GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Lei« ■■ TRBOVLJE, 16. septembra 1949. Štev. W. • e „Dan delovne mladine** — pregled borbenih vrst delavske mladine za izgradnjo socializma Revirska mladina, borci lz narodnoosvobodilne vojne in ostalo delovno ljudstvo so se v velikem številu zbrali na Kalški planini nad Hrastnikom, kjer se je vršil praznik delavske mladine, praznik njenih uspehov, mladosti, sreče in veselja, združen s podelitvijo odlikovanj najboljšim borcem iz NOV. Ze na predvečer so se vršile po vseh centrih okraja manifestacije mladine, združene z bakladami in godbo. V veličastnih povorkah je mladina trboveljskega okraja prikazala svoje delovne uspehe. Dne 11. septembra pa se je vršila na Kalu manifestacija, v kateri je prišel do izraza borbeni duh delavske mladine, ki z velikim elanom tekmuje na vseh področjih dela v čast 30 obletnice SKOJ-a. Na častni tribuni so se zbrali sekretar LMS tov. Hočevar Janez, zastopniki JA in člani politbiroja CK KPS Trbovlje. Po otvoritveni besedi sekretarja LM Slovenije Trbovlje tov. Klemena, sta delavski godbi iz Hrastnika in Trbovelj zaigrali himno. Zbrani množici je nato spregovoril član OK KPS Trbovlje tov. Lovre Ivan. Nato pa je v imenu CK LMS pozdravil vse prisotne tov. Hočevar Janez. Čestital je mladini trboveljskega okraja k doseženim uspehom v bitki za plan ter je naglasil diskriminatorske postopke madžarskih oblasti, ki so onemogočile naši mladini sodelovanje na mladinskem festivalu in na kongresu svetovne sindikalne federacije v Budimpešti. Naglasil je, da bo kljub vsem poizkusom držav ljudskih demokracij in SZ izvedela demokratična javnost sveta resnico o Jugoslaviji. V imenu JA je spregovoril poručnik Dobrila Branko, ki je ob zaključku svojega govora pozval vse odlikovance, naj še z večjim elanom poprimejo za delo v produkciji, saj bomo ravno z izgradnjo socializma pobili vse klevete in napade proti našemu vodstvu in delovnemu ljudstvu naše države. Pred udeleženci dneva delavske mladine so govorili tov. Pečar Otmar, podpredsednik okrajnega odbora ZB in sekretar Okrajnega komiteja LMS Trbovlje tov. Klemen Tone. A ti j boljši mestni komite je kotu it e mladine v Hrastniku V čast 30. obletnice SKOJ-a tekmuje mladina trboveljskega okraja na vseh popriščih dela. Najboljši uspeh je dosegel mestni komite mladine v Hrastniku, ki je prejel za nagrado lep pokal v trajno last. Nadalje je bil pohvaljen rudniški komite mladine ka«, ki je zlasti v zadnjih tekmovanjih dosegla prav lepe uspehe. Med drugim je izvršila letni plan do 22. avgusta in dala v zasavskih revirjih pobudo za tekmovanje za večjo storilnost dela po Sirotanovičem načinu dela. Uspeh njenega prvega tekmovanja Pogled na zbrano množico na Kalu Trbovlje, ki je s svojim uspešnim delom poživil tekmovanje med mladinskimi aktivi, na novo sprejel v organizacijo 40 mladincev, ustanovil tri nove mladinske proizvodne brigade, reorganiziral brigade v rudniku ter izvedel tekmovanje za večjo storilnost dela v naših rudnikih. S prekournim delom so mladinci nakopali 865 ton premoga, ter izvršili preko 2000 ur prostovoljnega dela. Močno se je poživilo tudi fizkulturno delo, ki je sedaj na prav zadovoljivi stopnji. Pohvaljeni pa so bili še naslednji aktivi: Aktiv mladine Zunanjega obrata rudnika Trbovlje, aktiv mladine obrata Podstrana, aktiv mladine Kemične tovarne v Hrastniku, kateri je dosegel zlasti lepe uspehe na polju ljudske tehnike. Nadalje mladinska delovna rudarska brigada »Mihe Marin- je bjl 517.9 ton premoga v eni Izmeni. Pohvaljena je bila tudi mladinska delovna brigada štev. 223 rudnika Zagorje. Priznanje pa je bilo izrečeno tudi rudniškemu komiteju