L S K leto l štev. 23 Koper, petek 6. junija 1352 posamezna številka 10 din JOŽE PRIMOŽIČ - MIKLAVŽ-. Po naši socialistični Jugoslaviji odkriva naše ljudstvo s]x>menike padlim borcem v NOB. Posebno skrb in aktivnost imajo pri tem organizacije Zveze borcev. Ti sjxime-niki so trajen spomin na naše težke a istočasno najslavnejše dni v zgodovini jugoslovanskih narodov ter obdolžiiev in zahvala vsem onim. ki so dali največ, kar so imeli, — svoja življenja za našo svobodo. Tudi mestna organizacija Zveze borcev v Postojni bo dne S. junija odkrila spomenik padlim borcem. Zate ne bo odveč, če se ob tej priliki v nekaj vrsticah spomnimo borbe primorskega ljudstva za osvoboditev in priključitev k FLRJ. Ko je aprila meseca leta 1941 kapitulirala stara Jugoslavija, se je marsikateri naš človek čudil, kake je bilo mogoče. A. ko se je še v istem Utu tudi po 7'jši Primorski raznesla vest, da so se po vsej Jugoslaviji jood vodstvom KPJ in O-svobodilne fronte začeli boriti proti okupatorju vsi oni, ki so proti fašizmu, takrat je naše ljudstvo dobilo novo upanje v končno zmago nad fašizmom. Emigranti, ki so v letih fašističnega terorja morali zapuščati svoje domove in bežati v staro Jugoslavijo, so se v letu 1941 in 1942 vračali v svoje rojstne kraje mnogi že kot preizkušeni borci za pravice delovnega ljudstva in so vsejx>vsod našli veliko prijrrav-Ijenost na borbo in odobravanje programa OF. Ze v leiii 1941 so tudi pri nas na Primorskem odšli v partizane prvi najzavlednejšt možje in fantje. Njim so nato sledili novi in novi borci tako, da je bila v mnogih krajih, ko so prišli fašisti, da bi odvedli vse moške v specialne bataljone, že prazna vas, ker so vsi moški že prej odšli v partizane. Naše ljudstvo se je tako množično vključevalo in vključilo v OF da so bili tisti, katlerim OF ni bila po volji, osamljeni kot otok sred' oceana. V to borbeno organizacijo so se vključevali ljudje mest ir. vasi, delavci, kmetje in delovna inteligenca, Slovenci in demokratični Ital jani. Prav taka množičnost in širina v organizaciji OF, katere jedro je bila Komunistična partija nam je omogočala, da so naše sko-ro goloroke množice ob kapitulacij' l a'ije septembra 1943 razorože-val' italijanske fašistične vojake ki so osramočeni zapuščali (našo z-m'jo in s tem že takrat ponovno dokazali, da ta zemlja ni nj'h."va Ob kapitulaciji Italije so se vršile naših borcev močno pomnožite, list itlovile so se nove brigade, divizije in decembra 1943 še deveti korpus, ki je bil dejansko oborožena pest primorskega ljudstva. Nikoli ne bomo pozabili n vdušenja, ki je zajelo vse naše jyrimnrsko ljudstvo in vse narode Jugoslavije, ko je 1. maja 1945 naša JLA osvobodila 7r. ■ in Gorico ter vse Slovensko P: irnorje. Mi vsi se zavedamo, da je bila naša borba za osvoboditev in priključitev k FLRJ uspešna zato, ker smo se že v {e'u 1941—1942 odzvali klicu KPJ in KPS ter se sami aktiv 'O vključili v birbo proti oku-pato>yi. Ker sr». ."- oorili skupno z vsemi jugosl 'vev.s^imi narodi, ker smo se borili zavestno, ker sme dosledno izpolnjevali direktive naše Partije in OF, ker smo bili v borbi enotni in nepokolebljivi, zato smo v borbi tudi zmagovali in zmagali. Nam je bilo junija 1945 težko, ko so se edinice naše JLA morale u-makniti iz Trsta in Gorice — nam je bilo težko septembra meseca 1947, ko Trst in Gorica nista bila priključena k FLRJ — nam je to težko tudi danes. Toda mi se pravici do tega ljudstva in do tega ozemlja nismo odrekli in se tudi ne bomo nikdar odrekli. Temu se ne bomo odrekli zato, ker so se v naših brigadah, divizijah in devetem korpusu, borili tudi borci iz Trsta in Gorice tudi za svobodo ljudstva v Trstu in Gorici za boljše in srečnejše življenje delovnega ljudstva ki pa je zasigurano edino v FLRJ Velik je prispevek, ki ga je primorsko ljudstvo dalo v borbi prut: okupatorju in za priključitev k FLRJ, zato je jiotrebno, da smo sedaj prav tako trdni in enotni v borbi za ohranitev naše svobode in neodvisnosti. Kol smo bili v času NOB vedno na delu za utrjevanje OF, za jača nje vodilne vloge KP, za ]x>množe-vanje števila borcev NOV, za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov — tako je potrebno, da smo danes na delu za jačanje obrambne sposobnosti naše države za utrjevanje delavskil; svetov, za poglabljanje socialistične demokracije, za dviganje našegr) kmetijstva iz zaostalosti na višje stopnjo, za večjo produktivnost, itd To, da na odkritje sjx>menika padlim borcem v Postojni pridejo tudi gostje iz Trsta, ki jih bomo toplo jx>zdravili v naši sredi, pa do-kazjuje, da demokratične množice Trsta vidijo v naši državi in pri naših narodih tisto silo, ki lahko edina garantira gosjx>darski napredek ter pravo ljudsko socialistično demokracijo Trstu in tržaškemu prebivalstvu. Ker se v zadnjih mesecih zaganjajo v vprašanje STO in se potegujejo za njegovo priključitev k Italiji sovražniki ljudstva in ljudske demokracije vseh vrst, med katerimi ima vidno vlogo tudi VatiKan mislim, da ju dobro ob tej priliki napisati nekaj besed tudi o nedavni Vovkovi okrožnici. Dejstvo je do ra okrožnica naravnost hujska ljudi zoper ljudsko oblast. Duhovščina v Slovenskem Primer ju pa se vedno rada sklicuje na to, da so duhovniki v Slovenskem Primorju bili v času NOB boljši, kol v ostali Sloveniji, da tu ni bilo toliko domobrancev, da duhovniki v Slovenskem Primorju niso bili z orožjem v rokah pri domobrancih, itd Oe vsega tega v Slovenskem Primorju ni bilo, ]X>iem je to zasluga naše Partije, Fronte in našega ljudstva, ki je bilo organizirano v O-svobodilni fronti. Od duhovnikov iz postojnskega okraja in dela sežanskega okraja, ki pripada ljubljanski škofiji, ki so Vovkovo okrožnico dobili, pa upravičeno pričakujemo, da bodo tako okrožnico obsodili. V na-sj/rotnem pa bomo lahko rekli, dc tudi naši duhovniki tako okrožnico odobravajo. Naše 'judstvo bo prav tako kot doslej tudi v bodoče korakalo naprej od zmagu: do zmage. Pod vod sii>om naše Partije in tovariša Tito smo zmagovali in zmagali že do sedaj, pod njegovim vodstvom in z izpolnjevanjem njegovih navodil, bomo zmagali tudi v bodoče. Zdaj veter raznaža besede njegove, prisluhni natanko, da Čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti! Kajuh FRANČIŠEK SMERDU: DETAIL, SPOMENIKA PADLIM BORCEM V POSTOJNI L ¡JU u t »LI-PA« v Kopru je eno izmed naših podjetij, ki ga lahko pohvalimo, da je s knjigovodstvom vedno .na tekočem, saj so te dni že zaključili .poslovanje za mesec maj To seveda omogoča vodstvu podjetja popolno nadzorstvo nad poslovanjem in nad izvajanjem finančnih načrtov posameznih mesecev. Vpeljali so tuidi pregled stanja prodaje vsakega 10. in 20. v mesecu, kav jim nadzorstvo nad poslovanjem še olajšuje. Prebivalci istrskega okrožja dobro vedo, kaj pomenila kratici »LIPA«, saj ima podjetje poslovalnice po vseh večjih krajih koprskega okraja in tudi v Bujah. Ostali naši bralci pa ¡bodo iz naslednjih .rst izvedeli, kakšno podjetje imamo v mislih, kakšne so njegove naloge in kako jih kolektiv podjetja izpolnjuje. Vsak začetek je težak Direktorja podjetja tov. Rožanea je težko pridobiti za razgovor. V skrbi za napredek podjetja je zdaj v Trstu, zdaj v Ljubljani, v Zagrebu, v Bujah in drugod. Ko sem »a le enkrat ujel, mi je povedal da je »LI-PA« pred leti prevzela posle nekdanje Ljudske zailožbe v Trstu, ki je imela nekaj poslovalnic po vsem okrožju. Podjetje se ukvarja s prodajo knjig, časopisov šolskih in pisarniških potrebščin oisemskega papirja, razglednic lr ostalih v to stroko spadajočih predmetov. Ni torej težko uganiti, da gre za knjigarno in papirnico, kot po navadi pravimo takim in podobnim podjetjem. V začetku seveda ni šlo tako gladko kot danes, toda iz leta v leto se je podjetje organizacijsko kre-Dilo, njegovo poslovanje pa izboljševalo. Vsak član kolektiva ti lahko pove, da je to v nemajhni meri zasluga tov. Rožanea, ki je po svojem prihodu jeseni 1. 1950 krepla prijel vajeti v svoje roke, pri čemer je naletel pri kolektivu ns popolno razumevanje. Za poldrug milijon knjig v enem mesecu V svojem razvoju je podjetje zabeležilo svoj prvi uspeh z ureditvijo koprske knjigarne. Do njene otvoritve avgusta 1951 so namreč prodajali 'knjige, papir in ostali material v zelo tesnem lokalu. Otvoritev nove knjigarne je odločne vplivala na prodajo knjig, promet se je dvigal iz meseca v mesec in je decembra 1951 dosegel znesel 1,400.000 din. Istočasna otvoritev nove papirnice je omogočila boljše prodajo .papirja, tako da se je mesečni promet papirnice zvišal z; povprečno 700.000 din. Danes je promet v obeh prodajalnah ustaljen in ne beleži nobenih skokov navzgor ali navzdol. Podoben položaj je danes že tudi v poslovalnicah izven Ivo.pra. Septembra 1951 je »LI-PA i-tisk s tem, da razbijate pogodbe, pogajanja — sodelovanje! Do kdaj bo zapadni svet pripravljen poslušati vas, ki ste vedno izdajali zaveznika v najhujših trenutkih. Ce vam je že ozdravel nos, ki smo vam ga razbili v bližnji preteklosti, ko ste imeli 8,000.000 bajonetov, potem iščite, kajti »kdor išče, najde«. Vi boste fahko . . . našli! V nedeljo opolnoči so pričele veljati odredbe vzhod no nemških oblasti ,po katerih ne more noben prebivalec zahodnih sektorjev Berlina iz Zahodne Nemčije priti v Vzhodno Nemčijo brez posebnega dovoljenja. General Lucius Clay, ki je biil ameriški vojaški guverner med blokado Berlina, je izjavil pred dnevi da bodo zahodne sile lahko preprečile vsak poizkus obnovitve blokade. Zračni most bi bil sedaj po njegovem mnenju še bolj enostaven, raizen če se Rusi ne bi po-služili' sile,, kar bi pripeljalo do nove vojne. Najboljši odgovor po mnenju .generala Claya na sedanje sovjetske spletke bi bila takojšnja ratifikacija bonnskih dogovorov po vseh prizadetih. Na koncu je Clay izjavil: «Položaj je drugačen kakor leta 1948. Tedaj je šlo za Berlin; sedaj pa gre za Evropo.« V zahodnem Berlinu so mnenja, da bodo vzhodnonemške oblasti vsak dan bolj poostrile nadzorstvo okrog zahodnih 'sektorjev mesta, dokler ne bo demarkacijska črta postala prava meja.' Zdi se, da so oddelki policije, ki stražijo izhode iz zahodnega Berlina, ojačani z ruskimi četami, 'ki so razvrščene ob nekaterih strojniških gnezdih ob barikadah in jarkih, ki obkrožajo me- sto. V gozdnem delu so posekali tudi drevesa v 10 metrov širokem pasu. Ponoči med ponedeljkom in torkom so angleške vojaške in nemške policijske čeie v britanskem sektorju obkolile poslopje berlinskega radia, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. Ta ukrep so poelvzeli kot odgovor na ukrepe oblasti v sovjetskem področju. Vse dohode v prostore poslopja so zaprli z bodečo žico in ob njih stražijo britanski vojaki in nemška policija. Britanski uradni predstavnik je izjavili, da so smatrale britanske o-blasti za potrebno omejiti v interesu prebivalstva britanskega sektorja dostcip v prostore radia in da zaenkrat ni mogoče predvidevati koliko časa bo ostala la omejitev v veljavi. ■Ko:t izgleda, zahodno ob?aGti ne nameravajo popustiti, čeprav so v londonskih krogih zaskrbljeni zaradi berlinskih dogodkov. Izjavljajo pa. da ima tudi hladna vojna svoje meje in da bodo berlinski dogodki našli odmev v zahodnem odgovoru na zadnjo sovjetsko noto o Nernčijl Zahodni odgovoT nameravajo po sporočilu naglleškega. zun. ministrstva izročiti kremeljsklm oblastem v kratkem. Od našega bralca I. P. smo prejeli dopis naslednje vsebine: >Prod dnevi je radio »Glas Amerike:« opravičeval londonsko mešetar-jenje o Trstu. Navajal je že obrabljene fraze, da s koncesijami Italiji ni prejudicirana končna rešitev tržaškega vprašanja, itd. Toda največja ironija je bila trditev, da bo ZVU, ki ostane še nadalje upravitelj i-ca zone A, čuvala interese prebivalstva ter nepristansko ščitila vse in vsakogar — kot do sedaj! — ne glede na jezik, vero in politično prepričanje. Poleg tega je napovedovalec še poudaril ameriško tradicionalno pravicoljubnost, poštenost, demokracijo in svobodo . . , Lice-merstvo je tudi v tem. da mnogi, ki so poslušali to oddajo, ne vedo. kako je bila ZVU nepristranska — do sedaj, ter so iz poročanja napačno zaključili, da je res bila taka. Vprašamo »Glas Amerike«, kje pa je dvojeeičnost v zoni »A«? in slovensko šolstvo? Kaj pa fašistični zakoni, ki so bili nalašč teko prikrojeni za zatiranje slovenskega živ-lja? Ti bo mnogi še danes v veljavi ter jih mnogi državljani italijanske narodnosti z naslado uporabljajo ... A to še ni vse. Tako poročanje ¡je po mojem skromnem mnenju lažno in dema-goško in nevredno zavezništva iz minule vojne ter ga z gnusom odklanjamo vsi pošteni demokrati, zlasti pa Slovenci, ki smo prav od Amerike pričakovali največjega razumevanja za' naše 25-letno trpljenje in umiranje-pod fašizmom!« Tržaški škof Santin grozi duhovnikom jug. cone STO (Nadaljevanje z 2. strani) ne STO, pri čemer se poslužuje vseh mogočih sredstev, pošilja pa celo tudi grozilna pisma. Iz poteka sarr{ega sestanka in iz odnosa škofa Santina do duhovnikov jugoslovanske cone STO je razvidno, da tržaški, škof Santin ščuva k ■ nespoštovanju zakonov in razpi-. huje nacionalno nestrpnost, kar je Vojaška uprava jugoslovanske cone STO skupno s tukajšnjimi oblastmi dolžna preprečiti po obveznostih, ki izhajajo iz načel mirovne pogodbe z Italijo. Težko je najti danes mesto v civiliziranem svetu kot je Trst, kjer o njem vsi odločajo razen Tržača-?tou. To velja tudi takrat, ko se volijo občinski svetovalci. Tudi takrat odločajo od povsod uvoženi »volilci«, ki preglasujejo domačine in jim tako vsilijo občinski svet, ki ni odraz teženj in volje domačinov, ampak svet, ki je sovražen interesom mesta in njegovega prebivalstva. Predvsem je treba poudariti, da volilvie, ki so bile 25. maja v Trstu, nimajo nobene vrednosti. Mestni svet že prej ni imel nobene o-blasti in je lahko na dolgo razpravljal o brezpomembnih ukrepih komunalnega značaja, medlem ko sc usodo Trsta krojile tuje, bodisi zavezniške, ali italijanske sile. Lahko trdimo, da bi zelo težko našli v modernem svetu kraj, kjer bi imeli domačini tako malo oblasti v rokah. kot jo imajo v Trstu. S lega stališča je proporcionalno zastopstvo v m.estnem občinskem svetu važno v toliko, v kolikor Se bo slišal glas resnice pri sprejemanju raznih resolucij proti ljudski oblasti našega ozemlja in njenega prebivalstva kar ipredstavlja eno glavnih »dolžnosti«, »nalog« in »kompelenc« tržaškega mestnega sveta. Tomj je popolnoma vseeno, če bo ena resolucija več ali manj proti nam. Glede »demokratičnosti« in »objektivnosti« rezultatov volitev moramo pribiti, da so sramota za ves civilizirani svet. Volilna maškera-da, ki spada bolj v jiustne čase kol pa v trezno odločanje posameznikov, in krinka za laži-demokracijo pač pa razkrinkuje sisteme volitev, kjer odloča jrritisk in grožnja in sama »organizacija« volitev Pod »organizacijo« smatramo sistem volitev, kjer si gospodujoči razred na vsak način zagotovi večino. Tr-žašk.e volitve so tipično te vrste. In če mislijo Tržačani, da bodo preglasovali osovraženo kasto klerikalcev, se motijo, kajti »volilcev« v Italiji je več kot volilnih upravičencev v Trstu in če ne bo dovolj 70% popusta za prevažanje »volilcev«, bodo uvedli brezplačno vožnjo za Trst in nazaj! Pomislite, da jle po ugotovljenih podatkih glasovalo v Trstu stalnih prebivalcev iz našega okrožja nad tisočpetsto »volilcev«! Tu ne omenjamo onih, ki so se izselili ali pobegnili, ki so tudi »prav prišli«!!! Istočasno je treba našteti one, ki imajo volilno pravico v Trstu, ki pa niso bili vpisani v volilni seznam, ali pa so jim komisije odvzele pravico voliti. Res je, da so bile volitve v ozračju fašistično kominformističnega terorja, toda to ni bistveno. Bistvena je goljufija, »organizacija« volitev, ki je nesramna in nezakonita. Vsako seštevanje glasov ali zaključevanja na podlagi rezultatov je v takih pogojih nesmiselno in popolnom.a zgrešeno. Rezultati volitev v Trstu so brez vsake vrednosti za danes in za jutri, ker so preračunani na intervencijo tujih sil, na dotok ta- kih volilcev, ki s Trstom nimajo nobene zveze. Ce je treba o čem govoriti ob zaključku volitev, potem naj Tržačani govorijo in razmišljajo, čigavi so kdo o njih odloča, kdaj bodo sami odločali o sebi. Z izvolitvijo mestnega občinskega sveta niso niti za korak napredovali, Dokler bodo v conskem svetu sedeli imenovani »predstavniki« (samo »boljša rasa«) bo mestni svet imel jiravico »razpravljati« o vsem, odločati pa o ničemer. Močna afirmacija neodvisnih, resnično demokratičnih sil v Trstu, ki se bore za neodvisnost in samostojnost Trsta, nujno nalaga da se reši vjirašanje predstavniškega organa za Trst. Cas je, da dobi tudi tržaško ljudstvo pravico, da samo odloča o sebi da stalno aktivno sodeluje in s polno pravico odloča o zadevah Trsta. Nobenega dvoma ni, da vsiljeni mestni si\et prav gotovo ne bo branil in zastopal interesov tržaških delovnih množic. Tržaške delovne množice se ne smejo ustaviti pred zadnjo maškerado, ki je prav zaradi sleparstva in goljufije brez vsake vrednosti in predstavlja sramoto za civilizirani svet. J. B. Volitve so pokazale veliko okrepitev fašistov na račun krščanskih demokratov TEDEN DNI PO SVETU Uradno glasilo romunske ko-rninformistične delavske stranke »Scantea« je objavilo, da je centralni komite stranke obdolžil Ano Pauker. eno izmed podpisnic zloglasne, resolucije Informbiroja zoper Jugoslavijo, ki je v romunski vladi zunanji minister, »desnega« in »levega« cdklona t,2r da je Ana Pauker svoje napake priznala in se zanje kescla,. Kakor poroča i sli list, je centralni komite sklenil, da ji bo pomagal; »da bi razčistila 'vzroke tega odklona« ter da bo zaradi tega Ana Pauker še nadalje obdržala funkcijo zunanjega ministra. Italijanski parlament je te dni razpravljal o vladnem zakonskevi predlogu o borbi proti neofašizmu. Čeprav ta zakon sam po sebi že tako ni najboljše sredstvo proti naraščajoči fašistični nevarnosti vsebuje tudi možnost, da se ga demokristijani pefilužijo za odstranitev neprijetnih konkurentov na isti poti. . Zanimivo je stališče posameznih italijanskih poli-tičnih skupin do protifašistične zakonodaje, jjredvsem pa do vprašanja njenega izvajanja. Poslane i MSI zastopajo negativno stališče medtem ko so poslanci KP1 do tega zakonskega osnutka brezbrižni. Tako je na primer komunistični poslanec Longo izjavil, da fašistične nevarnost v Italiji ni in šele liberalni poslanec ga je moral opozoriti na odgovornost, ki jo nosi vlada za dvig fašizma. Dejal je tudi, da jiade precejšnji del odgovornosti na De Gasperija, »ker je predolgo predsednik vlade.