Štev. 37. V Mariboru 10. septembra 1891. Tečaj XXV.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja Tsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom «a celo leto S gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnlstvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobč s« v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če so natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 10 kr.
Nadaljevanje volitve za okrajni zastop na Ptuj i.
Slovenci smo spet enkrat zastonj prosili za svoje pravice v Grradci in na Dunaji! Tega nismo pričakovali. Drugi narodi terjajo svoje pravice v Avstriji in dajo se njim! To je tudi čisto naravno in kakor se kaže, potrebno. Mi Slovenci pa smo tako ponižni in toliko pohlevni, da tudi tam prosimo, kjer drugi narodi samo terjajo!
Ker plačujejo kmečka posestva v okraji največ dače, prosil je dozdajni% odbor, prosile so občine, da se njim število zastopnikov za dva vzviša. To je bila le majhna prošnja. Znašalo bi namreč potem število vseh zastopnikov Ptujskega okraja 42, skupina občin bi jih imela namesto deset, kar jih ima doslej, če se njih prošnja usliši, v celem dvanajst.
Tudi ta trohica se kmečkim občinam ni dovolila, akoravno postava ali zakon za-nje govori. Občina Črna gora se je raztrgala, po novi uredbi c. kr. namestnije, v dva dela, da so njej mogli enega zastopnika vzeti in ga dati mestu Ptuju, katero njih ima vsled tega devet. Tudi ta občina torej ni našla milosti, ker ima odbor slovensko lice in ker se v Grradci dela na to, da bi dobilo mesto Ptuj, katero je zdaj za-se ter ima celo svoj mestni šolski svet, sopet večino v okrajnem zastopu! Le na to meri nova razkrojitev .v okrajnem zastopu.
Kaj nam je tedaj zdaj storiti'? Poguma ne smemo zgubiti, delati moramo vsi. Volilci kmečkih občin moramo biti jedini in tako enoglasno voliti može naše vere, naše krvi, kakor so volili veliki posestniki! Samo za eden glas večine se gre; črna zemlja torej naj pogrezne tistega, kateri bi tukaj, pri tako odločilni stvari, odpadel ali rušil slogo! Znani klopotec iz Za-majec pa klopoče, ker imamo letos dosti vetra. Nadžl si je celo priimek „rodoljub" in misli, da bode to „vleklo", se ve, da na stran nem-škutarjev. „Janez" še je imel doslej pri vsaki
volitvi kaj posebnega; svoje dni priporočal je pokojnega cesarjeviča Rudolfa v izvolitev, dru-gokrat Nemca (!) Wratschkota; zdaj nam pa hoče posebno milost skazati in menda sam kandidirati !
Motovilo pa se pač zastonj „pomuja!" Za-! stopniki kmečkih občin morajo imeti vedro glavo, zdrave možgane; znati morajo več, kakor samo žganico prodajati in motoviliti! Čudno je pač to, da dela mož, ki se šteje za Slovenca, sicer ne za Nemce, kajti teh v celem našem okraji ni, pač pa za nemškutarje, za ljudi, ki bi radi nas in vse slov. ljudstvo, sneli na žlici kislega zelja, ko bi mogli. Sram ga bodi in vse, ki še poslušajo na nj.
Vsak Slovenec našega okraja naj torej stori svojo dolžnost pred volitvo, katera bode dne 17. septembra, pa tudi v dan volitve, kajti brez dela in truda ni zmage ; zmago pa hočemo imeti in ona bode z božjo pomočjo gotovo na naši strani. V to pomozi Bog in naši vrli kmetje !
—e —
Bralno društvo,
v starodavnem trguVržej na Ogrskej meji.
Težko smo čakali dneva, od katerega naprej bi naše bralno društvo začelo djanstveno delovati; pretile so nam ene in druge zapreke, katere smo pa vse iz lahka in o pravem času odpravili, ter smo obhajali otvorjenje v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. Kljubu slabemu vremenu se je zbralo mnogo gospode in priprostih narodnjakov iz Ljutomera, sv. Križa, Cvena, Kapele in iz drugih vasi, v z zelenjem in cvetlicami krasno ozalšani sobi, v kateri se je imela volitev vršiti. Prvo nas pozdravijo začasni predsednik društva, naš č. g. župnik; nam razložijo pomen društva, prebero pravila, opomnijo nas na vdanost in zvestobo do Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja, kar odobri trikratni živio-klic in cesarska pesem. Zatem
se volijo v odbor sledeči gg.: župnik Lovro Janžekovič, predsednikom; tržan Franc Gaberc, podpredsednikom; Josip Osterc. zastopnik „Sla-vije", tajnikom; mladenič Alojz Strniša, denar-ničarjem; tržan Ivan Kralj in Alojz Osterc, predstojnik v Bnnčanih, odbornikom.
