Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico gtev. 15.
^ urednikom se more govoriti v»ak dan od 11. do 12. ura.
Rokopisi sil no vračajo.
Inserati:
^»•»•topila petit-4 pri '»•krutnoi* p»-
daj« >u »opua».
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Lzliaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> C5. uri zvečer.
Velja
za Idnbljano
v upravništvu:
za colo letoO gld., 7.a pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoc 50 kr., poSiljatov na doni velja mesečno 9 kr. voo.
Po pošti velja
7.0. oolo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za joden mesec 86 kr.
Štev. 217.
V Ljubljani v ponedeljek, 17. novembra 1884.
Tečaj I.
Zanimiva obravnava.
(Dalje.)
Prof. Šuklje, glavni urednik »Ljubljanskega Lista", zagovarja se blizu tako-le:
Privatni tožnik, visoka sodnija, se je zlasti spodtikal nad mojim člankom Indignatio fecit. Predno pa dokažem ničevost obtožbe in na njo opirajoče se razsodbe prve instance, naj mi bode dovoljeno, razkladati, odkod da izvira časnikarska polemika, katera se uže skoro leto dni plete med dr. Tavčarjem in menoj. Kajti med nama obstoji načelno proti v j e. Zmerna narodna stranka, kateri i jaz pripadam, je tega mnenja, da se bode prej ali slej moral doseči nek modus vivendi, neko sporazumljenje med slovensko večino na Kranjskem in njenimi nemškimi sodeželani. V to nas silijo uže materijalna vprašanja. Toliko imamo skupnih interesov, da je le na korist naše dežele, ako se vsaj gledč teh zjedinimo. Da bodemo s tem koristili svoji domovini, raz-vidimo posebno iz jednega slučaja. Ko je šlo za ureditev gruntnega davka, delali sta obe politični stranki složno jedna z drugo, in zlasti temu složnemu postopanju je pripisovati, da sedaj dežela kranjska 300000 gld. menj plačuje zemljičnega davka nego prej.
Dr. Tavčar in tako zvana radikalna stranka, kateri je on najglasnejši zastopnik, ne stojita na istem stališči. Pri vsaki priliki pridiguje on zoper nemški živelj skrajni boj, boj jus-gtt’« outrance. Svoje mnenje v tej zadevi je dokaj jasno razložil v znanem slavnostnem govoru pri Bleiweisovi svečanosti, vsled katerega je bil od vseh treh instanc obsojen na 20 gld. globe ali 4 dni zapora. In v 13. številki „Slovana" dejal je naravnost: „Politični bedak je, kdor nam torej oznanjuje spravo z Nemci!“
Iz tega principijalnega nasprotja rodil se je naš prepir. Da je kmalu postal oseben, zakrivil je ravno dr. Iv. Tavčar s svojimi strastnimi napadi. Kajti karakteristično za tega gospoda je, da si on v nepresežnem svojem samoljubji domišljuje, da sme pač o n svo-
Listek.
Snežene mulie. i.
Literarno-zabavui klub je oživel, čitalnico Pričele so zopet s svojimi „besedami", „Sokol“ z jour fixi, radikalni listi s še bolj radikalnimi filanki, katere so za časa deželno-zborskega Nasedanja iz neumljivih vzrokov v skrivne Predale zapirali — cel6 vodovodni odsek se je jel baje posvetovati, kedaj bode imel prvo javno sejo: — povsod se pojavlja novo življenje! In tu naj bi listkar zaostal! Ni možno' Sinoči še vspenjalo se je jasno nebo nad jesensko-rumeno pokrajino in hladen sever se je igral s suhim listjem po visokih hrastih; dejali smo, lep6 bo, če tudi mrzlo! Davi pa ni bilo slane, nego snežene mušice plesale so Po prozornem vzduhu in v razorih širokih njiv *ežal je uže prvi sneg. Zima, prava zima je uŽe tu, čas prijetnega razgovora v gorki sobi M čaši „rujnega vinca" (Bog mi grehe od-1>usti!); zunaj naj brije burja in nosi sneg po VHeU kotih, mi pa sedimo na gorkem in „sne-
bodno vsakega napadati, s psovkami obsipati ter na njegovi časti žaliti, kakor hitro pa se njemu nasproti rabi kak krepek izraz, takoj smatra tak odgovor za zločin ter si zadostenja poišče pri — sodniji. V mene se je začel zaA letavati od tedaj, ko sem jaz v mestnem od-1 boru se protivil neumestnemu predlogu, naj!i se slovenščina kot obligaten predmet upelje' za neslovenske, nemške ali italijanske učence, na ljubljanski realki.