« General Ridgway, ki je že prevzel jjosle vrhovnega poveljnika o-boroženih sil držav atlantskega■ pakta, je obiskal, predsednika francoske republike Anriola in o-brambnega ministra Plevena. Kakor smo že poročali, je prišlo ob Ridgwayeivem jirihodu v Pariz do resnih neredov, tako da je policija morala nekatere osebe aretirati, med njimi tudi francoskega kominformističnega voditelja J. Duclosa. Ameriško vrhovno sodišče je razsodilo, da je bila zasega ameriških jeklarn -nezakonita. Zata sedaj pričakujejo, novo akcijo predsednika Trumana. Prvotno sc bili nekateri mnenja, da bi se predsednik lahlco poslužil Taft-Hartleyevega zakona, na podlagi katerega bi ukazal delavcem, ki sc na poziv sindikalnih organizacij začeli s stavko, naj se za SO dni vrnejo na delo, v pričakovanju da jKsebna preiskovalna komisija prouči položaj. Toda Truman tega doslej še ni storil, zakar ga republikansko časopisje ostro napada. Stavka v jeklarski industriji povzroča tudi zastoj v železniškem prometu. V različnih delih mesta Tunisa ■ so v ponedeljek eksplodirale štiri bombe, ne da bi povzročile žrtve in škodo. Peto so našli nerazpo-čeno v poštnem uradu. Policija je aretirala v nekem gozdičku blizu S-use dva atentatorja, ki sta se u-deleževala številnih sabotažnih akcij in napadov na razne osebe Indonezija namerava ohraniti m>ed zapadnim in vzhodnim blokom neodvisno stališče in to na ta način, da se ne bo pridružila ne enemu, ne drugemu bloku in da bo ostala vedno lievtralna tudi ob morebitnih incidentih med obema blokoma. Tako je dejal v svoji izjavi o indonezijski zunanji politiki ministrski predsednik Vi-lopo. General Eisenhoioer je po prihodu v Ameriko slekel uniformo in pričel z volilno kampanjo v rojstnem mestu Abilene v državi Kansas. Ob slovesu od vojaškega stanu je general izjavil na tiskovni konferenci, da osebno ne ver-rime v nastanek nove vojne. Truman je poslal južnokorej-skemu jjredsedniku Singmanu Rheeju poslanico, v kateri izraža svoje nezadovoljstvo nad razvojem dogodkov v Južni Koreji, c-benern pa ga je opomnil, da se bc država znašla v velikih težavah če ne bo čimprej rešena sedanja politična kriza, v katero je Južna Kor eja zabredla. Obenem pa je Truman sporočil Singman Rheeju da so ZDA branile in da nameravajo še braniti njegovov države pred najiaddlci. Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu je poslala pretekli teden gen. Wintertonu, poveljniku ang-lo-amerišlkega področja Tržaškega ozemlja pismo, v katerem ga opozarja na vse dosedanje di-skriminacijsko postopanje proti Slovenskemu narodnemu gledališču V pismu je rečeno, da je Uprava S Ib venske ga narodnega gledališča že večkrat predložila ZVU v proučevanje in rešitev vprašanje Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Toda vsi ti opomini so bili dosedaj brezplodni. Današnji položaj Slovenskega narodnega gledališča je v glavnem posledica splošne narodne diskriminacije, ki jo v Trstu izvajajo proti Slovencem civilne in vojaške oblasti. Potem ko pismo ugotavlja, da Slovensko narodno gledališče deluje v Trstu že sedmo seeono kot edino stalno gledališče na tem področju, nadaljuje, da ZVU prepušča rešitev zahtev Slovenskega narodnega gledališča italijanskim nacionalističnim krogom, ki iso 'sovražno razpoloženi dc Slovencev. Zato je t,udi slovensko gledališče še vedno brez dvorane Pismo nadalje opozarja ZVU, da je v Trstu več gledaliških dvoran o katerih seveda odločajo italijanski nacionalistični krogi. Poleg tega pa ima Trst veliko občinsko gledališče Verdi, kjer igrajo dramske družine iz Italije. Francije, Avstrije Anglije in drugih držav v raznih jezikih. Slovensko narodno gledališče je že mnogokrat zaprosilo, da bi smelo igrati po dvakrat na mesec v občinskem gledališču, ki ima prav gotovo prav tako pravico do slovenskih predstav v občinskem gledališču kakor italijansko občinstvo do italijanskih, a čisto italijanska upravna komisija občinskega gledališča stalno odbija prošnje SNG s praznimi izgovori in pretvezami, ki nasprotujejo določbam mirovne pogodbe o enakopravnosti obeh narodnosti. Poleg tega pa Slovensko narodno gledališče ne dobivva nobene podpore iz državnega fonda za vzdrževanje kulturnih ustanov. Pismo zahteva odločno rešitev zahtev uprave Slovenskega narodnega gledališča in poudarja, da je temeljna zahteva povrnitev škode za požgani Narodni dom, da se zgradi nova stavba z gledališko dvorano za slovenske predstave. Dokler se to ne izvede je dolžnost ZVU, da zagotovi Slovenskemu narodnemu gledališču pravico do primernega števila predstav v občinskem gledališču Verdi. Prav tako pa je treba izposlovati, da bo slovensko občinstvo primerno zastopano v upravni komisiji občinskega gledališča m da bo Slovensko narodno gledališče dobivalo primerno podporo iz iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiHiniitiiiiiiiniiimiiHii AVTOPODJETJE D. D. »ADRIA« KOPER — TEL. 77 Vozni red avtobusne proge PIRAN — LJUBLJANA odh. km Postaje km prih. 4.00 — Piran 148 21.35 4.10 4 Portorož 144 21.25 4.20 8 Strun j an 140 21,1C 4.30 13 Izola 135 21.00 4.45 20 Koper 128 20.45 4.55 25 K. Ankaran 123 20.35 5.00 28 Dekani 120 20.3C 5.05 31 Rižana 117 20,25 5.20 34 Mostičje 114 20.2C 5.35 37 Crnikal 111 20.05 5.45 45 Petrinje 103 19.5C 5,55 48 Klanec 100 19.4C 6,05 52 Kozina 96 19.3C 6.10 56 Rcdik 92 19.2C 6.15 58 Kaeice 90 19.lé 6,25 63 Divača 85 19,1C 6.45 71 Sinadole 77 19.0C 6.50 74 Senožeče 74 18.4C 6.55 80 Radrto 68 18.35 7.00 85 Hruševje 63 18.3C 7.15 89 Hrašče 59 18.25: 7.20 93 Postojna 55 18.1C 7.40 103 Planina 45 13.05 7.55 113 Kalce 35 17.45 8.05 118 Logatec 30 17.3C 8.40 128 Vrhnika 20 16.45 9.10 148 Ljubljana — 16.15 prihod odhod iititiiiititiitiiiiiiiiiiiiiniitttiiiiiiiiiiiittitiiiitiitiiiinimiiiiiMiiitiiiiiiii fonda, ki je namenjen kulturnim ustanovam Tržaškega ozemlja. Pismo ob koncu ugotavlja, da jc za sedanji položaj Slovenskega narodnega gledališča kriva tudi ZVU ki prepušča odločanje o važnih k.il-lurnih problemih Slovencev italijanskim nacionalistom. * Italijanska iredentislična-fašistič-na propaganda v Trstu se je v zadnjih dneh zagnala proti dvojezični spominski plošči v tržaški sodni palači, ki so jo postavili v spomin civilnih policistov, ki so padli pri izpolnjevanju službenih dolžnosti. »Giornaile di Trieste« in »Messag-gero Veneto« sta vpila, da je to groba »žalitev« čustev tržaškega »italianissimivega« prebivalstva, itd. Na ta podli način izkoriščanja spominske plošče padlih policistov v politične namene, je bila prisiljena odgovoriti tudi ZVU, ki je v posebnem sporočilu postavila na laž vse trditve italijanskih fašističnih iredentistov. Toda ZVU bi morala poskrbeti, da bi se določbe mirovne pogodbe o enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim spoštovale povsod in ne samo tam, kjer je vojaški upravi prav. Na ribiškem odseku tržaškega pristaniškega poveljstva, so zavrnili prošnjo slovenskih s-vetokriž-kih ribičev, da bi jim bila povr-i.iena škoda zaradi med vojno porušenih ribiških skladišč. Na ribiškem odseku so hoteli prisiliti slovenske ribiče, da bi dovolili, da -se na kraju, kjer so sedaj napol- porušena skladišča, zgradi neko javno skladišče, ki ne bi bilo več njihova last. Obenem pa so slovenski ribiči tudi zvedeli, da jim škcide, ki so jim jo povzročili Nemci med vojno, sploh ne bodo več vrnili. Ta diskriminacija zoper slovenske ribiče je lesno povezana z namenom italijanskih -iredentistov kii hočejo na vsak način onemogočili slove ruskemu ribiču, da bi živel na svoji obali, medtem, ko z milijoni podpirajo naseljevanje italijanskih ribičev ob vsej slovenski obali V slovenskem DEVINU je bila v ■nedeljo uspela šolska prireditev", učencev osnovne šole iz Devina in Stivana. Prireditve so se udeležili! vsi starši in šoloobvezni otroci, ki so popolnoma napolnili šolsko dvorišče» kjer je b:il postavljen oder. Nastopajoči otroci so svojim staršem in sošolcem pripravili pester an vesel kulturni spored. Program je vseboval recitacije, petje pevskega zbora in trodejanko »Desetnik in sirotica«. Letošnje zaključne prireditve so bili slovens|ki starši zelo veseli. Ponosni so na svoje malčke, ki se pridno v slovenski šoli učijo svojega- materinega jezika, da ohranijo na najzaroadnejši slovenski obali slovenski jezik in slovenski dim. V St. Vidu pri Vipavi je predpreteklo nedeljo domače prostovoljno gasilsko društvo praznovalo 60 letnico svojega obstoja. Zato so ob tej priliki pripravili primeren program. Najprej je domača četa izvedla »trodelni napad«, ki je kar dobro uspel. Posebno lepo in dobro so izvedli vajo z -zložljivo lestvijo. Člani PGD Solkan pa so praktično pokazali reševanje po vrvi iz Žfomačega zvonika. To vajo je napravila tudi članica PGD Postojna tov.; Marija Rsbec, Pionirji, člani TD »Partizan« iz Domberga so izvajali sko-ro eno uro preste in vaje na orodju, ki so žele od gledalcev veliko priznanje. Predsednik prosvetnega gasilskega društva St. Vid tov. Filip Vi-težnik je na kratko povedal zgodovino društva, V imenu Okrajne gasilske zveze Nova Gorica pa je sekretar tov. Kogoj podelil 11 članom PGD St. Vid odlikovanja — -priznanja za njihovo dolgo kvno službovanje, S. B. KONCERT TRZACANOV. V TRBOVLJAH V nedeljo 1. junija je- prebivalstvo Trbovelj .sprejelo in pozdravilo v svoji sredi 26-člansiki moški pevski zbor i-z Doline pri Trstu. Zbor je spremljal lov. Drago Pahor, nekdanji učitelj v Trbovljah, Pevovodja zbora je priznani lov. Mane. Okoli 600 ljudi je pozdravilo Tržačane, ki so izstopili iz avtobusa. Sprejem je bil zelo prisrčen in je pokazali, kako tesne so vezi med trboveljskimi rudarji in tržaškimi Slovenci, Oboji bijejo trd boj: prvi pod zemljo, drugi proli natsilju italijanskih neofašistov in kominfor-mistov. Koncert je bil v dvorani -Delavskega doma, Prcisv-etno društvo »Valentin Vodnik«, kateremu pripada la zbor, je eno najstarejših v Trstu. Velik vtis je napravilo na občinstvo, ko se je zbor predstavil na odru v enotnih modrih srajcah. Zbor jc zapel več narodnih in partizanskih pesmi, med temi: »Domovini«, makedonsko: »"Bo.len mi leži«. »Vasovalec«, »Oj, -zbogom ti planinski svet«, »Triglav, moj dom«, »Morje adrijansko« in še druge. Zbor je zapel 12 pesmi. Zal, da gostje niso mogli, ostati več časa v Trbovljah, ker so še isti dan zvečer nastopili tudi v Rogaški Slatini. S. S. MiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiimiiniiimniiiiniiuMiiimiiniimiiitmmiiiim MLADINA KOPRSKEGA OKIIAJA ZELI POSTATI ČLAN LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Mladina koprskega okraja je te dni po sklepu okrajne mladinske konference in okrajnega plennma zaprosila CI< Ljudske mladine Slovenije, da jo sprejme kol sestavni del svoje organizacije. Prošnjo utemeljuje mladina s .tem, da jc aktivno sodelovala v borbi in v socialistični izgradnji z ostalo jugoslovansko mladino ter da je ne more ločili krivična m\:ja, postavljena od tujih imperialistov. OBISK SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV Proslave ob tnilelnici kirurškega oddelka v Izoli, obletnice sanatori-ja za pljučno tuberkulozo v Ankaranu in otvoritve otroške bolnice v Kopru v dneh 31. maja in 1. junija se je udeležilo 70 zdravnikov iz Slovenskega Primorja in Istre, iz Ljubljane in iz Trsta. Pomočnik ministra idr. Perušek jc izročil delegaciji tržaških zdravnikov zbirko Ob zaključku šolskega leía v osnovni šoli v Borštu MLADINA TOLMINSKEGA OKRAJA JE DOBILA PRIZNANJE Okrajni komite LMS je dobil od Centralnega komiteja LMS pismeno priznanje za delo mladine, še posebej ker se je dobro Izkazala ■na mladinskem festivalu. Mladina je to priznanje zaslužila in ji bo v v-zpodibudo, da bo tudi za naprej šla po poti dela in izgradnje socializma. Letos bo mladina tolminskega okraja pomagala po deset dni vsaka skupina v krajih, ki so bili najbolj prizadeti v pretekli zimi. Na delovne akcije v druge kraje mladina ne bo oovabljena. B. R, I FLUOROGRAFSKA AKCIJA NA TOLMINSKEM Centralni protituberkulozni zavod na Golniku je organiziral flu-orografsko akcijo — slikanje pljuč ha Tolminskem o'd 29, maja do predvidoma 21. junija. Akcijo je finančno podprl Svet za ljudsko ¡zdravstvo in okrajni LO sam. Na razpplago -sta dva avtomobila. Skoraj po vseh dostopnih vaseh bedo prišli avtomobili, da bodo ljudje imc-li tako priložnost slikanja idoma. Le nekaj kraljev je, kamor ni mogoče dospeti .z avtomobilom, vendar je bila udeležba do sedaj skoraj povsod 100%. Ta akcija je za Tolminsko posebno važna. Od vseh okrajev v Sloveniji je tu največ obolelih, za tuberkulozo. To se nekako čudno sliši, ker v vsem okraju ni razen v Idriji kake večje industrije, ki bi vplivala na zdravje. To je znak, da so nekje žarišča tuberkuloze, ki jih •je treba odkriti. Bolnikom, ki jih bodo po slikanju odkrili, bo oblast nudila potrebno zdravstveno pomoč brezplačno. TOLMIN ' Komaj je začel moleti iz zemlje krompir, že se je pojavil tudi njegov zakleti sovražnik koloradski hrošč. Leltos je torej prišel zelo zgodaj na dan in po nekaterih vaseh so že našli okužene njive, med njimi celo take, ki lani niso bile okužene. Prav zato bo treba letos posvetiti vso pozornost pregledovanju nasadov in 'uničevanju koloradskega hrošča. SRPENICA V KZ imamo poslovodjo, ki nikakor ne odgovarja svojemu delu. Večkrat morajo ljudje čakati na njega, da pride iz gostilne in razdeli kruli. Upravni odbor mu je sicer mislil odpovedati službo že Ina rednem občnem zboru, vendar feo še nekoliko počakali v upanju tía se bo popravil. Toda to upanje je kmalu splahnelo, kajti vsi opomini niiso nič zalegli in poslovodja je šr naprej zanemarjal delo. Sredi maja je prišel pijan z neke konference v Bovcu, nailo pa se je ustavil še v gostilni v Srpenici. Ljudje so čakali dobro uro pred trgovino, dokler ni nekdo odšel ponj v gostilno. Poslovodja je sicer prišel, venid ar ni hotel odpreti zadruge, Ssle po kratkem prerekanju s članom upravnega odbora je izročil temu ključe trgovine, končne pa je -moral ratz,deliti kruh član .upravnega odbora. Srpeničani menijo, da je končno le prišel čas, ko se bo -treba pobrigati za drugega poslovodjo. J. R. medicinskih knjig, ki so izšle v Ljubljani po osvoboditvi. V imenu Sveta za zdravstvo LRS je izrekel slovenskim zid ravni kom v Trstu priznanje za njihovo pomoč pri organizaciji ¡zdravstvene službe v nekdanjem Istrskem okrožju. Predstavniki medicinske visoke išole v Ljubljani z akademikom prof. Lavričem in člani Slovenskega zdravniškega društva s predsednikom docentom dr. Jakšo na čeki so si ogledali bolniške ustanove ob naši obali od Valdoltre do Pirana. Obisk uglednih zdravnikov iz Slovenije je povezal zdravstvene delavce v koprskem okraju še tesneje in globlje z vodilnimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji, V nedeljo prvega junija je bila slovesna otvoritev protiluberkuloz-ne razstave v Kopru. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, Vojaške uprave JLA, rrmo-žčinih organizacij in 65 zdravnikov iz Slovenije in Trsta, med njimi tudi predsednik pro t i t uib erkul ozrie sekcije Jugoslavije profesor dr. Neubauer. KOPER Pionirji IV. razreda slovenske o-snovne šola iz Kopra bodo nastopili danes cb 17. uri v Ljudskem gledališču v Kopru z mladinsko igro v petih slikah »Mačeha in pastorka.« Igro so naštudirali kar sami. Režiserka je učenka Ilinček Leni. V začetku jim je šla zelo trda in so že olbupavali, da ne bo nič, pa le nišo odnehali. Vabilne lepake v barvah so tudi sami izdelali. Baleta pa jih je naučil vedja .baletne šole tovariš Hiti. Vljudno vabijo starše iri vse druge, da pridejo k predstavi. Videli bodo medvedka, psička Rjavka in mucko Tačko ter Sončno ženo. To njihovo vabilo podpiramo tudi mi Zadnjega maja so našli obešenega Belema Maria, pokojnega Ivana, rojenega 31, I. 1893 v Alboni, stanu-jočega na Karpatijevem trgu št. 1, po pckliic.u elektrotehnika, zaposlenega v tovarni Delangiade. Belemo je bil vdovec brez otrok. Obesil se je v drvarnici svojega stanovanja tako, da je vrv privezal za vodovodno cev. Ni znano, k ji je vzrok samomora. SV. PETER V nedeljo so imeli starši iz vasi Sv. Peter, Nova vas, Krkavč in ■Pa dne v šolskem poslopju uspelo tzborovanje. Pogovorili so se o vzgojli otrok in ugotovili, da je tesna povezava med šolo in domom zelo koristna in potrebna. Izvolili so odbor, ki bo zastopal starše v šoli. Prav gotovo bo to skupno delo dalo v prihodnje dobre uspehe. G. A. GLEM V vaškem vodnjaku so v ponedeljek našli utopljeno 30-letno Rozino Jerman iz Glema št.. 1, Kaj je bil vzrok, da je Jermanova napravila samomor, še niso ugotovili. MAREZIGE Starši, pazite na otroke! Na cesti Lopar—Marezige, se je dne prvega junija dogodila prometna nesreča, Tovorni avtomobil, last obnovitvene zadruge v Marezigah, ki ga je v.izil šofer Bordon Avgust iz Ma> re-zig je v Loparju povozil 8-letnega Maršiča Elvina. Nesrečo je zakrivil otrok sam. ker je pritekel na cesto v hipu, ko je vozil mimo avtom obil. Z istim avtomobilom je bil otrok takoj prepeljan v bolnico v Izolo. Obveščanio naročnike in koljx>r-terje. da- jc naš novi tek. račun pri podružnici Narodne banke v Kooru 657-900-L71. Prilage,mo zaenkrat še stari? položnice, ki so veljavne do nadaljnjega. Prosimo naročnike, da poravnajo naročnino, kolporterje pa: da predlože obračun. 