Po volitvi se podamo v gostilno g. Gajser-jeve, kjer nas že čakajo „Cvenski tamburaši", kateri so izvrstno udarjali na strune in s tem povečali veselje in slavnost tistega dne. Gospodje Ljutomerski in drugi so nam mnogo dobrih in koristnih besedi polagali na naša srca, katere so morale vsakega, še tako narodno zaspanega človeka probuditi k zavednosti, posebno one g. Freuensfelda. Petja in veselja je bilo dovolje. Še le pozno v noč smo se razšli. Slišalo se je govorjenje med starejšimi ljudmi, da enakega veselja ne pomnijo v našem trgu ; na to pač smemo biti ponosni. Pristopilo je dozdaj 40 udov in še zmirom pristopajo-
Iskreno zahvalo izrekamo tem potom vsem, ki so nas ta dan obiskali; č. g. župniku kot začasnemu predsedniku in vsem, ki so društvu kaj pripomogli; posebno pa Ljutomerskim gospodom, ki so nam blagodušno podarili lepo število knjig; gospodoma: c. kr. notarju Šlam-bergerju in c. kr. davk. uradniku Ivančiču, ki sta nam podarila vsak po 2 gld ; g. A. Ostercu iz Bunčan, ki nam je naročil list „Kmetovalec" in podaril 1 gld. Prosimo pa tudi v prihodnje, ako ima kdo kake reči, katerih ne potrebuje, našemu društvu bi pa koristile, naj nam jih podari in z istimi pomaga boljše vrediti naše bralno društvo, podobno novorojenemu otroku v zibelki. In Vi, sosedni vaščanje, pristopite vsi kot udje k našemu bralnemu društvu, da se tako veliko lažje postavimo v bran za narodnost našo in „z združenimi močmi" branimo naše narodne pravice! Ogibajte se pa tujih društev in zavodov ter se oklenite vsi naših narodnih, kateri so tudi pripravljeni prihiteti nam na pomoč v vseh naših narodnih zadevah! Naj velja med nami staro slovensko geslo: „Svoji k svojim!" — A bralnemu društvu želimo, naj iz te majhne cvetlice, ki smo jo vsa-dili, zraste košato drevo, katero bo obrodilo obilo dobrega sadu. V to pi noži Bog in sloga naša!	—c.
Gospodarske stvari.
O gnjilobi krompirja.
(Konec.)
4. Kako se more pozimi krompir varovati gnjilobe?
Ako ugaja mokrota in toplota gnjilobi krompirja, pa je gotovo, da je krompir branita hlad in suhota. V obče se shranjuje krompir ali v kleti ali v jami. Kleti pa so večji del
malo pripravne za krompir, jame pa se lehko 1 vravnajo tako, kakor jih je krompirju treba. 1 V dobro napravljenih jamah se obdrži krompir bolje, kakor pa v slabih kleteh. Jame pa je napravljati v suhih, položnih krajih zato, da se voda lahko odteka. Jame se napravijo eden do 2 metra dolge, k večjemu eden meter globoke, v obliki strehe. Dolgost jame ravna se po kraji, ali odločivno je to, koliko se krompirja v kakem času porabi. Jama mora se namreč, kedar se enkrat odpre, do cela izprazniti. Ako se vzame le nekaj krompirja, ostali pa se pusti še v njej ter za tega voljo jama iz nova j pokrije, ni dobro, kajti vlaga ostane tako v I izpraznjenem mestu pa tudi mrzlota udarja z večjo silo na ostali krompir.
S čem se naj jama pokrije? Le s prstjo, iz kraja nasiplje se je le malo in na vrhu še sme ostati odprta. Kedar pa so je bati že huje zime, mora se več prsti nasipati in ne kaže | pustiti lukenj iz jame, češ, da po njih naj iz \ puhteva sopuh iz krompirja, kajti okoli teh j lukenj, če so tudi s slamo zadelane, trpi krom-; pir vedno nekaj škode. Ako se pa včasih po-' gleda, kedar je vreme za to, in se odtaka mokrota, katere se vedno nekaj v jami nabera, potem se drži krompir dobro v jamah do spomladi.
Kdor pa shranjuje krompir v kleti, naj gleda na to, da leži krompir na suhem, najbolje na deskah ali te ne smejo ležati na tleh, ampak na podlagah, da še mora zrak doli pod deske. Klet se mora potem v časih prezračiti in da je suha, zato se razpoloži po tleh nekaj ; živega apna ali pa, kar je bolje, dene se ga j nekaj v locanje in te se obesijo nekaj nad krompirjem. Po krompirji, ki ga hranimo za seme, sme se tudi stolčeno živo apno raztrositi. To vniči tudi glivice, ki so kali gnjilobe.
Skušnja nam tudi priporoča, ako imamo krompir v kleti, da ga prežvepljamo. To se zgodi tako, da se okna v kleti pozaprejo in na kacih črepinjieah se žvepla vžgč nekoliko, potem pa se tudi vrata zaprejo. Nekaj dni se pusti dim v kleti, potem pa se klet prezrači.
Da je prebirati krompir od časa do časa, tega mislimo, da nam ni treba še posebej po vdarjati. Kdor torej hoče krompirja si obdržati zdravega, celo tje do spomladi, ko je čas sajenja, naj ne opusti navedenih sredstev. Lep denar, ki si ga bode skupil iz krompirja, bode mu dovolje plačila.
Sejmovi. Dne 11. septembra v Jurkloštru. Dne 12. septembra v Rušah, pri sv. Petru pod Ragono in v Poličanah (za svinje.) Dne 14. septembra v Ivniku, pri sv. Juriji na j. ž., v v Braslovčah, v Loki, v Ljutomeru, v Rušah iu v Golobinjaku. Dne 15. septembra v Zdolah. Dne 17. septembra na Dobrni in na Bregu v Ptuj i.
Dopisi.