mladine v Hrastniku in Zagorju. Posameznikom p« so bile izrečene pohvale in to: Dorniku Ivanu, večkratnemu udarniku, članu I. mladinske rudarske delovne brigade »Mihe Marinka«, tov. Žagarju Bojanu, sekretarju aktiva Zunanjega obrata, tov. Petku Alojzu, 7 kratnemu udarniku in brigadirju mladinske delovne brigade »Mihe Marinka«, tov. Drnovšku Francu, 8 kratnemu udarniku in brigadirju mladinske brigado 223 v rudniku Zagorje ter sekretarju rudarskega komiteja mladine v Zagorju. Po prečitanju odloka o pohvali najboljših aktivov so bile poslane resolucije predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku, tov. Titu, CK LMJ in protestna resolucija Svetovni federaciji mladine. Resolucija, ki je bila poslana predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku se glasi: Mladinci in mladinke ter ostalo delovno ljudstvo trboveljskega okraja, zbrani na velikem množičnem zboro- vanju na Kalu ob priliki praznika »Delavske mladine«, pošiljamo tebi, dragi tovariš Miha Marinko, borbene rudarske pozdrave. Danes, ko se spominjamo nazaj na velike borbe in številne žrtve tekom NOB, še z večjim sovraštvom zavračamo podla početja Informbirojevskih elementov, ki pod vodstvom VKP-(beja) sipajo plohe klevet na našo socialistično graditev. Ob času, ko In-formbirojevski propagatorji v svojem tisku in potom radia klevetajo o nekakšnem razcepu in neenotnosti, se vsak dan bolj manifestira enotnost naših narodov. Ob času, ko blazno čvekajo o neuspehih pri socialistični izgradnji, se je tudi mladina trboveljskega okraja pripravljala na svoj praznik,. »Dan delavske mladine«, ki je obenem smotra dela mladine trboveljskega okraja po zlitju SKOJ-a in LMJ. Oni so nas kritizirali, da smo nacionalisti, mi pa smo jih vprašali: Mar mislite, da bi dala mladina trboveljskega okraja nad sto tisoč prostovoljnih delovnih ur, čez deset tisoč ton nakopanega premoga, Se borila za čimprejšnjo izpolnitev letnega plana, kot se je borila I. trboveljska mladinska proizvodna brigada, ki nosi Vaše ime, in še neštete brigade v naših rudnikih in tovarnah, če bi šlo tu za nacionaliste alt kapitalizem, proti kateremu so se borili naši mladinci je za časa stare Jugoslavije? Prav gotovo, da ne! Njihove klevete so vzbujale v naših mladincih nov val ogorčenja In sleherna kleveta v naših revirjih med našo mladino pomeni doseganje novih uspehov na polju socialistične izgradnje. Danes, ko pregledujemo delo, vidimo, da smo dosegli precej uspehov, da pa so bile v našem delu še pomanjkljivosti. Obljubljamo Ti, tovariš sekretar, da bomo še nadalje pod vodstvom noše Partije S podvojenimi silami izvrševali vse naloge ter tako prispevali k čimprejšnji zmagi tistih velikih ciljev, katere nam je postavila naša Partija, katere nam postavlja maršal Tito. Naj živi KPS in tov. M. Marinko! Naj živi KPJ in tov. maršal Tl tol Po sprejemu resolucije so sprejeli najboljši borci iz NOV priznanje za svoje delo. Odlikovanje je prejelo 800 odlikovancev. Dan delavske mladine na Kalu nad Hrastnikom se je razvil v mogočno manifestacijo, ki se je zaključila • planinskim veseljem, kjer so se borci in mladina skupno spominjali težkih borb za časa NOB. Dan delavske mladine v Zagorju Dne 10. septembra je imela mladina Zagorja svoj veliki dan. Ob 16. uri se je vršila Mestna konferenca, ki je trajala do 19. ure. Na konferenci je sekretar Rudniškega komiteja l.M podal izčrpen politični referat, v katerem je prikazal notranji in zunanjepolitični položaj, ki je nastal vsled sovražne politike Informbiroja proti našemu vod-stvu in našim narodom. N-ato je organizacijski sekretar tov. Baloh Slavko podal poročilo o delu organizacije, o njenih uspehih