9 !l!!llI]llllllllllllintllll!]llll!llllltl!!lll!!lllllIIIIIIlltlllllllil!IIIN[|[IIIIlIII mmmmm Posfofnske sanBmiv®štfl Postojna ima razen svetovnoznane podzemske jame in svežehladnega podnebja še eno zanimivost: svojega časopisnega koiporterja. To je tovariš Laus Mauro po roditi Italijan. Ob osvoboditvi je ostal v Postojni in 'Uživa danes vse pravice enakopravnega državljana FLRJ z razliko tistih Slovencev, ki so ostali v Italiji in prestajajo danes vsakovrstna 'zapostavljanja in zatiranja od strani vladajoče, vedno bolj fašistično nastrojene kaste. iNas tovariš Mauro je v svoji stroki pravi posebnež, zato je prav. da ga- spoznajo bralci »Slovenskega Jadrana1«. Da v Postojni toliko berejo, je prav igo tov o zasluga našega koiporterja Maura. Vsi ga poznajo, stari in mladi, in je poslal neobhodno potreben del Postojne. Se potniki na avtobusih se čudijo, če jih ob prihodu ne pozdravi prav on s svojim: * »Tovariši, tovariš iee, časopisi: Slovenski poročevalec, Primorski dnevnik, Nova Gorica pa kraška burja je in Slovenski Jadran.« Redno vsako opoldne obišče vse lokale in jedilnice: »Ančka, daj no. Poglej, kaj je novega. Nimaš denarja!? O, che mise-rial Kar vzemi, iboš pa jutri dala,« Tako dekle samo ne ve, kdaj vzame časopis, čeprav ji še pred nekaj minutami ni bilo nič do njega. Čeprav ima Mauro že petdeset let je na nogah od jutra do večera., V časopisnem paviljonu mu dežura-ta žena 'in sin, sam pa teka med gosti po lokalih in avtobusih. Njegovo strokovnjaško oko takoj oceni koga lahko »napade«, kdo pa mu bo odrekel. V sedanjih razmerah, ko denarja nima nikdo na pretek, je taka taktika prav gotovo uspešna Mirno lahko trdimo, da bi v Postojni šlo med bralce polovico časopisov manj, če bi 'žilava upornost njenega kolpoterja na tako živozgovo-ren način ne prepriča-vala ljudi o potrebi branja časopisov. Kolpoterji morajo uporabiti vse svoje (znanje, če, hočejo zaslužili svoj kos kruha. Naš Mauro mora poleg sebe preživljati še svojo družino. Mož je skromen in je vsa njegova zabava partija »trešeta« ali ZBOR ZADRUŽNE MLADINE V POSTOJNI Zadružna mladina je imela pred dnevi v Postojni prvi zbor,- ki se ga je udeležilo nad 30 delegatov iz raznih vasi okraja. Sekretar okrajnega komiteja LMS tov. Skrl 'je v svojem referatu analiziral uspehe posameznih kmečkih zadrug v okraju. Poudaril je naloge mladine v zadrugah, med drugim da prevzema tudi odgovorna mesta v gospodarstvu in vodstvu zadrug. Tovariš Primožič, sekretar okrajnega komiteja KPS, je v diskusiji priporočal, naj se mladina v organizaciji Ljudske tehnike seznanja s istroji, ki jih zadruge že imajo, ali pa jih bodo v bližnji bodočnosti dobile. Sprejeti so bili važni sklepi za izboljšanje deta mladine v kmečkih zadrugah. V ta namen bodo razna posvetovanja po občinskih komitejih LMS. Mladina se bo posebno zanimala za. čimboljše izvajanje akcije za uničevanje koloradskega hrošča in drugega škodljivega mrčesa. Da bi se ta borba laže izvajala. bo mladina propagirala, da bi gojili krompir v večjih kompleksih, ker je na ta način akcija za zatiranje zelo olajšana. š. SLAVINA NE NASEDAJTE LAŽNI PROPAGANDI! Nekateri naši ljudje še vedno radi nasedajo neresničnim vestem ki jih navadno širijo vaški »vseve-dc-ži« z namenom, da bi povzročili zmedo med ljudstvom. Tako se je pred kratkim, ko je šlo za zvišanje deležev, začela širiti govorica na oibmo&ju kmetijske zadruge v Pres.ttranlku, naj člani čimprej izstopijo, ker ima vodS'tvo špekula-tivne namene. Razni elementi sc »briškole« v mestni kavarni. To je vse, kar si privošči, drugače pa je točen kot ura na -svojem mestu. Ob prihodu vlakov že čaka na časopise in kmalu nato se raelega po Postojni njegov: i»Tovariš i, časopisi, novice, senzacije . . .« Tovariš Mauro se je naučil dobro govoriti tudi slovenski, kar mu je vsekakor v čast. Ni pa pri tem -pozabil svojega jezika in rad poklepeta v 'materinščini, če ima priložnost. To je -tudi prav. S svojim simpatično-vsiljivim nastopom pač ne more nikogar spravili v "slabo voljo. Marsikdo kuipi časopis samo zato, da se ,ga iznebi. No, pa sta pri tem na dobrem oba: kolporter in bralec: prvi ker je en izvod prodal, drugi pa, ker bo nekaj zvedel iz časno is a. Postojna je precej časa pogrešala Napoleonove kostanje, ko so -jih odstranili. Sedaj so nasadili nove in se ibo izadeva izravnala, ko bodo zrasli. Ce pa bi Postojna izgubila svojega sedanjega koiporterja, bi bilo -zelo težko dobiti človeka, ki bi tako dobro opravljal kolportažo Brko zatrj-avali', da hoče namreč vodstvo zadruge spraviti kmete v skupnost na ta način, da bi zadrugo finančno uprcpastiM, članstvo pa bi morala jamčiti ne samo s petkratnim deležem, ampak s celotnim premoženjem. Posledica teh neumnih govoric je bila, da so pričele iz vseh vasi romati v pisarno KZ prošnje za izstop. Seveda se je zadružni odbor takoj znašel v nerodni situaciji Sklical je občni zbor, na katerem so sklenili, da bodo imeli člani v pirihiodinje ugodnejše pogoje tako .pit prodaji kakor pri nakupu blaga. Najvidnejša razlika bo pri prodaji mleka, lesa, sena, itd., kar so tudi takoj začeli izvajati. Nekateri nečlani so pri enomesečnem izplačilu za mleko oškodovani za več kot 1.000 din, to je zia znesek, s katerim bi lahko poravnali že celotni delež, katerega se tElko boje plačati. Pri prodaji lesa pa bo škoda šc Občutnejša. Prizadeti se sedaj jeze, nekater nase, drugi pa na tiste, ki so jih zapeljali. Viselkakor pa je"komčer zaključek vseh ta, da je le najbolje ostati član zadruge. Ce podrobno premotrim-o vso zadevo, .pa moramo ugotoviti, da je vzrok nezaupljivosti nekaterih kmetov do zadruge tudi v tem, da so bili marsikateri pred vojno žrtev zadružne -špekulacije, ko so morali z neomejenim jamstvom krilili škodo ki je nastala' ob razpadu zadruge zaradi goljufij- v vodstvu, ali ko sc jo kapitalistični trgovci uničili. Vsakdo ve, da je to v današnjih razmerah nemogoče. Ce bi naši ljudje čita-11 malo več časopise, ki komentirajo vsako uredbo naših Ijudslkih oblasti, bi pra-v hitro razkrinkali elemente, ki trosijo take vesti, ne pa da bi jim celo nasedali PRESTRANEK KUD »IVAN VADNAL« Prest,ra-nek je priredil v prenovljeni dvorani uspel pevski večer, Priljubljen pevovodja novo ustanovljene pevske sekcije Gorup Peter, katerega kličejo domačini Kobentov Peter-ček, je organiziral moški in mešani pevski zbor. V kratkem času mu je uspelo pridobiti 40 pevcev in pevk in našludirati žnjimi programi za samostojen pevski večer s 21 točkami, Med odmori so še nastopili moški kvintet, ženski duet in solo. Nabit o polna dvorana iicslušalcev je IV AN JE SELO V nedeljo je bilo lepo slavlje v tej vasi, ko je gasilsko društvo podelilo odlikovanja najbolj zaslužnimi dolgoletnim članom gasilske 'organizacije. SELSCEK Vaški odibor OF bo uredil svoj kotiček - sobo, v kateri se bdoo zbirali in sestajali člani vseh organizacij; tam bodo imeli tudi časopise in radio. V ta namen so priredili v nedeljo veselico, katere čisti dobiček je namenjen za1 to svriho, - „ ZEROVNICA Gasilsko društvo je priredilo vrtino veselico, ki je bila zelo dobro obiskana. Tu so zaigrali nekaj komadov tudi godci gasilske godbe iz Postojne, ki so se vračali iz Bab-neiga polja, s čimer so zelo razveselili udeležence. DOLENJA VAS PRI SENOŽEČAH Preteklo nedeljo so v Dolenji vasi -pri Senožečah odkrili spominsko ploščo padlim borcem za svobodo. Dne 2. junija 1944 so fašistične zveni ob podpori domačih izdajalcev zverinsko mučile in postrelile 8 žrtev. Med temi žrtvami sta bila .•tudi dva partizana s Kralsa. Vse te žrtve so postrelili pred očimi mater žena, otrok in ostalih vaščanov, ki so s krikom in solzami v očeh morali gledati grozodejstva pobesnele dihali. Na spominski plošči, ki je vzidana na pročelrju^zadružnega doma, ki so ga vaščani prvi v okraju sezidali prav na mestu, kjer so žrtve zgorele, je vklesanih 21 imen, ki so-žrtvovale svoje najdražje za svobodo naše domovine. S. S. BABNO POLJE V nedeljo je bila v Babnem polju otvoritev gasilskega doma, ki so ga člani PGD zgradili v glavnem prostovoljno. Ob tej priložnosti so organizirali sektorske vaje, katerih sta se udeležili poleg domače čete tudi četi PGD iz Pudoba in Prezida iz LRIi. Po končani vaji je bil mimohod nastopajočih. Na čelu je igrala godba PGD iz Lož. Tajnik društva tovariš Mohorič je povedal zbranim zgodovino društva, ki so ga ustanovili leta 1925. V imenu okrajne gasilske zveze Postojna je sekretar Bralina podelil 5 članom iz PGD »Bifono polje diplome za 25 letno službovanje v prostovoljnem gasilstvu. Med odlikovane! so predsednik PGD Babno polje tovariš Valentin Malnar, tajnik Anton Mohorič, Janez Mlakar, Alojz Troha in Janez Poje. Sledil je koncert godbe gasilske ■zveze iz Postojne. š. OBISKAL SEM NAJLEPŠI ZADRUZNI DOM V BRDIH Medana je z novoteritorialno razdelitvijo postala sestavni del nove občine Dobrovo, ki je središče Goriških Brd. Vas je raztresena na več gričkih in šteje okrog 1000 prebivalcev, Njih geslo je enotnost, delo in kultura. Medančani so zgovorni in gostoljubni. Mnogo vedo povedati o svojem trpljenju pred vojno, ko so jih še tlačili Nemci in italijanski grofje in veleposestniki, da bi jih gospodarsko in kulturno uničili. Zelo jih je prizadela tudi krivična meja in imajo za obdelavo svojih nijiv in vinogradov onkraj meje velike težave in gospodarsko škodo. Sonce je že pripekalo, ko sem iz Dotiroveiga krenil proti tej naj-zcipadl.aejiši meji v Brdih, ki je oddaljena dober polldriug km od svojega novegta .upravnega središča. Ob zadružnem domu, ki je na najvišjem griču, se kot piščeta h ko-klji stiskajo lične hišice domačinov. Njihovo gospodarsko kulturno središče je impozantna s-tavlba, naj- BMSffilliSI V' © ¡i Utoiki PODGRAD — MATERIJA Prejšnjo -nedeljo sla bili še zadnji dve občinski' konferenci Zveze borcev v okraju v Podgradu in Materiji. V občini Podgrad, kjer šteje ta organizacija nad 600 članov, jc bila udeležba bolj pičla. Na konferenci so obravnavali mnogo tekočih vprašanj organizacije, ki je bila v teh krajih letos -malo delovna. Po-sladice tega mrtvila so bile vidne iz debate, kjer so ugotovili, da prav zaradi take nedelavnosti in malomarnosti niso rešili mnogo vprašanj kot podelitev spomenic padlim v NOV, .niso bili napravili predlogov za podelitev odlikovanj zasluženim borcem in aktivistom iz NOB. Prav tako ni nihče zbiral zgodovinskih dokumentov iz narodnoosvobodilne dobe. Konferenca je sklenila napraviti konec takemu stanju in so sklenili po izvolitvi novega občinskega odbora Zveze borcev s tovarišem Ba-šo Ivanom in Gabrškcm Jožefom na čelu, da takoj začnejo z delom in čimpreje opravijo zamujene naloge. Med drugim so sprejeli sklep prirediti poleti partizanski tabor v vasi Podbeže, ki je bila jio okupatorju clo tal požgana. Takrat je bilo ubitih 25 vaščanov. Tam bodo ob priliki proslave odkrili spominske ploščo na sredi vasi. Dan proslave bo določen na prvi občinski seji odbora Zveze borcev. Janko Valentinčič IDRIJA N kolesarskem kriteriju v Idriji so sodelovali le tekmovalci iz Ljubljane, ker so 'imeli drugi tekmovalci zaradi slabega vremena dive uri zamude. Vozili so 20 krogov okrog mesta. Zmagal je Zvone Zamoškar pred Likoivičem in Silvom Zano-škarjem (vsi »Železničar« — Ljubljana). Četrti je bil Gabri jan (■»Krim«, Ljubljana). S. L. J. P„ PIVKA. — Življenje v dojim ste opiissli vse preveč podrobno, ■tako, da je članek zaradi pretiranega naštevanja manj pomembnih stvari sem pa tja suhoparen. Skušajte napisati krajši članek, v katerem naj bo zajet le najbolj značilen delček življenja v domu ali najbolj značilen dogodek, kajti razumeti morate, da je podobnih ustanov v Sloveniji vse polno, v vseh se razvija približno enako življenje, pa vendar ima vsak od njih nekaj posebnega, nekaj svojega. In pra-.v to bo naše bralce nedvomno najbolj zanimalo. V vašem članku je govora o vstajanju, jutranji telovadbi, umivanju, pospravljanju sob, zajlrkovanjiu, malici, izletih, raznih krožkih itd. Vse bolj prisrčno bi izzvenel članek, v katerem bi popisali le eno od teh stvari, n, pr. krožek, v katerem se pionirji učijo in zabavajo, načrte, misli in želje teh pionirjev, njihove dobre in slabe strani, njihovo dojemanje življenja, vpliv vzgoje itd. Tako bi nam skozi prizmo enega samega dogodka, ki bi ga živo opisali, stopil pred oči ves dom, njegovo življenje in njegov pomen za vzgojo mladega rodu. M. M., SV. PETER: Vašega dopisa ne moremo objaviti, ker smo ga prejeli prepozno. Vas, kakor tudi druge naše sodelavci bi naprosili, da nam pošiljale vesti, ki so veizaine na čas čimprej. Mnogim do-bnim dopisom smo se že morali odpovedati, ker nas je čas prehitel in so dogodki zastareli. S. Z., ROGAS-EVCI.. — Prav lepa hvala za pozdrave iz Prekmurja. Veseli nas, da -sle zadovoljni z našim listom in upamo, da so tudi drugi bralci v Prekmurju istega mnenja, Pesmice zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Oglasite se še kaj! B. Z., LAZE PRI PLANINI. —f Pesmica je napisana z doživetjem in tudi rima lepo teče. Verjetno jo bomo objavili ob kakšni priložnosti. Veselilo nas bo, če nam boste poslali še kakšen prispevek. lepši zadružni dom v Brdih, Edini vaščan, ki pri gradnji ni ničesar prispeval, je vaški župnik. »Za to veliko gradnjo, ki ima nad 1000 kv. m etažne' površine, so opravili 37.000 prostovoljnih delovnih ur,« mi je povedal predsednik uprave gradenj Štefan Jure-tič. »Kulturno dvorano zadružnega doma so zgradili že med prvimi v Sloveniji, ko se je pričela akcija za gradnjo zadružnih domov in postopoma -so gradili tudi gospodarske prostore. Težko nas je prizadelo, ko so nam naš trud hoteli uničiti neznani zlikovci, ko so nam dvorano zažgali in sled za njimi prli že prej. Na dvorišču so zgradili tudi večjo kaipnico. Hkrati pa obnavljajo in preurejajo neko zgradbo za zadružno sodarsko, ko-larsko in kovaško delavnico ter delajo načrte za gradnjo modernega zadružnega hleva. Odzval sem se tudi povabilu in •si ogledal razgledno teraso na ■vrhu zadružnega doma. Kot na dlani se vidijo odtod vsa Goriška Brda v cvetju in zelenju. Na za-padu je vidna kopasta gora Mata-jur.ja, levo Prestreljenik in daleč na obzorju komaj vidni grebeni Kaa-nskih alp, katere najvišje vrhunce še krije sneg. Ce je vre- je šla čez mejo. Vsa vas sc je zavedala, kakšnega pomena je za njihov gospodarski in kulturni napredek zadružni dom in so se ob tem podlem zločinu vsi zgražali naid požigalci in požar pogasili kljub pomanjkanju vode. Tudi ogenj so premagali, čeprav jim je povzročil za okrog četrt milijona škode. Ze naslednji dan so bili na pogorišču in pričeli z obnovo dvorane in hkrati gradili tudi zadružne gospodarske prostore.« -Tako so letos ob prvem maju otvorili obnovljeno dvorano, ki je lepša kot prej in bolj akustična Hkrati so odprli tudi zadružno trgovino, medtem ko so skladišče in -sadno zbiralnico in prostore za zadružno gostilno ter poslovne prostore za množične organizacije od- itll! HHj teli™ me lepo se vidi tudi Jadransko morje. Pod domom se vrste bregovi skrbno obdelanih vinogradov, ki se nižajo v dolino proti Prevalu onkraj meje. Meja vijugasto teče, kot je vidno iz belih količkov,, če?, slovensko zemljo. Gospodje, ki so jo črtali za mizo, se niso ozirali na naravne zakone, še manj pa na voljo ljudstva, Brici ne- morejo preboleti in ne bodo nikdar pozabili te krivice. Tako ima Anton Pulec iz Plešive-ga hišo ob meji. Ta mu seka na dvoje dvorišče in svinjak. Pod hišo ima vinograd v drugi državi. Da obdela vinograd mora zamuditi visakikrat dve uj.-i preden pride spet čez dvolastniš-ki blok v svoj vinograd pred hišo. vinograd pred hišo. J. P,- Dne 23. imanca 1944. leta so partizani izvršili v Pystojni akcijo, ki je odjeknila po vsej domovini med našimi ljudmi, zadala težak udarec nemškemu transportu, vsem izdajalcem pa je bila prepričljiv opomin, da pred našimi borci ni nihče varen, pa če ga čuva še toliko o-boroženih straž. Ker so bili Nemci leta 1944 navezani večinoma samo na cestni promet. so morali na več mestih urediti rezervna skladišča pogonskih goriv — bencina, olja in nafte, Postojnska jama se jim je zdela prav primerna za tako skladišče, ker je varna pred zračnimi napadi, pa tudi za njeno zastraiženje ni potrebno veliko ljudi. Tako je Postojnska jama postala skladišče za bencin nemške vojske, ki je operirala na tem področju. Navlekli so vanjo na stotine železnih sodov, ki so pomenili živo pogonsko silo ža nemško vojsko in jih je ta zato nad vse ljubosumno čuvala. Dolgo pa našim obveščevalcem ni ostalo skrito tako napičevanje sodov v jami in takoj se je porodila misel na uničenje teh zalog, s čimer bi bil onemogočen vsaj za nekaj časa tudi cestni promet za prizadete nemške vojaške einote. V Velikem otoku, vasici poleg same jame, je bival, in delal za obveščevalni icenter IX. korpusa •NOV Maks Milavec. ki je bil poprej strojevodja ha jamski motorni že-; leznici. Ta je dodobra poznal jamo in je tudi v glavnih obrisih pripravil načrt za akcijo, pri čemer mu je pomagal še sovaščan Frane Sajovic, ki je bil pote-m pri sami ak-' ciji tudi glavni vodič po jami. Iz Črne jama, v katero prideš iz • jame Pivke, je svoj čas vodil v Rajsko jamo, ki je že del celotne odprte Postojnske jame, precej ■ dolg predor, ki pa so ga Italijani • nekoč zazidali s tenko steno, kar pa so spretno zakrili in je izgledalo, kot da je tu blindirana betonska stena. To so obveščevalci vedeli in na tem gradili celotno akcijo. V akcijo je šla skupina osmih partizanov iz diverzantske skupine IX. korpusa, med njimi že omenjeni Fran Sajovic. Skupina je skozi jamo Pivko prišla v Črno jamo, prebila s krampi provizorično steno v predoru in se tako znašla v Rajski jami. Bila je opremljena z jamskimi svetilkami in vsem potrebnim orodjem za kopanje in zažiganje. V Rajski jami se je skupina razdelila na dve ter je vsaka operirala na svojo pest. Medtem, ko je ena takoj pravilno zadela na nakopičene sode goriva. pa je druga iste zgrešila in prišla do samega glavnega vhoda v jamo. Ker je v tem prva skupina že bila aktivno na delu in je razbijala sode z bencinom, je nemška straža pri vhodu postala pozorna, opazila je drugo grupo in pričela nanjo streljati. Ta se je hitro umaknila, v tem pa je že izbruhnil manjši požar, ki ga je zanetila prva skupina. Vsi so hitro tekli nazaj proti Rajski jami, V tem pa je član te diverzantske skupine , Poljak po rodu, bivši poljski oficir, ki so ga Nemci mobilizirali