Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 29. AVGUST 1980 ŠTEV. 35 (1983) OKTOBRSKi TABOR 1980: „Nimamo nobenega vzroka za praznovanje!" Pripravijaini odbor za Oktobrski Tabor je spodaj ponatisnjeno izjavo razposiai tisku, da bi na ta način obraziožii svoje ciije, prav tako Pa sporočit javnosti napredke pri pripravijanju ietošnjih prireditev: Dvojezično v osmo desetietje Zoper protimanjšinski pakt treh strank Za nov oktober Pod temi gesti se hoče dvojezična prireditev Oktobrski Tabor-Oktober Arena postaviti zoper protimanjšinske vsebine, ki jih na Koroškem razširjajo ob 10. oktobru in okoii njega. Avstrijo pretresajo škandali in korupcije Zaradi škandala, ki je nastal okoli gradnje splošne bolnice na Dunaju, je moral celo avstrijski parlament prekiniti svoje letne počitnice, ker je zadeva čedalje hujša, tako, da se je s tem problemom moral baviti tudi parlament. Čeprav pri celotni stvari gre za afero podkupovanja, ki po zadnjih raziskavah beleži astronomsko visoke vsote, je stvar tudi politično čedalje bolj aktualna, ker nazadnje gre za družbena sredstva, ki romajo v čisto druge kanale kot to predvideva zakonodaja. S tem v zvezi so se v preiskovalnem priporu znašle osebnosti, ki zavzemajo visoke politične in upravne položaje, zlasti v forumih dunajske mestne uprave. Škandal pa je povzročil tudi hude medstrankarske razprtije in očitki krivde posebno padajo na vladujočo stranko, zlasti še na finančnega ministra Androscha, ker bi po mnenju opozicije moral preprečiti pojave korupcije in da prav on, pa tudi dunajski župan Gratz v tej zadevi nosita glavno odgovornost. Opozicija je celo zahtevala odstop finančnega ministra, kar za vladujočo stranko vsekakor ni prijetno, čeprav le-ta s svojo absolutno večino zavira tako odločitev parlamenta. Kljub temu se pozicija Androscha močno maje, ker je tudi v vrstah svoje stranke zaradi njegovih osebnih stremljenj po zbiranju osebnega kapitala in tudi zaradi izkoriščanja družbenih sredstev v zasebne namene. Seveda pa je Androsch tudi tarča napadov zaradi tega, ker bi UVP na vsak način rada spodkopala močno pozicijo SPO, ker se pač tudi sama še vedno ni opomogla od svoje notranje krize. Vendar frontalni napadi opozicije na vladujočo stranko niso tako uspešni kot je to kazalo na začetku. Na vodilnih mestih, posebno v industriji pač sedijo tudi pripadniki UVP, ki očitno niso tako „nedolžni" kot se je pokazalo pri zadnji aretaciji predsednika združenja industrialcev v Avstriji Fritza Mayer-ja. Pravtako močno bledijo očitki predsednika preiskovalnega odbora in predsednika avstrijske FPO Stegerja, ki obe veliki Stranki dolži, da nelegalno sprejemata sredstva javnih fondov, ker prav te zadeve tudi pri njegovi stranki niso tako čiste kot se dela. Vsekakor je zadeva hudo zapletena in se bo vlekla v nedogled, najbrž tako dolgo, da bo povsem zbledela, ljudstvo pa opeharjeno za milijarde šilingov, ki jih dajejo potom velikih davkov, ki so čedalje večji in tudi cene rastejo iz dneva v dan. To so res velike stvari, tu gre za nepregledne milijarde šilingov, ki gredo v žepe zasebnikov in kapitalističnih mogotcev. In če vse to primerjamo z dotiranjem manjšin, katerim je namenjenih bore malo Sredstev, je zadeva tembolj žalostna, če vemo, da se v teh zadevah tako branijo zadostiti oziroma izpolniti obveze, zapisane v členu sedem državne pogodbe. Za podporo manjšin pač očitno ni sredstev in ne volje, medtem ko pri dejanskem bankrotu države politiki mirno, skoraj brezbrižno gledajo razvoj, ki ni samo kriminalen, ampak tudi politično skrajno umazan. POSEBNO ZASEDANJE OZN: Kako zmanjšati prepad med Severom in Jugom? 