„Glasbena ITIafica" u Ljubljani.
XXXIX. drušf. leto. XX. leto rednih društ. koncertou. Sezona 1910/11.
\\V
* V nedeljo, dne 19. sušca 1911
zvečer ob pol osmih
v veliki dvorani hotela „UNIO
pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada.
Sodelujejo: Orkester .Slov. Filharmonije“ pomnožen z nekaterimi učitelji in gojenci Glasbene Matice pod vodstvom kapel, prof. Friderik Reiner-ja; g. Ivo Trost, abiturijent šole Glasbene Matice (gosli) in pevski zbor
.Glasbene Matice".
□	□ □
Mešani zbori.
Mešani zbori,
VSPORED:
1. a) Fran Ferjančič': Tone solnce, tone ...
b) dr. Gojmir Krek: Tam na vrtni gredi . .
c) dr. Gojmir Krek: Kakor bela golobica.
Č) Emil Adamič: Dekletce, podaj mi roko .
d) Emil Adamič: V snegu.....................
e) Emil Adamič: Petnajst let................
f) Emil Adamič: V gozdu..................  .
g) Jakob	Aljaž:	Divna	noč. Moški zbor.
h) Jakob	Aljaž :	Zakipi	duša mladostna. Moški	zbor z baritonskim samo-
spevom. Samospev poje član pevskega zbora g. E. Rumpelj.
2. Mendelssohn: Koncert v E-molu za gosli, op. 64 s spremljevanjem
0rkestra-	Igra	e	Ivan
I. stavek: Allegro molto appassionato .	.)	Trost
II	Andante-Allegretto non troppo, s spremije-
111.	Allegro molto vivace..............)	*£S2?«
3. L. v. Beethoven: Simfonija št. 5, op. 67
1.	stavek,: Allegro con brio	.	.	.	j	Svira orkester
H	Andante con moto	.	.	.	Slovenske
H{-	Allegro ....................^	Filharmonije
IV	Allegro...................../
Začetek točno ob pol 8. Konec ob pol 10.
CENE PROSTOROM : Sedeži po 4, 3 in 2 krone, stojišča po 1*20 K, za dijake 40 h, se dobivajo pri gospe Češarkovi v Šelenburgovi ulici in na večer pri blagajni. Besedilo brezplačno istotam.
Besedilo.
1.	Tone sol nee, tone
Tone solnce, tone za večerne gore; ž njim le moja toga vtoniti ne more.
Zjutraj solnce vstane, lepše še žareče, ž njim pa radost meni vstati nikdar neče.
Toni, solnce, toni, drugim topi boli; njim na srečo vstajaj, če za me nikoli.
□	□
S. Gregorčič
2.	Tam na vrtni gredi
Tam na vrtni gredi rase rožmarin, pridi o slovesu, dam ti ga v spomin.
Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno, morda kdaj ob njem ti rosno bo oko.
Rožmarin povene ž njim spomin bo vzet, tudi ti boš nosil v srcu veli cvet.
□	□
Ljudmila Poljanec.
3.	Kakor bela golobica.
Kakor bela golobica v čisti sreči se smehljaš, gledaš moža mi ženica ino z deco se igraš.
Naj ti dolgo sreča sije, ne spoznaj mi žalosti, naj mi skrb se te ognije, večno živi v radosti.
/. jV. Resman.
P □
4.	Dekletce, podaj tni roko
Dekletce, podaj mi roko, poglej mi, poglej v oko . Očesce mi tvoje pove, kaj čuti, kaj misli srce . .
□	□
Ce jaz sem za tvoje srce za ves svet pustim te ne , . . Če upa ljubezni ne bo, srce mi bo žalostno.
/. Resman.
5.	V snegu.
Hribi še beli so, rože še ne cveto; kmal’ bo pomlad prišla, rože bo sklicala.
□ C
Samo moje srce žalostno bode še, zanj več pomladi ni, zanj pač veselja ni!
Simon Jenko.
6.	Petnajst let.
Moja ljubica šteje petnajst let, oj, petnajst mladih lepih let; obraz, oči, svetli lasje, o teh mi letih govore.
Moja ljubica šteje petnajst let, oj petnajst lepih mladih let; nje hoja, smeh, bele roke, o teh mi letih govore.
Poživi Bog teh petnajst let, njih prvi čas, njih nežni cvet I Tako pogleda solnce v svet, čebela zbira prvi med.