v svojo vojsko in je od tam pobegnil k slovenskim partizanom in postal eden najdrznejših diverzantov, opazil, da ogenj ugaša, ker je bil oclprt le sod z nafto. Vrnil se je sam nazaj in priskočil na pomoč s svojim krampom. Prebil je sod z bencinom, v nastalo lužo pa je vrgel še tlečo cunjo, ki jo je zapustila prva skupina. Takoj je nastala velikanska eksplozija, ki je partizana vrgla ob zid, kjer je omamljen obležal. Sele če.z čas, ko je vse že zajel velikanski plamen in je eksplozija sledila eksploziji, je prišel toliko k .selbi, da se je lahko zavlekel po proigi malo globlje v jamo, 'kjer se je prikril za velikim stebrom —-kapnikom. Mod Nemci je nastal preplah. Iz jame je kar naprej prihajal velikanski dim in se vil v nebo. Odmevale iso eksplozije in nihče ni mogel blizu gorečim sodom. Požar je trajal tri dni. Gasilci od vsepovsod so ise zastonj trudili rešiti karkoli. Nemci pa so kmalu prišli na lo, da je bila akcija izvršena od znotraj, ker je njihov stražar pri glavnem vhodu videl skupino obo-rožencev v jami. Zbrali so skupaj vse jamske vodiče, kolikor so jih mogli dobiti in z njimi so odšli preiskovat jamo. To je bilo drugi dan po ekaploziij. Za stebrom skriti partizan je seveda videl prihajajoče Nemce in ise še bolj potuhnil. Ko pa se je v dalji izgubljal sij njihovih jamskih svetilk, se je počasi in previdno napoftl za njimi. Ti so ga tudi res privedli prav skozi Rajsko in Črno jamo, kjer so na poti seveda našli odprti predor, v jamo Pivko in s tem tudi do svobode Vseeno pa je biil toliko previden, da ni takoj za Nemci odšel iz jame, ker se je bal zasede, marveč je počakal še cel dan in še eno noč ter je ob jutru tretjega dne prišel iz jame in' potem k svojim, ki so ga seveda pozdravili z velikanskim veseljem, ker so ga najmanj že pokopali. Za uspelo akcijo, ki je Nemcem prizadejala nepopravljivo škodo, je bila celotina skupina pohvaljena in akcijo omenjal tudi radio Svobodna Jugoslavija. Posebno pohvalo štaba IX, korpusa s sliko maršala Tita pa je prejel Franc Sajovic iz Velikega Otoka, Imel pa je nesrečo, da so ga na cesli neidolgo po tem dogodku našli belogardisti, ga mobilizirali v svoj odreci, čez nekaj časa pa likvidirali, ker so prišli na slod 'njegovemu domoljubnemu delovanju Njegov spomin pa bo živel med ljudstvom, dokler bo stala jama in s svojimi osmojenimi kapniki spominjala ljudi na slavne dni naše naroidno-osvolbddilne borbe. Živel bo tudi spomin na junaškega poljskega 'brata, spomin na v krvi skovano bralstvo med narodi, ki so ga podli kominforovski voditelji tako zločinsko razbili. Brko Osmega juilija bo v Postojni odkrit spomenik borcem in žrtvam riz NOB. Tako se bodo Postojnci in z njimi vsa okolica dostojno oddolžili spominu vseh listih, ki so sc tako ali drugače žrtvovali v letih težke preizkušnje. Eden od trajnih spomenikov naše revolucije in našega narodnega osvobodilnega boja je tudi muzej v Postojni, takoimenovani Notranjski muzej. Ta se je nekako spočel z zbiranjem dokumentarnega gradiva iz let NOB, vendar je v letih preraistel svoj ozki obseg, t. j. dokumentirati samo dobo NOB. Tako imamo danes v muzeju žc precej dobro urejen oddelek »Primorska v borbi za svobodo od leta 1918 do 1945«. Poleg tega pa že zbirajo dragoceno gradivo iz daljne preteklosti. Notranjski muzej, ki se počasi, toda vztrajno in temeljito razvija pod vodstvom upravnika muzeja tovariša Lea Vilharja, ima svoje pro- Kraljevina Italija je vsako leto prvo nedeljo v juniju praznovala dan ustave. To je bil precej pomemben italijanski državni praznik, ki ga je posebno vojska svečano praznovala. Postojnski aktivisti so sklenili na ta dan leta 1942 napraviti veliko napisno akcijo. Kakih 'tritisoč letakov v italijanskem jeziku, namenjenih kraljevim vojakom, so raztrosili in plakatiralli po vsej Postojni, okolici, od trga Vipave do Razdrtega in tja notri proti Ilirski Bistrici. Plakati so bili raztreseni po cestah, nalepi/jeni in pribiti po zidovih in drevesih. Okoli desete ure dpoldne je nastal velik preplah med uradnimi postojnskimi krogi in med vojsko. Vojaška parad3 je bila nenadoma prekinjena, vojaki pa poslani v kasarne. Na teren so bile poslane močne patrulje, ki so iskale in pobirale nevarne letake, ki pa so jih kljub temu vojaki ta dan prebirali. Akcija ni ostala brez posledic in so bile vse vojaške postojanke na »o-kuženenij! področju tritkratno povečane, policijske pa še bolj. Akcijo so zasnovali in izvedli tovariši Maks Valič, Stanko Dolenc in Viktor Hajna. Od njih živi samo še poslednji. . t Leto dni pozneje je ha isti dan bil v seriji podobnih akcij v krat- □N 1111 y pfe W::. * V s ÍP¡ Äi It M.llg® -m:*: _Jiillplp j i; ÍWÉMSÍÉÍ §> s < store na Titovem trgu v poslopju, ki so ga sezidali fevdalni gospodje v letih 1081 do 1700 ter je tako že stavba sama zgodovinska vrednost, V isti stavbi, v prvem nadstropju se nahaja jamski muzej, ki ga urejuje profesor tov. Roman Savnik, ki pa še ni odprt za javnost. Tako stavba iz fevdalnih časov, iz časov: ko so v naših predelih gospodovali nemški fevdni gospodje, ko smo Slovenci pravzaprav šele iskali svojo nacionalno hit, služi po stoletnih težkih bojih za nacionalno in končno socialno osvobojenje Slovencev spoznavanju prav te zgodovine. Stavba nadalje služi znano-■sLi, raziskovanju Krasa, ki ima v Postojni svoje klasično mesto. Stopimo v oddelek, ki je za enkrat edini odprt javnosti: »Primorska v borbi za svobodo od 1918 do •1945«, Oddelek je v dveh, ne preveč prostornih, vendar lepo ter pregledno urejenih sobah, Dopisni kip maršala Tita nekako dominira nad celotnim oddelkom. V oddelku je časovno in zgodovinsko urejeno čez 500 od 6000 predmetov iz NOV, ki spominjajo, ki govore in ki verno tolmačijo našo borbo za osvoboditev vse od razpada Avstro-ogrske monarhije leta 1918 pa do zaključka naše revolucije leta 1945. Tu najdemo lepak o proslavi osvoboditve •z datumom 28. X, 1918. Zal je osvoboditev trajala le en dan, ker so že naslednji dan vkorakali v Postojno Italijani in ostali v njej vse •do popolne osvoboditve leta 1945. To se ne bi zgodilo, če bi Slovenci dn ostali Jugoslovani že v času av-stroogrske okupacije imeli revolucionarno stranko kot vodilno silo v borbi za osvoboditev in če slovenska gospoda ne bi vodila kapltu-lanitske politike. Italijanski imperializem bi si obrusil zobe ob strnjeni fronti Slovencev. Nadalje v oddelku najdemo nešteto originalnih dokumentov o zločinih, raznarodovanju in o mračnih dneh italijanske okupacije Slovenskega Pri-morja, še posebej pa iz Postojne in okolice. Tu so listine Mussolinija, vložene v temeljni kamen fašističnega doma v Postojni, tu so listine o počasni, toda temeljiti likvidaciji slovenskih šol. V letu 1930 se ukinja slovenski jezik v šolah. V vt- kem razdobju tretji zaporadni napad na prevozna sredstva na cesti. Ta dan je pri Belskem skupina partizanov področnega bataljona napadla motocikel s prikolico, v katerem je bilo pet italijanskih nižjih oficirjev, ki so šli na proslavo dneva ustave v Postojno. Vseh pet oficirjev je bilo mrtvih, le vozač-vr jak je ostal živ, ker se je le lahko ranjen potuhnil pod provrnjeinim motorjem. 'Akcija je napravila velik vtis na vso okolico. Celo iz Vidma se je pripeljal visok vr jaški komandant pogledat teren, ker ni verjel, da bi se tu mogi',1 izvršiti taka akciju. Italijanske čete so takoj napravile hajko na Nanos, brez uspeha seveda, partizani pa so spodaj pod njim poslušali vpitje Italijanov, ki so z velikim hr.uščem grabili — v prazno. Ob tej akciji pa je v sami Postojni izbruhnil pravi val čistega oportuniizma pri bogatejših Postojn-eaniih, ki so sicer podpirali osvobodilno ,gibanje in izbirali material za partizane, niso pa še vedno verjeli v oboroženo obračunavanje z našim sovražnikom. Mislila so, da se bo vse lepo t»mirno« končalo, da oni prijem ne bodo nič tvegali in tako dalje. Akcija pa jih je prestrašila. Zbali so ise retpresalij, če bi se slučajno odkrilo njihovo sodelovanje v NOB in so zato mnogi odkrito odklonili vsako nadaljnjo pomoč naši stvari. Zalo pa je imela med preprostim kmečkim ljudstvom po okoliških vaseh akcija drugačen odmev: pomenila je tem ljudem začetek konca osovražene dolgoletne fašistične okupacije in v ljudeh se je vidno dvignil ponos svobodnih ljudi. Brko IIIIIIIIlIftilllllltllllllUltlllllillltltlllNtllllltltllllltll llllllllllllllllltlllllt Oddelek narodnoosvobodilne borbe prikazuje borbo primorskega ljudstva za svobodo od leta 1918 do 1945. Razstavljenih je G05 predmetov. Celoten inventar oddelka NOB šteje 5S05 predmetov. Muzej je imel že nad 3000 obiskovalcev. D S i •"! y trinsh so zbrani dokumenti o preimenovanju 200.000 slovenskih imen nadalje dokument, ki priča, kako je Mussolini leta 1942 napovedal iztrebljenje slovenskega življa in kot nov doprinos muzeja — originalna listina italijanske obveščevalne službe z dne 5. aprila 1941 o vojaških operacijah proti Jugoslaviji. Nikakor ni mogoče našteti vseh razstavljenih predmetov v muzeju, toda dokumentacija je pre-očitna, material preživ in ne moreš mimo, da si ne bi pribeležil tega ali onega. Muzej se ne omejuje samo na kraje, ki so bili zasedeni po Italiji do leta 1941. Obseg je širši in zajema območje vsega današnjega .postojnskega okraja, torej tudi Rakek in Loško eioiinc. Material do 1. 1941 je revnejši kot od 27. aprila 1941 dalje. Takrat je namreč tudi po Slovenskem Pn-morju odjeknil klic k uporu. Tako lahko sledimo na eni strani besnemu naporu fašistov in nacistov, ki so hoteli zadušiti upor, vidimo dokumente, fotografije, grafikone in drugo o italijanskih, nemških in izdajalskih .zločinih, na drugi strani pa strnjena fronta slovenskih patriotov v svoji borbi. Tu najdemo prvo partizansko puško iz leta 1941, rabljeno pri Babnem polju. Nadalje je lopata, ki ima izdolben ročaj v dolžini 23 cm, v katerem je Miro. Debevec iz Slavine, po poklicu cestar, prenašal pošto. Nov doprinos muzeju je prueica, na kateri so sedeli nacisti in fašisti,. V njej je skriven predalček, rabljen v dobi 1943—45 iza skrivanje važnejših listin NOB. V muzeju so slike narodnih herojev, slike partizanskih borcev, padlih v NOV, grafikon o preseljevanju. 100.000 Slovencev in Hrvatov ter o naseljevanju 150.000 fašistično nastrojenih Italijanov. V vitrinah je razstavljen partizanski denar, nadalje spričevala slovenskih šol, odprtih v osvobojenih predelih med leti 41—45. RizetaviOeno je okupatorjevo in partizansko orožje, obleke, žigi, fašistično mučilno orodje, potem material in pripomočki partizanskih tiskarn ter tehnik. Fašistični okupator je uničeval vse, kar bi spominjalo na to, da mmmk , v- '¿mmmmmm m¿ m^m r^sKEsu »M h^wmm-- v»« O NENAVADNIH POLETJIH IN ZIMAH ill Éálitt wIL,, ,Jbm IVAN RENKO ,' :: , j, j- •¡Mv'Mr'^'i«-. im. : HI ^ ^ -wllíS \\ - -t» ...... ¿Š«...... H tam....... PRVA POPOLNA OZDRAVITEV JETIKE Z NOVIMI SREDSTVI Te dni so zdravniki odpustili iz bolnice SEA View Hospital v ZDA gospo Veroniko Hali kot popolnoma zdravo. V bolnico so jo sprejeli kot popolnoma brezupen, primer jetike. Zdravili so jo od 2, oktobra 1951 s hidrazidi isonikotinske kisline. Sest mesecev so zdravniki stalno opazovali potek zdravljenja. Vse kaverne in rane na pljučih so se .popolnoma zacelile in vsi ostatii simptoni jetike so izginili. Ozdrav-ljenka bo morala poriodič-no še na pregled. Zdravniki si še niso na jasnem, ali je čudežno zdravilo splošno in ali niso doze za vsako ipasa.mezno osebo dnugačne. Tudi še ne vedo, ali ne obstoji nevarnost ponovitve bolezni. Vendar imajo primer ff -spa Hall kot ogromen uspeh. Na •raznih Ibojišaih Kitajske, Grčije, Malaje, Filipinov in Koreje je od konca druge svetovne vojne1 do danes izgubilo življenje preko ¿liri milijone ljudi. Od teiga števila je največ žrtev padlo v Kitajski. Začenjamo z objavljanjem spominov starega partizanskega borca Ivana Renka, ki je med redkimi preživelimi tovariši, najbližjimi■ soborci narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Preteklo je komaj dober mesec dni od tokrat, ko so na Nanosu regljale partizanske strojnice in so vrhovi, zaviti v dim eksplozij min in ročnih bomb _oznanjeli po Primorski, da je nastopil dolgo pričakovani trenutek obračuna s fašističnimi krvoloki. Rafalov partizanskih strojnic ni tedaj zaglušilo divjanje burje, ni jih prevtpila sovražna propaganda. Odmevali so preko oz|ev,enelih tvtipaviskih vinogradov in kamenitih kraških tal, preglasili škripanje stružnic in oglušujoči ropot pnevmatičnih kladiv v tovarnah in ladjedelnicah Trsta in Tržiča. Slišali so jih rudarji v najglob-jih idrijskih rovih in njihov odmev je šel ob Soči preko Tolminska in dosegel najisamotnejše planine v Slovenski Benečiji in Reziji. To je bil poziv k uporu. Primorska se je odzvala. In od tedaj sovražnik ni imel več miru. Vrstili so se napadi na posadke in patrole, množile sabotaže in diverzije. »Uničiti vse, kar lahko samo eno uro podaljšii življenje fašizmu!« Ped tem geslom se je Primorska dvignila v boj. Mesec dni na Nancsu, Matevž tolče fašiste na Pivki in v Brkinih. Rudi in Saša dvigata Vipavo in Kras. Peter napada sovražnika na Tolminskem. Pri Gorici formira svoje čete Igor . . . Taborišče pod Stjakom, 30. maja 1942. Na krila svojega voda, ki je stal poravnan v vrsti, pripravljen na odhod, je stopil vodnik Vojko. Devet čvrsto stisnjenih pesti se je dvignilo k sencem in vzdolž vrste je odjeknit borbeni pozdrav: »V hoj?« »Za sveoibodo!« í a»!««;: 'mmm^mm^ ■ . ti .:'>' v ; NARODNI HEROJ VOJKO Vojkov vod je krenil iz taborišča V kolomi ismo zavili v hrib po ozki slezii ki se je vila med vresjem •pod košaatimi hrasti. Sonce se je nagibalo k zatonu in poslednji žarki so jpoljubljaii zelene vrhove štjaških ihribov. Lahen večernik se je poigraaval z vitkimi mladikami vrb spodlaj ob potoku in prijetno hladil rsiaigreta .lica. Prišli smo na vrh in krrenili po zaraščeni poti, ka- tere globoko vrezane kolesnice je prekril mah, proti Podragi. Nad vasjo smo se ustavili. Vojko nam je tu razjasnil, kam gremo in naloge, ki jih ima vod. »Tovariši,« je začel, »naš vod je dobil nalogo, da prepreči neusmiljeno izkoriščanje naših gozdov, ki so z njim pričeli fašisti v poslednjem času. .Izgnati moramo vse ogljarje in druige delavce in uničiti, vse, kar je lesa pripravljenega. Zadržali se bomo kak teden. Zborno mesto za vsak primer je tukaj,« V tem času se je že poznalo, da je Italija izčrpana in da vse bolj primanjkuje materialnih sredstev. Partizani so onemogočili izkoriščanje gozdov onkraj mej^v »Ljubljanski provinci« in zaraeli tega je fašistična oblast odredila sekanje v primorskih gozdovih, ki so predstavljali zadnje rezerve. Zvečer smo odnesli v Podrago odvisne stvari. V vasi so zbrali skoraj nekaj sto nabojev za avstrijske puške, s katerimi smo bili večji del oboroženi. Rabili smo še) nekatere stvari, ki jih ta večer nismo mctgli dobili in zato smo prebili en dan v taborišču nad Jase-nom, med Podrago in Mančami. Drugega dne smo. krenili dalje. Vreme se je prevrnilo in vsul se je dež. Pralo nas je vso pot do Sv.' Ane, vendar ipa nas lo ni oviralo, da smo že isti večer pričeli z izvajanjem našega načrta in pod Gradiščem zažgali 150 vreč oglja, ki so ležale ob poti. Od Sv. Ane smo se spustili v dolino, presekali cesto pri Orehovi« in se nekaj ur ustavili v Pasjem repu. Pred zoro smo šli naprej in se utaborili v Lazi med Poljanami in Dolenjo vasjo. Vse doslej smo imeli s seboj dovolj- suhe hrane, tu pa se je po- JR Upor se je začel . . . so tukaj slovenska tla. Zatiral je slovenski jezik, kulturno rast slovenskega in hrvatskega živija in odvažal v notranjost Italije zgodovinski material. Ni pa mogel uničiti naroda, njegova borba daje neizčrpen zgodovinski material, ki bo vsemu svelu in zgodovini pričal, da je naš narod hotel dostojno živeti na svoji zemlji. Na reliefu Julijske Krajine se vidi, da je v najtežjih letih 41—45 fcirl'0 45.800 mrtvih, 7000 invalidov, 95.460 interniranih, 19.357 popolnoma in 16.837 delno požga-nih in porušenih hiš. Številni zemljevidi prikazujejo borbe partizanskih enot na Primorskem. •Nedvomno se bo muzej razvijal dalje in bogatiti. To bodi nenehna skrb nas vseh, posebej pa seveda uprave in terenskih zaupnikov mu- zeja. Oddelku »Primorska v borbi za svobodo« naj čimprej slede tudi ostali, tako da bodo prišli do izraza še vsi tisti predmeti, ki jih muzej že ima čez 12.000 in ki predstavljajo prave zgodovinske redkosti. Zapuščamo oddelek. Se enkrat se ozremo po razstavljenem in pogled nam obstane na napisu: »Ne pozabimo«. R. H. Ce nastopi prav huda zima, vroče poletje, veEiko deževje aili izredna suša, ismo kaj hitro pripra-ijeini reči, da kaj takega ljudje še niso doživela'. Toda zgodovinski podatki davnih in različnih dob, kronika vasi in mest na preperelih papirjih nam povedo, da so že bi.ll abnormalni časi, ki so napravili velikansko škodo; Ljudje so umirali od vročine in mraza, od lakote in kužnih bolezni. . Viroča .poletja niso tako redka, toda leta 1132 je biia tako velika vročina, da je dobila zemlja1 široke ¿n .globoke razpoke in ljudje so obupovali. Celo tako mogočne reke kot je Ren, so se posušile. Leta 1152 je zavladala tako stilna vročina, da so v poletnih msisecih lahko kuha1!! ,v pesku jajca. Poleti leta 1303 in 1304 so usehnili vsi potoki in reke, posušila so se vsa močvirja im čez struge Donave so hodili ljudje peš. Lata 1556 je bila v vsej Evropi velikanska suša, ki je povzročala veliko lakoto in draginjo. Leta 1718 od aprilla do oktobra sploh rui deževalo. Žito je tElkrat na poljih zgorelo in vsa setev je bila uničena. Leta 1842 je bilo tako vroče, da niso imeli nobene krme za živino in so jo predajali za vsako ceno. Zgode/vina pa nam ne pripoveduje samo o suhih in vročih po-leJtjih, ampak tudi o prav millih zimah. Tako je bila zima iela 1186 tbreiz vsakega mraza in ptiči so imeli že decembra meseca mlade. Januarja je že cvetelo sadno drevje in februarja so bi.la na jablanah že drolhna jalbolfca. Koncem maja so želi in prve dni avgusta je bta trgatev. Toda tako mila zima ni imela samo prijetne strani, prines"a je tudi sitTEŠmo kugo, ki je pokosila mnogo ljudi. Bila je potem d:n'ga vrsta leit, ko so bili zimski meseci Preti csmimi leti je padel narodni heroj Beneške Slovenije MAj javilo vprašanje, kdo bo kuhar. Ko smo razpravljali o tem, se je oglasil Srečko: »Sočan, ti imaš o teh stvareh nekaj prakse, kar ti bodi.