in o njenih pmnanj-kljivostih. Po referatih se je razvila živahna diskusija, ki je imela za posledico sklepe, da se bo mladinska orga,-nizacija v bodoče še z večjo vnemo borila za izvršenje nalog, ki jih postavljata pred njo vodstvo in Partija. Ob 19. url je mladinska štafeta prižgala žare na grobeh padlih borcev. Istočasno se je formirala manifestacij-ska povorka z bakljado in transparenti. Navzočih je bilo nad 300 ljudi, mladine in rudarjev. Povorke »e je poleg ostale mladine udeležila tudi vsa šolska mladina. V zvezi s tem je sledila kulturna prireditev v Prosvetnem domu. Politični referat je podal sekretar Mestnega komiteja tov. Jevšnik, a referat o delu in nalogah mladine je podal tov. Zupančič Vili, ki je pouda-ril, da je pozitivno delo mladine najboljši odgovor informbirojevskint klevetnikom. Z zborovanja je bila poslana CK LMS resolucija, V kalcrl obsoja mladina gonjo Informbiroja proti naši državi, posebno pa še postopek madžarskih oblasti proti naši' delegaciji, ki bi se morala udeležiti Svetovnega mladinskega festivala v Budimpešti. NajMjši slovenski riid^rji so se posvetoval o naialjn h ukrepifiza večjo storilno t de a izmenjava dosedanjih izkušenj in poglobljeno politično tlelo bosta razvila pihanje za večjo storilnost v širino K.o je pred poldrugim mesecem sprejel rudar Alija Sifotanovič, borec z.i večjo količino premoga in večjo produktivnost, nov način dela zavedajoč se, du je mogoče graditi socializem, le ob laki produktivnosti dela, ki je večja od produktivnosti dela v kapitalistični družbi, so najboljši slovenski, bosanski in srbski rudarji uvedli njegov način dela v svojih rudnikih in dosegli uspehe, kakršne so dosegi sovjetski rudarji v 13 letih, odkar je Aleksej Stahnnov dosegel svoj pr\ rekord Tekmovanje, ki se je razvilo med njimi, in ki pomeni revolucijo v načinu dosedanjega dela, se je vršile in se še vrši prav v dobi poostrene kampanje držav lnformbirojn proti naši državi in našemu partijskemu vodstvu, izpričuje pa trdno odločnost naših rudarjev, zgraditi socializem \ naši državi, ne glede na ovire in te žuve. Ovire, ki so nam jih stavljah države Imforbiroja. ker nam niso po- dale strojev za mehanizacijo rudnikov na podlagi pogodb, so pričeli od->ravljati bosanski rudarji z izkoriščanjem vseh možnosti, ki j ih nudi »oljša organizacija dela tudi pri ne-udostnem številu rudarjev. težave slovenskih rudarjev so bi-e drugačne. Navzlic pomanjkanju lelovne sile so vse leto izpolnjevali n presegali plan, v tekmovanju pa jih je vodila zavest,, da morajo dati .'•i in več. premoga in da morajo nenehni dvigati proizvodnjo in storilnost lela. V tem tekmovanju niso hoteli zaostajati za svojimi tovariši v Bosni :i Srbiji. V nekaj tednih so se s svojimi uspehi uvrstili med najboljše irigade v državi, hkrati pa jim je iostalo jasno, da bo treba izkušnjo prenesti v širino. Nove metode mo-. i j o osvojiti tudi množice drugih ru-larjev, gibanje za večjo storilnost tlela pa mora prodreti v vse naše uilnike, ob razvoju in izpolnjevanju brigndnega sistema dela. Posveta so se udeležili najboljši slovenski rudarji Posvetovanje, ki ga je sklicalo ' sredo uredništvo »Ljudske pravice« v Ljubljani, so se udeležili pobudnik’ tekmovanja za večjo storilnost i/ Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Velenja. ni pa bilo tovarišev iz Senovega. Udeležba znanih borcev za večjo storilnost, kakor Petka, Železnika. Zagoriška, Štancerja, Dernovška, Zoreta, l.rjavca. Tomažiča, Bukovškn. Kmeta in drugih je dala slutiti, da bo rodilo posvetovanje lepe uspehe pri novi organizaciji delu. Znana štev. 216, ki jo vodi tov. Petek v Trbovljah, je že dalje časa