0(1 Hudinje. (Velika č a s t) in tudi redkost zadela nas je Slovence ob Hudinji. Njih Veličanstvo presvitli cesar ogledujoč si tukaj velike vojaške vaje, manevri imenovane, bili so dne 31. pr. m. v našem kraju. Govorilo in reklo se je različno, da nisi vedel komu veruj, kod da cesar pojdejo k vajam. To je tudi mnoge zmotilo in še jih zdaj o tem, kakor o drugih nekih rečeh motijo nemški liberalni listi. Svitli cesar so se pripeljali do Skofljevasi. Tu so zasedli svojega konjička ter s svojim ne premalim spremstvom prijezdili okoli 8. ure v jutro do Vojniškega trga. Tu si najprej na Vrečerjevem travniku stoječe vojake ogledajo. Na to spre-govorivši malo besedi z višjimi častniki obruejo hrbet trgu ter se napotijo s celim spremstvom po cesti, ki gre z glavne ceste k farovžu. Ker je bilo tudi tu črez dve kompaniji vojakov, ki so tu prenočili, jahali so gori in doli ob fa-rovškem poslopju ter so se potlej mimo cerkve skoz Boznijo napotili k sv. Miklavžu k vojaškim vajam. Ljubečna je kar mrgolela vojakov. Po dokončanih vajah prijahali so cesar na Lju-bečno, kjer so sopet odvezli nazaj v Celje. Tu naj še to. Kadar so prihajali cesar na Ljubečno, pričakala jih je velika množica ljudstva. Bilo je tudi nekaj Celjanov. Naenkrat zakruli nekdo svoj „hoch". To podžge Slovence, da je kar zadonel iz mnogih grl blagoglasni „živio". Tako je potem raskavi „hoch" čisto „nieder" postal in naposled se je le „živio" čul. Nemčur in nemški liberalec je pač oblastnež in si v tem z barbarskim Turkom lahko roke podasta.
Izpod Boča. (Raznoterosti.) Deželni odbor je naši okolici dvoje krati darove podaril, tako je naši ubogi M. Cesar prosto kopanje dovolil in vsakdanjo hrano za nekatere dni; takisto so jej odšteli 38 gold. od taistega denarja, kojega za uboge nabirajo leto za letom. Dotičnim krogom bi za to hvala veljala. Dne 22 avgusta pa je na Slatini padel nadarjen mladenič Colnarič po nesrečni roki necega šolarja z nožem po dnevu; Slatinski gostje, to videvši, se usmilijo mladenčevega očeta ter ročno naberejo 85 gld., s kojimi je siromaškemu očetu veliko pomagano. Sliši se sedaj pa po celi okolici le en glas za katoliško in bolje strogo od-rejo šolarjev. Nekateri stariši pa menijo, da niti ropotati s šibo v šoli ne bi bilo dopuščeno, kar je gotova pomota. Otroci, ki strah božji j poznajo, njim šiba nadlege ali strahu ne dela, j druga pa je s spridenim otrokom; takih ni hvaliti ali božati. — Mtca Žurman je na Slatini kot natakalnica kisle vode, doživela 40. leto. Gotovo nekaj posebnega pri takem malem zaslužku. Posli, ki mnogo let v eni hiši preživijo, hvalijo se sami po svoji marljivosti in pridnosti; da bi jih mnogo bilo! —Mladi spri-
denec Eker, šolar iz Slatine, je dobil za kazen 5 mescev ječe, potem pa gotovo še pride v kako odgojevalno, kazensko šolo, ali bi je vsaj vreden bil. Dne 27. avgusta so na Slatino došli brat Njih veličanstva svitlega cesarja, cesarska visokost nadvojvoda Karol Ludevik, da-si ogledajo novo vojaško zdravilno hišo, katera v njih področje spada, kot protektorja družbe ru-dečega križa za vojake. Ko so tukaj slišali od ravnateljstva Slatinskega o žalostnem šolarskem poboji, so očetu Colnariču zamrlega fanta zapustili 20 gld. Siluo ginjeni oče nas je prosil, da ta čin iz cesarske rodbine objavimo in mesto njega najtoplejšo zahvalo izrekamo. J. V.
Iz Dramelj. (Slovo.) Danes imamo pač poročati žalostne novice iz našega samotnega kraja. Zapustili so nas dne 31. avgusta obče ljubljeni naš že 7 let tukaj bivajoči prečastiti g. župnik Jožef Jurčič; cela fara močno za njimi žaluje in po pravici. Bili so pač priljubljeni pri vseh. Angeljsko nedeljo imeli so zadnjič sv. opravilo ter so se tudi prav lepo poslovili od svojih faranov, želeč jim, naj jih od sedaj naprej angelji varuhi toliko bolj varujejo. Drugega pač ne moremo storiti, kakor prositi hočemo ljubega Boga, naj jim da v svoji prihodnji službi največjo srečo in zadovoljnost, spominjali se jih bomo vedno v svojih molitvah in tako tudi njih pokojne matere, katero so nam zapustili tukaj v spomin. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so nam izročili ta svoj dragoceni zaklad. Mislil sem, so rekli, da bo moje matere grob tudi mene enkrat vsprejel v svoje naročje, pa božja volja me kliče, prijeti moram za popotno palico in iti od vas. Tudi mi se moramo vdati v voljo božjo. Bog tedaj obilno poplačaj trud in ljubezen preblagemu gospodu, ki so ga ves čas imeli z nami, bodi si na prižnici, v spo-vednici ali v šoli. Nam pa Bog dodeli vrednega naslednika in tako gorečega oznanjevalca sv. resnic.	Več Drameljčanov.
