega g. notarja, v starosti Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Josip Videtich. \A) . f Za društvo sv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Minn., Matija1 Agnitch, Josip Skala in Janez Loushin. Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri Koce. Za druStvo sv. Cirila in Metoda fitev. 9, Calumet, Mich , Mihael Žunich. Za drufttvo sv. Barbare štev. 3, La Salle, 111., Daniel Badovinac. Za druStvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nebr., in za društvo bv. Jožefa štev. 14, Crocket, Cal., Frank Vlahovich. Za druStvo bv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo., Frank Keržišuik. Za druStvo sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Janez Keržišnik * Josip Strniša je umrl dne 14 maja v Toplicah na Dolenjskem. Pokojnik je dalj časa bival v Cle-velandu, O., in bil tam obče znan in čislan. Naj v miru počiva! Naznanilo. Vaem delegatom društev, ktera apadajo k Jugoslov. Katol. Jed-noti, in so izvoljeni ista lastopati pri glavnem zborovanju v Calum.tu, Mich., naznaujam, da naj si vsak sam kupi vožnji listek za tja in nazaj! pri zborovanju ae mu bode avota povrnila. Srčni pozdrav vsem udom Jugoslov. Katol. Jednote John Habjan, predsednik Jugoslov. Katol. Jednota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i č. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, j^ly, Minn , in po Bvojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Električna železnica v Ljubljani. Poslopje v Vodmatu je dograjeno in deloma Že pod streho. 20. maja so pričelipri Sv. Petra mostu zabijati v zemljo stebre, ki bodo nosili most za električno železnico. Tir je polo žen dodolenjBkega mostu. * * * Utopljenec. 7. maja popoludne so našli v Ljubljanici poleg deželne bolnice truplo dne 4. m. m. utone-lega dečka Ivana Schoeuerja. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nemčija in Venezuela. Caracaa, Venezuela, 30. maja. Nemška vojna ladija „Vineta" je v luki Juan Griego na otoku Margarita merila tamošnjo luko, da določi je li imenovana luka sposobna za vojno luko nemške mornarice. V južnej, kakor tudi v aevernej Ameriki ae splošno zatrjuje, da namerava Nemčija v ameriških vodah pridobiti luko za svoje vojno ladjevje. Venezuelski predsednik Castro sicer temu ugovarja, toda brez-dvomno bode ugodil željam Nemčije, kakor hitro dobi od Nemcev večjo svoto denarja, kterega baš Castro nujno potrebuje. „Vineta" je tudi v drugih lokah merila globočino vode in širino luk, toda Nemcem izvestno Inka Juan Griego najbolj ugaja, kajti tu je voda tako globoka, da zamorejo tudi največje vojne ladije v njej stati. Evropejske in druge vesti. Piaek, Češi a, 29. maja. Porotno sodišče je obsodilo morilca dveh deklet Hilsnerja v smrt, ktero acd bo je tudi vrhovno in kaaacij-sko acdišče potrdilo. Slednje so d išče je pripomnilo, da ae umor ni izvršil iz verakih nagibov, na kar je ceaar morilca pomiloatil in spremenil njegovo smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Carigrad, 29. maja. Sultan je Židom ali bolje Z'onistom vedno bolj naklonjen. Glavar Zionistov dr. Teodor Herzl je danes imel poldrugo uro trajajočo avdijenco pri sultanu, kteremu je na drobno ras-tolmačil avoj načrt glede nakupa in naselitve obljubljene dežele za Žide. Herzl zatrjuje, da ima v svrho nakupa dežele dovoljno svoto denarja in je uverjen, da bode xado-bil nekako vlado. Židom v prvej vrsti pomaga nemški cesar Viljem, kteri je pripravljen prevseti vsa jamstva in popolno poroštvo, koje bi sultan od novega podjetja sahte val. Pred vsem nameravajo Zicnisti izboljšati priatanišče Jaffa in napraviti vodovodne naprave. Potem bodo Zionisti zidali — seveda a ži dovskimi delavci — hiše in konečno ae bodo naselili židovski kmetje is Galicije, Ruaije in Romunske v obljubljeni deželi. York, Anglija, 29 maja. Soproga tukajšnjega mlinarja Siamnje danes v čebru za perilo utopila s? oje tri otroke. Zversko mater ac Mprli. Zgradba realke t Idriji. V Idriji otvorila se bode nižja