razmišljala, kako bi zrušila rekorde bosanskih tovarišev. V tekmovanje so se vključili tudi hrustniški rudarji, čeprav še nimajo mehanizacije in morajo opravljati vse delo z lopatami in krampi, prav tako pa so se vključili v tekmovanje rudarji iz Zagorja. kjer bodo dvignili storilnost dela /.lasti tedaj, ko bodo imeli dovolj delovnih mest Novi načini tlela ne sinejo biti poenoteni Ob t.izgovoru o novih načinih dela so prišli rudarji do zaključka, da zahtevajo odkopne razmere v vsakem rudniku drugačni način dela. Skupno psi ie vsem deloviščem prizadevanje, izvesti tako organizacijo dela. ii bo potekala brez zastojev, kjer ne bi »Iliče drugemu na poti, kjer ne bo iiebu nikomur pri delu čakati in kjer bo sleherni ves čas zaposlen. V skupno brigado bo potrebno združiti vse številke v isti etaži, obenem pa povečati število delovnih mest. Nii ta način se bodo lažje zvrstili kopači in nakladalci pri delu. Ta način dela pa ni mogoč, le pri mehaniziranih širokih čelih, temveč tudi pri prečnih odkopih. V Velenju so skušali bolje organizirati delo tako, da ob izmeni odstrele premog, nova izmena pa začne lahko takoj odvajati odstreljeni premog. Sedaj pa skušajo uvesti docela nov način odkopavanja, pri katerem bodo odkopavali od spodaj navzgor in ki jim bo prinesi izreden dvig storilnosti. V Trbovljah so organizirali delo tako, da skrbe kopači samo za premog, tesarji tesarijo, drugi pa skrbe za odvoz. Mnenja so tudi, da se doseže znatno večji uspeh, če se odkopava samo v eni izmeni, v ostalih dveh pa se izvršujejo pripravljalna dela: tesar jen je, popravljanje tira in premeščanje tresal k. Zagorske brigade pa vidijo jamstvo uspeha v brigndnem sistemu, ker se da le v brigadi delo organizirati tako, da je mogoča večja storilnost. V Zagorju ovirajo brigade pri delu sloji. ki imajo velik padec, v najnižjih rovih pa voda, ki se riateka zaradi vodnega zasipanja. Storilnost bo povečana tudi v Podstrani, ko bo urejeno zračenje, dočiin bo v Kotredežu ržko uvesti brigadni sistem zaradi ■/kih slojev in premočnega pritiska. Gibanje za visoko storilnost mora zajeti vse rudarje Doslej je zajelo gibanje za visoko storilnost le najboljše rudarje in najboljše brigade, videti pa jo, da sc \ to gibanje vključuje čimdalje več rudarjev. Ko bo odstranjeno nuzad-njaštvo, ki še ni povsem premagano med rudarji, bo tudi to pomagalo pri vključevanju v nov način dela. Marsikdo je prepričan, da vodi to tekmovanje v uvedbo deveturnega delavnika in v zvišanje norm, kar pa je treba s pravilnim pojasnjevanjem takoj ovreči in dokazati rudarjem, zakaj gre in kakšen namen ima novo gibanje. Večina rudarjev je že danes pripravljena vključiti se v novi način dela, treba bo le še več posvetovanj in razgovorov z njimi, pa se bo gibanje razvilo v širino. Proti morebitnim zaviralcem pa bo potrebna budnost. Več političnega dela, študija in krožkov bo pripomoglo k temu, da bo znal vsak rudar pravilno gledati na vsa ta vprašanja. Uspehe, ki so bili dosedaj doseženi v tekmovanju, je treba popularizirati, s čimer bo dosežena mobilizacija novih delovnih brigad. Če bo vsakdo spoznal, da se da z boljšo organizacijo pospešiti in olajšati delo ter doseči večje uspehe, lx> nova organizacija dela povsod zmagala in bodo kmalu osamljeni tisti, ki se še oklepajo starega načina delti. Delovni razred pa, ki stoji pod vodstvom Partije in Tita, ho storil velik korak naprej po poti, ki vodi v socializem. Vzhodni obrat ]e vzjjoil nove kadre Naša ljudska oblast posveča mnogo pažnje vzgoji novih kadrov za našo industrijo. Tudi rudarstvo potrebuje vedno več in več novih kvalificiranih rudarjev, če hoče, da bo zmoglo vse potrebe po premogu in da se