Predlog je bil nepostaven, ker je v oči-vidnem nasprotji z določili temeljnih zakonov, ob jednem je bil škodljiv interesom ljubljanskega mesta, ker bi večina neslovenskih dijakov vsled take naredbe izostala ter vsled tega število učencev tako pojemalo, da bi obstanek višje realke dvojljiv postal. Dolžnost mi je tedaj velevala, da sem se upiral temu nasvetu, in skušal sem, v stvarnem uvodnem članku, prijavljenim v štev. 23 dnevnika „Slovenca" zagovarjati svoje nazore. Članek je bil dostojno pisan, niti jedne osebne opazke ni bilo v celi razpravi — a kaj se zgodi? »Slovan" objavil je v 5. štev. strasten članek z naslovom: »Gospod profesor Šuklje", v kojem je vse mrgolelo nedostojnih napadov na mojo osebo. Takoj v uvodu me primerja brezimni pisatelj z zakotnim pisačem termi očita, da „ drobim ovsenjak pravniške svoje modrosti."
Članek ni bil podpisan, imel je spodaj le tvrdko —r. — Sicer pa je bila vsa argumentacija tako piškava, tako neizrečeno jalova, da se mi v istini niti sanjalo ni, da bi mogel izvirati od kakega absolviranega pravnika, kaj še le od doktorja in odvetnika, kakor je dr. Tavčar! Zaradi tega se v svojem odgovoru Sapienti sat niti z jedno besedico nisem dotaknil čestitljive osebe svojega denašnjega protivnika, pisal sem zgolj splošno, , ne da bi zaletaval se v kako gotovo osebo. In, zopet vprašam — kaj se je zgodilo? Takoj drug dan bilo je v „Slov. Narodu", št. 36, čitati brezmerno surovo, od dr. Tavčarja s polnim imenom podpisano »Poslano", v katerem me je denašnji tožnik, da si mu nisem dal niti najmanjšega
žene muhe", katere bodemo lovili tu pod črto, prizadele nam ne bodo hudega; top6 se, topč, in da ne bode preveč — vode iz njih, zato bodemo uže skrbeli.
Dolgo se nisva videla, gospod urednik! Zadnjikrat zgodilo se je to, ko sem z deželno-zborske galerije občudoval — ne Vas, oprostite, nego kriškega gospoda barona, kako je neusmiljeno branil usmiljenke in padr.Vošnjaka, ki je z javno zadovoljnostjo pripovedoval, da v Nemcih narod samo krompir jč in ta »gren-cega" pije, v tem, ko je gospod Deschmann jezno zavračal, da tam zavživajo kmetje samo piščeta in purane — se vč da pečene — ter pij6 »Hochheimer" in »Johannisberger Rose".
Štirije natakarji, ki so sedeli poleg mene na galeriji in ki so bili redni gostje tamo, celo tedaj, ko je poročal dr. Mauer o zemljiško-odveznem zakladu — požirali so sline pri tej kulinarični debati, in pri spominu na ta »gren-cega“ celč bolj debelo, kakor pri koštovanji renske kapljice. In kako so strmeli ti štirje možje o učenosti našega domačega parlamenta, ko so iz obširne debate o usmiljenkah zvedeli, da za riževo juho ne treba samo riža in vode — nego tudi nekoliko soli in zabele!
povoda, globoko žalil. Opozarjam visoko sodnijo zlasti na uvod, kateri se glasi: »Gospod Š— je, postranski profesor in prihodnji, iz reptiljenfonda plačani ex o/fo-žurnalist, drgne se itd. “ Tako je drznil dr. Tavčar izustiti se proti spoštovanemu možu, ki je ob jednem narodni zastopnik!
In še ni miroval! Polagam pred to visoko sodnijo celo vrsto »Slovanovih" številk, iz njih bodo gospodje sodniki lehko razvideli novinarsko taktiko tega gospoda, kateri si danes zavetja išče pri sodišči. Pita me v njih z žalil-nimi izrazi, s psovkami, kakor: Koristolovec, klečeplaz, junaški zajec, prihodnji Efijalt, ponaša se, dame je »s, pekel pečat narodnega izdajstva," ki ga mi je zadnjič „pritisnil na resno nagubančeno čelo"! Čast, mi je, opozarjati visoko sodnijo na to, da sem deželni poslanec. Kaj so si morali misliti moji volilci, ko so čitali stavek iz Tavčarjevega peresa, kateri sl6ve: »Sedaj, ko imamo še grofa Taaffeja na vladnem krmilu; ko imamo v deželi zastopnika, kateremu je všeč žvrgolenje teh političnih vrabičev, sedaj izdajajo slovenski jezik še samo v teoriji; ako pa se politične razmere spremene, in ako pošlje grof Taaffe morda v deželo zastopnika, kateri ne bode imel potrebe družiti se s takimi značaji, potem bodo izdajali slovenski jezik tudi — v praksi! Da le »kranjska" klobasa cena ostane, pa bode dobro!"