realka, in se Madrid, 29. maja. Ob priliki I bode za ta zavod zgradilo primerno skupščine višjih španskih častni- poslopja. V svrho dobave načrtov kov v Leonu, je general Weyler v stroškovnikov razpisal se je na daljšem govoru razmotrival reorga- tečaj in se je kot nagrada za naj nizacijo španjake vojake. Med dru- boljši načrt določil znesek 1000 gim je predlagal, naj se ustanove kron; druga nagrada znaša 600, trije vojskini oddelki, kteri bodo tretja nagrada 400 kron. Za pre-dovolj jaki, da vsaki napad odbi- sojo konkurenčnih načrtov veljavni j0j°- bo predpisi društva avstrijskih in- Baku, Rusija, 30. maja. V bliž- ženirjev iu arhitektov. Dotični njej vasi Balakna zgoreli so dtirje nafirti se morajo predložiti vsaj do p ilni rezervoarji petroleja. | junija letos. London, 30. maja. V kleti neke hiše v Birminghamu našli bo 31 mrtvih otrok. PoBeBtnico hiše, kte ra je umorom kriva, bo zaprli. Paris, 30. maja, Iz Barcelone se poroča, da so zaprli dva anarhista, ktera sta hotela umoriti španskega kralja. Zaroto so baje skovali v Patorsouu, N. J. Barzin, 30. maja. Najmlajši sin umrlega Bismarka, grof Viljem Bismark je po 6dnevni be 1 zDi danes umrl. Carigrad, 30. maja. Turška vla- iaje sklenila Armence, bivšedržav-Ijaue Turčije, kteri bo pa sedaj •iržavljani Zjed. držav in Ruaije, ne več pustiti v Turčijo. Kaj bodeta l^učič kmečkega faataFr. Ribiča, wash.ngtonaka m petmgradska v'a- ki Be je VBa6al & nabora aa odgovorili, je seveda drugo vprašanje. , gp0—cesarici Elizabeti. V London, 30 maja. 98 odstotkov Trstu se je ustanovil poseben odbor, sužnjev sultana Zanzibar, hoče tu- ki nabira prispevkov za napravo nadalje ostati v sužnjištvu. spomenika umorjeni cesaric« Eliza-Aogleži bo jim namreč ponudili | beti. Sedež odbora je v Tratu v * » Bohinjsko jezero — javna last Verski zaklak ima sicer ogromno premoženje, a vzlic temu se je po-lakomuil tudi Bohinjskega jezera in je storil pri pristojnih oblastvih primerna pota, da Be pripozna jezero kot privatna last verskega zaklada. Bodočnost Bjhinja bi bila a tem silno oškodovana. Na srečo se je ta poskus verskega zaklada izjalovil in je bilo, kakor se poroča, tudi v zadnji instanci spoznano, da je Bohinjsko jezero javna last. * * * Vbil je dne 8. maja v Grušovju pri Mariboru posestnik Jurij Kle- poznanega človeka, kije kazal okoli 60 let. Truplo je bilo še gorko Oblečen pa je bil kakor delavec, ter je imel v žepu uro, ki je kazala 3.20 ter ? 5 kr. denarja. V žepu je bil tudi neki list okr. sodnije v Zadru S idi ae, da se je vrgel ta človek vodo ali z železnega mestu ali pa iz ulice Leoni. Kdo da je, se še ni dognalo. * * Cesar na Ceške"i. —• Sedaj je končno dognano, da pojde cesar sredi junija na Češke ter da obišče Prago, Litomerice in Ustje. Praga je knlturelno središče češkega umo tvorenja in napredka, drugi dve mesti pa sta središči nemške indn strije in trgovine. Obisk smatrajo kot važen dogodek glede na politiko v prihodnjosti v državnem zboru ter Češki deželi. Med Nemci in Cehi je nastalo nekoliko sprijaznje-nje na gospodarskem polju, da si ne bodo ugovarjali, vsled česar je tudi pričakovati miru v parlamen tu do konca poletne dobe zasedanja. Ta mir utrdi tudi vest, da jojde cesar ne Češko, kar Bmatrajo pač Čehi kakor Nemci za nekaj važnega ▼ njihovem splošnem življenju. * * * Strašna nesreča. V Zagorju pri Pilštanju je zgorel nek mlin. Zgo rela je mati s tremi sinovi, pa tudi oče je nevarno ožgan. • * * Nezgoda na leleznici. V Beljaku je prišel dne 4. maja nek 76letni delavec pod železnična kolesa, ko je skočil iz vlaka. Odtrgalo mu je obe nogi in edno roko. * • * Noto šolsko poslopje zgrade na Vrhniki. V i»ji bo prostora za obe štirirazrednici in za novo obrtno nadaljevalno šolo. oproščenje in slobodo, zamorci pa vedoč, kako težko je služiti kruh v potu svojega obraza, ostanejo raje| še v nadalje sužnji. ulici Farneto št. 4. Velik kamenje ubil v kamnolomu pri Sv. Ivanu poleg Trata delavca I Kueza. Zadel ga je na glavo in mu prebil črepinjo. Ponesrečenec