bodo lahko izpolnjevale planske naloge. Na vseh naših rudnikih se organizirajo tečaji, ki naj vzgojijo nove kopače. Na našem rudniku se je pretekli teden končal kop tički tečaj na Vzhodnem obratu, kjer je polagalo izpite 14 kopačev. S tem je pridobil Vzhodni obrat 14 novih kvalificiranih rudarjev, ki bodo mnogo pripomogli k izvrševanju plana, saj je bilo med njimi več dobrih delavcev in so nekateri vključeni v mladinsko in druge brigade. Da je tečaj tako dobro uspel, gre največ priznanja vodji tečaja Gorjupu Slavku, ki je s svojim požrtvovalnim delom privedel tečaj do konca. Pa tudi tečajniki so pokazali pra- vilen odnps do izvrševanja planskih nalog; na pobudo tov. Vengusta, člana Petkove brigade, so si vsi tečajniki zadali obvezo, da gredo v nedeljo tekmovat na produkcijo. Uspeh ni izostal. Vsa skupina, ki je štela 10 kopačev, je naložila 210 vozičkov premoga. S tem so mnogo pripomogli svojemu obratu, ki se trenutno bori ; velikimi težavami pri izpolnjevanju plana. V Zagorju tekmujejo Tekmovanje za visoko storilnost pri produkciji premoga je rudarski kolektiv močno razgibalo. Od 28. avgusta do n. septembra je tekmovalo 18 brigad z 89 udeležbami. V tem času so te brigade nakopale 2600 ton premoga. Pregled vseh tekmovanj nam nudi sledečo sliko: 28. avg. (odkop) brigade štev. 223, vodja Drnovšek Prane, 30.9 ton na moža. 30. avg. (odkop) brigade štev. 223, vodja Drnovšek Franc, 31.35 ton na moža. 30. avg. (odkop) brigade štev. 217, vodja Čretnik Jože, 33.83 ton na moža. 31. avg. (odkop) brig. št. 143, vodja Stancar Feliks, 39.3 tone na moža. 31. avg. (odkod) brig. št. 127, vodja Hiršl Franc, 37.5 tone na moža. 31. avg. (proga) — Rud. šola — na moža 6 m. 2. sept. (proga v jal.), brig. št. 50, vodja Roglič Franc III,, 0.91 m na moža. Čretnikova brigada 2. sept. (proga v jal.), brig. št. 202, vodja Barlič Ivan, 0.65 m na moža. 4. sept. (odkop) brig. št. 1, vodja Burkeljc Ferdo, 40.62 tone na moža. 4. sept. (odkop) brig. št. 217, vodja Čretnik Jože, 40 ton na moža. 4. sept. (odkop) brig. št, 143, vodja Stancar Feliks, 42 ton na moža. 4. sept. (odkop) brig. št. 152, vodja Urbanja Ivan, 54.3 tone na moža. 4. sept. (odkop) brig. št. 149, vodja Lužar Anton, 58.4 tone na moža. 4. sept. (proga) brig. št. 108, vodja Vičič Ivan, 2 m na moža. 4. sept., (proga) brig. št. 127, vodja Kržišnik Avgust, 1.91 m na moža. 11, sept. (odkop) brig. št. 500, vodja Štern Miha, 50.9 tone na- moža. 11. sept. (odkop) — Eberl Ivan, 47.5 ton na moža. 11. sept. (odkop) brig. št. 108, vodja Vičič Ivan, 36.8 tone na moža. Pri navedenih učinkih so vračunani tudi nakladalci. 47.50 tone na moža. Tudi brigada št, 108 Ivana Vičiča je ta dan tekmoval^ in dosegla učinek 36.6 tone na moža. Na tem mestu pa je treba omenili še neke poedinosti o tekmovanju y nedeljo dne 4. sept. Ta dan so tekmovale brigade v Trbovljah, Hrast- niku in Zagorju. V časopisih smo či-tall, da je Zagoriškova brigada iz Trbovelj dosegla učinek 74.3 tone na moža, medtem ko je rudarski kolektiv rudnika Zagorje dosegel 44.08 tone surovega premoga na moža. Na- konferenci, ki se je vršila v zvezi s tem tekmovanjem, pa je bilo ugotovljeno, da niso bili v učinek Zagoriškove brigade všteti nakladalci premoga na odkopu ter da je objavljeni učinek veljal le za kopaško storitev, medtem ko je rudnik Zagorje vračunal v učinek tudi nakladalce. Na podlagi tega je bilo končno ugotovljeno, da je Zagoriškova brigada s 13 kopači dala 966 ton premoga ter dosegla učinek 74.3 tone na kopača, rudarski’ kolektiv Zagorje pa je istega dne s 14 kopači nakopal 1058 ton premoga in do- Stev, 127 — Hiršlova brigada segel kepaško storitev 75.5 tone na moža. Potemtakem