Na ta način provociran, sem se i jaz začel v bran postavljati svojemu protivniku. Posebno pa me je razljutil nekvalifikovan napad, s katerim je dr. Tavčar žalil odličnega pesnika in pisatelja slovenskega, dragega mi prijatelja prof. Stritarja. Iz tega opravičenega čuta rodil se je članek Indignatio fecit, kateri je glavni predmet denašnji obravnavi. Ali naglašati moram, da tudi ta članek ni naperjen proti privatni osebi odvetnika dr. Tavčarja, za katero se jako malo zanimam. On velja marveč le žurnalistu Tavčarju, in tega žurnalista zasačil sem in fiagranti, ko je
»Parmezan so pozabili", dejal je jeden izmed ganimedov na galeriji.
Ko je bilo govorjenje o tistih »zloglasnih 600 gld.“, tedaj me ni bilo na galeriji. Umaknil sem se, ker sem se bal, da s svojo navzočnostjo tudi kaj pripomorem, da prodere ta grozna svota. In še nekaj! Ako me sedaj kdo interpeluje, kako mislim o tem vprašanji
—	izgovorim se lahko: saj nisem bil navzo-čen. Prav tako, kakor nekateri gospodje poslanci, katerih baje pri glasovanji ni bilo!
Dolgo torej niste čuli o meni, gospod urednik! Skril sem se v svoje hribe. Pa ne mislite, da sem samotaril tu; Bog varuj! Jesen je lepša pri nas v hribih nego spomlad, in če poje pesnik: „0 mehka noč, pomladna noč", dejal bi jaz skoro: »Še lepša noč, jesenska noč" in o tej še le velja:
Lehk6 noge, lehko srce Tako k dekletu v vas se gre —
Tako mladost se vživa jasna!
Davi pa je pal prvi sneg, in ko sem v jutro skozi potno okno zrl ven v urni vrtinec, v katerega je zasukala burja lehke snežene mušice, obšel me je nenadoma spomin na Vas in Vaš »listek". In sedaj Vam uže pišem!
zdražbo delal v deželi ter narod begal in hujskal.
Recimo, da smo tatu dobili, kater, ravno obložen s tujim blagom, po lestvici doli leze, ne bodemo li smeli nanj zakričati: Stoj tat! in dotičnik, bode-li proti nam sodnijsko tožbo uložil po § 496., češ, s to prepovedano psovko se je žalila čast njegova? Kaj jednakega imamo v denašnjem slučaji, kajti nikdar nisem ničesar pisal proti privatni osebi g. dr. Tavčarja, ostra moja kritika veljala je časnikarju, „Slovanovemu“ sotrudniku in njegovemu škodljivemu delovanju. Radi tega za-nikavam, da bi tožba in razsodba prve instance bili zadostno podprti v subjektivnem oziru, in uže iz tega razloga se nadejam, da bode visoko sodišče moj priziv uslišalo.
Še veliko menj pa se je moja krivda dokazala v objektivnem oziru. Prednosepa spuščam v razmotrivanje posameznih inkriminiranih izrazov, moram navajati nekaj splošnega. Meni namreč kot nejuristu se dozdeva, da noben teh izrazov ne spada pod § 496. Postavodavec je sam dokazal svoj legislativni namen s tem, da je pri tem paragrafu prepovedal dokaz resnice, in ratio legis bila jevse-kako, da meri to določilo le na take grdilne izraze, kateri so sploh in vsakemu znane kot psovke, na pr. tat, goljuf, vlačuga itd. Tej kategoriji se pa ne more prištevati nobena teh besedij, na katere se upira obtožba.
Tu imamo najprej besedo blatobljuv-nik. Dr. Tavčar očividno ni znal, kaj da po-menja ta izraz. Blatobljuvnik je terminus tech-nicus, vzet iz zemljepisja, ter izraža isto kakor nemški Schlammvulkan. Sicer pa vsaj ta beseda na nikoga ne meri. Ves odstavek je gola metafora, gola stilistična figura; radi tega stojč tudi v uvodu in še le v drugem odstavku, kateri se začenja z novo začetno vrsto nahajamo epitheta, namenjena g. privatnemu tožniku. Na besedo „blatobljuvnik“ se tedaj obtožba nikoli ni smela sklicevati.
Dr. Tavčar spodtikal se je potem nad izrazoma: „Novodobni ikonoklast" in Hans Dampf in allen Gassen. Neutemeljenost njegove tožbe je po polnem jasna v tem slučaji. „Ikonoklast“ ni nikakeršna psovka, to je le izraz za neko versko sekto, katera je v 7. in 8. stoletji bila razširjena po bizantinskem cesarstvu. Tisti, ki niso spoštovali svetih podob, bili so »ikonoklasti11, oni ki so jih čestili, zvali so se „ikonoduli.“ Zgodovina nam pripoveduje o ikonoklastičnih cesarjih in najvišjih dvornih dostojanstvenikih, ne da bi se komu le sanjalo o kakem razžaljenji. Odločno moram tedaj protestovati, da bi izraz »ikonoklast “ bil psovka sploh, ali celo psovka v zmislu § 496.