Samomor. Nekoliko pred postajo v Nabrežino pri Trstu je skočil London, 30, maja Iz SirgaporaU1 maja »jutraj I. Štt fla pod brzo-v zapadnji Indiji se poroča, da so v vlak, prihajajoč in Trata. Mož je ondašnji podružnici ,,Hongkong bil vdovec, Btar okoli 45 let in je and Shanghai Banking Corpora- zapnstil 8 otrok. Povod temu je tion," nepoznani zločini ukradli I bila — beda. svoto $273 355. Rim, 30. maja. Anarhist, kteri •e je hotel v Schio usmrtiti, se ime nuje Poigan Pietrucci. V boluici je naznanil zaroto, vsled ktere bi moral anarhist Romaio umoriti Ne ^P11®111 ve6 ntdoraBlih otrok, talijanako kraljico, neki Američan * * nemškega ceaarja, dočim bi on sam Slovanski deželni poslanci T moral oditi v Benetke in tam umo | Istri ae ne bode udeležili prihodnje riti vojvodo Abruzev. ga zasedauja, deželnega zbora iatr- London, 31. niaja. Sedaj se j • skega. Tudi petdesetletnico istr d jznalo, da so vojaki, kteri so imeli I skega deželnega zbora bodo lahoni razpoditi zborujoče štrajkarje Obu | praznovali Bami. hove tovarne v Aleksandrovskem ustrelili dvakrat na delavce. 401 Trnplo ob Barki. 14. maja pop. štrajkarjev bilo je na mestu usmrte- okoli 4. ure so izvlekli delavci pri nih, 150 ranjenih. - | mo8tu čet Barko is Soče truplo n*- Glavo odtrgal je vlak nekemu možu, ko je šel 12. maja po noči iz Radovljice po železni cesti domov na Dobravo. • * • Nesrečno vasovanje. V Mihalov-cih pri Pragarskem so ubili damači fantje hlapcaHumsky-ja iz Cirkovc. — V Graberniku so pri ednaki pri liki salotili domači fantje Jakoba in Antona Matjašič od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Jakob Matjašič je selo nevarno ranjen. * * • Blazni baverski kralj Oton ima bolezen na ledicah, in zdravniki trdijo, da ne bo živel dve leti več. Kralj Be je jako zredil, ker vedno miruje. Spi in je neredno, včasih ne savžije več dnij ničesar, nego le pivo. Zdravnikov ne mara. * * * vrčkov za pivo je zmajkalo v bonnskem restavrantn, v kterem se je vršil dijaški komers o priliki immatrikulacije nem. prestolonaslednika. Komerea se je vdeležil ceaar s sinom, zato so odnesli dijaki vrčke sa — spomin. ♦ . * 8 stolpa je skočil v Hamburgu okoli 25 let star moi. " Prej Bi je zavezal s robcem oči. Padelje 80 m globoko in se ubil. • . • Velik požar. Iz Peterburga po ročaj o: I« Penze javljajo, da sta ▼aai Trubečo in Lunino pogoreli. Žgerelo je 118 hiš in 49 druzih atavb ter poštni in brzojavni urad PrisbdiSču. Sodnik: »Čemu ste vašej ženi vrgli krožnik na glavo?" — Toženi: „Ker ravno nič drusega pri rokah nisem imel." Dober goat. A: „Ivan je gotovo vaš najbolji goBt?" — Krč-„ Seveda, pri njemu sem že doto sa mojo drugo hčer zaslužil 1" Usta*. Potnik (na lokalni želesDitt)? Čarnu pa sedaj nimrf vlak roBr zamude gospod sprevodnik?" — Sprevodnik: „Nai stro jevodja ae je namreč oženil in sedaj mora o pravem čaau priti domovi" Isvraten učenec. Kupec: ,,Kako ste kaj % vašim učencem zadovoljni 1u — Vinski trgovec: »Zelo* kajti on je še le tri mesece pri meni, pa sna ie bolje vino narediti, kakor jaz." Pravično razžaljenje. ,,Sosedov Jurij pravi, da sem uma-saneo.... čeravno sem perici še 2 dolarja dolžan." Ponosen oglas. „Zgubil sem 1000 dolarjev, kdor jih najde, naj jih — obdrži " Moderne puške. ,,Novepuške sedaj a tako močjo streljajo, da krogle vsako Btvar prebijejo I" New Yorški strelec: „Seveda, pomislite Bamo, kaj se je meni minoli mesec pripetilo, vsled dolgočasnosti sem v tla ustrelil in deset dni kasneje čitalsem v dunajskem časopisu, da je prišla krogla tam na površje in ubila na cesti velicega psa." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20 55 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo« Odbor društva sv. Serca Jezusa štev. 12, Ely, Minn., opominja svoje ude stanujoče iz-van Ely, da se oglasijo zaradi potnih listov in to oni, kterim bode čas potekel. Ako ne store svojih dolžnosti po društvenih pravilih, bode društvo prisiljeno jih izločiti. Zglasijo naj se pri: John Prijatelj, Box 120, Ely, Minn. [5jn] VABILO VESELICI, ktero priredi kranjsko slovensko podp. društvo MATERE BOŽJE št. 33 K. S. K. J. v soboto dne 8. junija 1901 v cerkvtni dvorani na 57. cesti v PITTSBURGH}", pa., Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pri tej priliki bodejo sodelovali tudi slovenski pevci. Vsi Slovenci kakor tudi bratje Hrvatje bo s tim povabljeni, da se obil no številno udeleže te veselice. Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode ODBOR. Kje je? Mihaei. Benk, doma iz Čeples, župnija Cirkno, pred 2 meseci je bil v Willock, Pa., se vpisal v društvo sy. Florijana in potem odšel v Cannonsburg, a se ni zglosil. Njegov naslov želi zvedeti: Jakob Miklaučič, Box 61, Willock, Pa. KJE JE? Anton Legan, doma iz Zalisca pri Žužem-bergu, pred kakimi 8 leti je bil v Coloradi in od onega Časa nismo nič o njem čuli. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti: Josef Legan, Lincoln Park, N. V. t5jn] KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku Nikolaju Janezu Povšin-u, kteri se je pred kakimi 68 leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista. [jI] Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajalnico, ^ kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi in odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem M. Em GLEASON, ELY, MINN. Kje je? Jože Lajkovič, njegov oče, mati in sestra bi radi zvedeli za njegov naslov, in ga k sebi, vabijo, ker imajo svojo hišo. Kojake prosim, * bi njegov naslov blagovolili naznaniti: Math. Lajkovich, P. O. Box 126, Oglesby, "Is. [ijun] Naznanilo, Slovencem in Hrvatom priporočam moj SALOON in Boardinghouse. Prodajal bodem vedno sveže pivo, dobro vino in žganje, fine smotke ter skrbel za okusno jed. Za obilen obisk se nri-poročam s spoštovanjem ANTON SMITH, FRONT RET. SALOON EAST HELENA, MONT. NAZNANILO. Društvo sv. 1 etra in Pavla, spadajoče k Jugoslov. Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in bliž nji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, kei vsakdo ve kako dobro pride podpora v bo lezni, po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim dedičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ijun] Anton Prijatklj, tajnik. 1207 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je slilenilo, da od sedaj naprej sprejema Člane stare od 18. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti; plačali je vstopnine »hI iS. do 25. leta $5; od 25. do 35. leta Sb: oodo sprejeti tudi žene in otroci. V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da: J. TELE AN, tajnik, (I. jan.) Box 607, Forest City, Pa ALOJZIJ VIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo gostilno, v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey in dobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. Slovencem in Hrvatom v Rook SpringB, Wyo., in okolioi priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže piV0f vino in whiskey, ter imava na ras-polago fine smotke. Dalje Be lahko na nas obrne vsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva ▼ zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočala: Dalapicota in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111.] Slika predstavlja aro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu ' zrani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Cioldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole- , sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni 15 kamni Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem ~ Jacob Stonlchv 0 89 B. Madison St., Chicago, 111. S-V-OJ s s tem, da kupiš naio domačo godbeno skrinjico (Home Music Box). Ista je najbolj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za $100, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. God bene vzgoje ni potrebo, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni 2 njo, kaju ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri društvih in vsako- ______vrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se y jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, polke, polka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyršuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo i njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $5.00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3.00 in vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačal ob sprejemu instrumenta. Standard. ^ f lufacturing Co., Dept No. 45 Veaey St, Now York, P. 0. Box --•j? mmu - Binkostna poroka. (Dalje.) Kr&mar mu je prinesel kruha in sira ter pridno točil črnega terana, toda kljub teranu in živahnej govorici je bilo nadstražniku-ženinu vendar le dolgočasno. Tako sta mi-noli dve uri, čevljar šjor Fagoto je med tem xajutrkoval, a pri delu je on yedno bil ivest na čelu : počasi, toda gotovo, in tako je tudi popravljanje čevljev iz telečjega usnja le počasuo napredovalo. Mt»d govorico o važnosti cesarske obmejne službe in o ženiuovi Tere-si tu shrani modrijani v osobah krčmarja, čevljarja Fagota in nad-strainika Maksa, niso opazili dveh s hišno opravo naloženih voz, ki sta prišla v tem trenotku na dvorišče. Še le ko so žejni vozniki prišli v hišo, so nedeljsai goetie zvedeli, da so vonvi od onstran meje prišli, na kar so takoj pohiteli na dvorišče, da ■i ogledajo znamenitosti vozov. Na jednem vozov sedela je mlada ženska cvetočega obraza, svetlih črnih oči, gladko pričesanih las, kteri so jej lepo pristojali. Obmejni stražar bil je jednim skokom na ulici, razprostrl je roke in jel na ves glas klicati: ,,Tereza. Teresinal Tudi jaz sem tukaj I" Tudi Tereia je veselja vekliknila in kakor lahkonoga gazela skočila naravnost v naročje svojega izvoljenca, kterega je iskreno in prav z italijansko navdušenostjo objela. Da so vozniki, šjor Fagoto in krčmar gledali ljubavni prizor, to naših zaro čencev pač ni motilo, kajti bili bo vsi dobri prijatelji in so vsi brej izjeme svoj čas tudi ljubili. Kakor hitro je Tereza za trenotek ostavila svojega nadstražnika, podali so vozniki ženinu roko rekoS: ,,Bon žc-r-no šjor fiuauzier, vemo, da bo dete oprostili, ako smo pripeljali danee balo, ob delavnih dnevnih namreč nimamo časa in tako smo danes vso stvar naložili —" „Si," pričela je tudi nevesta, ,,iu ker nisi prišel danes zjutraj s pošto, •em mislila, da se ti je kaj izvan-rednega pripetilo, miBlila sem, da ■i zbolel in vsled tega sklenila, ta koj k tebi odpotovati. Toda sedaj — no kaj tscega bi si nikdo ne mislil, — sedaj smo se tukaj našli 1 Kako ai pa semkaj prišel, Maks?" „ Takoj ti bodem vso stvar pojasnil"; pri teh besedah jo ie prijel krog pasu in odvel v sobo gostilne. Vsled nenadnega veselja je pozabil, da je pustil čevlje v gostilni. Tere-zina mu je slučajno stopila na končno nit nove nogovice, ktera se jp jela odpletati, tako da je pričel — neb o tč — gledati palec iz nogovice. „Maks," vskliknila je prestrašena nevesta, „kaj pa to pomenja, kaj se je zgodilo s tvojimi nogovi vicami, kaj a čevlji?" Pri teh besedah je odtrgala svojemu Maksu nit od nogovice, je zmotala iu shranila ▼ žep. Žsnin je jedva pričel s pripovedovanjem o svojej nesreči, ktera se mu je zgodila na potu po nevesto, ko je prišel čevljar Fagoto v gostilniško Bobo in prinesel skrbno zašite čevlje iz telečega usnja, kteri so tikorekoč skrbnej nevesti dokazali, čemu je nadstražnik zamudil. Nevesta, ktere srce je bilo vsled zamude še vedno razburjeno, ■e je vidoč zakrpane čevlje in vesela Fagotijeva lica potolažila in jela obžalovati nesrečnega Maksa Slednji je pa po kratkem preudaiku uvidel, da je oBoda njemu le d< bn hotela in vprašal, kaj jima je sedaj storiti. Po kratkem posvetovanju, naj li odideta peš preko meje, ali pa z vozovi v stražnikovo domovj^, odločila sta se za slednje. V to avrho dal je Make staremu vozniku, kteri je bil ob jednem tudi krstni kum Tereze, ključe svojega stanovanja in ga prosil, naj on nadzoru je razkladanje in razstavljanje pohištva. Tako dobro kakor krstni kum, bi gotovo nihče