Od Dev. Marije na Jezeru. (Marsikaj iz lepe Koroške) Težko sem čakal večera 4. julija. Ko se solnce nagne za goro, grem na bližnji hrib, da bi se na lastne oči prepričal, koliko bo v naši bližavi kresov gorelo in če me oči niso varale, naštel sem jih čez 30. Največ jih je gorelo v obližji Prevalj. Neki stari kmet jih je sam za eden drugim 5 zakuril. Še ni dolgo tega, da se je ta mož odpovedal liberalcem in zdaj že veselo kaže, da je katoličan in Slovenec. *) Tudi sem zanesljivo slišal v Črni, da jih je tam v planinskem svetu bilo okoli 40. Tudi na večer 5. julija, ko je tamošnja podružnica sv. Cirila in Metoda zborovala, so zanetili tri krese, da so liberalnim Črnjanom pokazali, da se slovenski kmet ne pusti plašiti
nasprotnim kričačem. Še enov veselo moram naznaniti. Videl sem tudi na Stajarskem na Koroški meji, v Silah pod Uršelno goro. to pa ne samo letos, ampak tudi lani, da so imeli napravljene krese in zastavljene črke C in M in ko je to zgorelo, pokazala se je podoba križa. Dobro so jo moži premišljevali, da sta Ciril in Metod z znamenjem sv. križa vse ovire in na sprotje premagala. Torej pa zakličemo Korošci vrlim možem: živio. Da se slov. ljudstvo vzbuja tudi na Koroškem, te zasluge imajo v prvi vrsti časnik „Mir" in tudi posamezni rodoljubi, kateri nam vstanavljajo podružnice sv. Cirila in Metoda in njih govorniki, ko nas navdušujejo za vero, domovino in cesarja. Med temi je bilo že tudi dosti štajarskih rodoljubov, ki so nas navduševali s petjem in govori, posebno zaslugo ima tudi kat. pol. društvo za Slovence na Koroškem in družba sv: Mohora v Celovci. Pozabiti ne smem slovenskih posojilnic, kajti le pri teh in okoli teh reči se Slovenci zbirajo, eden druzega podpirajo in za pravo reč navdušujejo. Ko bi slovenski Gorotan imel tako hitro pomoč zoper nemškutarje, kakor so imeli Kranjci in vi Štajarci! Ali pri nas se je začelo še le pred 10 leti, ko je na svetlo prišel naš vrli list „Mir". S strahom smo čakali, kaj bode po smiti nikdar pozabljenega očeta And. Einspielerja, pa povedati moram, da je njegova smrt bila seme novih rodoljubov in tudi „Mir", njegov sin, kakor so ga radi imenovali, je dobil popolnoma vrednega naslednika, in to tudi nas veseli, da so vstali novi boritelji in s tem upamo, da Gorotan ne bo za zmirom podlaga ptujčevi peti. Zato se obračamo koroški Slovenci s ponižno prošnjo do štajarskih in kranjskih rodoljubov, da nas podpirajo na političnem polji, bodi že pri zborih z govori, ali s petjem ali s svojimi časniki. Pri vsaki številki iz vašega lista vprašamo, kaj je novega iz Koroškega.
(Konec prib.) Iz Ljubljane. (Redkost.) Dne 11. avg. 'se je obhajala pri častitili sestrah Uršulinkah redka slovesnost, redka pravim! Šest nadepol-nih deklic je bilo preoblečer h in pet je storilo pred mil. knezoškofum večne obljube, da jedino Eogu služijo in svojo dušo rešijo, ter trpečemn človeštvu pomagajo s tem, da kot vrle, verne in dobre kristjane učijo nježuo slovensko mladino in ji kažejo pot v nebo. Ob osmih bila je sv. meša in potem preobleka, pri sv. maši so č. sestre kaj izvrstno pele po cecilijansko. Tudi mil. knezoškof so poveličali slavnost s tem, da da so imeli lep slovenski govor. Najbolj redko pa jo to, da je bila preoblečena Cila Raktelj, ki si je pridela ime Bernarda, a potem je pel njeni brat prvo sv. mašo. To je redko, da v jednem dnevu skleneta biat in sestra jedino le Bogu služiti. Bog Vama daj dolgo življenje in mnogo veselja!	A. V.
Iz Loč. (Častni ud učiteljskega društva) Učiteljsko društvo v Konjicah je v svoji seji učitelja v Žičah, zdaj v pokoju, g. Mihaela Teran, koji je bil v letu 1888 za premnoge zasluge pri šolstvu od apost. veličanstva Franc Jožef 1. s srebrnim križem s krono odlikovan za dvajsetletno, zelo uspešno delovanje v besedi in v djanji pri omenjenem društvu, enoglasno za svojega častnega uda imenovalo, ter mu v ta namen prekrasni diplom izročilo in svojo odlično pohvalo za mnogobrojne zasluge izreklo. Slava vrlemu društvu, pa tudi srečnemu možu, kateri je samo v Žičah skozi celih 41 let nežno mladino zelo marljivo in iz-gledno prav z dobrim uspehom izgojeval in lju-beznjivo podučeval, pa tudi odrastlim v celi srenji v vsakem oziru v prelep izgled bil.