10. oktober - obletnica plebiscita 1920 - na Koroškem ni samo Posamičen dogodek, temveč je vsakoletna kristalizacijska točka protislovenskega koroškega nemškona-cionalizma. Celotna zgodovina proslav ob 10. oktobru to potrjuje in Sama ta zgodovina bi bila zadosten vzrok, da bi rekli: ..Nimamo nobenega vzroka za praznovanje!" " tudi če izvzamemo dejstvo, da dogodek sam, plebiscit leta 1920, ne daje povoda za praznovanje, razen morda zabubanim nemško-Pacionalnim in notoričnim nasprotnikom manjšine, ki hočejo oveko-večati svojo „zmago v nemški noči" (kot značilno imenujejo tudi Plebiscit) tudi še danes, 60 let na-vrft. Zato si je Oktobrski Tabor-Okto-ber Arena postavil za cilj, da razvija in prakticira alternative, in sicer ne aiternativne obiike deseto-oktobrskih prosiav, temveč aiter-hative 10. oktobru kot dnevu pro-titianjšinske gonje in kuiminacij-ske točke protimanjšinske poiitike ha Koroškem. To so hkrati alternative in koncepti za bodočo Koroško, kjer lahko oba naroda živi- ta enakopravno drug poleg drugega in drug z drugim. Na konceptualni ravni pri tem proti enodimenzionalno nacionalnemu mišljenju nemškega nacionalizma s svojim okrnelim in provincialnim odklanjanjem vsega drugačnega in drugojezičnega postavlja načelo dvojezičnosti — pač izhajajoč iz dejstva, da na Koroškem živita dva naroda, ki govorita dva jezika Oktobrski Tabor-Oktober Arena skuša uresničevati ta koncept praktično — predvsem na kulturni in kulturnopolitični ravni. Korakarjem na Starem in Novem trgu skuša postaviti nasproti odprte, nekrčevi-te in dvojezične kulturne prireditve in tako poskuša spodkopavati razširjeno protimanjšinsko mržnjo na Koroškem. Ce bodo torej letos uradna mesta prirejala pompozne pohode z nošami, ki se po strukturi in vsebini ne bodo bistveno razlikovali od zloglasnih pohodov v letih 1960 in 1970, pa bo OktobrskiTabor-Ok-toberArena — s podporo obeh slovenskih osrednjih organizacij - organiziral vrsto prireditev, na katerih bo nastopal širok spekter znanih in manj znanih umetnikov iz Avstrije in sosednega inozemstva. Od sredine septembra bo pod skupnim naslovom OktobrskiTabor-OktoberArena na dvojezičnem ozemlju prišlo do nastopov kantav-torjev, literarnih branj, kabareta, pevskih nastopov in predavanj, kjer bodo med drugim sodelovali Sigi Maron, Heli Deinbock, Bernhard C. Bunker, Klub slovenskih študentov na Dunaju, Peter Turrini, slovenski pisatelji s Koroške in nastopajoči iz Slovenije. Za glavno prireditev, ki bo 11. oktobra 1980 (popoldne in zvečer) na sejmišču v Celovcu v Hali 3, je že bilo mogoče pridobiti Andreja Hellerja, in znanega ..panonskega" violinista Tonija Strickerja, Petra Turrinija, skupini „Schmeter!inge" in ..Auflauf" in druge. Pogovori še tečejo s Helmutom Oualtingerjem, Georgom Danzerjem in Eriko Plu-har, poleg tega bodo nastopile manjšinske skupine iz Avstrije — seveda tudi slovenske — in pesniki. Dokončni spored bo objavljen pravočasno. Na glavni prireditvi sami bo poskrbljeno za otroško