« »Jaz? Na-a. Ce bi hotel biti kuhar, bi to lahko bil doma.« Otepal se je te funkcije z vsemi štirimi, na koncu pa je pod kolektivnim pritiskom le odnehal in tako smo zdaj imeli tudi kuharja in stvar je bila rešena. Vzel je kotel, ki ga je do tu prinesel Majko. in se spravil, kuhati kosilo. Dragega junija popoldne smo sc spustili proti Otoščam. Pregledali smo vse hribe tam okoli, razdrli ■nekoliko ogljeinic in zapovedali ogljarjem, da poberejo svoje stvari. Gledali so nas prestrašeno zaradi strašnih vesti, ki so krožile o partizanih in jim niti na misel ni "prišlo, da bi ugovarjali. Bili so v,si Italijani in zaradi tega js bil njihov strah še večji. Nekemu od njih je padlo na pamet, kaj bodo rekli karabinerji, ča ne bodo hoteli nazaj. Vojko .ie vzel beležnieo. napisal nekaj stavkov in mu dal listek. »Questa par i carabinieri.« O tem listku se jc potem govorilo po vsej dolini, zraven pa tudi o tem, kako se je šentviški brigadir držal, ko ga je prebral. Napisano pa je bilo, da se po odločbi Slovenske narodne vojske prepoveduje italijanskim oblastem nadaljnje pošiljanje delavcev na sečnjo v gozdove. Se isti dan smo nadaljevali pol in se povzpeli na Nanos, Ko smo pred dnevi šli čez vrh nad Poljanami, sem opazil nekaj podobnega vojaški koloni, ki počiva na cesti proti Nanosu. Zaradi razdalja se nismo prepričati, če je na nanoški planoti kakšna vojaška enota in sva takoj zjutraj odšla z Vojkom v izvidnico. Imela sva pred seboj skoraj dve uri hoda do Obramove hiše, kjer smo slutili, da so se Italijani za-jsidrali. i' ¡M".: ^'¡S^f. 9 (Sa naiaj.;je, (nadaljevanje in konec) V tem se je ¡zdanilo in megla se je pričela redčiti. Iznenada zašije bledo rdeča ¡luč in raketa pade v bližino našega šotora, od katerega smo se bili 'zaradi varnosti umaknili nekaj sto metrov vstran, istočasno zaregljajo krog naš šarci in brzostrelke. Bili smo obkoljeni. V srditi borbi je .padel kot prvi borec Justo, M je z ibrzcstrelko' tolkel sovražnika. V tej situaciji skočiva z aktivistom k .Marku, da mu pomo-reva k .umiku — v vrzeli proti pon-te ViitAo.riu, kjer še ni bil strnjen obiroč. Krog nas se je vršila borba v obliki stisnjene podkve. »Ne,« odločno odvrne, »s tem lahko pogu-bita soba in mene. Borite se še dalje in širite plamen upora po vsej Beneški Sloveni ji, da bo svobodna to je vaša naloga.« V ogorčeni borbi med 'dežjem krogel je omahnil junaški borec, ki je kcC znak grožnje še vedno tišča'1 kadečo se pištolo, ko je iizistrelil zadnji naboj Tudi naju je prevzela ista misel: sovražnik nas ne isme' dobiti živih v pest. Preboj se noma je posrečil. Njegovo oporoko sva si vzela k sr:u in postala clba aktivista v Beneški Sloveniji. Hude borbe so trajale še leto dini. 30. aprila se beneški m .primorski partizani bore že pri Čedadu tiin Tarčentu in se pomikajo proti Vidmu. Prvi maj so slavili sredi zadnje bilke za svobodo, Primorsko ljudstvo in ljudstvo iz Beneške Slovenije, tlačeno skozi stoletja ped tujim jarmom je s svojo bcinbo dokazalo, da je enakovredno drugim. Pod vodstvom svoje Partije in Osvobodilne ironite se je uprlo fašističnamu nasilju in ga »trlo. Ne moremo tpa pozabiti in ne bomo nikdar pozabili, da smo bili kljub naši junaški borbi in borbi naše delegacije v Parizu na mirovni konferenci opeharjeni za naše prelito kri, za na.šo zemljo, ker nismo še združeni vsi Slovenci v ct' nograf.skih mejah. Našim bratom na Gorskem i.n v Beneški Sloveniji se gode krivice, teptajo določila mirc.vne pogodbe in obveznosti, ki jih je sprcjeia Italija v uratavi napram slovenski manjšini. Razpihuje .se italijanski iredcintizem in pro-tijiDgoslovanjska gonja izzivanja in vojaške slovesnosti ob naši meji obnavljanje in .podelejevanje odlikovanj raznim vojaškim formaci- jam, ki so se borile proti skupini zavezniški stvari ter vprizarjanje sodnih procesov proti furlanskim partizanom garibaldincem in partizanom iz Beneške Slovenije, s katerimi smo se na tem ozemlju rame ob rami borili za izgon okupatorja Vse to primorski partizani in z nami vred ves slovenski narod obsoja in zahteva, da ise obsodba garibal-cev v Lucci razveljavi. J. Perat brez pravega mraza, da so cvetele vijolice, rože in slive, leta 1720 pa češnje skoraj vso zimo. Statistika nam pripoveduje tudi o prav mrzlih zimah. Najhujša zima je bila menda leta 1740, ko je bilo v Srednji Evropi 75 stopinj pod ničlo. Ljudem so zamrznile nosnice na ulici, slina se je spremenila v led, preden je padla na zemljo. Zemlja je zmrznila lako globoko, da niso mogli pokopavali mrličEV. BHi so že prvi majski dnevi, njive pa so bile še zamrzle. Vse tekoče vetde .so do dna zamrznile, da se je na kupe rib zadušilo. Posledice tafeih hudih zim so bile bolezni, draginja in lakota. V POSTOJNSKEM OKRAJU JE 16 ORGANIZIRANIH ENOT LJUDSKE TEHNIKE Organizacija Ljudske tehnike v postojnskem okraju so jc v preteklem letu precej utrdila in preusmerila svojo dejavnost. Med drugim so začeli ustanavljati tudi kmetijsko-teh-nična društva, ki naj pomagajo kmečkemu prebivalstvu pri spoznavanju in opravljanju z modernimi poljedelskimi stroji. Kmetijsko-tehnično društvo so ustanovili na državnem posestvu Prestranck, samostojno avtomobilsko društvo pa v Pivki na Krasu. Od lani jc organizacija LT narasla od 13 na 16 organiziranih enot (10 klubov LT in 6 klubov posameznih zvez). Plau organizacije so izpolnili 99,5 °/o. Avlo - moto društvi v Postojni in Ilirski Bistrici sta izvežbali 146 šoferjev raznih s-kiupin in 46 motoristov, ki so položili izpit pred okrajno izpitno komisijo, fotoamaterski klub v Postojni pa je izvežbal 64 »A« tečajnikov. Tudi v Cerknici so ustanovili fotoamaterski krožek ter uredili laboratorij nižjega tipa. Zelo lepe načrte ima letos aero-klub, ki je sklenil, da bo letos izšolal 30 »A« in 20 »B« pilotov. Lani so si iz lastnih sredstev nabavili leteči park, novo nvtovitlo in spravili pod streho letalski hangar. Teoretično so izšolali 11 padalcev, 'ki bodo letos pričeli s Skoki. Z ureditvijo delavnice sa bodo začeli tudi redili modelarski tečaji. Da sc lio ilclo organizacije LT šc izboljšalo, bo potrebno večje sodelovanje i. množičnimi organizacijami in JLA in večja pomoč pri izvenar-inaclni vzgoji. Ei ¡T 1 23. O. Rožeta, ka znaš, če bodo pršle denes čine? Du zna? U džurnale r.i neč pisalu. Še ta prvi čjeden smo jih čakali. Inu rede, ki je j emu bi an Ijep čine: Ladri delle biciclet-te. Orka mižerija, ma u tej vasj smuo prov zapeščeni, nfiimamo neč divertimentov. An buot je liu■ odu teatro s Trsta in zdej še lini sil finili huodet lesti Cuj, čuj, snučer je jemou ko-m-pleano marožo vod Džuljane in smo se zbrali ana kompanija na plače in smuo jih kantali, sam: napolitanšče, kud de nes bje b!ur anih čento venti. Pačak me an šipčič, da tečen je-skat an frankobolo, anu busto ir an foljo in še anu kartolino postale. Si finila? Oštrigeta, ka nisem zabla še silit letero u kašjetco! Kumpena zdej vidin, de jemuš nove tpermaneiite. Ma ki ljepa, 1:' so! Keikej te je kuštalo? O, ma se nisu telkej Ijepe. um ri.ee su use štrambaste. Bon šla nast k uni parukjeri, ki mili je diepala in mi jih buo muocjla naši pupravit. Kam boš šla tu večer? Ah, kan češ, de buon šla, ki sen nervožna, zatu ki mi doma sirejc samuo djelat. Popudan b07: lužic štrace, zvečer pa bon m.uogla pje-glat. Kaj se ti lamentaš, ki sen t'' vidla, ki si pljesala nedeljo pasano na šagri cjelo nuč. Ma du jc bic uni (bjondič, ke je pljesau s tabo7 Kaj tisti, ki mi ga jc preženti-rala kunjada? A, tist je biu an lo- Jl. le, nisen vidla ure, de jini vs: ščjep. Ben, ma reci, kar čješ, ma je biu an gamba, Kelku ur teče zdej? Vidi, vidi 7e)i je vre pudan, mi tje čokolamc in zbirno cejt. ■Ben, adijo Rožeta, jem se duo-bro! Alora, adijo, buomo vre finil diškorso an drugi buot. Rožeta in Džuljana sta odšli vsaka na svojo stran, nam pa sta pustili marsikaj, o čemer lahko govorimo. Za t'irio besedo žurnal imamo v slovenščini izraze: dnevnik (izhaja vsak dan), časopis in časnik. Slovenci se ne divertiramo ir, ¡ne iščemo divertimentov, mi sc zabavamo, iščemo .si zabave in razvedrila. Mnogo lepega razvedrila nam prinaša tržaško gledališče (ne teatro!), kadar gostuj po naših vaseh. Ko je Julijin al" Julijanin zaročenec praznoval god oziroma rojstni dan. se je družba zbrala na trgu. Prepevali so sam.; napolitanske pesmi, ker slovenskih žal ne znajo. Veseli družbi priporočamo, da si omisli Slovenske narodne, ki so izšle pred kratkim pri Lipi K loru, T:,ni b našla vrsto najlepših slovenski! pesmi, ki so jih pela nase iv¡--tere in so že stoletja naša las.. Ne pošti pri nas prodajajo znanilce pisma, dopisnice.. Ko napišemo pismo in prilepimo znamko, ga vržemo v poštni nabiralnik. Ro.rik: naj se res toliko ne pritožuje, priteklo nedeljo sc je naplesala z: lep čas. Torej na svidenje, našega razgovora .še nismo konča.!! ij Nadaljevali bomo prihodnjič. fi M. G. I KAJ NAJ BEREMO Od Mladinske knjige v Ljubljani smo prejeli naslednje knjige: Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom (Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1952. Uredila prof. Pavla Dobrila. Ilustriral Ivo Erbežnik. Str. 128). Redki so slovenski pisatelji, ki bi večino svojih del posvetili mladrnianed njimi ima častno mesto Josip Vandot. Njegove planinske pripovedke, povesti in pesmi so raztresene po številnih revijah in časopisih in spadajo med najlepše in najprisrčnejše spise za otroke. »Kekec« je prvič izšel v »Zvončku« leta 1924. Večina naših mladih bralcev pa se je seznanila z vsebino povesti šele v zadnjih mesecih, ko so po vseh naših .kinomatografih vrteli istoimenski film. , . j France Bevk: Črni bratje (Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1952. Zunanjo opremo izdelal Rudi Gor j up. Ilustriral D.ore Klemenčič. Str. 84). Zgoiba je napisana na o-sno-vi resničnih dogodkov, ki so se pripetili pred dobrimi dvajsetimi leti v Slovenskem primorju. »Črni bratje« — skupina mladih slovenskih dijakov, še skoraj otroci so čutili krivice, ki so jih delali fašisti našemu narodu in so se tem krivicam tudi uprli. Kljub zagrizenemu .zasledovanju fašistične policije so lepili letake po ulicah in razobešali slovenske zastave. Izdal jih je njihov sošolec, katerega oče je bil fašist. V zaporih so mlade junake mučili in pretepali na razne načine in eden od njih je tudi za posledicami mučenja umrl. Zgodba nam nazorno pokaže, kako hudo je narodu, ki ne živi v svobodi, in kako je treba ljubiti svojo domovino. Anton Polenec: Izprehodi v naravo. (Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1952. Il/ustriral Ljubo Ravnikar. Str. 71). Pisatelj nas na prijeten in zanimiv način popelje v kraljestvo živali in nam pokaže njihovo življenje in navade v vseh štirih letnih časih. Daniel Defoe: Robinzon (Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1952. Prevedel Vinko GsJberski. Ilustriral Riko Debenjak. Naklada 32.000 izvodov. Str. 187). Knjigo o Robinzonu je pred skoraj četrt tisočletja napisal aniglteiški pisatelj, trgovec in politik Daniel Defoe. Vzbudila je zanimanje po vsem svetu in je prevedena v vse svetovne jezike. Izdaja »Mladinske .knjige« je prirejena in okrajšana tako, kot izdajajo mladini knjigo o Robinzonu v vseh kulturnih deželah po svetu. Prvotno, neskrajšano delo pa bo prvič v'slovenščini izdala Državna založba Slovenije v prevodu .dr. I-zidorja Cankarja. Pričnimo s šolo v Babnem polju, katere otvoritev je bila 11. oktobra 1988, ko je bil okrajni glavar groi Pače. Prvi učitelj na šoli se je i-mehcval Božidar Schuller. Ob ustanovitvi je bila šola enorazredna z 38 dečki in 30 deklicami. 1919. leta je bila šola z odlokom višjega šol- bili odobreni 3 oddelki, Učni jezile na šoli je bil slovenski od ustanovitve do 1. 1926. Od 1. 1926 do 1943 so poučevaili v italijansščini, od 1 1944 pa zopet v slovenščini (v letu 1943/44 pouka ni bilo), ko je pričela delovati partizanska šola. Poučevala je Netka Kačič, ki jo je na- ■"■.:.;.:.; ' .....■":■■*» ........ JtCjJiMU ' Sola v Bukovju skega sveta v Ljubljani razširjena v dvorazredno in je kot taka obstojala do konca druge svetovne vojne. Ob razširitvi je znašalo število otrok 112. Zaradi padca števila šoloobveznih otrok je postala ta šola pred petimi ileti zopet enora/.redni-ca in je imela takrat 52 učencev. So.'sko poslopje, ki je bilo zgrajeno ko.t pritlična stavba, je bilo v šolskem letu 1922/23 prezidano v enenadstropno šolo. Pouk na šoli je bil med zadnjo vojno prekinjen Ob zaključku šolskega leta 1941/42 ker je takratna učiteljica Evgenija Bizjak zbežala v Dol. Logatec pod zaščito italijanskih oblasti. 1. XII. 1943 pa se je pouk zopet pričel v partizanski šoli na osvobojenem o-zemlju. Poučevala sta tedaj Irena Premk in Jakov Kone. Ta pratižanska šola je redno delovala do osvoboditve s kratkimi prekinitvami ob sovražnikovih vdorih. Jeseni 1:. 1944 je bila šolska stavba močno poškodovana, ker so v bližini eksplodirale domobranske letalske bombe. Solo so hoteli domobranci in Nemci uničiti, ker je bila v njej zbirna baza partizanskih ranjencev. Bombardiranje šole je pouk nekoliko zavrlo ker sta bila ob tej priložnosti ranjena dva dečika. Po ureditvi zaklonišča v šoli so učenci zopet pogumno prihajali v šolo. Vsi so pridno sodelovali kot pionirji in pomagali zbirati hrano za borce, obveze in drugo. Sola ima svojo kroniko, v kateri so zabeleženi vsi zgodovinski dogodki od ustanovitve il. 1888. Sola v Bukovju je bila ustanovljena 1. 1906. Do lanskega leta je bila šola dvorazredna, letos pa sc i\r:>vembra 1951 smo v Krfcavčah ustanovili kulturno-umetnlško društvo in mu dali ime največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja To društvo je naslednik društva »EnotncGt«, ki je bilo ustanovljeno 19-13, toda žal ni rodilo sadov in je ostalo le na papirju. Novo društvo se je resno posvetilo delu februarja 1952, to je takrat ko so bili v Krkavčah za lo dani poboji. Za začetek smo zbrali sicer ne lahko, vendar primerno Finž-garjevo dramo »Razvalina življenja«. za uvod pa pevsko točko »Od železne ceste«. Igralci in pevci so se resno oprijeli dela, odrekli so se zabavi in počitku. Pri vajah so bili vsi potrpežljivi, zlasti pa pevci. Pomisliti moramo, da so bile vaje spomladi, ko jo za kmeta odločilen čas dela. Od zore do mraka so se potili na polju, trikrat tedenske vaje pa so se zavlekle tudi čez polnoč Igralci in pevci so se vrstili večer za večerom. Ob nedeljah so bile skupne vaje. Vsak se je z veseljem udeleževal vaj, ker je hotel s tem dokazati, da je mnenje, češ, »Krka v-čani ne bodo nalogi kos, povsem napačno. i Pripravlja"! smo prireditev, leda kje naj jo ljudstvu pokažemo, ker pri nas ni dvorane. Iz zagate nas je rešila Prosvetna podzveza, ki nam je dala material za oder. Za dvorano smo ¡zibrali. edini primerni pro- stor — učilnico v osnovni šoli. Pred igralce je stopila nova naloga: postavili oder. Po vajah je udarjalo kladivo in pesem žage je odmevala od sten. Pri tem delu moramo pohvalili tovariša Milka. Klevo in Mihaela Grižona. Največ dela se nam je nagrmadilo teden pred nastopom Polje je v tem tednu zaman čakalo kajli važnejša je bila prireditev Pri scenariji nam je priskočil na pomoč tovariš Ante Marušič iz Kopra. S pripravami smo končali, pred nami je bila nedelja — dan nastopa. Po vasi je bilo praznično razpoloženje. 2e uro pred predstavo je vrsta ljudi nestrpno čakala prodajo vstopnic. Po učiteljevi uvodni besedi so nastopili pevci v narodnih nošah ob spremljavi harmonike Prišla je vrsta na igralce. Vsi — cel lokavega Urha, preko lahkoživega Ferjana, do pijanega Sirka, so se dobro odrezali. Prav tako tudi pevci. Ponosni vašcani so zapuščali dvorano z upanjem in trdno voljo da je tr.eba s takim delom nadaljevati. Na njihovo zahtevo bomo prireditev v vrsl ponovili, •Po vsem tem lahko rečemo, da jc bil v Krkavčah prebit led in da so Krkavčani premagali prve težave Nadaljnje delo bo odslej lažje. Tega se zavedamo in si zato zadajamo nove naloge. Zato prisluhnite naši 'želji: »Trdi mi potrebujemo dvorano!« Milan slavil KNOO Bukovje. Otrok je bilo 92, ki so bili razdelejni v 4 razrede. Učilnice so bile v bivših prostorih vrtca. Šolsko kroniko so pričeli pisati •!. 1945 in vsebuje podatke iz razvoja in zgodovine šoile V Cajnarjih je bila ustanovljena šola 1, 1933 kot dvorazrednica na pobudo takratnega podžupana Alojzija Znideršiča, ki je bil tudi prvi predsednik krajevnega šolskega odbora. Povprečno število otrok na šoli je bilo 80, zaradi vojne pa je pričelo to število padali .in v šol- Prireditev slovenske osnovne šole na Škofijah Tudi na ŠKOFIJAH je bila v nedeljo zaključna šoillska' prireditev slovenske osnovne šole na Škofijah in kmetijskega tečaja iz Pla-vij. Na prireditev niso prišli samo učenci in starši, ampak tudi drugi poslušalci, ki so bili radovedni, kaj so se vse naučili in kaj so pripravili za kult/urno prireditev naši najmlajši. Ciklus uspelih recitacij o naši zemlji, katere so spremljale ski-cptične slike in glasbena sinhronizacija. je bil nekaj popolnoma novega za občinstvo, Ta skupnost besede, glasbe in slike je omogočila poslušalcem popolnoma dojeti podajanje recitacij. Mladi izvajalci so zelo navdušili poslušalce. Pevski zbor kmetijsko-,strokovnega tečaja je zajsel »Pojdem v Rute« in »Večerni zvon«. skem letu 1947/48 je iz dvorazred-■ni.ee nastala enorazrednica, ki jo je obiskovalo 45 otrok. Učni jezik na šoli je bil vedno slovenski. Sola nima lastne zgradbe. Od ustanovitve pa do osvoboditve je delovala v zasebni hiši Franca Zalarja in je imela dve .majhni učilnici, pozneje pa v zasebni hiši Alojzija Znideršiča. Sedaj ima šola učilnico, kabinet in pisarno. V prvem letu narodnoosvobodilne borbe je pouk potekal nemoteno do 20. maja 1941, ko so prišli v.kraj Italijani in se jim je takratni šolski ^Ipravitelj Alfred Grobler umaknil k partizanom. Do januarja 1942 je oba oddelka poučevala Alenka Kačič, nakar je bil pouk prekinjen do zime 1. 