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Pri vojaških vajah v Dolenji Avstriji je bil razven nemškega cesarja še tudi saksonski kralj Albert. Svitli cesar so pohvalili vojake pa tudi tamošnje ljudstvo, posebno župane, ki so prišli iz cele dežele, da se Nj. veličanstvu poklonijo. — Na D u-naji je tudi ena češka ljudska šola in tej pri pade sedaj velika hiša, volilo grofa Lažanskega. Nemškim liberalcem pa se ve, da to ni po volji in najraji bi sedaj, da mestni zastop sklene hišo podreti, češ, da je na poti To pa upamo, da jim ne izteče. — Mladočeski poslanci sklicujejo sedaj po gostem shode svojih volilcev, toda pri teh jim hodi večkrat trdo, ker nimajo, kaj bi jim poročali. — Š t a j a r s k a c. kr. kmetijska družba k malu razpade v dvoje delov, kmetijski svet in kmetijski urad. Tako hoče gospoda, ki ima družbo v rokah, nam pa ni jasno, v čem da bi bila družba na boljem, če se razkolje na dva dela. — Zupan v Gradci, dr. Portugal, se je vdeležil zbora cecilijancev, najbrž zato, da bi zbrisal katol. prebivalcem oči, češ, da mestni zastop ni nasprotnik katol. društev. Ne verjamemo, da bi se mu verjelo. — Koroški veleposestniki volijo v kratkem si enega poslanca v državni zbor in je že blizo gotovo, da bode kak liberalec. — Slov. društvo „Straža" ne nosi zastonj tega imena, kajti ono v resnici stoji na straži za pravice slov. Korošcev in ne brez uspeha. — Kranjski deželni odbor je dovolil 3000 fl. iz dež. kase tistim posestnikom na Gorenjskem, katerim je povodenj večjo škodo priredila. — Kdo da naj dobi pridelke šolskih vrtov, občina, ki vrt plačuje ali pa učitelj, ki ga ima na skrbi, to je bilo vprašanje na deželnem šolskem shodu v Ljubljani. Na zadnje se je sklenilo, da se naj pusti jih polovica učitelju, polovica pa občini. Ta delitev pa ne bode vselej gladka. — V G o-rici odpre se v soboto deželna gospodarska

razstava. Obeta se, da bode one lepa in zanimiva. — V Rocolji pri Trstu so našli neki zlato rudo, žilo do 35 metrov dolgo. Da pa to, kar so našli, ni zlato, zna lehko vsak, ki pozna Kras; nič ni druga, kakor železni kužec, ki se sicer sveti pa nima nobene vrednosti. — Nadškof v Zadru, glavnem mestu Dalmacije, je postal prošt Gregor Rajcevič in misli se, daje to imenovanje za katol. prebivalstvo kamenite dežele srečno. — Na Reki, mestu ob jadranskem morji, katero si svoji ogerska vlada, so te dni grdo napadli dalmatinske Hrvate, ki so prišli od razstave v Zagrebu. Kdo je baščul drhal na-nje, ugane lahko, kdor pozna madjar-ske in laške mogotce. — Slovencev je prišlo v Zagreb dne 6. septembra nad 1500 na razstavo in mestni župan, dr. Amruš, vzprejel jih je slovesno. Navdušenje je bilo na obeh straneh veliko. — Zoper grofa Szdparyja, ki je na čelu ogerskega ministerstva, ruje judovsko časopisje z vso silo; to pa je najbolje znamenje za nj, kajti čez mero hvalili bi ga judje, ko bi g. minister podperal judovske zvijače in sleparije. Grof Szap&ry pa torej pač ne mara za jude in to je dobro.
Vunanje države. V večno mesto pripravlja se več, kakor 20.00U delalcev iz vseh držav stare Evrope, največ bode francoskih, da se zahvali sv. očetu Leonu XIII. za njih prelepo pismo do katol. škofov za vzboljšanje delalskega stana. — V Genovi, v Italiji, so zaprli M. Lewyja, juda iz Ogerske. Mož je vabil ljudi iz vseh dežel, tudi iz slovenskih, na izselitev v Ameriko pa jih je potem grdo ogoljufal. Ven-dar-le enkrat! — Tudi na F rancoskem imajo vojaške vaje, ali ne gre jim nič kaj po volji, bojda za to ne, ker so višji častniki predebeli in zato prepočasni. Tako se je godilo vsaj generalu Saussiersu v Parizu. — Angleška vlada skuša na novo nek razpor uvesti v države na suhem, zdaj govori, da ste si turška in ruska, zdaj da ste francoska in italijanska vlada stopili v zavezo, se ve, da zoper tripelalijanco t. j. zvezo Avstrije, Nemčije in Italije. Dobro, da nihče ne verjame tacim besedam. — Nemški cesar biva sedaj pri vojaških vajah na Bavarskem, toda ne kot najvišji poveljnik nem ške vojne. To stori na ljubo Bavarcem, kateri ne vidijo radi, da so, vsaj kar se tiče vojne, pod prusko „havbo". —■ Ruska vlada pripravlja novo postavo, ki meri na to, da se vpelja sploš-nja ljudska šola t. j. da mora vsak otrok, ki je za to, nekaj let obiskati ljudsko šolo. — Rumunska kraljica je zbolela ter biva sedaj v Benetkah in ostane čez zimo v Italiji. — Predsednik srbskega ministerstva, l'ašid, se je naveličal te svoje službe, ter ostane le še do jeseni, potem pa že prevzame predsedništvo v skupščini. Vsekakoje zadnja služba lažja.— Na Turškem se je spremenilo celo minister-
stvo in to sila naglo. Sedaj pa se ugiba veliko, zakaj da je kje sultan to storil, ali težko, če to kdo ugane. — Iz Egipta, v severni Afriki, so poroča, da so ondi že siti angleških vojakov, toda ni še upanja, da se jih k malu iznebijo. — V južni Ameriki je sedaj nek mir, podoben pa je žrjavici, iz katere lehko vzbruhne silen vihar, izlasti v republiki Chile še je vse napeto ter bode težko novi vladi, da si pridobi splošnjo veljavo. Prejšnji predsednik republike, Balmaceda, pa je že na poti v Evropi ter ne misli se vrniti več v „nehvaležno. domovino" svojo. — V Novem See-landu, v severni Ameriki, so dali tudi ženam pravico, voljenim biti v državni zbor in tudi v vse druge, prav kakor moškim. No to še le bode gostobesedno zborovanje !