Nič menj čudno se mi vidi, da je nedolžni epitheton Hans Dampf in allen Gassen tako silno spekel g. tožnika. Tudi to ni psovka; to je naslov neke nemške novele Zschokkejeve, katera bode skoro gotovo znana tudi dr. Tavčarju kot literarno izobraženemu možu. Junak
Prvo, kar me je obšlo, je bil strah, strah za Vas in za Vašo kožo, če je imate še kaj cele, ker ste se spustili v prepir z radikalnim urednikom „Slavija“-novim. Gospod urednik, bojte se Boga in filologov, če hočete, da se Vam bode dobro godilo na tem in na onem svetu! Curtius, Curtius, Vam bode delal še mnogo preglavice, kakor jo je delal meni pred leti, ko smo še posedali po klopeh one hiše, tam na Vodnikovem trgu. Tedaj uže sem vedel, kako strašno nerodno je, če se sploh dva človeka jednako pišeta. Jaz sem bil tako nesrečen, da sem imel druga po imenu in profesorja s čudno navado, da je z občudovalno doslednostjo vselej, kadar je našel v kakem razredu dva studioza jednakega priimka, pri izpraševanji klical oba ob jednem, kakor: Dolenec uterque, Kovač uterque, Triller uter-que ali pa Srakopčr uterque. Zato sva bila jaz in nesrečni moj drug po imenu dvakrat vprašana, v tem, ko je druzega, ki je bil samec po svojem priimku, doletela ta sreča samo enkrat.
Ko bi vsaj „Slavija“-nov urednik imel to zanj sigurno dobro navado! Pri opominji o
novele, na katerega meri naslov, nikakor ni zaničevanja vredna oseba, in kar se tiče cele vsebine, daje se ta povest brez vsakega^ pomisleka tudi našim gimnazijcem v roke. čisto nerazumljivo mi je tedaj, da se je dr. T. v svoji tožbi mogel naslanjati na take prazne razloge.
(Konec prihodnjič.)
Od g. Trillerja prejeli smo sledeči
Popravek.
Velečestiti g. urednik!
V članku „Mixed-Pickles" Ljublj. Lista“ priobčena trditev, da sem jaz ponižno prosil odpuščanja soproga one dame itd., je po polnem neistinita, kajti jaz dotičnega gospoda nisem nikdar žalil ter ga vsled tega tudi nikdar odpuščanja prosil nisem.
S odličnim spoštovanjem beleži
Drag. Triller, stud. iur.
Na Dunaji 12. novembra 1884.
Popravek ta vzprejmemo sicer, a povemo, da je g. Triller v njenem stanovanji ter vpričo njenega soproga in več drugih svedokov prosil gospo, katero je razžalil, o d -puščenja, kar pa se bode itak pred sodnijo dokazalo.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V včerajšnji seji avstrijske delegacije naročilo se je predsedniku, naj povodom godu Nj. veličanstva cesarice Elizabete v imenu delegacije izrazi najiskrejnejše čestitanje. Potem se je odobril brez debate računski sklep za leto 1882. Peticija nekaterih štajarskih občin, naj bi vojna uprava naturalije za c. kr. vojsko kupovala direktno od občin odnosuo okrajev, izročila se je po nasvetu grofa Hohenvvarta vojnemu ministerstvu z naročilom, naj jo preskuša ter se po mogočnosti na njo ozira.
Ogerska delegacija obdržavala je v soboto plenarno sejo. Z neznatnimi spremembami sprejela je ogerska delegacija za c. kr. vojsko ter za vojno mornarico.
Kakor smo uže poročali sestal se bode državni zbor dnč 4. decembra. Kakor navadno predložilo bode finančno ministerstvo takoj proračun za leto 1885. Ko bode rešen proračun, razpravljalo se bode o kongrui.
Finančni odbor ogerskega državnega zbora razpravljal je v soboto proračun na-učnega ministerstva. O tej priliki izjavil je minister Trefort, da on smatra tretjo ogersko vseučilišče nujno potrebnim; dve univerzi da ne zadostujeti Ogerski,
Vladika Strossmayer odpotoval je iz Zagreba nazaj v svojo prestolnico Djakovar. Na tisoče glav broječa množica spremljala je vladiko na kolodvor ter mu klicala „živio!“ ko se je odpeljal vlak.
sedemdesetletnici slavnega nemškega zgodovinarja bi bil dejal potem: Curtius uterque je praznoval svojo sedemdesetletnico in o tem bi bil Vam izmaknil okusen „peferoni“ izmed mixed pickles — ko bi ta urednik ne imel tako groznega strahu pred zgodovinarji in zgodovino, lotil bi se bil morda cel<5 onega slavnega rimljanskega mladeniča Marka Cur-tija, ter povedal, da praznjuje isti v Berolinu svojo 2246. obletnico, odkar je skočil v brezno, ki je nastalo sredi rimskega trga in katero se je za njim takoj zaprlo. Se ve da trebalo bi tudi povedati, da je Marcus Curtius v Berolinu iz zemlje zlezel, kar je jedino le „Sla-vija“-novemu uredniku možno; namreč — ne iz zemlje zlesti, nego take vesti raznašati! Vi pa bi morali iz gole kolegi jalnosti molčati!