Poživi Bog teh petnajst let!
Za ves bi ne verjel ta svet, da mogel biti bi tak zaklet od nežnih takih, mladih let!
Aleksandrov.
□	□
7.	V gozdu.
Čuj, v gozdu lovčev rog doni: trara, na lov tovarišem veli: trara!
Oj, beži zajček, srnica, le skrij se drobna ptičica!
Tu v gozdu varno ni!
Nabita je že puškica, gorje če ostra krogljica v srce zadela bi!
Narodna.
□	□
8.	Divna noč.
Divna noči Zatonila luč je	dneva,	Ne en	dihi Ne en list ne zatrepeče,
zvezd nebroj in luna seva,	mirno	v srebru se leskeče;
slavo Božjo razodeva,	ziblje	stvarstvo sladko speče,
Božjo moč, Božjo, Božjo, Božjo	moč.	pokoj	tih. Pokoj, pokoj, pokoj	tih.
Božja moč! Ko da sem na neba pragi,
Čuti vnemajo se blagi;
vsem vam dragi in nedragi;
lahko noč, lahko, lahko, lahko noč.
Opomba: Poje se 1. in 2. kitica.	S.	Gregorčič.
□	□
9.	Zakipi, duša!
Zakipi, duša mladostna, zapoj nam pesem radostna, vsa topla kakor solnca svit, čez pomladanski kras razlit, vsa glasna kakor ptičji spevi, ob jasnem pomladanskem dnevi.
Srce je naše svet oltar, na njem vonjiv kadila dar, do nebnih dviga se višav, zažiga sveta ga ljubav; do Stvarnika, ki v našo mladost, vso čisto, sveto vliva radost.
Opomba: Poje se 1. 3. in
Zazveni spev čez breg in plan, čez našo goro in ravan; domače pesmi sladki glas Slovenske zemlje slavi kras.
In gromovito svetu znani, kako smo domovini vdani.
Do vere in do rodnih tal ljubezen naš je ideal; a Ti, ki žar zanetil si, ki čustvo to posvetil si: ljubezen v naših srcih goji, da bomo narodni in Tvoji.
4. kitica	Fr.	Neubauer.
□	□
Nekaj opomb k skladbam:
„Glasbena Matica* je lansko leto obljubila, da pokaže slovenskemu svetu, na kateri stopnji stoji danes slovenska glasbena produkcija in reprodukcija in kteri višek smo Slovenci dosegli v domačih skladbah. S tem hvaležnim delom je pričela „Glasbena Matica“ že lansko leto na svojih koncertih in letos nadaljuje z izvajanjem skladb
Dne 19. sušca se bodo izvajale na občno željo vdrugič na matičnem koncertu sledeče skladbe;
1. a) Fran Ferjančič, duhovnik-skadatelj v Ljubljani nastopi s svojo, na Gregorčičevo besedilo zloženo skladbo „Tone solnce, tone“. Pesem je natisnjena v zbirki njegovih desetih mešanih in ženskih zborov, ki so izšli I. 1909 v založbi katoliške bukvarne. Delo se izvaja, kolikor nam znano, drugič javno.
Besedilo „Tone solnce, tone* izraža skladatelj na jako čutapoln, duševno ubran način. To besedilo so uglasbili že razni slovenski skladatelji. Nad mirno harmonijo glasov plava sopranska melodija z višine navzdol in se kot solnce potaplja v temino za hribe. Pesnikovo bolest „le moja toga vtoniti ne more“ izraža na iskren, lep način. Dober je kontrast, kako skladatelj izraža zjutraj vstajajoče solnce v dvigajočih se spevih in v živahnem ritmu, nasproti temu pa obupni spev pesnikov „z njim pa radost meni vstati nikdar neče“ v padajočih spevih glasov.
2. Dr. Gojinir Krek , skladatelj in urednik „Novih Akordov“ na Dunaju. „Tam na vrtni gredi". Skladba je izšla v 6. letniku „Novih akordov“ 1. 1906/7. Na krasen, dramatičen način izraža skladatelj tragiko slovesa ljube od ljubega, ki se ločita na veke. Skladba je povsem duhovito zasnovana, moderna, deklamacija dramatična, je sicer kratka, a njen učinek, je pretresljiv. Lahka ni, ker ima drzne in izrazovite modulacije.