je rudnik Zagorje dosegel boljšo storitev kot rudniki Trbovlje. Stancarjeva brigada Rudarji se zelo zanimajo za tekmo« vanje in v zvezi s tem za večjo storilnost dela. Priglašajo se vedno nove brigade, ki želijo stopiti v tekmovanje z drugimi brigadami. Tako so v nedeljo tekmovali med seboj zalivalci obratov Kotredež in Podstrana. Od teh je brigada Sterna Mihe iz Pod-strane dosegla učinek 50.9 Ione na moža, medtem ko je brigada Eberla Ivana iz Kotredeža dosegla učinek Mladinski uspehi v trboveljskem okraju Tekmovalna napoved, s katero je napovedal OKLMS Trbovlje tekmovanje vsem okrajem v naši oblasti, je zajelo vse aktive v delavskih centrih ter zajema danes že tudi aktive na vasi. Ze ko je bilo objavljeno tekmovanje, so nekateri aktivi takoj pričeli z osvajanjem obvez. S temi so potem napovedali tekmovanje vsem ostalim, na vseh poljih dela mladinske organizacije. Delalo se je predvsem na org. ureditvi mladinske organizacije, na izboljšanju ideološke izgradnje mladine v pomoči pri izvrševanju plana tovarn ter na vsestranskem razživljanju in vnašanju pestrih oblik v organizacijo Ljudske mladine. Organizacijsko je bil dopolnjen in utrjen rudniški komite v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Danes so vsi sekretarji teh komitejev plačani pro- fesionalcl. Dane> postavljajo rudniški komiteji na podlagi OKDMS-a svoje, plane ter samoiniciativno rušijo pro-, bleme v rudnikih. Rudniški kpmiteji so delali tudi na utrditvi svojih aktivov. Rudniški komite v Trbovljah je utrdil mladinsko organizacijo ca Za-padnem obratu, ki je bila pfej pa-, glvna, danes pa že prehaja v tekmovanje in ima lepe uspehe. Razživi j eni 50 aktivi na Doberni, Neži, Zunanjem Obratu, Opekarni itd. Aktivom je uspelo vnesti v svojo organizacijo stalen planski način dela. Rudniški komite v Hrastniku prednjači predvsem v ideološki izgradnji mladine. Redno se vršijo študiji po aktivih, vršijo se konotacije, prav tako se vrši tudi kontrola nad posedanjem študija. Prav tako je bila izvedena organizacija v steklarni. Izmenjan je bil sekretar tovarniškega komiteja, dopolnjen pa je bil komite in aktivi v območju tovarniškega komiteja. V CRD je bil aktiv reorganiziran. Poživljeni go bili aktivi OLO, na Zunanjem a v stanovanje, ki bi prišel z namenom pregledovati njihove stanovanjske prostore. Vprašujemo se, alt je ta čin socialistični čin in ali predstavlja dobro povezavo in sodelovanje med oblastjo, podjetjem in množično organizacijo. Debenc. Iz življenja naših naj mlajših Živimo v tretjem letu prve petletke. Vsak zaveden državljan se trudi, da čim več napravi za izgradnjo socializma v naši državi. Ljudstvo tekmuje med seboj in vsepovsod vidimo sadove dela pridnih rok. V tej veliki borbi za socialistično izgradnjo nam manjka delovne sile. To so pravilno razumele naše žene in se vključile v produkcijo. Tudi žene iz Zagorja se niso ustrašile dela. Vpraševale pa so se: »Kam bomo dale otroke? Ali bodo prepuščeni cesti? Uprava rudnika je ženam odvzela to skrb. Ustanovila je Dom igre in dela. V ta dom lahko matere oddajajo svoje otroke in so v službi brez skrbi. Spočetka je marsikatera mati z nezaupanjem gledala na Dom igre in dela. Seveda, vsaka se boji za svojega otroka in mu želi najboljše. V domu se otrokom dobro godi. Pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljic se igrajo, saj imajo zelo veliko raznovrstnih igrač. Tudi učijo se že. Koliko znajo pesmi in kako prisrčno jih zapojejo. Mnogokrat so že nastopili z lepimi točkami. Učijo se tudi lepega vedenja, ljubezni do svoje domovine hodijo na sprehode in spoznavajo naravo. S svojimi drobnimi prsti pa napravijo marsikaj lepega. Kdor