In še jednega Curtija je imel mož na razpolaganje; pa slavni Quintus Rufus Curtius je zopet — zgodovinar in to je preveč za „Slavija“—novo temeljitost. Vsaj se vender še spominate klasične definicije, katero je on podal o „bankahu. — „Banka“, je dejal Bto je hiša, v kateri se za visok denar igra!“ In zato je menda trdil, da od sedanjega deželnega zbora
Tuje dežele.
Iz Varšave se poroča, da se v ruskem vojnem ministerstvu izdelava načrt reforme deželnega brambovstva v svrho pospešenjii mobilizacije.
V	gorenji zbornici angleškega parlamenta čital se je v petek prvikrat načrt zakona o volilni reformi. Kakor se čuje, se vodja opozicije marquis Salisbury tudi drugemu čitanju ne bode protivil, pač pa bode pri razpravljanji tega predmeta v odboru stavil predlog, naj se prej na novo razdelč volilni okraji. Po tem takem pač ni upanja, da bi se volilna reforma sprejela v gorenji zbornici.
Dopisi.
Iz Fostojini, 16. novembra. (Izv. dop.) Včeraj dnč 15. novembra vršila se je pri nas občinska volitev v gospodarski odsek ter jednega odbornika za trg Postojino. Zmagala je narodna stranka z vsemi svojimi kandidati. Gospod Miroslav Vičič, ki je voljen tudi z ogromno večino glasov postojinskim odbornikom, vdobil je pri volitvi v gospodarski odsek 134., gospod Josip Dekleva 11., gospod Alojzij Kraigher 109.glasov. Devova stranka ostala je v manjšini; in sicer volilo je gosp. M. Burgerja 79., gosp. Jan. Krainerja 70. in gosp. Fr. Burgerja 58. volilcev. Namestnikoma voljena sta gg. Josip Lavre n č ič in Peter Kr a g ih er z nadpolovično večino.
Občudovali smo pri in po volitvi vzgledno obnašanje in vzorno disciplino volilcev. Nereda najmanjšega nismo zapazili. Čast njim !
Nadejamo se, da nam je skoro osigur-jena zmaga in v četrtek, petek in soboto, kjer volijo si tretji, drugi in prvi razred svoje odbornike in njihove namestnike.
Iz Vipave, dne 16. novembra. (Izv. dop.) Ni dolge od tega, ko smo čitali, da je najstarejši kaplan sedaj v Št. Petru pri Gorici službujoč in da je uže 50 let vedno na jednem in istem mestu skrben in veren dušen pastir. — To je gotovo redek slučaj. A če Bog da visokočasti-temu g. Jos. Nakus-u, župniku na Planini, v prelepi naši vipavski dolini srečno dočakati 24. april 1885, bodo tudi obširna vipavska dekanija ponosno kazala na častitljivega starčka, kajti isti dan bode ravno 50 let, odkar je on prišel na Planino oznanjevat božjo besedo.
Josip Nakus rodil se je dnč 27. februvarja 1804 v Kamniku na Gorenjskem, v duhovnika pa .je bil posvečen dnč 26. avgusta leta 1828.
—	Častiti mož šteje sedaj torej uže nad 80 let, a kako krepak, kako čil je še!
Težavna pot iz Planine v Vipavo, ali iz Vipave v Planino, bodisi čez Slap ali čez Dolenje, kaj je to njemu — ta pot mu še v tako visoki njegovi starosti ne dela ni kake preglavice. Nihče bi mu ne prišteval toliko let, kajti čvrsta njegova zunanjost in mla-
ni mnogo pričakovati v „narodno-gospodarskem“ oziru, ker hipotekarne banke še ni ustanovil. Mož baje misli, da bode tudi tale „špogala“ po ljubljanskem jargonu achtc gut, neunc besser, ali pa einundzioanzig iu fdrbcln.
Toda — Curtius utcrque! Po kaj bodemo hodili v davno preteklost? Le pomislite, kake sitnosti mora prizadevati „Slavija“—novemu ureduiku njegovo ime, ako hoče biti malo bolj natančen, nego je bil glede zgodovinarja Curtija. Vselej, kadar zaslovi ime vrlega starine slovenskih pisateljev, župnika Davorina po naših listih, vselej bi moral opomniti v svojem tedniku: — to nisem jaz, to je župnik Davorin. A tega vender ne stori, menda zatOi ker ve, da ni treba!