Za poduk in kratek čas.
Podzemeljska pošta.
(Dalje.)
Pod besedo „pošta" razumeva se tudi pošiljanje samo, ne jedino le prostor, kjer po-šiljatev postoji. Saj navadno pravimo, da „pošta je že prišla", ali „pošta je zamudila" itd. S tem hočemo reči, da je voz, ki je pri jednej pošti pošiljatev prevzel, dospel do druge pošte, kamor je imel priti, ali pa ja nekoliko zamudil tisto uro, ob katerej navadno prihaja. Voz vozi pošiljatev po cesti, a „pneumatična pošta" odpravlja pošiljatve po cevih. Cevno pošiljatev imenujemo „vlak" — Nemec pravi: „ZugJ, beri: cug —, ker se pošiljatev „vlači" skoz cev. Sredstvo namreč, s katerim se pošta ali vlak odpravlja po cevi, drugo ni nič, kakor natlačen zrak na jedni strani pošiljatve, na drugej strani pošiljatve ali „vlaka" je prostor v cevi brez zraka. Prostor v cevi, z zrakom natlačen, zove se z latinsko besedo „compressio", temu Slovenec pravi: „kompržsija", Nemec pa „kom-pressiön"; a brezzračni prostor se v latinščini piše: „vacuum", kar Slovenec in Nemec izgovarjata: vdkuum.
Menda si, podukaželjni bralec, že vlekel po „šefu" ali „cugu" vino iz sodov. V tem slučaji si dotično posodo nastavil na usta ter iz iste potegnil zrak, oskrbel s: vakuum za posodo : brezzračen prostor se je napolnil s tekočino, z vinom, a v sodu natlačen zrak je podpiral tekočino. Tudi si streljal z bezgovo puš-kico, kaj pa ti je tam zätic izrinilo? Odgovor: natlačen zrak. To je v malem bila „kompresija".
Tako je pii „pošti-pneumatiki". Kompresija potiska „pošto" ali „vlak" naprej, a vakuum vleče „vlak" ali v cev položeno pošiljatev, t. j. pisma, dopisnice in telegrame.
Kje pa se zrak tlači in kako se dela vakuum? To vprašanje ti je gotovo že v misel
šinilo. — V „centrali" ali v „osredji", t. j. v osrednji pošti, od katere so cevi napeljane, na razne strani proti drugim poštam, torej v osredji se nahaja mašina ali stroj in pa štirje velikansko dolgovati kotli. V dva izmed teh kotlov mašina zrak „pumpa" ali tlači, to je „kompre-sija", iz drugih dveh pa zrak izpraznjuje, t. j. dela vakuum. Mašina in kotli so v zemlji, t. j. v kleteh ter jih ne moreš videti iz sobe, samo ecvi vodijo iz kletij v izbe k aparatom, k pripravam za odpošiljanje potrebnim. Pneumatična pošta odpošilja na Dunaji samo pismena sporočila, drugih pošiljatev ne in je za rabo le po mestu. (V Londonu na Angleškem vozijo tudi že pakete s takšno pošto.) Za navadno pismo, ki ga hočeš odposlati po pneumatiki, moraš plačati 15 kr., za dopisnico pa 10 kr. v markah ali znamkah. Pošta - pneumatika je v zvezi z osrednjim telegrafičnim uradom. Vsi telegrami, namreč, ki se imajo oddati na Dunaji, prihajajo na omenjeni urad telegrafski, in ako oseba, ki ima vzprejeti došli telegram ali brzojavko, prebiva v okrožji katere druge pošte, v takem slučaji se papir, na katerega je uradnik - telegrafist bil napisal po telegrafu dospele besede, izroči „pneumatiki", da ga ona odpošlje na primerno pošto, tota pa potem telegram izroči adresatu, t. j. omenjenej osebi. Po takem potu dobi adresat v velikih mestih njega zadevajoče naznanilo hitro.	(Konec prih.)
Smešnica 37. „Kako je to?" reče žena možu,, kako je to, da si dnes vendar prišel tako zgodaj domu, sicer je pa tvoja navada, da po prej ne greš, dokler kakšen krajcar čutiš v žepu?" „Druge krati sem bil sam, danes mi je pa sosed pomagal, zato sva bila dnes poprej gotova", reče mož, pa se godrnjaje na posteljo zvali.
Razne sivari.
(Cesarjev dar.) Svitli cesar je, odhajajoč iz Celja, daroval obrtni šoli 200, šoli kat. gospa 100, ogrevnici 100 in ubožcem v Celji 500 gld., zatem še občinam ' komarje, Št. Ru-pert, Kalobje in Dramlje 500 in posestnikom v Celjskem okraji, poškodovanim po toči 600 gld., vse skupaj 2000 gld.
(Uradnija.) C. kr. okr. glavar v Mariboru, gosp. Friderik M^rek in gosp. A. vitez Scherer na Ptuji sta prevzela dne 1. septembra posle svoje službe.
(Potrjenje.) Sklep deželnega zbora v Gradci, da se uravna Savinji struga od Mozirja do Celja, dobil je najvišje potrjenje.
(Lepe podobice sv. Cirila in Metoda) za ude bratovščin dobijo se pri č. gesp. špirituvalu v bogoslovskem semenišči v Mariboru, komad po 5 kr.
(V ab i m o) k zborovanju, katerega priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Slovenji-gradec in okolico dne 20. septembra popoldne ob 4. uri v gostilni g. Janeza Vivoda v Doliču.
Odbor.