varstvo, informacije žejni pa se bodo lahko poslužili pri knjižnih in informacijskih mizah. Medtem pa že teče podpisna akcija, ki hoče nagovoriti predvsem bolj prominentne Avstrijce in pridobiti njihovo podporo za pravice manjšin in za cilje Oktobrskega tabora. Poleg tega je v tisku brošura, ki bo predstavljena tisku septembra in bo vsebovala dokumente Oktobrskega tabora vključno z njegovim konceptom pod naslovom ..Dvojezično v osmo desetletje." Zadnja leta so v okviru Organizacije Združenih narodov že večkrat razpravljali o novi ureditvi mednarodnih gospodarskih odnosov. Posebna organizacija UNCTAD se je že večkrat bavila s tem perečim problemom, ki teži veliko večino držav sveta, vendar v okviru teh pogajanj ni prišlo do odločilnih premikov. Tako se je z neuspehom začetek letošnjega leta končala takšna konferenca v New Delhiju, zaradi trdovratnega odpora razvitih držav. V sedanjem posebnem zasedanju Organizacije Združenih narodov v New Yorku gre za vprašanje ali bo mogoče razčistiti, kaj je realistična vzpostavitev nove gospodarske ureditve, kdaj bo mogoče vsaj zmanjšati prepad med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. Ministri držav ..Skupine 77" (to je približno že 100 nerazvitih držav) so izdelali osnutek o globalnem reševanju, ki ga predlagajo razvitim deželam. Ministri ugotavljajo, da bi imel neuspeh zasedanja zelo neugodne posledice za stabilnost in mir na svetu. Potem se bi namreč položaj teh držav, ki se nenehno slabša zaradi svetovne gospodarske krize, še hitreje poslabšal. Razvite države nočejo odstopiti od svojih privilegijev in doslej niso pripravljene razpravljati o globalnem reševanju, razprave skušajo usmeriti v določene omejene probleme. Pogajanja, ki bodo trajala dva tedna bodo zelo težka, treba pa bo hitro pomagati najrevnejšim državam. Pri tej pomoči igrajo neuvrščene države, ki so po večin! same nerazvite, zmeraj večjo vlogo. Saj z vedno večjimi krediti in direktnimi podporami pomagajo tistim državam, ki jim pomagajo razvite države le malo ali pa pod takimi pogoji, da bi se njihova odvisnost spet povečala. ŽENEVA: Jedrska energija teza bogate države? V Ženevi poteka konferenca za spremembo sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. V okviru tega zasedanja števiini zastopniki držav, ki ne uporabijajo jedrske energije in jedrske oborožitve, kritizirajo tiste države, ki razpoia-gajo z jedrsko tehnoiogijo. Gre predvsem za to, da bogate države, ki na raziične načine izkoriščajo jedrsko energijo, diskriminirajo ostaie države. Na primer so v zadnjem času razveijaviii brez pravih vzrokov 25 pogodb o dobavi opreme in goriva, kar je prizadetim državam povzročiio dodatne težave in stroške. Zato je jugoslovanski zastopnik Kijun zahteva), da je pri bodočih pogodbah treba prepovedat) takšno zadržanje. Vrhu tega je npr. zastopnik Fiiipinov kritizira! Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, ker posveča premaio pozornosti miroijubnemu izkoriščanju jedrske energije. Varnostni svet OZN obsodil Izrael Sklep izraelskega ..kneseta", da proglasi Jeruzalem „za eno, večno in nedeljivo prestolnico Izraela" je v mednarodni javnosti, zlasti pa v deželah Bližnjega Vzhoda povzročila ogorčenje in val ostrih Protestov. Dejanje Izraela pa je tudi v svetovni jav-hosti naletelo na odpor in obsodbo. S tem izraelskim korakom, se je bavil tudi varnostni svet Organizacije združenih narodov, ki je na svoji tozadevni seji aneksijsko politiko Izraela odločno obsodil kot pobudo, ki krši mednarodno pravo 'n odbija vse sklepe OZN ter predstavlja resno in nevarno oviro na poti splošnega, pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Izraelski zakon o aneksiji je torej ničen in neveljaven ter ga mora Izrael čimprej preklicati. Varnostni svet OZN je že pred svojo obsodbo zahteval da Izrael ustavi priključitvene načrte do Jeruzalema. Podobno zahtevo so mesec dni kasneje izrekli na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN. Kljub temu pa je izraelski parlament odobril zakon o priključitvi zasedenega dela Jeruzalema in Proglasitvi celotnega mesta za glavno mesto Izraela. Konferenca islamskih držav je po tem sklepu takoj Zahtevala zasedanje varnostnega sveta. Islamske države so pripravile osnutek resolucije, ki je zahtevala sankcije proti Izraelu, a so jo umaknili zaradi nasprototvanja ZDA in zahodnoevropskih držav ter nekaterih drugih članov varnostnega sveta. Skoraj gotov ameriški veto bi praktično onemogočil kakršnokoli mednarodno obsodbo Izraela, zato je prevladal realizem dosedanjega besedila, ki predstavlja plod sporazuma med islamskimi in zahodnoevropskimi državami. Kot znano, so se ZDA glasovanja vzdržale. Ameriški korak je obrazložil zunanji minister Muskie in ob tem izjavil, da je resolucija ..pomanjkljiva", ker ne omenja resolucije OZN %2 in ne nasilja, katere žrtev je večkrat tudi tzrael. Ameriško vzdrževanje glasovanja so v Tel Avivu sprejeli kot „izdajo" in „napako" ameriške politike. Samo resolucijo pa so ocenili kot ..krivično, enostransko in nov dokaz, da je OZN postala orodje v rokah sovražnikov Izraela". Kljub temu obsodba Izraela v varnostnem svetu za to državo ni prijetna, saj so posledice tega sklepa že vidne, ker se večina držav že odloča, da svojih poslaništev ne bo premestila v Jeruzalem, tiste pa, ki so le-te imele tam, jih že premeščajo v Tel Aviv. Prva je svoje poslaništvo umaknila Nizozemska, njej bodo sledile še Venezuela, Urugvaj in Ekvador, baje bo tak sklep sprejet tudi Čile. Na !jub!janski MPPŠ 80 sode)ova!i tudi predstavniki ZSM Več kot štiristo miadincev se je prejšnji ponedeijek zbraio na Miadinski poietni poiitični šoii v Vikrčak pri Ljubijani, kjer so do četrtka pretekiega tedna obravnavaii razna poiitična vprašanja, pa tudi probiem zamejske miadine. Zasedanje je potekaio tako v pienumu kot v posameznih skupinah, kjer so razpravijaii o vprašanjih posameznih interesnih skupnosti. Miadim je ob tej priiožnosti spregovori) tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič in sicer o situaciji medsosedskih odnosov, medtem ko je Viado Janžič na javni tribuni govorii o sodobnih tendencah v komunističnem gibanju. MPPŠ 80 so se udeležiti tudi zastopniki Zveze slovenske mladine na Koroškem in mladinskega odbora Kulturno-gospodarske zveze iz Trsta. Ob tej priložnosti so na posebnem zasedanju zamejskih skupin obravnavali tudi aktualni trenutek v življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji in v Avstriji ter o njihovi mladinski problematiki ter obmejno mladinsko sodelovanje. Tozadevna uvodna poročila sta dala predsednik Zveze slovenske mladine na Koroškem Teodor Domej