Vi imate veselje do novih postav, gospod urednik! Skujte vender še eno, ki bode prepovedovala, da se imenujeta dva po jedne'11 in istem priimku. Janezov, Jožekov, in Micik naj bode, kolikor jih rodi in vzgoji naš rod
—	toda dva Zarnika, dva Hribarja — dva: Hribovca, dva Srakopčra, to je preveč. Zatorej ostanem tudi jedini Vaš
SraJcopčr-
dostno gibčen njegov duh navadno slehernega premotita v sodbi o njegovi starosti.
Kdor je imel kedaj priliko, z njim občevati, priljubil se mu je nedvojno takoj. Ves njegov nastop jo piidobljiv in na človeka naredi najboljši vtis. — Vesten v svojem vzvišenem pokiicu, pravi skrbni oče vdanih mu vrlih njegovih faranov in vsestransko natančen v izpolnovanji težavnih dolžnosti svojega stanu
— sledi on še vedno paznim očesom razvitku našega naroda in kako dobro stori za vse koristno in lepo vnetemu narodnjaku, čuti iz Vegovih ust premišljeno sodbo izkušenega, Oglednega rodoljuba o političnih naših slo-venskih razmerah.
Vse te prelepe lastnosti njegove in pa •judomilo postopanje, usmiljeno srce, radodarna to gostoljubna roka in čist njegov značaj pridobile so mu obče izredno spoštovanje in gotovo ne pretiramo stvari, če zagotavljamo, da ga čast. gosp. župnik v vipavski dolini nima sovražnika, ampak da mu gorko bije slehernega srce	v ljubezni	in	vdanosti do njega.
Zato	pa se tudi	ni	čuditi, če se	na pet-
desetletnico vspešnega njegovega svečeniškega službovanja na Planini uže tedaj misli in da se na tihem v poklicanih prijateljskih krogih na to	dela, da	se	dotični dan	slovesno
praznuje.	— Kakor	iz	zanesljivega	vira ču-
jemo, poprijel se je te slavnostne nenavadne zadeve mož, kateri nam je porok, da bode njegovo delo dober sad rodilo, vsaj pa ni tudi nihče tako poklican k temu, kakor on. — Želeti je le, da bi čast. gosp. župnik srečno dočakal tistega duč, prepričal se bode lahko, in najbolj tisti dan, kako popularen je 011 med vsemi prebivalci na ozemlji obširne dekanije
— Vipava.
Razne vesti.
— (GarnieGefferio, kraljica sevoro-amerikanskih ciganov) umrla je pred kratkim v Nashvillu. Njenemu truplu izkazovala so je izredna čast; najprej so je pomazilili in potem ®lovosno položili v krsto. Iz vseli krajev privreli K° rjavi prebivalci izkazat svoji kraljici slednjo čast. Truplo prepeljali so v Dayton, kjer imajo cigani prostrana posestva in kjer je tudi pokopališče za ciganske vladarje. Pred mostom ušatorili so so tisoči revnih ciganov, bogatejši pa so stanovali po hotelih. Ker je bila pokojnica kristijana, se jo mrtvaška slovesnost vršila po kristijanskem obredu. Ko se je krsta kraljice položila v grob, kjer leži prejšnja kraljevska dvojica in jedna hči pokojnice, poskakali so umrle kraljico otroci za krsto v grob in le s silo so jih mogli odstraniti. Na grobu ciganske kraljice postavili bodo mar-toornast spomenik; doneski za ta spomenik nabirali se bodo med narodom.
— (Bosniški romarji v Meko.) Letosjo šlo iz Bosno in Ercegovine 58 romarjev v Meko. Pred malimi loti šlo jih je skoro dve sto, a sedaj so število vodno zmanjšuje.
Domače stvari.
— (Godovni dan Nj. veličanstva cesarice) obhajalo je včeraj zjutraj tukajšnje veteransko društvo v cerkvi sv. Jakoba. Zbralo se je »bilo članov tega društva z zastavo in godbo k sv. maši; društvo vodil je načelnik g. Mihalič.
— (Podpora.) Poljedeljsko ministerstvo podelilo je za gradonje živinskega napajališča v ^erskovcu (okraj postojinski) 100 gld. podporo.
— (Imonovanjo.) Deželni šolski svet jo Začasnega pomožnega učitelja Ivana Preglja v “t, Lamprehtu imenoval stalnim učiteljem na jedno-razrednici v Olšovku.