(Koncert.) V Kozjem napravijo ondotni rodoljubi v nedeljo, dne 20. t. m. prvi slovenski koncert s petjem in godbo, h kateremu se vsi častiti prijatelji naroda vljudno vabijo ; natančni programi se bodo razpošiljali.
(Kanonično obiskovanje) V soboto peljali so se premil. knezoškof skozi Celje v Gornjegrajsko dekanijo birmovat. Na kolodvoru v Celji so jih pozdravili preč. g. opat Ogradi z duhovščino, načelniki političnih in sodnijskih oblastev, okrajni načelnik ter še nekateri odlični narodnjaki v javnih službah.
(Bolnišnica.) V četrtek, dne 3. sept. blagoslovili so v Celji preč. opat v stari bolnišnici na čast brez madeža spočeti D. M. postavljeno novo kapelo ter so v njej prvič služili sv. mašo. V petek popoldne pa so blagoslovili v tej kapeli sv. križopot. Table križo-pota darovala je mestna Mari jina cerkev, ki je letos dobila nov križopot iz Monakovega.
(Podružnica sv. CirilainMetoda.) V nedeljo, dne 13. septembra t. 1. popoldne ob 4 uri bode ustanovni zbor „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Laški trg in okolico" v gostilni „pri flosarju" s tem le vzporedom: 1. Pozdrav pooblaščenca. 2. Govor o pomenu družbe sv. Cirila in Metoda. 3. Volitev začasnega načel-ništva. 4. Vsprejem in potrditev podružničnih pravil. — K obilni udeležbi vabi Ivan Drobnič, pooblaščenec.
(Bralno društvo) pri sv. Rupertu v slov. goricah in pri sv. Juriji na Ščavnici ste imeli v nedeljo, dne 6. septembra svoj občni zbor, združen s prosto zabavo. Zal, da ste nam prišli „vabili" za zadnji list prepozno v roke.
(Vino.) V Erbachu ob Renu je kupil trgovec iz Moguncije sod vina iz leta 1868. Sod drži 600 litrov, torej nekaj več, kakor stari štrtinjak, in plačal je trgovec za-nj 20.000 mark ali 10.000 fl. v zlatu. Liter ga stane tedaj 16 fl. 50 kr.
(Zaprli) so mestni redarji v Mariboru v meseci avgusta 70 oseb, 44 moških in 26 ženskih. Izmed teh so jih 25 odgnali „po šubu" domov, ostale pa so izročili c. kr. sodniji ali pa v bolnišnico.
(Okostje.) Za gospodarskim poslopjem B. Navršnika v Vitanji so dne 26. avgusta izkopali okostje malega otroka in izvedelo se je na to, da je neka Zefa Jeseničnik bila ondi j svoje mrtvo dete zagrebla.
(Tatvina.) V noči 4. septembra so vlomili tatje v c. kr. naddavkarijo na Ptuji ter ' so odnesli iz ene mize 42 gld., do drugega de-■ narja pa „uzmiči" niso prišli.
r
(Dijaška kuhinja.) V podporo slov. dijakov na srednjih šolah v Mariboru se usta- ; novi društvo „Dijaška kuhinja" in obstoji osno- j valni odbor iz teh le gg. : kanonik dr. Križanič, ravnatelj H. Schreiner, prof. J. Majciger, prof. dr. Pajek, odvetnik dr. Glančnik, prof. dr. Mlakar in tajnik J. Majcen.
(Podpora slov. dijakov.) Osnovalni odbor „dijaške kuhinje" v Mariboru prosi uljudno vse rodoljube, naj mu pritečejo na pomoč, ali že z denarjem ali blagom, da more ustreči nalogi svoji v prid slov. domovine.
(Začetek šole.) Na c. kr. gimnaziji v Mariboru se vrši vpisovanje tistih učencev, ki pridejo še le v prvi razred, dne 16. septembra od 9 — 12, ure dopoldne, drugih pa še dne 17. septembra.
(Sadje.) Lepega sadja letos sploh ni veliko, vendar pa ga je po nekaterih krajih precej ; tako v slov. goricah, na vznožji Pohorja, Boča itd. Kupcev na sadje pa še letos ni iz dalnjih krajev.
(Strup.) Dne 27. avgusta je naznanil Lovro Strmecki v Brežicah, da mu je žena umrla, najbrž pa bi jo bila Marija Gabrič, go-stilničarka v Brežicah, zastrupila. Žena mu je sicer v resnici umrla, toda vsled strupa, ki ga ji je nesrečni mož sam bil nasipal na češplje.
(O. kr. žendarska postaja) napravi se pri sv. Vidu v Halozah. Ne vemo, če je je ondi že le taka potreba.
(Toča.) Dne 31. avgusta je bila na večih krajih toča, najhuje pa je menda potolkla Žiče, Loče, Poličane in Studenice, tedaj Dravinjsko dolino.
(Osa.) V župniji sv. Florijana na Ščav-nici je pil nek hlapec jabolčnico in je z njo požrl tudi živo oso. Le-ta ga je vpičila v grlu in možu je oteklo grlo tako, da ga je zadušilo.
(Svinje) so objedle 18 mesecev staro dekletce pri sv. Barbari v Halozah in je revš6 v groznih bolečinah umrlo.
(Poboj.) V nedeljo so pili v oštariji „pri zelenem travniku" pri Celji nekateri hlapci iz Celja in pa delavec A. Novak iz Št- Petra v Savinjski dolini. Ko so odhajali, pa so hlapci tega napadli ter mu 18 več manj težkih ran nadeli. Sedaj so že vsi „pod ključem"._
Loterijne številke:
Trst 5. septembra 1891 46, 11, 82, 14, 85 Line „ „	72, 76, 33, 5, 17
r Naznanilo.