in predstavnika mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Igor Komel in Milan Pahor. Predsednica komisije za mednarodne odnose pri RK ZSMS Tatjana Krašovec pa se je v svojem uvodnem poročilu bavila s problematiko sodelovanja med mladino v matični domovini in v zamejstvu. Predsednik ZSM Teodor Domej je v svojih izvajanjih podal celovito sliko o aktualnih mladinskih problemih, ki tarejo mlade pripadnike slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Potem je kot govornik pri okrogli mizi nastopil Marjan Sturm in udeležencem tega foruma predaval o političnem sistemu Avstrije z vidika potreb slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predstavnika slovenske mladinske organizacije v Trstu sta govorila o delu samega mladinskega odbora SKGZ ter o obmejnem sodelovanju med mladino štirih OK ZSMS v Tolminu, Novi Gorici, Sežani in Kopru z mladinskimi organizacijami v Trstu, Gorici in Slovenski Benečiji. Kot že omenjeno, je na MPPŠ 80 bilo obravnavanih več problemov h katerim so zavzemali svoja stališča ugledni politiki in znanstveniki, med njimi Stane Dolanc, France Popit, Jože Hartman, Karel Šiško-vič in drugi. Na MPPŠ 80 so bila obravnavana res številna vprašanja, ki so udeležencem koristila za premagovanje težav pri uresničevanju ciljev, ki si jih bodo postavili v bodočem delu, zlasti v sodelovanju med mladino v matični domovini in v zamejstvu. Obravnavani so bili tudi aktualni dogodki kot na primer okoli proslav 60-letnice koroškega plebiscita. Tozadevne informacije je podal Teodor Domej, ki je obrazložil tudi stališče koroških Slovencev in gibanje oktobrskega tabora. Dopisnik,Deta' Marjan Sedmak zapušča Koroško BOROVLJE: Pogostili so južnoafr. rasiste Zadnji teden so imeii v Borov-tjah visok obisk. Boroveijske puškarje je obiska! južnoafriški državni minister Hennie Šmit. Obisk je bit „!e privatnega značaja ". Ob tej priiožnosti so se zbraii ijudje, ki jih pri nas na Koroškem poznamo res samo kot „prvobor-ce za svobodo." Navzoči so biii gospod Ratz iz Kožentavre, ki je znan po tem, da ima v Južni Afriki veiika posestva in ki je proti odporu kmetov v okoiici Šentjanža znat napraviti gramozno jamo. Navzoč pa je bii tudi svobodnjaški dr. Scrinzi. Gostiteij vseh teh osebnosti pa je bii neki „K)ub za Južno-in Južno-zahodno Afriko." Da nazadnjaško usmerjeni Korošci sodeiujejo z istomisiečimi iz drugih dežei je očitno v njihovi naravi. Da pa pogostijo predstavnika krvoiočnega rasističnega režima, se mu priiizujejo in ga hvaiijo ter mu omogočajo, da govori v našem prostoru, kjer manjšinsko vprašanje še ni rešeno, o tem da je znanje jezikov veiika prednost in pogoj za gradnjo mostov med narodi, to je dejansko višek „herren-voik-ovstva ". Ne samo zaradi našega narodnostnega poiožaja, temveč tudi zaradi krvavega zatiranja osvobodiinega gibanja v Južnoza-hodni Afriki in zatiranja domačega črnega prebivaistva, ki mu jemijejo najosnovnejše narodnostne in čio-vekove pravice. Prijateijstvo s takšnimi ijudmi pa je značiino tudi za domače podjetnike, ki po vsej verjetnosti na svojih južnoafriških vinogradih domačim deiavcem ne piačujejo več kot pa smešno de-žeino povprečje, ki predstavija navadno ie desetino tistega, kar za-siuži v tej „ziati" dežeii beiec. Zato je razumijivo, da je bii visoki gost navdušen nad