ne verjame, naj si njihove izdelke ogleda! Hrano imajo dobro in zato se lepo in pravilno razvijajo. Sadje jim daje drevje okrog doma. Najmanj priljubljeno je otrokom spanje po kosilu. Sredi dneva težko zatisnejo svoje zvedave oči. Najraje bi bili vedno zunaj in se igrali, še raje pa se kopali v bazenu, ki je tik nad domom; topla voda v njem nudi otrokom mnogo lepih in koristnih ur. V mesecu juliju so otroci bili na Gorenjskem zaradi izpremembe zraka. Pod ponosnim Storžičem so preživljali v lei>em Predvoru prijetne dneve in vsi zagoreli so se srečni vrnili k svojim staršem, ki so jih že težko pričakovali. Domovi Igre in dela dokazujejo, da naša država skrbi za svoje otroke in iim daje pogoje za srečno mladost.. Vsled pomanjkanja delovne sile pri zidarskih delih se to vprašanje le po stopoma rešuje. Vendar pa novo zgrajena cementar-niška stanovanja, katera že po svoji zidavi ustrezajo novi socialistični družbi, niso pravilno razdeljena. Člani stanovanjske komisije pri MLO in rudniku Trbovlje so dne 7. septem. 1949 Nadaljevanje s 3. strani, misel za liim je predlagal tov. Slavko. Scenarij naj bi napisal tov. Jože, snemalno knjigo bi pa »kupno obdelali. Naleteli »mo na novo oviro, na snemalni aparat, ki ga na žalost nimamo. Toda tudi to težavo bomo premagali. Tovariš Grešak lz Hrastnika je obljubil, da nam bo posnel vse, kar si bomo poželeli. Pred nedavnim smo krožek razdelili na tri skupine: snemalno, proji- cirno in propagandno. Projekcijska skupina že dobro deluje, snemalna pa dela prve korake. Komisija za kinematografijo nam je dodelila za sedaj samo 30 m traku. Pravijo, da ga je dovolj, ker ga bomo Itak pokvarili. Mi pa hočemo pokazati, da ga bomo znali uporabiti In pravilno izkoristiti. Celotni film bo dolg po naši zamisli do 130 m. Posneli bomo najprej prvi del, toda brez napisov. Ce nam bo to uspelo, bomo dobili še nadaljnjo količino filma. >biskali novo zgrajeno stanovanjsko hišo Cementarne Trbovlje, Loke 585 in ugotovili pri tov. Vodišku Francu da trna prav udobno stanovanje, sc-stoječe iz kuhinje in treh sob od kadrih pa sta dve sobi skoraj jjopolno-ma prazni. V eni sobi Ima otroško posteljo, v drugi pa eno omaro in mizo. Enako stanje je pri Bolatu Antonu, saj šteje vsaka družina le po dva člana in dva mladoletna otroka. Stanovanjska komisija Cementarne prav nič ne misli na to, da bi utesnila ta dva primera in olajšala delavcem težke stanovanjske razmere, ki imajo po 10 in več družinskih članov v eni sobi s 16 m« in eno kuhinjo s 7—9 m’ Ti primeri so še očitnejši, če vemo, da stanuje cementarniški uslužbenec Kajnik Zdravko v rudniškem stanovanju sam s svojo soprogo, na 72 m’ prostora. Stanovanjski komisiji pri MLO in rudniku Trbovlje, ki sta hoteli urediti to vprašanje, sta naleteli na odpor pri Upravi cementarne. Obe komisiji sta bili namreč mnenja, naj bi se tov. Kajnik preselil v cementar-niško stanovanje, v prostore pa, kjer sedaj stanuje, pa naj bi prišlo 70 in-dustrijsko-rudniških učencev. Uprava cementarne je poslala stanovanjski komisiji pri trboveljskem rudniku grozilno pritožbo zoper gornjo odločitev, namesto da bi upoštevala in podprla problem novih kadrov, ki so potrebni za zgraditev socializ- Zakaj v Trbovljah ni mleka? Za trboveljsko javnost so -zelo zanimive ugotovitve, ki jih je prinesel pred nekaj dnevi »Slovenski poročevalec«, kje so vzroki, da v Trbovljah, največjem rudarskem centru države, ni mleka. Tako čitamo v tem listu, da se plan odkupa mleka izvršuje v Idriji s 110*/•, na Jesenicah z 84•/•, v Kranju z 78*/*, v Trbovljah pa, kjer bijejo rudarji največjo bitko za premog, reci in piši — s samo 31*/». Kdo je kriv, da v Trbovljah niti