ne uredil. »Seveda," pritrdil je kum, „jaz sem že mnogo pohištva prevozil in uredil, toda še nikoli kaj poškodoval." Nadstrainik je obul svoje čevlje is telečjega usnja, plačal par litrov črnega terana in podaril k umu še jeden goldinar za gaaitav nadaljne žeje. Potem bo se podali skupno na dvorišče, kjer je nevesta svojega ženina opozorila na bogato hišuo opravo, ki je bilo izvrstno in dobro blago, kajti njen oGe dela že dolg^. vrsto let v tovarni za stole onstran meje in je najboljši stolar one pokrajine. Vso opravo je zgotovil v prostih urah po dnevnem delu. Srečni ženin vsled veselja in ponosa, da je dobil razun žene tudi tako bogato pohištvo, ni vedel kaj bi rekel. Molče je gledal v črne oči Terezine — ali ni osoda milo ž njim ravnala? Dobil je tako krasno že-uico, da take nima niti jeden sraž. nik Avstrije, razun tega pa še pohištvo — ali ni on najsrečneji vseh mož na svetu? Potem sta se podala peš v poldrugo uro'oddaljeno vas G., držeč se natančno slavnostnega programa, po kterem se bode v G. vršila poročna slavnost, kterej morajo seveda tudi ženini stariši pri-sostovati. Poročna pot je bila za oba naj-krasneja pot v življenju, govorila sta vse ono, kar jima je srce velelo; stražar ni mislil na tihotapce, niti na svoje službene ukaze, dočim je Tereza skrbno pazila na njegove čevlje iz telečjega usnja in skrbela, da ni hodil po kamenju. Da je skrbnost *voje bodoče žene obožaval, itak ni potreba še posebej omenjati. V malej, b kamenjem pokritej hiši vasice G. pričakovali so nevestini stariši in ostali gostje prihod zaročencev. Tuje bilo vse v najlepšem redu, skrbno osnaženo in omito, kajti cesarBko-kraljeve poroke se ne vrše vsaki dan. Vrata slavnostne hiše bila so okrašena z velikimi zelenimi venci, skrbno cmita tla bila so posuta z drobnim belim peskom, dočim so bila mala okna okrašena b zagrinjali kakor je to le pri gospodi običaj. k bil le pičlo cdmerjen, kajti Tere-zin brat s svojo ženo in tremi otroci kakor tudi Terezina sestra b svojim možem in štirimi otroci bo zasedli skoraj vse prostore male Bobice. To pa nikakor ni povablj nce vznemirjalo in so se iskreuo stisnoli na dol-zih klopeh — kajti baš tako se pokaže spoštovanje sorodstva. Miza je bila obložena z kavinimi in sladkornimi čašicami ter z različnimi slaščicami. Jedva je jedna jed zgi-uola raz mizo, že je prišla druga na mizo. Nevestina mati je že četrtič pomivala krožnike in čaše, ko sta stopila ženin in nevesta v hišo. Gostje so ju burno pozdravili, a nevestin oče dejal je svoji roki na rame ženina indej&l: „Dobrodošel, moj sin." Mati, majhna in veeela ženska, otrla si je s svojim predpasnikom roke, prijela stražnika za ušesi in ga potegnila k sebi rekoč" „ Pojdi sem in poljubi me, toda glasno — ker sedaj si moj sin!" (Konec prihodnjič.) Josip Losar v East Helena, M o nt priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje VINO, FINE SMODZE in ŽGA NJE in KUHINJSKO OPRAVO Vge Droda^am 100 nainižn c^tiL IHUlipimupiMiim; Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich, 702 VermontSt.San Francisco,Cal MATIJA POGORELO, PRODAJALEC u, Terižic, uhanov in drugs zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poš tnine prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje : Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim pokrovom - $12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje. Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels- $15.00 .„ 15 „ Boss case 25 let garancije 16size 7 Jewels $25.00 t> 17 »» $30.00 V svoji zalog-i imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. Razprodaja* Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Beanty tisoS..........818 >> »i i» ......... Vržiuke z slamo „ ......... SIS Heralda Havana „ .......... Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSCHEK. Dompagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. CENA : V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75 Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltnam, kakoršnega kdor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. EP^ Vse moje blago jf. garantirano! -1SSL Math. Pogorele, 1009 East B. St., Pueblo Colo. Električni DIAMOND križ, * * .... * tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Erancozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu. Ta križ ozdravija od rev- gMBHHBnmMH kraj Zjed. držav. Jamčimo, matizma, neuralgije, bolezen ^^^H^DKmg^^tfW^NU^EZ da Vam bode tako koristil, v križu, bolezni v glavi, ^BMJBBiM^ijjUffMMM^B kakor kterokoli električni živčne bolezni, otožnost, ^MKuB^B vJ&Jwj/PSt pas, kteri velja 10 ali 2okrat brezsenčnost, kap, božjast, ■BSbJ^'/Pj^nfll večjo syoto. Vsaki č'an slaba prebavanja, zgubljenje M^RjrS-'^jMPjaft-- ■1 vsake družine moral bi imeti teka in bolezni zobov. ^^KsKnM^H^^K^S^M^H električni Diamond križec, Navodilo : ■gK^-Vv'-y^WIHf - ^jjjgj ker ni boljšega in sigurnej- Vsaki dan dajte križ v K^tfBfel^^BM^MlHK^l šega sredstva proti vsaico- kozarec napolnjen z naj* (fg^J^UIBiBBBIHBr^ yrstnim boleznim.' Tisoče boljšim jesihom za dve mi- ErHlj^Hlfl^HMw priporočil od ljudi, kterim _ nute. Za otroke zmešajte 3e ta ^viž pomogel, oziroma Prostor za povabljence ! ies'h z vodo v primeru z njih B^rrl^BB^^^^jj jih popolnoma ozdravel, po- starostjo. Ta križ mora vi- vKff MH^^S^tSj^E trjuje njegovo moč. Pošljite seti na svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra ^^QHUum^^HHt^ftKM stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Dia- ^EffiKjt^S™ i&V^^fl mond križ velja samo eden ^ dolar ter se odpošlje v vsaki ^HHHfllOiflflHH^HI Priporočila: • Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. 1 riporočam ga povsodi svojim prijateljem. H. mfller, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v Želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje. En. Gallup. Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. . ■ ». — ~ J. Balle, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripoznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wiss, THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, - 306 Milwaukee CHICAGO, ILLINOIS. jeden dolar bodisi ro Money Order ali v registriranem pismu za i križ ali $5 za 6 križev na : The Electric Diamond Cross Co. Dep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago Slovencem in Hrvatom naznanjam • ivan Oh, da sem otvoril lastno kot NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter bodem izdeloval pooblastila, prodajalne listine, oporoke, tožbe, listine glede vojaških zadev in sploh vse zadeve spadajoče v to področje. Dalje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajam parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. Weitershausen nad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVERKA, notar, ('5- ag ) r,I5 Chestnut St., Allegheny, Pa. KNAUTH, NACHOD & KUEHflE No. 11 William Street Prodaja ii pošilja ia ?>e dele cveta denarne lakaiaice, ■fuiiee, ii dolžna pisma I ip osi nje ia izterjaj« zapuščine ia dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik JD^ Gr. ZTV^HSr IPOIEžE E k: Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blago* volijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tndi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tndi, da pošiljam denarje v Btaro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Created Butte, Colo. sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. 10th & Walnut Str., in N. W. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubtjenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri tamošnjem ljudstvu. DR. Gr. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega'v'zdravljenju žensk in otrok 5 v tem je nedosegljiv. -VSI DNI — kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, it on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neČe, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka.................. 12.000 ton, 25.000 konjskih moči. ,,La Savoie", „ „ „ ................. I2-°°° » 25 000 ,,La Touraine", „ „ ................... 