boroveij-skimi puškami (ki so res kvaiitetni proizvodi), saj v njegovi državi nedvomno s podobnimi izdeiki ne iovijo ie divjadi... Pred več kot enim tednom se je Zveza slovenskih organizacij s skromno svečanostjo poslovila od Marjana Sedmaka, ki je bil štiri leta dopisnik „De)a" in RTV Ljubljana na Koroškem. Kot je poudaril predsednik ZSO, je bilo obdobje, v katerem je Marjan Sedmak spremljal dogajanja na Koroškem eno najburnejših v zgodovini koroških Slovencev; komentiral in interpretiral pa je dogajanja na Koroškem za širšo slovensko javnost ne samo vestno temveč tudi z izvrstnim posluhom za včasih zapletena vprašanja. Dr. Zvvitter se je Marjanu Sedmaku, ki bo opravljal svojo službo še do konec septembra na Koroškem, zahvalil za njegovo poročanje, ki je prispevalo k razumevanju našega vprašanja v širšem slovenskem prostoru. V znak zahvale za njegovo prizadevanje mu je predsednik ZSO podaril sliko znanega Koroškega umetnika Wernerja Berga. Marjan Sedmak se je ob tej priložnosti zahvalil za dobro sodelovanje z Zvezo slovenskih organizacij in za razumevanje, ki ga je našel pri vključenih organizacijah pri svojem delu. Navzoč je bil tudi Slavko Fras, ki ga bo „Deto" poslalo kot bodočega poročevalca na Koroško. Kmalu bodo zavrtali v Karavanke Preddela za Karavanški predor pri Podroščici na obeh straneh zaključujejo in delo se bliža najtežavnejši točki. V enem mesecu bodo namreč na jugoslovanski strani začeli vrtati v Karavanke. 1. oktobra naj se bi začelo delo, ki naj bo dokončano 1. junija 1985. Jeseni bodo na jugoslovanski strani skušali napredovati za toliko, da bodo pozimi lahko nemoteno nadaljevali delo v notranjosti gore. Delo v notranjosti Karavank bo na južni strani težavnejši, ker je struktura materiala veliko bolj neugodna, kot na severni strani. Tudi na avstrijski strani preddela zaključujejo. Na tej strani so bile tozadevne priprave veliko obširnejše in zahtevnejše. Zaradi težkega dostopa je bilo treba graditi posebno cesto z dvema mostovoma in enim podvozom pod železnico. Z gradnjo predora samega pa bodo začeli nekaj kasneje kot na južni strani. Od podpisa pogodbe 15. septembra 1977 se je investicijska vrednost gradnje predora bistveno povišala (ocenjevali so jo tedaj na 2 milijardi šilingov). Lani jeseni so govorili še o tem, da bo celoten projekt znašal 3,7 milijarde šilingov. Letos pa poročajo, da bo predor stal že okoli 6 milijard šilingov. Posebno močno so rasle cene na jugoslovanski strani, to pa zaradi težavnega terena in porasta cen. Zato so v zadnjih tednih spremenili nekatere pogoje financiranja. Domenili so se, da vsaka stran prevzame na svojem državnem področju celotno financiranje (gradnjo, vzdrževanje, upravo in obratovanje). Prej je bilo določeno, da državi nevračljivo prispevata po 20 odstotkov od skupne investicije; druga sredstva, to je 60 odstotkov celotne vsote, pa bi morala zagotoviti Jugoslavija. Sedanji spremembi je privolila Avstrija le pod pogojem, da jugoslovanska stran pri oddaji gradbenih del vključi tudi avstrijske izvajalce. Do sedaj je znano, da bo poleg ljubljanske ..Slovenija ceste-Teh-nika" gradila na južni strani Karavanškega predora tudi avstrijska IL-Bau, ki bo opravila 50 odstotkov dela. Strokovnjaki pravijo, da ima avstrijsko podjetje boljšo opremo. V skupni ponudbi sta obe podjetji