S šolskim letom 1891/2 se oddaje 6 šti-pendinj po 300v gld. na leto za medicince, kateri imajo na Štajarskem domovinsko pravico. Glej štev. 36 tega lista.
Gradec, dne 20. avgusta 1891. 1-2	Od štaj. (lež. odbora.
Naznanilo.
Udano podpisani se priporoča častiti duhovščini za napravo vseh cerkvenih posod iz brona in srebra, v vseh slogih, z zagotovilom dobrega dela in najnižje cene. Stare reči se prenovijo, ker se vse močno v ognju srebri in zlati po navedeni ceni: Kadilnico s čolničkom na novo v ognji posrebriti 3 gld. 50 kr., altarni svečniki po velikosti od 2 do 3 gld. od enega, svetilnice altarne od 6 do 15 gld. z zlačenjem vred, kelih s pateno, ves prezlačen od 12—15 gold., monštranca od 20 — 40 gld.
V zalogi imamo tudi strelovode s platino.
Bieni lk Kadiiikar,
pasar in srebrar sv. Petra cesta 17 v IL/jut>ljani. 3-3
Dr. Rosa jev zdravilni Um
je več, kakor 30 let znano, prebavljanje, tek in odhod vetrov pospešujoče brez bolečin delujoče
domače zdravilo
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
Vsi deli zavitka imajo natisnjeno za-
konito zavarovano varstveno znamko.
Zaloge Mizo v Yseb Marnali AvstrijsKo-Oprste.
Tukaj se tudi dobi
praško domače mazilo
pospešuje očiščenje in zacelenje ran na izvrsten način ter potolaži bolečine.
V škatljah a 35 kr.
in 25 kr. po pošti 6 kr. več.
Vsi deli zavitka imajo pritis-njeno ¿akonito zavarovano
varstveno znamko.
Glavna zaloga 33. Fraguer v Pragi
štv. 203-204, Kleinseite, lekarna pri „črnemu orlu".
Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. "2&G
IS — Sfi

Naznanilo.
V	soboto dne 12. septembra bode pri sv. Antonu v Slov. goricah živinski sejem.
Občina Kirchberg, dne 29. avgusta 1891.
Franc Sattler, župan.
Sode s tremi hektolitri
z železnimi obroči, močne, prodaja po ceni
Feliks Schmidl, 13
sodarski mojster v Mariboru.
Zahvala.
Častiti gospod Jurij Purgaj, kaplan v llogacu, je tukajšnji soli 41 knjig, večino iz družbe „sv. Mohora" za šolsko knjižnico podaril. Temu prijatelju mladine izreka tem potom podpisani v imenu učencev najkonkejo zahvalo. Šolsko vodstvo sv. Jurij pri Kogatci, dne 6. sept. 1891.
Simon Sekirnik, šolski vodja.
VeSiki živinski sejem.
V	občini P1 eter je, župniji v Z do lah, vrši se živinski sejem, dne 15. septembra t. 1.
M. Pajdaš, župan.
TT^dfcgmdfctf*iz dobre hiše' nemškesa in
JBsi^i ^ slovenskega jezika zmožen, sprejme se v prodajalnici z mešanim blagom. Več pove gospod .Josip Kerman, agent v Stridavi, Medjimurje (Za odgovor se naj priloži marka za 20 kr.)	2-2
za
katero is kineške rabar are, kerhlikov-čevega lnbja in sveži pomerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar ,prl angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem nplivno, delovanje prebavnih, organov urejajoče sredstvo, ki krepi želedec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo .¿delovatolj v zabojč-kih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld 1'36, z 55 stekl. 5 klg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in König; vPtuji: Behrbalk ; v Celji: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franze.
| itvii dijak»
j vzame na stanovanje gospa Pušel, Schiller
strasse 14 v Mariboru.
23
Tiskarna sv- Oirila v Mariboru
je založila in ima na prodaj naslednje molitvene knjige:
„Duhovni vrtec"
v četrtem natisu.
Zh birmance lep spomin.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 520 straneh še poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmi; velja ne-vezan"32 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
ICIjuček nebeški,
spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Velja nevezan 14 kr.; vezan 30 kr.; v polusnje vezan z zlatim obrezkom 50 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom 60 kr.
Sveto Opravilo.
spisal Anton Slomšek, nekdanji višji ogleda sol. Peti pomnožoni natis.
Velja nevezan 18 kr.; vezan 35 kr.; v polusnje vezan z zlatim obrezkom 60 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom 70 kr. Oba molitvenika sta tiskana na lepem papirju z novimi črkami.
Žalostna mati Božja,
spisal F r. S. Bezjak, župnik pri sv. Marku, 6. natis. Veljajo nevezane 36 kr.; vezane v polusnje 80 kr.; vezane, z zlatim obrezkom 90 kr. V isti zalogi so nadalje naslednje knjige
izšle:
Ordo providendi infirmos, juxta Rit. Rom. Salisburgense, editio nova, vezan 60 kr. Svete pesmi za šolarje, vezane 10 kr. Poduk za sveto birmo 10 kr. Angeljska služba božja, za ministrante 5 kr.
Bukve božje v naravi, 40 kr. Zbirka narodnih pesmi, I. in II. snopič a 10 kr. Molitva, s katero se posvetijo rodovine sveti družini in Vsakdanja molitva pred podobo svete družine. Cena 2 kr.
Velita žpjarija l Wieser-ja
v Hocah (Kötsch)
prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico.	16