— (Prof. in okrajni šolski nadzornik vitez pl. Gariboldi) je v saboto na svoj Kodovni dan nagloma obolel. Zadela ga je kaplja
1,1 vsled tega otrpnila mu je leva stran. Izraževaje Sfojo sočutje, so nadejamo, da so bodo gosp. nad-'^vniku kmalu na bolje obrnilo. — Tu slučaj je llže tretja nesreča, ki zadene lotos spoštovano °l»itolj Gariboldijovo.
— (Novo poslopje učiteljišča) blago-s*°vil jo včeraj dopoludnč č. g. J. Klemoučič. Nav-
zočni so bili pri obredu učiteljski kandidatje in kandidatinje s svojimi gg. profesorji in šolska mladež vadnice z učitelji. Po obredu zapeli so učiteljski pripravniki primerno pesen.
— („Literarno-zabavni klub“vLjub-ljani) je imel zadnjo soboto pri Maliči svoj drugi redni shod. Udeležilo se ga je 84 članov, ki so si g. dr. Bleiw eisa viteza Trsteniškega izvolili za svojega predsednika. Na to jo gospod prof. Fr. Levec v daljšem berilu pripovedoval jako interesantno zgodovino Vodnikovih dveh pesnij „Pre-maga“ in „Mirov god" (glej Vodnikove pesni v Levstikovom izdanji št. 32. in 33.). Obe pesni je Vodnik zložil 1. 1814., ko so Ljubljančanje in z njimi vsi Kranjci posebno slovesno praznovali dne 10., 11. in 12. julija 1814. veseli dogodek, da se je sklenil prvi pariški mir in da se je povrnilo avstrijsko gospostvo na Kranjsko. Pesni sta se natisnili z zlatimi črkami na trakove iz rudeče in zeleno svile in te trakove je pri ljudski veselici na ljubljanskem barji dno 12. julija 1814. baronica Lattermannovka, soproga fcm. in glavnega guvernerja ilirskega, barona Lattermannja, izročala meščanskim otrokom („ Pobiči, punčike — Spletajte venčike) ter kmetskim dekletom in kmetskim fantom („ Cesarja sta vgnala — Hud vojskini krik“), ki so se iz ljubljanskega, postojinskega in novomeškega okrožja (in sicer iz vsakega okrožja po dvanajst parov) udeležili patrijotične veselice. Prof. Levec jo neovržljivo dokazal, da so ti trakovi iz leta 1814., a ne iz dobe ljubljanskega kongresa (1. 1821.), kakor so je nekje trdilo in pisalo. Kolikor je znano, ohranjeni so do zdaj trije taki trakovi: jednega hrani gospod poštni uradnik A. v Ljubljani, drugi je last deželnega muzeja kranjskega, kateremu ga jo 1. 1835. podaril gosp. P. M. Wutscher in tretjega ima gospod prof. Levec, ki ga je pokazal navzočnim klubistom. Ta trak je vkljub svoji nadsedemdesotletni starosti izredno lep in dobro ohranjen. — Gospod doktor Bleiweis pl. Trst eniški na to v daljšem govoru utemeljuje svoj predlog, da bi tudi letos klub osnoval o postu javna predavanja na korist kakemu narodnemu, podpore potrebnemu društvu tor v prvi vrsti imenuje »Narodno Šolo". Ta predlog gorko podpira gosp. vodja A.Praprotnik ter omenja, da je projšnja lota klub s svojimi javnimi predavanji „Narodni Šoli“ naklonil lepo podporo. Ker jo lani klub prenehal, odšla je ta podpora tudi ^Narodni Šoli", dasi bi je ravno letos potrebovala, zlasti v očigled nemškega otroškega vrta. Kajti ubogi roditelji pošiljajo otroke svoje tj&, kjer dobivajo zastonj učila iu obleko. Skrajni čas je, da tudi drugi domoljubi podpirajo „Na-rodno Šolo", katero zdaj vzdržujejo sami učitelji. Predlog sprejme se soglasno. — Pri veselem petji in prijateljskom razgovarjanji je ostala gospoda zbrana do pozne ure.