ocenili, da bodo stroški gradnje na jugoslovanski strani znašali 2,2 milijardi šilingov, v teku petih let pa se ne bodo priznavale nikakršne podražitve. Dvojezično vabilo na Pliberški sejem Vsi dežeini poiitiki, posianci in župani iz okraja Veiikovec so dobiti od piiberške občine prvič dvojezična vabita za Piiberški sejem na travnku. V prejšnjih ietih so biia vabiia te nemška, oz. so biia poteg nemških tudi še dvojezična. Tudi večina občin v veiikovškem okraju je dobiia siovenske kakor tudi nemške piakate. V tetošnjem jubitejnem tetu je torej siovenskim mandatarjem prvič uspeto v tej zadevi izvesti kosekventno dvojezičnost. Otvoritev 587. Piiberškega sejma, ki bo od 30. avgusta do 1. septembra bo jutri ob 15. uri v haii „Jauntaier Trachtenkapeite" ob navzočnosti števiinih dežeinih in občinskih predstavnikov. Na to največje in najstarejše tjudsko siavje južnih predeiov Koroške so vab-tjeni tudi zastopniki občin Dravograd, Radije, Ravne in Črna iz koroške regije v Sioveniji. Okoii 200 razstavijaicev bo razstavijaio kmetijsko in razno drugo biago. Obiskovaicev pa pričakujejo spet nad 30.000. Kot že tani bo na sejmu spet stovenski šotor. Stovensko prosvetno društvo „Edinost" in hotei „Breznik " vabita obiskovaice, da obiščejo šotor, v katerem bodo za pies zaigrati v soboto „Katarinski fantje " v nedetjo in v ponedetjek pa ansambet iz Vetenja. Danes se začne v VVelsu na Zgornjem Avstrijskem mednarodni kmetijski sejem. Sejem v VVelsu spada med največje evropske kmetijske sejme, v Avstriji pa je z več kot 1 milijonom obiskovalcev med največjimi sejmi nasploh. Od 2500 razstavijaicev jih pride Vs iz inozemstva, od 30 udeleženih organizira 19 držav posebne razstave. Težišče leži seveda na vseh panogah kmetijstva. V okviru sejma bo tudi velika razstava plemenske živine, ki jo soorganizirata kmetijski zbornici Zgornje in Nižje Avstrije. V zadnjem desetletju sta se udomačila v VVelsu tudi ..Avstrijski strokovni sejem pekarskih izdelkov" in ..Avstrijski strokovni sejem mesarskih izdelkov". Oba se obračata tako na široko publiko, ki jim v posebni moderno opremljeni pekarni in mesnici predvajajo visoko tehnizirani delovni proces, kakor tudi na strokovnjake in obrtnike te panoge, ki jim nudi stroje, ki odgovarjajo razmeroma majhnim avstrijskim podjetjem. Že šestič bo tudi ..Avstrijski strokovni sejem gradbenega materiala", ki nudi letos v prvi vrsti stro- kovne informacije za ustrezno, gospodarsko in poceni gradnjo hiš in stanovanj. V okviru kmetijskega sejma predstavljajo od leta 1974 naprej vsako leto eno zvezno deželo, letos je na vrsti Štajerska, ki bo v posebnem paviljonu predstavila svojo turistično in prosvetno ponudbo. Vrhu tega bo še cela vrsta posebnih razstav in strokovnih diskuzij, ki naj bi povezovale sejem z bližnjo in daljno kmetijsko okolico. Sejem se je razvil iz že stoletja stare ljudske veselice; leta 1878 so tamkajšnji zastopniki gospodarstva razširili to vesetico na sejem, ki se je izredno dobro razvil. Privlačnost sejma, ki ga ima še danes ne samo v bližnji okolici — tudi 14 koroških razstavijaicev je na sejmu — gotovo sledi tudi iz tega, da je sejem še danes povezan z veliko veselico, ki ima vselej vrsto posebnih atrakcij. Privlačnost sejma, ki ga ima posebno za podežeijsko prebivalstvo in seveda na celo vrsto obrtnikov, pa