3. Dr. Gojmir Krek: „Kakor bela golobica". Velik je kontrast med prej imenovano tragično „Tam na vrtni gredi“ in to skladbo, ki v nji slika skladatelj na ljubek, presrčen način srečo mlade zakonske matere sredi svoje dece. Iz cele skladbe [zveni „čista sreča“ rodbinskega življenja. V lepih, lahkih ritmih in v jasnih tonih se je skladatelju ta slika jako posrečila. Sladba je izšla v 7. letniku .Novih akordov“ 1. 1907/8.
4. E. Adamič: „Dekletce, podaj mi roko", je presrčna, zelo izrazna ljubavna pesem v težji moderni obliki. Prvi in zadnji del je prijaznega izraza, srednji pa ima po (burnem tenorskem spevu „če jaz sem za tvoje srce* in pri mislih ,če upa ljubezni ne bo, srce mi bo žalostno“ v sm slu besedila velik dramatičen izraz. Natisnjena je v IV. letniku „Nov. Akordov“ 1. 1904/5.
5. E. Adamič: „V snegu“. Skladba je izšla v VI letniku. Nov Akordov“ 1. 1906/7. Temu silno otožnemu Jenkovemu besedilu je dal skladatelj imeniten glasben izraz. Pesnik in skladatelj sta tu na isti višini globokega čuvstvovanja. Prekrasno se dviga muzikalni izraz pri misli „kmal bo pomlad prišla, rože bo sklicala". V pestri barvi, jasnem duru in hrepenečem vzletu v višine pozdravlja skladatelj pomlad. A že pri ponavljanju besedila »rože bo sklicala“, odseva melanholija skladbe. Jasno vzdržan durov akord pa vzbuja spomin na rožnato pomlad. Za tem pa se oglasi v tenoru bolestno otožen vsklik „Samo moje srce, žalostno bode še“, ki hipoma spremeni prejšni jasni izraz skladbe v silno otožnost in v globokem vzdihu „veselja ni“ konča v krasnem pianissimu.
6. E. Adamič: „Petnajst let." Skladba je izšla v VIII. letniku „Nov. Akordov* 1908/9. Pesnik blagruje in opeva mladost, nedolžnost in lepoto petnajstletnega dekleta. Skladatelj izraža ljubkost besedila v neprisiljeno in lahno tekočih melodijah in harmonijah. Slavospev mladosti pol resen pol šaljiv, dviga skladatelj v precej drzne višine. Zelo fina primera: „Tako pogleda solnce v svet, čebela zbira prvi med “
7. E. Adamič: „V gozdu.“ Skladba je izšla v 11. letniku „Novih Akordov“ I. 1901/2. Ženski in moški zbor nastopata v fanfarah lovskih rogov in kličeta lovce v gozdu na lov. V srednjem stavku izraža zbor besedilo narodne pesmi. Oj, beži zajček — srnica — da te ne zadene krogljica — v srce!“ Vsa pesem je v priprosti pestri barvi zajeta slika. Kratka, živahna, ljubka skladba.
8. Jakob Aljaž: „Divna noč'. Mirno, jasno noč, nebroj zvezd na nebu, lunin svit, nočno tihoto — vse to slika skladatelj v krasnih harmonijah. Iz vsakega akorda zveni duševna ubranost skladateljeva, ki tudi v poslušalcu vzbudi enako duševno harmonično ubranost. Nehote se poslušalec pridruži skladateljevemu občudovanju narave. V tej pesmi imamo posebno priliko občudovati Aljaža kot prijatelja in ljubitelja narave.
9. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. „Zakipi duša mladostna". Skladba je natisnjena v IV. zvezku njegovih mešanih in moških zborov in je izšla 1. 1908 v založbi katoliške bukvarne. Skladatelj je doslej izdal že 7 zvezkov svojih zbranih skladb in sicer v letih 1908 in 1909, ki vsebujejo 38 skladb moških in mešanih zborov, in so med pevskimi društvi jako priljubljene.
V	zgoraj označeni pesmi izraža Aljaž na domač, iskren a vendar izrazovit in ognjevit način ljubezen do domovine in vere. Pesem je zložena za moški zbor. Oblika prve kitice je zelo koncizna, imitacije motivov so srečno razvite med basovskimi in tenorskimi glasovi. Prva, druga in četrta kitica izraža navdušenost, tretja pa vsebuje v baritonskem samospevu in spremljajočih glasovih globoko občuteno milino do slovenske pesmi.
Ciskal Dragotin Bribar v Lijubljani.