dojenčki nimajo mleka? Krivde ni iskati toliko pri kmetih, piše »Slov. poročevalec«, kot pri Okrajni odkupni postaji v Trbovljah. Avtomobili se pošiljajo na zbiralnice mleka v Poljčanah in Krškem, namesto ob pol 5 zjutraj šele ob 17 ali celo ob 19. Seveda se mleko potem pokvari in skisa in postane neuporabno. V Izgubo gre na ta način dnevno 500 do 1000 litrov mleka. Skrajni čas je, da se tukaj napravi red. Javnost bi morda še tolerirala, če ga morda odrasli potrošniki, ki imajo pravico do prejema mleka, ne dobijo v ustrezni količini, ne moremo pa dopustiti, da ga ne bi dobili dojenčki, katerim je mleko glavna hrana. Znano nam je, da se je neki rudar te dni pred mlekarno v Trbovljah jo- kal. Ima 2 meseca starega otroka ta je moral ves teden, ker se je v Trbovlje poslano mleko zaradi prepoznega lostavijanja skisalo, tega otroka hraniti s kamiličnim čajem. Človek ne more verjeti, da je to sploh mogoče. Na kmetih krmijo svinje z mlekom, v Trbovljah ga pa niti dojenčki nimajo. Znan nam je drug primer v dostavi mleka v Trbovljah. Neka žena je te dni telefonirala na trboveljsko postajo, kdaj bo avtomobil pripeljal mleko v mlekarno, kjer so ljudje že več ut čakali nanj. In veste, kakšen odgovor je dobila? Po telefonu ji je bilo rečeno, da mora avto najprej zvoziti v Trbovlje krompir, potem pride pa mleko na vrsto. — Vsak trezen človek do dejal, da je dostava mleka zaradi dojenčkov prvenstveno nujna, potem šele pride na vrsto krompir. Na krompir se lahko jpočaka, na mleko se pa ne more in ne sme, ker ga dojenčki morajo imeti. _ Pozivamo merodajno oblast, da zadevo dostavljanja mleka v Trbovlje takoj natančno preišče in krivce najstrožje kaznuje. Ljudi, katerih krivda je, da dojenčki v Trbovljah nimajo mleka, naj oblast takoj pošlje na družbeno koristno delo. ................................. Razglas Mestni ljudski odbor v Trbovljah —■ matični urad, obvešča prebivalstvo, da so vsled urejevanja državljanskih knjig z dnem 19. septembra 1949. uradne ure trikrat tedensko, in sicer; Ponedeljek, sreda in petek od 7—14. Predsednik: Gornik Hudi. RAZGLAS Zamenjam hišo z malim travnikom, -njivo in sadnim drevjem, za hišico v bližini Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ali Radeč. — Marija Borštner, Bmica štev. 160, Dol pri Hrastniku. ZAHVALA Podpisana Sumberger Marija se zahvaljujem tov. Lenišnik Ivici, uslužbenki rudniškega magazina, ki je našla in mi vrnila mojo listnico z dokumenti, živilskimi nakaznicami in denarjem. — Sumberger Marija, Loke 366 zd Trbovlje. OPOZORILO Opozarjam vse, ki raznašajo nts» resnične vesti o meni in tov. Oblak Ted režiji, da jih bom v primeru ponovnega klevetanja prijavil sodišču, — Pirc Filip, Loke 194 — Trbovlje. Srečke! Drž. razredne loterije I. razreda 13. kola so v prodaji. Pohitite z nakupom srečk! Četrtina stane 50 din, polovica 100 din, cela pa 200 din. Dobite jih pri Jugoreklam — Kolekltira srečk — Ljubljana, Tyrševa 11 in pri preprodajalcih. Kino objave KINO TRBOVLJE PREDVAJA: angleški film »Bežno srečanje«. Predstave: v soboto ob 6 in 8 zvečer, v nedeljo ob 4, 6 in 8 zvečer, v ponedeljek ob 6 in 8 zvečer. KINO HRASTNIK PREDVAJA: avstrijski film »Dunajske melodije«. Predstave: v soboto ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo ob 3, 5 in 7 zvečer. Naslednji teden predvaja ameriški film »Misier Smith«. Predstave: v sredo ob 7 zvečer, v četrtek ob 5 in 7 zvečer. KINO ZAGORJE PREDVAJA: sovjetski film »Srečanje na Labi«. Predstave: v soboto ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo ob 10 dop., 5 in 7 zvečer. Naslednji teden predvaja angleški film »Karneval«. Predstave: v sredo in četrtek ob 5 in 7 zvečer.