je tudi vzrok za hudo konkurenco z Mednarodnim dunajskim velesejmom, ki bi rta vsak način rad prednjačit pred vsemi drugimi sejmi v Avstriji. OD 29. avgusta do 2. septembra: 11. teden štajerskega vina „K!apotctz" imenujejo na avstrijskem Štajerskem pripravo, ki v vinogradih s svojim ropotom preganja ptice. Klopotec — kakor ga imenujemo v slovenščini — je znak letošnjega 11. tedna štajerskega vina, ki bo od danes do torka 2. septembra v Leibnitzu na južnem Štajerskem. Pribtižno 80 razstavijaicev bo raz-stavijaio kakih 200 vin, v prvi vrsti beia vina, saj na Štajerskem prideiajo ie kakih 10 odstotkov rdečega vina. Ob južnoštajerskih vinskih cestah, ki so zeio znane na Koroškem, verjetno tudi zaradi tega, ker pri nas ne prideiujemo vina, prideiujejo ietno okoii 100.000 hi vina. Večino ga porabijo na Štajerskem sami, saj krijejo ie eno tretjino štajerske potrebe po vinu. Zato se trudijo, da bi nekoiiko razširiii površino vinogradov, ki se je skrčita od ieta 1920 (8000 ha) na 1700 ha danes. Znano je, da imajo vinogradniki v teh krajih kar težke pogoje, pogosto jih prizadene toča, vrhu tega pa prideiujejo večinoma zmeraj več speciainih strojev. Razstavijaici računajo, da bo obi kaio vinski teden okoii 15.000 ob skovaciev, precej jih pričakujejo tu iz Koroške, kjer so štajerska vit precej znana. 28. kongres FUEV V Dusseldorfu bo od 5. do 7. septembra 28. kongres Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, ki jo sestavljajo zastopniki okoli 30 narodnostnih skupnosti. Poleg zasedanja glavnega predsedstva bodo v referatih obravnavali narodnostna vprašanja v zahodni in vzhodni Evropi. Profesor dr. Felix Ermacora bo prvi dan govoril o vlogi manjšinske zaščite v delovanju evropskih organizacij, referatu pa bo sledila diskuzija s politiki in znanstveniki, raznih evropskih organizacij. Dan navrh se bo dr. Rudolf Grulich bavil z narodnostnimi problemi vzhodne Evrope. Na programu kongresa je tudi obisk pri narodnostni skupnosti v Vzhodni Belgiji. Obiskovalci kongresa bodo imeli možnost obiskati razstavo in knjižnico, ki bo v prvi vrsti predstavljata publikacije posvečene narodnostnemu vprašanju. Srečanja pesnikov in pisateijev dvigajo pomen besednih umetnikov Tudi v tetošnji jeseni oz. poznem poietju se odvijajo števiina srečanja pesnikov in pisateijev, ki na raznih simpozijih, festivaiih in umetniških večerih govorijo in obravnavajo književnost ter ob takih priiož-nostih predstavijajo svoje nove umetniške dosežke. Ob 400-!etnici Lipice -zanimive kutturne prireditve O 400-ietnici kobiiarne v Lipici smo v našem iistu že izčrpno poročati. Poteg prihoda poštne kočije, ki je pripotovaia z Dunaja preko Trsta v Lipico ter drugih prireditev ob tem jubiteju, so organizatorji pripraviti še vrsto kuiturnih prireditev, ki se odvijajo v Lipici in njeni okotici. Ena največjih tovrstnih srečanj na ^vetu je brez dvoma srečanje pesnikov v Strugi v SR Makedoniji, kjer Sc vsako leto zbere nad dvesto pesnikov iz vsega sveta. Letos srečanje Ptirejajo že 19-iič, sodelovati pa so Pesniki iz 40 držav in vseh jugoslovanskih republik in avtohtonih pokrajin. Srečanje v Strugi je zanimivo tudi zato, ker literarnemu večeru, ki 8a ob tej priložnosti priredijo na mostu reke Črni Drim prisostvuje na Mmr! je Otto Frank L cm' Zzrnet/ zadri j J; ffcul/F naše-8