1943, ko ga je prevzela Gabrijelca Samsa Poučevala je skoraj 3 mesece. Po njenem odhodu je bil pouk prekinjen do 29. oktobra 1945, Partizanske šole v Cajnarjih ni bilo. Kroniko so pričeli na šoli pisati 1. 1945 in vsebuje le delne podatke razvoja in zgodovine šole. To je le nekaj drobcev iz zgodovine slovenskega šolstva v postojnskem okraju. V eni izmed prihodnjih številk našega tednika bomo opisali nastanek in razvoj tudi o-stalih šol1 postojnskega okraja. Pred petdesetletnico prosvetnega življenja na Idrskem I dre i :se že sedaj »pripravljajo na važno kulturno obletnico; prihodnje le,'.o bo namreč minulo 5C let, odkar so položili temelj kul-turno-prosv sitnemu udejstvovanju Poživeli bodo delo pevskega zbora, dramaliske skupine in godbe in ¡razširili zanimanje za telovadno in špcinLno življenje. Seveda je treba omerj.V.i, da si Idirci zelo žele dobiiii v svoje vrste praktičnega in razgledanega prosvetnega delavca. Gostovanje književnikov v Starem trgu in Cerknici V Starem trgu in Cerknici je bilo v nedeljo gostovanje naših najvidnejših književnikov. Svoja dela so brali France Bevk, Cene Vipot-nik, Beno Zupančič, Peter Leveč, Lili Novy in Marička Znidaršič. 1 Vsi nastopajoči so bili prisrčno Sprejeti in pozdravlejni od ljudi, Za katere je bila ta prireditev v ofoc-h krajih nekaj izrednega in svojevrstnega, česar v teh krajih še ni bilo, : V Starem trgu sta književnike pozdravila Janko Metod, predsednik občinskega odbora Ljudske univerze in sekretar občinskega komiteja KPS tov. Zigmund Janez, v Cerknici pa je pozdravil tov. Dušan, predsednik SKUD. h ^aklj&adk&s trasi PgDBfluoirsSkeEirB tefaBiik&amu w Pipanu Mrzli zimski dnevi z vsemi neprijetnostmi in burjo so že zdavnaj za nami. Tudi muhasto spomladansko vreme kaže, da gre h kraju. Dnevi so postali že daljši in'toplejši, buljna- narava nas vabi, da se ji predamo in se je naužijemo. Pripravljamo se na lepše poletno življenje. Tudi po šolah je le dni vse drugače kot po navadi. Ce nikdar prej sedaj tudi največji lenuhi prelistavajo knjige in zvezke in tisti., ki jim trda prede, krčevito hlastajo za znanjem, da bi 3>zlezli skozi razred«. Kot povsod, je tudi na Pomorskem tehnikumu v Piranu sedaj živahno in med gojenci vlada študijska napetost. Maturanti, ki so že četrta generacija lega zavoda, so že končali z rednim poukom in se sedaj pridno posvečajo ponavljanju snovi. Zrelostni izpit ni zrela hruška, ki se jo strese brez truda z drevesa, ampak zahteva več let pridnega študija in zanimanja. Tisti, ki je vsa leta pridno delal, sedaj nima skrbi. V prijetni zavesti in ponoser čaka na sad svojega dela. Nasprotno pa oni, ki mu ni bilo dosti mar učenja ter se je zadovoljeval, da je le i»zle,zel«, sedaj z vso vnemo nabira učenost. Marsikateremu bo tu- di sedaj uspelo, ida bo brez večjih težav preskočil ta življenjski plot a ikalko se bo iznašel v življenju, mu bo pokazalo življenje samo. A povrnimo se v Piran k našim pomorščakom! Sedaj že vemo, da sc pridno uče. Povedati pa moram še da tudi pri ostalem delu izgleda, še, da to niso fantje kar taiko. Fizkul-tura, ljudska tehnika in kulturno-provetno delo — vse to so stvari, o katerih ve že marsikdo, da se v njih gojenci laelo aktivno udej-stvujeijo, Tudi letos ni njihovo delo od muh. Na zaključni šolski razstavi bodo pokazali vse, kar so med šolskim letom napravili. Omenim na-j tudi, da se bodo udeležili velikega izleta v Postojno, ki bo prihodnjo nedeljo in kjer bodo nastopili s svojimi fizkulturnimi vajami. Prav tako kot gojenci Pomorskega tehnikoma se tudi gojenci Ribiške šole pripravljajo na zaključek šol-sega leta. Njihov pouk pa bo trajal še dober mesec, ker je njihov učni program popolnoma drugačen Od onega, ki ga imajo za gojence PT. Marsikoga bi verjetno tudi zanimali učni uspehi na t.eh d.veh šolah, a trenutno še ni pravega pregleda o tem. zato se bomo o tem pogovorili drugič. FR-EN %a &admln>ie> i&dme> krnk DRŽAVNE iiiiiiniiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiHiiiiiiii llllllllll..................................................... 1. Korolenko: Gozd šumi, pl. Din 348.— 2. Gogolj: Večeri na pristavi blizu Dikanjke, pl. Din 260.— 3. Balzac: Šagrinova koža, pl. Din 248.—■ 4. Trollope: Pod zvoniki Barchestra, pl. Din 320.—• 5. Verga: Malavoglievi, pl. Din 182.— 6. Bilialji: Oktobra na svidenje, pl. Din 242.—• 7. Mažuranie: Smrt Smajl-age Čengijica, pl. Din 246 8. Leonov: Jazbeci, pl. Din 304.— 9. Pahor: Pot desetega brata, pl. Din 280.— 10. Seliškar: Pesmi in spevi. pl. Din 182.— 11. Bevk: Zbrano delo I. del, pl. Din 320,— 12. Tavčar: Cvetje v jeseni (Klasje št. 22), broš. Din 20.— 13. Finžgar: Prerokovana (Klasje št. 24), broš. Din 50,— 14. Kos: Monografija, pl. Din 520.— 15. Likovni svet, pl. Din 945.— 16. Vidmar: Pol stolelja ob šahovnici, pl. Din 720.— 17. Cankar: Bela krizantem a(Klasje št. 28), broš. Din 90.— 18. Šenoa: Diogenes — Varuj se Senjske roke. pl. Din 390.— 19. Vidmar: Literarne kritike, pl. Din 596.— KNJIGE DOBITE V VSEII KNJIGARNAH 0 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii nicujmo lenega S PRAVILNO OBDELAVO ZEMLJE ZMANJŠAMO ŠKODLJIVI VPLIV SUSE . Med najbolj znane agrotehnične ukrepe v borbi proti suši spadajo okepavanje, pletev in rahljanje njiv. Dobro obdelana in brezpleve'1-na njiva ne zgublja vlage, ki je glavni negativni faktor v naši kmetijski proizvodnji. Več je vredna pravočasna in pravilno opleta in obdelana njiva, kakor enaka njiva dobro pognojena ali neobdelana. POZNA KOŠNJA — SLABA KRMA! Trava je že .povsod prezrela. Tisti, ki doslej niso pokosili travnikov, bodo shranili na senik namesto dobre takšno krmo, ki nima večje vrednosti od slame. Kaže, da nam bo letos primanjko-. valo krme. Ne razmedujmo že sedaj s krmo. Vsak košček obcestnih travnikov mora bili pokošen. ALI SI ZE POSEJAL ZELJE IN CVETACO? Pozno zelje in cvelačo se jemo do srede meseca junija. Tisti, ki so setev odlagali, naj pohitijo s setvijo. Za površino 1000 m2 uporabimo največ 50.gr semena kapusnic. Seme zelja in cvetače je drago in zalo sejmo le toliko, kolikor je nujno potrebno. Najboljša sorta zelja za n,aše razmere je »braunschweig«. SEDAJ JE CAS ZA ODBIRANJE SEMENSKEGA KROMPIRJA IN PŠENICE Pravi čas za odbiranje semena krompirja in pšenice je tedaj, dokler še rastline rastejo. Na njivi najbolje vidiš, kako se rastline obnašajo proti suši in boleznim. Od-birajmo le čisto sortne posevke pšenice. Zaznamujmo s palčicami na njivi najboljše grmičke krompirja in če bomo pozneje ugotovili, da je tudi pridelek dober, shranjujmo gomolje teh grmičkov za seme za prihodnjo leto. UNIČUJMO ŠKODLJIVCE NA PO VRTNIN AH! Ker je. letos sušno leto, nam delajo ogromno, škodo na zelju bolhači. Uničujemo jih s panlakanom v prahu, Prašenje izvršimo z navadnim žveplalnikom za žveplanje trt. Bra.morje, ki razjedajo korenine vrinili, uničujemo, če potrosimo po najr.adenih njivah vabo, sestavljeno na naslednji .način: 10 kg koruznega zd:oba ovlažimo z 2.5 1 vode ter pustimo to zmes, da se dobro ovlaži. Tej zmesi dodamo 0.5 kg cinkove-ga fosfida (dobi se pri zadrugah —-v Kopru vsemenski trgovini — Trg Muda). To zastrupljeno vabo po- Cvelačo prištevamo k najbolj plemenitim kulturnim rastlinam naprednega vrtnarstva. Spada med kapusnice kot zelje in ohrovt. Glede podnebnih razmer ni preveč izbirčna. Najbolje uspeva v obalnem pasu in ravno zato je naše ozemlje zelo prikladno za gojitev te vrtnine. Bolj izbirčna je cvetača v pogledu zemlje. Ne ljubi suhih — peščenih in tudi ne težkih ilovnatih tal. Zemljišče namenjeno tej kulturi mora biti pravočasno izbrano. Ker se cvetača pri nas seje In presaja v poletnem času, ni težavno pravočasno pripraviti zemlje. Cvetačo sejemo na prosto v dobro pripravljene gredice od sreds meseca maja do srede junija. Na 1 m- zemlje posejano 2 gr semena. Mlade rastline presadimo in s tem dosežemo, da si sadike opomorejo. Lahko dobimo dobre sadike brez presajanja, toda v tem primeru moramo sejati v gredice bolj redko in čim se rastline razvijejo, jih dobro preredčimo. Presajamo ali razredčimo rastline, čim razvijejo prva 2 do 4 liste. Moramo omenita, da je uspeh odvisen deloma od pravilno razvitih in zdravih rastlin in zato moramo temu opravilu posvetiti največjo skrb, V gredicah moramo rastline večkrat zalili, da ne trpijo na. pomanjkanju vlage. . Ko se sadike razvijejo, jih presadimo na stalno mesto. Cvetače sadimo v razdalji 50 do 70 cm med vrstami in enako razdaljo vzame- trosimo zvečer po njivah v kupčkih. •Kapusovvega belina (gosenice) u-ničujemo z pant.akancm ali z ročnim obiranjem. * -i V SADOVNJAKU IN VINOGRADU Zapomnimo si, da je edini način borbe proti suši, kakor smo omenili, redno okopavanje zemlje in zatiranje plevelnih rastlin,' ki so se razbohotile tudi po naših vinogradih in sadovnjakih. V vinogradu odstranjujemo nepotrebne poganjke. Grozdje namiznih sort razredčujmo dva tedna potem, ko trta oovete. Nevarnosti močnega napada pero-nospore ni, ker primanjkuje vlage za razvoj te glivice, je pa zaradi visoke temperature nevarnost napada oidija, zato moramo vinograde žveplati. Uporabljajmo pri žve-planju nova sredstva, ki so se pri nas obnesla in sicer »sulikol« in »kumulus«. Na 100 1 vode ali na 100 1 bo.rdošlce brozge uporabimo 0.5 kg teh preparatov. Razne škodljivce uničujemo z ar-zenati. Uši uničujejo z tobačnim izvlečkom. CEPIMO PERUTNINO PROTI PERUTNINSKI KUGI Posebno pozornost moramo posvetiti v vročih poletnih mesecih čistoči naših kurnikov. »Čistoča je pol zdravja«; pravi pregovor. Prijavimo takoj vsak pojav bolezni veterinarskemu odseku. Kako pravilno pripravimo škropivo proti peronospori Odmerjeno količino modre galice (pri nas 0.5 do 1.5 kg na 100 1 vode!) nasuj v vrečico, ki jo obesiš v vodo, tako da se galica potopi v vodi le za nekaj prstov pod vodno gladino. V drugi posodi razstopi ga-šeno apno. (Ce je gašeno apno dobro, ga uporabimo enako količino kot modre galice). Ko je na ta način pripravljen apneni belež, raztopino precediš, da nam ne bodo neraztopljeni koščki apna v nadlego pri iiporabi škropilnice. Ko sta galica uporabi škropilnice. Ko sta ga-vlivamo počasi raztopino modre galice v apneni belež (ne narobe!) in zmes med dolivanjem galice mešamo z leseno palico. Ce je galica pravilno pripravljena, se lahko prepričamo z belini, tako imenovanim fe-nolftaleinovim papirjem. Ce se papir, namočen v pripravljeno škropilo (bor.doško brozgo) pobarva svetlordeče, je brozga uporabna. Ce pa-osTane papir bel, dodamo brozgi še toliko apna, dokler raztopina ne dobi svetlordeče barve. Brozgo moramo čimprej uporabiti, ker sicer nje učinkovitost upade. Učinkovitost (delovanje) brozge podaljšamo za nekaj dni, če raztopini 100 1 dodamo 100 gr sladkorja ali 1 1 mleka. tiCSi mo med posameznimi rastlinami. Za presajanje vzamemo najbolj razvite in zdrave rastline. Posebno moramo pazili, da imajo sadike lepo in dobro razvito osrčje. Sadike brez srednjega jiopka (osrčja) so jalove in od njih ne bo koristi. Preden presadimo sadike na stalno mesto, jih moramo namočiti v zmesi, naprav-ljeni iz ilovice, kravjeka in vode. Pri presajanju s klinom moramo paziti, da ne ostane med koreninami sadike in zemljo prazen prostor. Takoj po saditvi moramo sadike večkrat zalili, dokler se ne ukors-ninijo,. nato pa večkrat opisu in okopavati. Glede hranilnih snovi v zemlji je cvetača precej zahtevna in zato dobro uspeva le, če ji dobro pognoji-mo s hlevskim gnojem! in umetnimi gnojili. Hlevski gnoj moramo potrositi ob času g|'iobc!keiga oranja tako, da gnoj v zemlji strohni. Od umetnih gnojil pridejo v jioštev sujierfosat, kalijeva sol in dušična gnojila (a-m.msulfat ali nitrati). Najbolj previdni moramo biti glede izbire sort. V tem pogledu imajo naši kmetje precej bridkih izkušenj, Pri nas pridejo v jioštev predvsem rane sorte in sicer: »Zgodnja erfurtska«,. »jesi«, »snežna kepa,« Te sorte sejemo pri nas od polovice maja do srede junija. Na prosto jih presadimo v mesecu juliju, dozorijo pa oktobra in novembra, OPRAVILA V KLETI Ne odlašaj mo z drugim pretakanjem vina, Pri pretakanju moramo paziti, da vino ne pride v dotiko z zrakom. Torej če je le mogoče, uporalbljajmo pri pretakanju črpalko. Pazimo na čistočo v kleti! Pred pretakanjem razkužimo kleti na ta način, da v njih sežgemo določeno količino žvepla. * OPRAVILA V ČEBELNJAKU V tem mesecu bodo rojili listi panji, ki niso rojili do sedaj. Ni priporočljivo shranjevanje drugih in tretjih rojev. Ne bodimo preveč la-komni v čebelarstvu 1 Pozni roji (posebno letos!) so malo vredni in nam .bodo samo v nadlego skozi zimo. Morali jih bomo umetno .hraniti in končno prihodnjo sj30-mlad bomo imeli družino, ki ne bo od nje prav nič prida. Pozne rojce združuijmo s slabiči ali pa preprečujmo pozno rojenje, Bodimo previdni pri Irčanju medu, da nam čebele ne pridejo do posod z medom. Veliko napako delajo čeibelarji-začetniki, ki postavljajo posodo namazano z medom pred čebelnjak, da jo čebele »obli-žejo«. To sili čebele k ropanju in tako pride marsikateri čebelar ob čebele. OPRAVILA V HLEVU IN NA GNOJIŠČIH Bodimo še vedno oprezni pri krmljenju živine. Vroče je in gospodar pripelje domo.v-s polja svežo krmo ter po pusti večkrat nekaj dni v kupčkih, da se na ta način segreje. Pokvarjena in segreta krma je večkrat strup za živino. Pazimo na čistočo v hlevu in po dvoriščih. Slab vtis napravi na človeka nepometeno in zanemarjene dvorišče. Smeti in odpadki spadajo na gnojišče ali na kompostišče. Sramoto našim kmetijam delajo gnojišča, ČJospcdarja spoznaš pc tem, kako ceni »zf.a.io kmetije« in to je hlevski gnoj in gnojnica. Gnojnica, ki vsebuje dragocene hranilne snovi, odteka po dvorišču in po poteh. To vse je graje vredno tudi z higienskega stališča. Vsakdo ki je kupil na trgu jabolka je večkrat našel v plodu črvioka. Ta čr.viček povzroča veliko škodo našemu sadjarstvu, Crvič-ka torej poznamo skoraj vsi, ne vemo pa, da je resnišni škodljivec ki povzroča črvivost sadja (napada namreč ne samo jabolka, temveč izleže iz butb meseca avgusta iri večkrat povzroči več škode kot prva. Kako uničujemo škodljivca? Meseca junija postavimo po deblih svojevrstne pasti in sicer pasove iz slame, lesne volne ali valovitega papirja. V ta skrivališča ;se zatečejo črvički (ličinke) ter jih na ta vKUč ! -. i ?i h, 'i|g Levo: Past, ki jo vijemo okrog de- '■^»«vj bla, da se v njo zatečejo ličinke, ki jih ,ipotem uničimo. i® Desno: Črv zavi-jača vrta rove po jabolku. tudi hruške, češplje in' breskvq) metuljček sivo-železne pisane barve, ki ponoči obletava sadovnjake ko sadje odeveti. Samica polaga jajčeca predvsem na ostanke čaši-ce in pri peclju, Iz jajčec se zvalijo črvički, ki se zarijejo v sredino .ploda in izjedajo notranjost. V drugi polovici junija izlezejo črvički iz ploda in si poiščejo varna skrivališča v razpokah na deblu kjer se zabubijo. Druga generacija način lahko vsakih 10 do 15 dni odstranimo in sežgemo skupno £ škodljivci, ki so se v njih nastanili Najbolj uspešno zatiramo škodljivca z zimskim škropljenjem sadnega drevja in če škropimo sadne drevje z arzenati. ko sadno drevje odeveti in teden dni pozneje. Naši svinjaki so večinoma vredni vse graje. Živina živi v neprezračenih in zaprtih prostorih. Iz svinjaka navadno ne odteka gnojnica. Marsikdo si misli, da je prašič žival, ki ne ljubi čistoče in se vedno kopa v blatu, kar pa ne drži. Prašič rije v blatu, ker se hoče v njem osvežiii. Oglejmo si način reje prašičev na Kmetijski šoli v Kopru. Prašiči živijo popolnoma na prostem, v ograjenem prostoru pri morju. Živali sploh ne odhajajo v lesen svinjak, temveč ostanejo skozi noč zunaj. Kopajo se v morju, podnevi pa se pasejo po travniku. Čeprav je njihov dnevni obrok se- hlm ¡e> m de&di Po naših njivah so zapele kosilnice in sipi. Žetev je v deželi. Zal pridelek ne bo takšen, kakršnega smo pričakovali, ker nam bo suša prizadela veliko škodo. Ob času žetve skrbimo za seme za prihodnje leto, Sedaj je čas, da odberemo naj- lepše in najboljše posevke za seme. Pri tem delu upoštevajmo posebno listo pšenico, ki je najprej dozorela in nam bo dala največji pridelek. Naša slika prikazuje pšenično polje v Dajli pred žetvijo. stavljen iz vinskih tropin in nekaj ribjih odpadkov ter sveže detelje, se prašiči redijo in so zdravi. Torej naj prašiči živijo čim več časa na prostem zraku. Ne smemo se bati mrzlih noči, ker. če je prašičem mraz, gredo sami v svinjak. Ne smemo pozabiti na vodo. V prostoru, kjer se prašiči gibljejo, ne sme nikdar manjkati vode. Poleti mora prašič vedno dobili dovolj zelenjave. Dragocena hrana za prašiče v polentem času je sveža lucerna, v zimskem času pa dobro posušena in v posebnih mlinih zmleta (mlini kladivarji-razibijatci), ki nadomešča otrobe, saj vsebuje velike količine hranilnih snovi, posebno beljakovin in vitaminov. Pri poletnem krmljenju prašičev delajo naše gospodinje veliko napako, ko poklaidajo prašičem pre-redko hrano (voda, zelenjava in pest otrobov). Nič manjša napaka ni, če prašičem kuhamo celotno krmo. Le krompir moramo prekuhati, vso ostalo hrano pa lahko po-kladEmo prašičem sveže. V poletnem času je zelo važno, da prašiče cepimo proti rdečici. Marsikateri kmet se je opekel, ker je odlašal s cepljenjem. Prašičja rdečica se pojavlja vsako lelo in je zelo nevarna bolezen. Mogoče bo kdo rekel, da je cepljenje predrago. To drži le v slučaju, če vsak posameznik pokliče živinozdravnika. Dolžnost OBLO je, da organizirajo cepljenje na ta način, da žlvlno-zdravnik cepi v enem dnevu čimveč prašičev na območju posameznih ObLO. NAS I PREGOVORI: »Boljša je slaba vožnja, kot gi-zaava hoja«.. »Komur prerano zvoni — ta še dolgo živi.«. »Ne zaupaj možu, ki ne ve, kaj dela.« Cesar oko ne vidi, tega srce ne želi.