10.000 „ 12.000 „L'Aquitaine", „ „ „ ................ 10.000 „ 16.000 „ „ „La Bretagne",................................ 8 000 » 9-°oo „La Champagne",.............................. 8 000 » 9-000 „La Gascogne",............................... S-000 » gjC Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča Stv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne 6. jun. 1901 I La Bretagne 27. jun. 1901. La Lorraine 13. jun. 1901. La Champagne 4. julija 1901, L'Aquitaine 20. jun. 1901 I Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RED STAR LINB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") —. New Yorka v Antwerpen voz. naravnost iz pH|LMELpH|A y Antwerpeh Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih:' Miesissippia, Arkansasa, Tenessee itd. pripprodam svoj ^ St. Nicholas Hotel 1 Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti dedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje aveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-; k e, vse po nizki ceni. K obilnemu, obisku se priporočam Slovencem, in Hrvatom 0 spoštovanjem * BLAŽ. TURKI Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK A : VSAKEMU XATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli Se dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, HI Spoštovani gospod s — OsvedoČil sem se, da Val svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za -ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D, Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel •delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzfcl Vaša zdravila, sem bil zdrav 7a kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel .sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dB0iait;a«j večjo hvalo. v * ^ ^^, P. GOLD ASIC, Kansas City, Kana. Dragi dr. Pohek? —- Naznamam' Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vasi pomoči povsem zdrava in vesela. Mnc^Blse Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje ■»edel, ne bi bil brez koristi potrošil Jfcbo^za afnerikariske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEI-, Warn ego, K as. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsedpik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stania: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdraVnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo Časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma z£rav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi .Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdi ava. Štffan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ke pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nat prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VADERLAND", rta dva vijaka, I2000t0n. ,,SOTJTHWAEK' , na dva vijaka, 8607 ton. 7prTAWTV« fnn >PFRIESLANE".......... t.m. ................12000 ton. ; VBSTEBNLANE".....57^ ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ..NOOBDLANE''......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : n* Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YOEK. — 0or. Dearborn & Washington Strs.r CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FBA.NGISC0 — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. nn Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. ^ • - ■ ' t - ayr v-'1 P®?- [3 POTSDAM, paxnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. EOTTEBDAH, parnik Parniki : dyojnim vijakom, 8300 ton. HAASDA2E, SPM&NBAJK •» WEEKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. ' ~ Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I.-Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Ii ROTTERDAMA vaak Četrtek in ix NEW YORKA vsako soboto ob 10. ari zjutraj. Holland am 39 Broadway, NEW YORK. e r i s ka c rt a 86 La Salle St., CHICAGO, Hl= DR. G. IVAST POHEK, Pott Office Boxei 55$ & 563 KANSAS CITY, NO. U. i. *Mt»P«ik t« draite i«tali FR. SAKSER, 109 erMiwioh 8t, Hew Yerk, _ __Ž_£