« Ma srpenišM planini je pašs za 200 glav goveja živine Ker je sezona planšarsilva jirecl vrati, naj spregovorimo nekaj besed o srpeniški planini »Božiči«, ki je ena najlepših in največjih na Tolminskem. Srpeniška planina lahko preživi 200 in več glav goveja živine na leto, razen tega pa je manj nevarna od drugih planin S.rpeničani so zgradili staje za okrog 150 glav molzne živine, ostala živina pa je zunaj brez strehe Razen tega so zgradili tudi mlekarski obrat, v katerem je vse potrebno za širjenje in joirav nič ne zaostaja' za mlekarnami. V začetku so imeli precejšne težave z v.cdo, ki se je nabirala v jamah, ob veliki suši pa je seveda •zmanjkala. Malo nižje "je sicer studenec, ker se pa nahaja v bližini prepada, je za živino nevaren. Zadevo so rešili tako, da so od studenca napeljali vodovod v bolj va- ren prostor, kjer so zgiradili tudi korita. Za vsa ta dela na planini je naša ljudska .oblast, prispevali) okrog 800.000 dim. Sipeničani ra nad 10,000 pro&tov. ur. R. J~ Ne osipavojmo previsoko ' koruze v sušni zemlji Koruza spada kot krompir med okopavine in potrebuje ves čas raz-ivcja .posebne nege, Cim se rastline razvijejo, jih moramo razredčiti in njive apleti. Zemljišče mora biti ivedno čisto in zrahljano. Končno se koruza osipa. Osipanje koruze pospešuje razvoj zgornjih korenin, ima pa še to slabo lastnost, da pridejo na ta način korenine v večji dotik z zrakom, ker sc površina zemlje poveča in zaradi tega nastane večja izguba vlage. V rahli in plitvi, suši podvrženi zernji ne bi smeli koruze previsoko osipati, temveč ¡bi jo morali namesto osipanja večkrat opleti in okopati. Malo je naših kmetovalcev, ki s a ne bi pritoževali, da jim uničujejo zelje, ohrovt in cvetačo drobne ži-valice, ki v velikem številu napadajo zelene dele kapusnic in jih oglodajo popolnoma do listnih reber. Te živalice so zelo podobne bolham po svoji telesni obliki in ker skačejo kot bolhe, čim se dotaknemo listja. Gre za znane škodljivce — bolhače. Kako uničujemo ta mrčes. V knjigah bomo dobili precej nasvetov za uničevanje bolhačev, toda od vseh doslej preizkušenih sredstev se je najbolj obneslo prašenje z DDT prašivi, ki so pri nas v prodaji jx>d imenom pantakan in pepein. Uporaba teh prašil je zelo enostavna". Prah vložimo v navadne žveplalni-ke, ki jih uporabljamo pri žveplja-nju trte in z njimi oprašimo sadike. Z istim prahom uničimo tudi ostale škodljivce na kapusnicah. Po sončnem zahodu so delali i:- pri svetilkah, če je bilo treba izvršiti dela, ki se dajo opraviti ob njih. Električno razsvetljavo so napeljali šele mnogo pozneje, ko so dospeli stroji. Ljudje, ki so bili vajeni takemu delu, so postavili plohe pokoncu, Jin zaklinili. oprli in vrtalni stolp se je zmeraj više dvigal v zrak in zmeraj nevarneje je postajalo delo v omotičnih višavah. Graditelji vrtalnih stolpov so se s koleni oklenili opore, medtem ko so z rameni in rokami in s pomočjo meč potiskali močan ploh kvišku, nato so v omotičnih višinah in, držeč se samo s koleni, toliko časa premikali težak ploh sem in tja, dokler niso vtaknili vijakov v izvrtane luknje in jih priviti. Ljudje so morali biti kakor opice ali celo še spretnejši kakor opice, da niso padli navzdol in si zlomili tilnik ali pa polomili rok in nog. Naposled so vrtalni stolp kronali. Z vitlom so privlekli na vrh težke železne valje, čez katere so tekle debele vrvi iz žice, ki dvigajo in spuščajo sveder, valje je bilo treba razen tega še zagozditi. Najtežje delo je bilo izvršeno. Sedaj je prišla strojnica na skladišče za orodje in zalogo. vrsto. IN alo UPr Medlem je bila tudi pot že končana in prvi tovorni avto je mogel pripeljati od železniške postaje prav do sem. Ozka reka je tekla tri milje daleč v grmičevju. K tej reki so napeljali vodne cevi, ob rečnem bregu pa so zgradili hišico in postavili vanjo motorno črpalko. Do tegu dne so si priskrbovali vodo v vrčih, ki so jih prinašali osli. Sedaj so jo črpali in spravljali v kotlih. Potem je prispel parni stroj, ki ga je pripeljal silen traktor. Naslednji dan je privlekel traktor, ki se gu je ure daleč slišalo puhati in sopiliati in drdrali, še parni kolel. Spet dan kasneje so prispela orjaška lesena gonilna kolesa, ki so bila podobna velikim mlinskim kolesom: okrog njih so bile ovite vrvi ali verige za svedre. In prišel je še dinamo, napeljali so elektriko in neki večer je zažarel prostor sredi grmičevja, ki je še pred malo tedni ležal nedotaknjen v tropski samoti, prav tako nedotaknjen kakor ob ustvarjenju sveta, v žarki električni luči, ki ne pozna noči. Grmičevje je izgubilo nočni mir, in kamor so segli žarki neusahljive svetlobe, je jelo grmičevje hirati. Naslednje jutro je ležalo pod električnimi svetilkami nakopičenih milijone in milijone žuželk. Drdranje strojev, ki je neprestano dan in noč napolnjevalo grmičevje, je pregnalo njegove prebivalce iz domovine. Morali so se izseliti v neznane nove pokrajine, kjer so upali, da bodo našli hrano in mir. Sedaj so prispeli pravi petrolejski delavci. Delo rigbuildov, delavcev, ki so zgradili, kar je potrebno za petrolejsko polje, je bilo končano. Odpotovali so v mesto nazaj in čakali na novo pogodbo. Novo pogodbo so sklenili včasih v treh dneh, včasih v šestih tednih, in zgodilo se je tudi. da so nanje po šestih mesecih še zmeraj čakali. Petrolej je kakor igra s kockami. Vtaknejo v kakšno polje deset tisoč, dvajset tisoč; petdeset tisoč dolarjev, in ko navrlajo toliko globoko, kolikor se le da, potem ne najdejo olja, temveč slano vodo ali pesek ali ilovico. Potem vrnejo grmičevje njegovim pravnim lastnikom, ki si ga tako hitro in trajno prisvoje, da je leto dni pozneje vsaka človeška sled zabrisana. Petrolej je igra s srečo. Lahko izgubiš vse svoje premoženje, lahko tudi s pelimi tisoči dolarji pridobiš pet milijonov dolarjev. In zato so vsi, ki imajo opravka s petrolejem, danes bogati in jutri revni. Delajo tedne in mesece, zakopani globoko v grmičevju ali v džungli. In kar so si lam s težkim delom prislužili, zapravijo v treli dneh v mestu. Pa tudi tisti, ki denarja ne zapravijo, to So previdneži in varčneži, se ga kmalu iznebe. Čakajo in čakajo in čakajo na delo. dokler ne izdajo poslednje peze, potem • pa prosjačijo pri ljudeh, ki obiskujejo Impenal, Luisran, Southern ali pa gredo v banko. Od usode je. odvisno, ali dobiš delo na petrolej.skih poljih, od nje pa je tudi odvisno, ali sploh prodro do petroleja. Prav tako se je godilo tudi Dobbsu. Stal je tam in ni mislil na delo. In že ga je imel v žepu. »Kaj pa je z mojim denarjem?« je vprašal Dobbs pogodbenika. »Kaj pa je?« je rekel Pat. »Ne bodite vendar tako sitni. Svoj denar boste že dobili. Saj vam ne bom ubežal.a »Potem pa dajte vsaj nekaj,« je zahleval Dobbs. »Nu, dobro,« je odvrnil Pat, »dam vam trideset odstotkov.« »In ostalo?« je vprašal Dobbs. »So ne vem. Še sam nisem dobil denarja.« Dobbs je dobil trideset odstotkov zaslužene mezde. Tudi ostali denarja še niso dobili. Tisti, ki so ga energično zahtevali, so dobili od Pata štirideset ali petdeset odstotkov. Dva druga! ki sta ga hotela obdržati pri dobri volji, da bi ju ludi pri naslednji pogodbi zaposlil, sta dobila samo pet odstotkov, ker sta mu zelo boječe pripovedovala, da še nista večerjala in tudi hotela ne morela plačati. »Rad bi vedel samo. ali je dobil goljuf svoj denar ali ne,« je rekel Dobbs Curtinu, ki ga je bil pogodbenik ludi najel. »Da, če bi to le vedeli,« je odgovoril Curtin. »Družbe cesto zelo počasi izplačujejo pogodbenikom, ker jim primanjkuje gotovine, kajli vrtanje požre sila denarja.« Ves teden nista niti Dobbs niti Curtin mogla najti Pata Me Cormicka. V hotelu ga ni bilo. Toda neki dan sta ga srečala, ko je šel po drugi slrani eeste. »Alo, nadenj!« je zaklical Curtin Dobbsu. In že je bil pri njem. ludi Dobbs je hitro prispel. .... Curtin je zgrabil Pata za srajčni rokav. Pat ni imel ta hip jopiča. »Kje je najin denar, ti pesjan ? Takoj nama boš dal zasluženi denar ali pa to razsekava na drobne koščke. Takoj!« Curtin je izrekel to precej glasno in z grozečimi pestmi. »Pa hitro in nobenih izgovorov!« se jo vmešal Dobbs. »Že tri tedne čakava na denar.« »Mirujta vendar,« jo rekel Pat polglasno in ju zvlekel v bar, kjer je takoj naročil tri velike kozarce habanera. »Saj vendar lahko rešimo to reč mirno. Le poglejla. prihodnji leden sklenem novo dobro pogodbo in potem še eno, prvo za Amallan in drugo za Corcovado. Pa vaju zopet vzamem s sabo. Dobra delavca sta in prav rad z vama delam. Živela!« Dvignil je kozarce in trčil z njima. Pili so. Potem je rekel C.urtin: »To je prav lepo, da naju nameravate znova zaposliti. Toda brez denarja ne delava. Kje je najin denar?« »Nisem še dobil denarja. Ček še ni nakazan.« Potem se je hkrati obrnil k natakarju in zaukazal: »Se tri velike kozarec habanera.« »Čujte, človek.« je rekel sedaj Curtin nepotrpežljivo, »le ne mislile, da nama boste sedaj odšli in da naju boste namilili 7. žganjem.« »Namilil?« Pat se je delal začudenega. »Da bi jaz vaju z žganjem namilil? To ni nič kaj preveč —« »Kaj je, lo je prav vseeno.« je rekel Dobbs. »Zahtevava denar, ki sva dovolj težko zanj delala. Če naju zopet zaposlite ali ne, tako nima pomena, če ne plačate.« »Pes. prekleti, kje je najin denar?« Curtin je nenadoma zakričal, kakor da bi bil ob pamet. Mogoče'je žganje nanj drugače vplivalo, kakor je Pat pričakoval. »Toda ponavljam vama. da sam še nisem dobil denarja.« Tedaj ga je zgrabil Curtin spredaj za grlo, ga stresel in rekel: »Denar sem, ti ropar, ali pa li razbijem lobanjo tule ob mizi.« »Mirno, gentlemcn. mirno,« se je vmešal sedaj nalakar. Sicer pa se za vse skupaj ni dosti zmenil. Snažil je točilno mizo, kjer so zapustili kozarci robove, nato pa si ic prižgal cigareto. MESTNI ODBOR ZB IN TD PARTIZAN V POSTOJNI v, a b i t a k KI BO V" NEDELJO, DNE S. JUNIJA 1952 V POSTOJNI Spored: Ob 9.00 uri: Ob 9.30 uri: Oh .16.00 uri: sprejem tržaških gostov na kolodvoru. odkritje spomenika. Govori tov. Ivan Regent. Na-istopijo združeni pevski izfocuri iz Tnsta in godiba Ljudske milice iz Ljubljane. telovadni -nastop. Sodeluje nad 600 tržaških telovadcev. vzorna telovadna vrsta iz Ljubljane, združeni pevski izlbori Iz Trsta in tržaška folklorna skupina ter oddelek JLA. Med nastopom akrobacije jadralnih letal in padalci. Motorne dirike z zaprekami. Ob 20.00 uri: predstava Gledališča za Slovensko Primorje. Zvečer ljudska zabava. Jaima bo nepretrgoma odprta od .11. do 15. ure, od 14. do 15. ure bo v Jami koncert godbe Ljudske milice. Visi obiskovalci imajo pri nakupu prireditvene značke 50 % popust 'na železnici in pro.st vstop k prireditvam na 'stadionu. Na odhodni postaji si nabavi-• jo Obrazec ,I< 13. Prireditelj bo ta obraizec potrdil le, če si lastnik naibavi iznačko, ki stane Din 50.—. Obiščite 8. junija Postojno! jugoslovanske cone trsta Spored najvažnejših oddaj od 7. do 14, junija: SOBOTA, 7. junija: 14,15 Križem po Koprskem: 14.25 Domači zvoki; 18.30 Morja široka cesta: 18.50 Melodije iz revij; 21.30 Od sobote do • sobote; 21.50 Operne arije in zbori; 22.30 Glasba za ples in razvedrilo — NEDELJA, 8. junija: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: pravljica »Mucin dprt« in pogovor s pionirji; 13.00 Revija popularnih melodij; 13.45 Glasba po željah; 17.00 Z .mikrofonom med našim ljudstvom; 18.45 Poje zbor CD J L/A iz Beograda; 21.10 Športna poročila. — PONEDELJEK, 9. junija: 14.15 Ob Soči in Žili; 14.25 Domači zvoki; 18,30 Lepe melodije in veseli ritmi; 21.00 Slušna igra: Ivan Cankar: »Martin Kačur«; 22.00 Simfonične glasbe. — TOREK, 10. junija: 14.15 Križem po Koprskem; 14.30 Domači zvoki; 18.15 Pesmi našega juga; 18.30 Radijski roman: A. Dumzo: »Dama s karnelijami« (II nad a: j.); 20,00 Gtiaccmo- Puccini: »Toisca«. opera v treh dejanjih; 22 00 Glasba za ples in razvedrilo. — SREDA, 11. junija: 14.15 Kulturni razgledi: 14.30 Domači z-voki; 18.15 Operetne melodije; 21.00 Poje komorni zbor RJCT p. v. Mirana Haisla; 21.30 Glasbeni portreti skoz svet in č-ss. - ČETRTEK, 12. junija: 14.15: Po svetu okrog; 14.30 Domači zvoki: 18.30 Iz naše narodne revolucije; 18.40 Pestra operna glasba — PETEK, 13. junija: 14.15 Literarni obzornik; 14.30 Domači zvoki; 18.30 Rtivija lepih Velodij. — Poročila ob delaivnilcih: 5.30, 7,00, 13.30 19.15 in 23.30. — Poročila ob nedeljah: 8.00. 13.30 19.15 in 23.30. RUrnsgradis® kae,šžsB»k& VODORAVNO: 1. država in reka v Severni Ameriki, 9. mesto v za-padnem delu Turčije, 10. znameniti upor v Parizu 1871 (množ); 11. znak za kemično prvino (žlahtno kovino), 13. gezdna rastlina, 14. pripadnik nemšlkega plemena, 15 ime igralne karte 16. kazalni zaimek, 17. naplačho, 18. splet ženskih lais. 19. mesto na Japonskem 21. predlog, 22. elektrarna v Sloveniji, 2'3. staroeerkver.aslovanski veenik, 24. -veznik 26. kratica za njegov, 27, priprave za določanje vodoravnice, 30. uspavanje z etrom 32. zamotano, skrito, brez rešitve. 1 2 5 4 5 6 7 S 9 D9SB IQJII OHJO DUH 10 13 11 11 BBna ansa BSIB ■BBB cnnn gggg fiaba 14 DHBB BDIO BBSH nun 15 16 njn n dn p unan BDBH 17 casa nrsea tacan □ cao (8 BNUU BBBB oang a ana 19 20 □ orna ■ BEB nuna üiaao 21 22 G-mm nun a tisuH usna 25 2.1 HffBD fidtJGI onal ?5 D3133 Ss3Ü ■aua 26 37 2S 29 cifran ttrtatj SSSS -- 30 31 52 USTANOVITEV OKROŽNEGA ODBORA V TOLMINU Pred kratkim so ustanovili v Tolminu Okrožni šahovski odbor, ki bo zajel združena okraja Idrijo in Tolmin ter del .goriškega okraja, ker •predvidevamo, da se bosta Ajdovščina in Vipava priključili Postojni. Kot prvo nalogo so si naložili ustanovitev šahovskih enot v Kobaridu in Bovcu ter v nekaterih drugih večjih krajih, pri vseh večjih šolah pa ustanovitev šahovskih aktivov. Upamo, da ,nam bo tako u-spelo poživiti šahovsko življenje, ki v nekaterih naših k; njih še nima neke organizacijske obilice. Sredi junija bo moštveni finale i/i? 1 šahovskim k.ubim »V-i.ja F: e« iz Cerknega 111 Tolminom, /.n.ig valeč íe bo plasiral v republiške prvenstvo. jt&^e 2 ¡53 JOSIP BABIC, roj. 21. VIII. 1931 v Babičih, stanujoč v Skoicjanu 29, razveljavljam osebno izkaznico, izdano od KLO Marezige. EMIL FURLANIC, roj. 26. XII. 1923 v Salari, stanujoč isto tam št. 51, je izgubil pred štirimi meseci svojo osebno izkaznico v Izoli. Izkaznico raaglaša za nevoljaivno. Križanko iz zadnje številke sta pravilno rešili Le» Grahor iz Ankarana in Pepca Brezec iz Sežane, ki prejmeta knjižni nagradi. NAVPIČNO: 1. porazen, obupen (tujka), 2. stamslovanska pijača, 3. loščilo, 4. mesto na otoku Cresu. 5. pristaniško mesto v Karelo-Fin-ski SSR, 6. mesto v severnem delu Mehike, 7. pogorje v Dalmaciji, 8. industrijsko mesto ob reki Kljazmi v Rusiji, 12. mesto ob reki Niger v Afriki, 15, žensko ime, 17. mesto v Kvenlunu v Aziji, 18. notranji premer cevi strelnega orožja, 20 delate kailno, mešate, 21, reka v Nemčiji, 25, vrsta blaga, 28. dobe razdobja, 29. grška črka (množ) 31. glavni števnik. * REŠITEV KRIŽANKI! iz prejšnje številke Vodorane čuti začetka svoje bolezni, če slučajno ne nastanejo posebne bolečine zaradi vnetja poreibernice, ali da prične pljuvati kri. Zaradi te nenavadne zabrbtnosti. pljučne jetike, pride večina (bolnikov k zdravniku šele ko je bolezen močno napredovala, ko so se v pljučih že napravile odprte rane. Ce primerjamo podatke o različnih vzrokih smrti po raznih evropskih deželah in če vzamemo v poštev samo umrljivost med 15. in 40. letom, vidimo, da umre 30 do 40% ljudi te starosti za tuberkulozo. V Sloveniji umre letno za tuberkulozo okrog 1000 ljudi, iz Istrskega okrožja pa ni točnih podatkov, ker so začeli šele v zadnjih šestih mesecih s sistematično kartotečno službo v protituberku-loznih dispanzerjih, Do zdaj je znanih okrog 200 primerov odprte pljučne tuberkuloze v okrožju. Pri pohištvu, ki je prevlečeno z usnjem, je treba paziti na barvo usnja. Svetlo ali rdečkasto usnje zahteva le suiho čiščenje, temno usnje pa lahko čistimo z zgoraj opisano mešanico aLi pa tudi z loščilom in lahko celo s slolčenin-beljakom (s snegom od beljaka) Z blagom tapecirano pohištvo krtačimo z vodo in kisom, da postane barva svetlejša in bolj sveža. Belo in svetlobarvno lakirano pohištvo zmijemo z dobro, a ne preostro milnico, kateri dodamo pai kapljic salmijaika, nakar ga drgnemo z mehko krpo, da se lepo sveti Sode ne uporabljajmo ne pri te.; in sploh pri nobeni vrsti pohištva Tudi kovinske dele na pohištvu čistimo, toda ne s čistilno pasto. Bakreno okovje drgnemo s ci-trono. T.udi čmilne madeže odpravimo s citrono. Za čiščenje ogledal in šip vzamemo vodo, v katero kanemo nekaj V Istri se zdi, da so ljudje veliko bolj poučeni o škodljivosti vnetih tonzil kot po drugih krajih naše domovine. Ker tu žc vsak otrok govori o »tonšilah«, se mi zdi potrebn.» da so tudi učitelji nekoliko poučeni o tem vprašanju. Tonzili ali ncbnici sta dva «.kupa limfnega tkiva, ki ležita v žrelu incd žrelnima lokoma nad korenom jezika. Toda to limfatično tkivo ni v žrelu osamljeno: poleg nebnic leži v zgornjem delu žrela še žrelnica, na korenu jezika jezična tonzila, stene žrela pa so vse prežete z limfatičnim tkivom, ki ga ne vidimo, dokler se bolno ne poveča. Podobno limfatično tkivo imamo tudi sicer po vsem telesu. Njegova naloga v organizmu je važna: obramba pred bakterijami in strupi. Močno nakopičenje limfatičnega tkiva v žrelu predstavlja krepko obrambo zgornjega dihalnega trakta. Razumeli boste, da je vloga tega tkiva zelo važna. Od kod torej izvira silna želja po odstranitvi tonzil pri velikem številu ljudi? Kako jc mogoče, da je tkivo s tako važno nalogo krivo tega, da otrok nc je, da se slabo uči. in še mnogočesa drugega? Dokler je omenjeni limfalični obroč zdrav, opravlja obrambno funkcijo," čim pa oboli in svoje naloge ne opravlja več, lahko poslane nevaren. Namesto da bi Iimfa nosila v krvni obtok protitelesa za borbo proti strupom, prinaša strupe in same bakterije ter jih odlaga v oddaljenih organih. Ali pa postane organizem Protituberkulozni boj ne bo u-spešen, če bodo v njem sodelovali samo zdravstveni delavci, za načrtno in vztrajno pobijanje jetike je potrebno sodelovanje čim širših ljudskih množic. Splošno zboljšanje in dviganje gospodarskega in s tem socialnega in higienskega standarda je važna, lahko rečemo osnovna naloga. Zboljšanje glede stanovanj in prehrane ima velik vpliv pri pobijanju jetike. Čeprav gremo po poti izboljšanja življenjskega standarda s hitrimi koraki naprej, bi bilo napačno, če bi stali prekrlža-nih rok in se ne zavedali, da je treba boj proti tuberkulozi voditi vedno in povsod z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Borba proti tuberkulozi mora •biti borba vsega ljudstva! V tem smislu so poverili nailoige množične borbe proti jetiki Rdečemu križu, v okviru katerega deluje pro-ti,tuberkulozna sekcija, ki ima nalogo organizirati trajno, široko propagandno kampanjo z brošurami, letaki, knjigami, predavanji, ¡filmi, tečaji, dajati pomoč pro t i t ufo e rko 1 ozn im dispanzerjem, zbirati denarna sredstva itd. Da foo borba z jetiko čim bolj uspešna, pa je potrebno seznaniti z vzroki nastanka in posledicami te bolezni najšiiše množice našega ljudstva. Prav vsakdo bi moral vedeti, da je jelika nalezljiva bolezen, kako se širi, kdo jo povzroča, kako se je obvaruješ, da je ozdravljiva .in to tem .hitreje, čim hitreje pričnemo z zdravljenjem. Dr. I. K. špirita; drgnemo s časopisnim papirjem. Pozlačene okvire (pristne) čistimo z milnico. Nekateri priporočajo tudi drgnjenje s svežo čebulo. Marmornate plošče čistimo najlepše z milom, z milnimi kosmiči ali z milnico, Nato jih zdrgnemo še s krpo, namočeno v olje ali pa namazano z loščilom. Kovinske noge pohištva (nikljaste) drgnemo s krpo, namočeno v petroleju. Petrolej kovino očisti in prepreči tvor-jenje rje. Tipke pri klavirju čistimo z vodo in alkoholom. Da izgube rumeno barvo, jih zdrgnemo z usnjene krpo. Moderno kovinsko cevasto pohištvo čistimo z milnico, kateri dodamo nekaj zajčje ali ščavne soli (Kleesalz). Pohištvo sušimo na zraku, toda ne na soncu. Lakirano cevasto pohištvo čistimo tako kot običajno barvasto pohištvo. preobčutljiv na določene škodljive snovi in reagira nanje s tako imenovano alergično reakcijo. Stvar jc torej videti kaj enostavna: zdravi nebnici naj ostaneta na mestu, bol ni pa odstranimo. To je lahko reči, toda leže jc odločiti, kdaj sla nebnici zdravi in kdaj bolni. Tu smo še danes često pred nerešeno uganko, čeprav jo desetletja rešujejo znanstveniki vsega sveta. Vedi te, da vsaka velika ncbnica še ni bolna. V otroški dobi je ves lim-fatični aparat povečan. Nebnici sta največji v petem in šestem letu, potem pa se manjšata. Včasih se zgodi, da starši sami odločajo o potrebi operacije »tonšil«, potem ko so pogledali otroku v usta in videli tam povečani nebnici. Svojo skrb povedo učitelju, ki jih v tej veri potrdi in zdravniku ostane težka naloga pre-jiričali starše, da operacija ni potrebna. (Se nadaljuje) \2aE7' Mladinski festival v Tolminu! Priznam: peljal sem se v Tolmin z veliko skepso, ki so mi jo povečavah še črni oblaki, ki so se kadili izza Koibiline glave, Skrbine in iz Furlanske nižine. Muhasto aprilsko vreme, čeprav smo bili že pri koncu maja in zeblo nas je. Prekrasna tolminska okolica je kljub temu pomirjevalno vplivala na nas. Ali se Tolminci zavedajo kako lep je njihov okoliš? Verjetno, da ne, ker bi sicer že zdavnaj ustvarili tukaj enega najvažnejših turističnih centrov! V Tolmin se vali množica naše mladine! V soboto smo že zgoda.' začeli s tekmovanjem. Obširen spored je bilo le težko izpeljati. Pri iahkoatlelskih panogah nas obkrožajo velike gruče strastnih navijal-cev, kakor jih imajo samo velike prireditve. Mislili smo, da gre za ugled Idrije in Tolmina, pa smo se zmotili: šlo je tudi za ugled Cerkna Kobarida in Bovca. Za ta gnezda nismo vedeli in smo bili prijetno presenečeni. Borbe so napele in viteške. Cerkljani se kmalu zamerijo puibliki zaradi prehudega klubaštvs njihovega vodstva, Pri zagrizeni borbi v odbojki zgubijo simpatije in vsi navdušeno ploskajo Koba-ridčanom, ki so finale odločili v svojo korist. Borila so se mladinska moštva in pokazala že kar lepo znanje. Medtem so se spoprijeli najmlajši pionirji v igri med dvema ognjema. Nekaterih tolminskih fan-tičev so se že prijele klubaške ma-nire starejših in ne vedo, da se je treba na igrišču obnašati predvsem disciplinirano. Navaditi pa se je treba tudi častno izgubiti igro, ker vsi pač ne morejo zmagati. Nazadnje so sodniku odnesli žogo, Sola naj jih primemo poiuči, da bomo že v kali zatrli tako obnašanje! Idrijčani in Tolminci so se popoldne spoprijeli v nogometu. Tolminci so imeli danes v nogometu črn dan. Zame je bila najlepša pionirska tekma, ker jo je lepo in objektivno vodil tov. Fili. 2e pri nvadlnski tekmi pa je nastopilo klulbaštvo. Le kje se je vzel sodnik ki je že vnaprej izjavil, da »ga bo zabil Idrijčanom« in je to izjavo potrdil tudi potem, ko ga je vodstvo po polčasu odstavilo. Tak sodnik ZA DOBRO VOLJO V nekem Športnem hotelu pravi vratar novodošli dvojici, ki se misli smučati na nevarnem terenu: »Prosim, bi ml navedli naslov svojih najbližjih sorodnikov?« * Ta zgodbica je doma na Vzhodu kjer imajo pogoste potrese. Oče in mati sita se bala za življenje svojih malčkov in sita jih poslala staremu očetu, ki je prebival v nekem oddaljenem mestu, kjer potresov niso ouitili. Cez nekaj dni pa sta dobila cd starega očeta tole brzojavko: .»Vzemita otroke nazaj in pošlji-ta rajši potres!« * »Rada bi primerno knjigo za darilo novoporočencema.« »Morda bi bila primarna. Watso-no.va »Ljubezen in življenje v naravi.« »Ne, ne, imata že svoje stanovanje!« * Sef postrežbe natakarju: »Na vsakem krožniku, ki sile ga imeli v rokah, opažam vaše prstne odtise.« (Natakar: »Moje prstne odtise lahko vsakdo vidi. Moja vest je čisita.« * Profesor: »Kako pridobivamo to spojino?« se ne sme nikdar več pojaviti na igrišču. Zvečer so bile skušnje delavske in obrtne mladine. Na igrišče so se privalile ogromne množice, da jih je bilo le težko razporediti. 2e tu smo opazili, da ima naš konec krasno mladino! Kje so se vzeli ti lepo raščeni mladeniči in še lepše razvita dekleta. Ali so posledice strašne vojne že zabrisane? Vsekakor je to najlepši pojav, ki smo ga občudovali tudi pri nastopu naslednjega dne. Nastop: nečesa ljudje niso opazili, Želeli smo enotno obleko, čevlji pa so bili silno različni, zato je načelnica dala ukaz, da se vsi sezu-jejo. Nastalo je grozno mrmranje Prav ta trenutek so me poklicali na igrišče. Ko sem se vrnil, sem : začudenjem ugotovil, da so vsi v vrstah bosi. Cerkljani, ki so pred-njačili v disciplini, so se naglo se-zuli, nato se je sezulo nekaj mladenk, fante je postalo sram in kmalu so toi-li vsi bosi! Krasen je bil pogled na to našo mladino. Vaje so bile dokaj enostavne, vendar izvajane skladno, če pomislimo, da je bil to za večino prvi množični nastop. Vodniki so v redu in požrtvovalno opravili svoje delo in nehote sem se zamislil na stare čase v sokolskih vrstah, katerih, pravijo, da še nismo dosegli. V Tolminu smo jih dosegli in morda še kaj več, saj je tu vladal nov duh Prijatelj iz Gorenjske, ki je posta' velik prijatelj naše Primorske in ki ne zamudi nobene množične prireditve, mi je zatrdil, da v stari domovini letos verjetno ne bodo mogli izvesti take prireditve. Se nekaj moram omeniti: že prvi dan smo opazili pri vseh tekmovanjih neke mladenke, ki so se pojavile pri vseli tekmovanjih in vrstat in ki so zelo vestno in še kar spretno opravljale svoj posei sodnic, zapisnikarje in vodnic oddelkov. Na eno sem bil še hud, ker mi nikakor ni hotela izročiti zapisnika tekmovanja. Ko sem zvedel, da so to uči-telljiščnice, sem zadevo razumel Pridna so bila ta dekleta in nehote se mi je porodilo vprašanje, če nam morda na tolminskem učiteljišču le ne raste nov vodilni kader, ki ga po našem podeželju take Dijak molči, ostali mu prišepe-tavajo: »S segrevanjem z vinsko kislino.« Dijak: »To spojino dobimo, č< segrejemo svinjsko kislino.« * Učitelj se pritožuje Lukčevemu očetu: »Vaš sin je zello nesramen Vprašam ga, kdo je napisal ,Viso-ško kroniko", pa predrzno odgovori da je on ni.« Oče: »Je že res, da je Lrjkec navihan, je pa iskren. Ce pravi, da on ni napisal tiste vražje kronike mu brez skrbi lahko verjamete, da je nedolžen« ZRNA MODROST! Vsi bi lahko vedeli, kakšna bo bodočnost, če bi popolnoma poznali sedanjost. * Ljudje češče cenijo pri besedi bolj njen zvok kot misel. Najboljše misli ne pridejo do izraza zaradi slabih besed. * Ljudje, ki ne poznajo življenja tudi od črne strani, ne morejo poznati njegove najčistejše lepote. * Prava umetnina je le čist, nepo-tvorjen odraz življenja, zato je pravi umetnik le tisti, ki dobro pozna življenje, in ne oni, ki motovili v meglenih sferah nadutosti. rabimo? Tovarišica ■ profesorica Rusija jih je morala dobro pripraviti. Ce ji danes čestitamo k nastopu, ji moramo čestitati tudi v tem pogl edu. Ko danes listam po poročilih v časopisih o tem festivalu, se moram samo jeziti, da so vsi poročevalci prezrli prav glavni moment te prireditve: ali niso opazili, da je bil to lep praznik naše mladine, ki je v telesni vzgoji pokazala več, kakor smo pričakovali? Starine, napravite že enkrat prostor naši mladini, ker bodočnost je njena! Prav to dejstvo me je napotilo k pisanju tega članka. Srečko Logar * Za letošnjo kolesarsko dirko po Italiji vlada- med tamkajšnjim prebivalstvom. kakor tudi po vsej Evropi ogromno zanimanje. Z redkimi izjemami so se zbrali na njej najboljši evropski dirkači. Zaradi bolezni enega glavnih favoritov Švicarja Kcbleta (lanskega zmagovalca) je dirka nekoliko zgubila na privlačnosti in ima znani italijanski kolesar Ccjppi že toliko naskoka, da bi mu le izredna smola mogla odvzeti prvo mesto. Nada Kotilušek — državna prvakin ja v metanju krogle ZDRAVNIŠKI KOTIČEK NOVA JUGOSLOVANSKA FILMA IJ M ENTI DOBE' BOMO TA MESEC PREDVAJALI PO NAŠIH KINEMATOGRAFIH RAZPORED PREDSTAV: KEKEC. DOKUMENTI DOBE KOPER — 12. junija 21. — 22. junija IZOLA — 9. junija 11. junija PIRAN — 10. junija 2 4. junija Sečovlje — 13. junija 29. junija NE ZAMUDITE TE IZREDNE PRILOŽNOSTI! GLOBUS-FI.LM Koper Iz zgleda, ki so ga dali drugi knezi, iz prevzetnosti in iz ljubezni do kraja, kjer je imel svoj grad, je grof Henrik Gorico povzdignil v mesto, je ustanovil sejme in dal razne svoboščine. In je dal razglasiti, da ne bo naletel na nikake sitnosti, če kdo živino ali blago pripelje na trg, da ga proda za žvenketajoče frizake ali lire; če pa denar noče nesti domov, jih lahko na mestu zamenja za železnino vsake vrste, za obleko, usnje, ženski nakit ali podobno, to pa ugodnejše kot na kateremkoli drugem sejmu. Glas o tem se je naglo raznesel po deželi. In ker se ljudje radi oprimejo nove stvari, posebno če vidijo, da jim prinese nekaj solidov dobička, so se zagnali tudi v Gorico, kamor je bil dal grof popraviti m ugladiti vozne in tovorne poti. S tem jo je liotel nagoditi patrijarhu, ker mu zaenkrat z mečem in sulico ni mogel do živega. In res so p atrij ar-hovci zajavkali, Čedadci in Videmci pa so jih v začudenju vpraševali: »Kje so tolminske krave in telički, ki so bili od sesca tako lepo rejeni in mehkega mesa? Kje so sir, jajca, kokoši in piščanci? Kje so zajci, jerebice in drugi posladki, ki si jih tako zaželi vsako razvajeno grlo?« Izvedeli so za nakano goriškega grofa in za grdo nezvestobo Tolmin-cev ter so se pritožili naravnost pri oglejskem patrijarhu. Ta je dal po svojem kapitanu oklicati, da tolminski kmetje svojih krav, teličkov, sira, pšenice, jajc, sadja in divjačine, skratka nobene živali ali poljskega pri- delka ne smejo več prodajati v Gorico, temveč morajo blago še nadalje nositi v Čedad in v Videm. Kdor bi to zapoved kršil, se mu zapleni blago, če pa se to zgodi drugič, ga ima kapitan pravico vtakniti v ložo ob samem kruhu in vodi. Štefan je vedel za prepoved, a je neki dan kljub temu omotvozil svojo ciko, natrpal polno bisago blaga in se napotil proti Gorici. To so delali vsi podložniki, godrnjaje nad patrijarhovim razglasom. Biriči pa so se potikali ob cestah in stezah in kleli. Ujeli so le kako žensko, drugega nič. »Če srečaš Toniša, reci mu, naj se podviza domov,« je mati naročila Štefanu, ko je videla, da se nekam odpravlja. Ubožica je vedno mislila na svojega najmlajšega. »Ne bom ga srečal,« je odvrnil sin. »Da bi le nesreča mene ne srečala. Ta čepi ob vsaki vodi in ob vsaki stezi.« Tudi ta dan je čepela. Komaj je stopil na skrivno stezo, ki je vodila ob strugi hudournika proti Beli vodi, so planile izza grmovja črne postave in ga obkolile. Bili so biriči s palicami. Štefan bi bil z enim skokom lahko pobegnil, a ni hotel pustiti kravice. »Kaj pelješ na motvozu in kam greš?« so ga vprašali. »Medveda peljem, ali ne vidite?« je odgovoril Štefan, ki se je zavedal, da se ne bo mogel izviti, zato se je rajši norčeval. »Paše se mu je zahotelo, a pri nas je ni, ki bi mu bila po volji.« »Če boš še tako govoril,« so mu rekli, »bomo tebe spremenili v medveda, da boš plesal, kakor bodo naše leskovke godle. Priznaj, da si hotel na sejem v Gorico!« »Glejte, ali je v Gorici sejem?« se je Štefan z enim očesom lokavo čudil. »Vi to veste, meni pa se o tem še sanjalo ni. Sam vrag me je gnal v to stran, da me imate zdaj na sumu.« »Kaj pa imaš v bisagi? Ali nosiš s seboj brašna za tri dni, če ženeš ciko past, a? Stopi, stopi z nami, do gastalda, da ti on razloži, kaj je prepovedanega. Saj ne pojdeš sam, mi gremo s teboj, da ti ugrejemo pleča, če boš stopal kot zmrznjencc. Krava bo šla za teboj.« Ko so Štefanu omenili gastalda, je tako pobesnel, da so mu morali zvezati roke na hrbtu; birič, ki je moral namesto njega peljati kravo na vrvici, ga je zaradi tega brcal in mu ni priželel nič dobrega. Tako je čez dve uri stal zvezan pred gastaldom, ki se mu je smejal: »Zapoved si prelomil.« »Ne poznam zapovedi,« je odgovoril Štefan, »ki bi mi branila gnati živino ali nositi brašno po tisti poti kot se meni zdi. Ce hočete, da bom še kaj govoril, mi razvežile roke!« »Ne po poti, v Gorico na sejem si šel,« je dejal gastaldo. Štefan je molčal. »Kravo in blago ti vzamemo, kot je bilo razglašeno, li boš pa sedel ob kruhu in vodi.« Štefan tudi zdaj ni katere črlinil. »Razvežite mu roke,« je zarenčal Feliks. »Zdaj pa zini, sicer te dam pretepsti.« »Kapitanu sem odgovoren,« je dejal Štefan, »njegov podložnik sem.ct »Za to, kar si storil, si odgovoren patrijarhu. Prav tako, ko bi se. Če bi ubil človeka, moral zagovarjati pred goriškim grofom, ki je deželni sodnik. Sodim te v imenu kapitana, ki ga ni doma. Blago izgubiš, a ti pojdeš v ložo.« »Nihče me ni videl na sejmu,« se je upiral Štefan. »In če bi tudi res bil namenjen v Gorico, vedite, da me za prvi pregrešek še ne smete obsoditi v temnico.« Kdo ve, kako bi se prepir iztekel, zakaj oba moža sta razdraženo-pihala, če bi se medtem kapitan ne bil vrnil z lova. Ta je poslušal zadevo, udaril Štefana s tremi udarci po plečih in naglo razsodil: »Kravo izgubi, bisago naj pa nese domov. Ali teče naj!« Štefan jo je odkuril, kar se je dalo naglo. Med potjo je stisnil pest in se ozrl proti Dvoru: »Tudi ciko ti bom plačal.« Mislil je na gastalda. 13. Kruljavec si je dobro zapomnil obraz kosmatinca, ki ga je vprašal po duhovniku. Doma je še malo pomislil in iz spomina mu je vstala podoba človeka, ki ga je bil ranil s sekiro v nogo, ki se mu je nato ognojila. Trpel je in se zvijal v hudih bolečinah, rana mu je smrdela, da so se mu izogibali ljudje. Ko se je slednjič izlečil z raznimi zelišči in mažami, je ostal kruljavec. Spomin na tega človeka, ki mu je vzel pol moči, mu je razlival žolč. Kako bi zdaj mogel teči za njim, četudi bi ga takoj spoznal? Saj se komaj premika v svoji betežnosti. A kdo je ta človek, ki je bil izginil kot da se je vdrl v tla, a se je nenadoma zopet prikazal v ovčjih kožah in z dvema deklicama? Obleka se mu je medtem razcefrala, zato se oblači» kakor se more, da se mu ne vidi nagec, brada mu je zrastla in lasje, toda oči in poteze na obrazu so iste kot prej. Ali niso pravili, da si je divji mož postavil kočo v bližini divjih robov? In da je grmovje iztrebil v laze in trate, kjer se zdaj pasejo koze in ovce? A nihče si ni upal tako blizu, da bi se prepričal, kaj je na tem. Divjak, ki ga je srečal z dvema deklicama, živi kje v gozdovih. In da se preživlja, ropa in krade. Saj so izginjale ovce in kokoši. »Kakor gotovo me kličejo za Lovrenca, tako je,« je kruljavec skleni! pri sebi. Drugi dan je poklical svojega gostača Matevžka, ki je bil majhen in suh, reven in betežen; ker je bil odvisen od njegove milosti, ga je moral vse ubogati. Odšla sta proti divjim robem. Matevžek je sopilial, Lovrenc je šepal; oba sta le z največjim naporom rinila skozi goščavo. Našla sta koze in ovce, ki so se pasle na trati, izmed drevja in grmovja pa je gledala koča z lesenimi stenami. Streha je bila na eni strani nižja kot na drugi, pred kočo je stal križ. »Le pojdi naprej!« je Lovrenc priganjal Matevžka. »Ne drži se kot ne vem kaj in ne misli, da se ti kaj zgodi, preden si prišel do vrat.« »Saj se ne bojim,« je dejal Matvežek, ki so mu od strahu šklepetali zobje. »Nikogar ni doma. Poglej, no, noter! Te že dohitim; ali ne vidiš, da sem kruljav in sem le stežka zmogel pot?« »Kakšno žito, kakšno sočivje!« se je Matevžek čudil ob pogledu na laze ob stezi in si s tem dajal pogum. Pogledal je v kočo, umaknil glavo, pogledal še enkrat, nato se je obrnil do Lovrenca, ki je bil obstal iu vzkliknil: »Res, nikogar ni!« »Saj sem vedel,« je dejal kruljavec, prikrevsal do koče, pogled p« mu je uhajal na skale, ki so se odražale skozi drevje v ozadju. »Ali niso tam divji robje?« se je stresni 1 ob misli na divjega moža. »So,« je odgovoril Matevžek, ki ga je znova obšel strah. Stopila sta v kočo. Lovrenc je vsak predmet vzel v roko in si ga ogledal, slednjič je našel tudi svojo sekiro. Spoznal jo je. po treh zvezdicah, ki so bile vtisnjene v železo. »Ali jo vidiš?« jo je zmagoslavno zavihtel nad glavo Matevžku, ki je stikal po kotih, da bi našel kaj za pod zob. »Ali jo vidiš, mojo sekiro? On je, 011 je!« »Po čem jo poznaš?« ga je vprašal Matevžek in sc mu umikal, da g« od veselja ne česne po glavi. »Ali nima znamenja? Ali nisem jaz stesal tega toporiŠča? Kupil sem jo od Bohinjcev, ki so nesli svoje blago na volčanski sejem. Glej jo! A skrhal mi jo je, capin! Glavo mu odrobim, ko se vrne!«--- HIBI lllilb -— 1— ■ ■ ——i —ME