— (Poberki iz slovenskih časnikov.) Simfonistom „Slov. Naroda11 se baje uže dozdeva, da se tudi najbolj potrpežljivi poslušalec na zadnje vender le naveliča, ako mu v jedno mer v uho trobiš obrabljeno pesen o „nesrečnih šest sto goldinarjih11. Tedaj so nov valjek dali v svojo „lajno“ in sedaj razveseljujejo svoje občinstvo s čisto novo melodijo o „hudobni vladi in preklicanem živinozdravniku Wagnerji“. Nekoliko zdražbe mora biti, sicer so kri pokvari slovenskemu trpinu! Zaradi tega intonuje „Slov. Narod“ v 260. številki s krepkim glasom: „Vsaj poznate sodanjo vlado. Na mesto dr. Bloi-weisa dala vam je Wagnerja.“ Potrebne prostosti ne smemo odrekati iznajdljivim komponistom „Slov. Naroda"^ in tedaj so čisto nič ne čudimo, da so gospodje dokaj slabega spomina. Odlični duhovi so sploh radi zelo pozabljivi, vsled tega se v „Narodni Tiskarni" živ krst ne spomina, da deželni živinozdravnik g. Wagner, rodom Čeh in slovenščine zmožen, ni stopil na dr. Bleiweisovo mesto, tomveč da jo bil prednik njegov dr. Schindler, trd Nemec, vzgloden izvedenec sicer v svoji stroki, a nevešč slovenskega jezika. Potem pa, ali gospoda pozna uradni posel deželnega ži-vinozdravnika ? Njegova naloga ni, da bi imel jezikoslovna predavanja o slovenski slovnici, glavna stvar je, da jo izkušen veterinar ter izurjen v uradniških pisarijah. Med vsomi 13 kompetenti za to službo oglasil se jo le en domačin, toda iz stvarnih razlogov bilo jo nemožno, nanj se ozirati. Izmed ostalih prosilcev pa je imel g,Wagner naj-
boljše svedočbe v vsakem oziru ter je bil tembolj sposoben za to službo, ker se je g. deželni predsednik osebno iz daljšega slovenskega razgovora prepričal, da so vse vesti oWagnerjevi nezmožnosti glede slovenskega jezika, katere se čitajo po nekaterih listih — iz trte zvito, ali da naravnost rečemo, gola izmišljotina.
— (Slovensko gledališče.) Slavno občinstvo si usojamo še jedenpot opozarjati na slovensko predstavo v deželnem gledališči. Igrali sc bosta igri „Dr. Robin11 in „Dva gospoda in jeden sluga. “ Pričakujemo, da bode slavno občinstvo odlikovalo izvrstne igralske moči z mnogobrojno udeležbo.
— (V Ljubljanico skočil) je včeraj po-poludne nekov delavec; postreščeki izvlekli so ga koj iz vode in pokazalo se je, da se je možu pamet zmešala. Oddali so ga v bolnico.
— (Ljubezniva drugova.) Danes dopolu-dno prijela je policija dva kmetska moža, katera sta krala po trgu. Skrivni policaj pa ja je bistro opazoval. Izmaknil je jeden v veži na trgu prodajalcu volnen jopič; šla sta malo dalje v drugo vežo in tam je hotel kar obleči jopič ter potom dobro oblečen nadaljevati kradnjo, a skrivnega policaja krepka roka bila je za njima. Priveli so ja na magistrat in tam so pri preiskavi našli pri drugom še nož, pilo in nekaj takih malih roči j, katere je uže ukral. Dobila sta prosto stanovanje v tomnici.
— (V lase sta si segli) sinoči po noči dve večji družbi tu na nekem predmestji. Unel se je pravilen pretep in „v vročem boji" izginila je jednemu ,,junaku“ zlata ura in verižica, vredna 100 gld. To „junako“ pa jo uže dohitela mogočna roka policije.
— (Žep prerezal) in iz njega ukral je danes dopoludne neznan lopov na trgu neki ženski 37 gld.
— (Kozo) prikazale so se tudi uže v Gorici; zatrosile so so iz Trsta tja.
— (Nesreča.) Dn6 13. t. m. popoludne ob dveh šla je 661etna gostija Špela Ž. iz Podmolnika v gozd tamošnjega posestnika, da nakoplje nekoliko poska, kakeršen se rabi pri pomivanji. Komaj je začela ženica brskati v tla, posula sojo zemlja nad njo in 8. cm. debela smeroka zvalila se je na starko. Našli so jo mrtvo. Bila je po polnem pokrita s peskom in prstjo in vsled tega se je zadušila.
(Zločin ali samoumor?) V Kamni Gorici so našli 15. t. m. Anton Mčirtla mrtvega v njegovi kovačnici. Mož je imel vrat prerezan in ležal je ves okrvavljen na krvavih tleh. Njegova žena trdi, da sta zvečer skupaj pila žganjo; potem je šla ona spat in nič ve, kedaj da so je strašno dejanje zgodilo. Pri proiskavanji hiše našli so krvavo britev zaprto pod posteljo in zato sumijo nekteri, da je Anton M. umrl vsled zločina. — Od druge verodostojne strani pa se nam poroča, da je komisija dospevša iz Ljubljane prišla do sklepa, da je ponesrečeni kovač samega sebe usmrtil in da ni misliti na kako hudodelstvo.
Profesor Curtius in „Slovan“.
Videti je, da si je mojster „Slovan" sam želodec pokvaril s svojimi Mived-picMes, vsaj arheolog in zgodovinar njegov — v interesu slovanske vede živo obžalujemo, da je nam častna ta oseba dosedaj po vsem neznana — tožno jadikuje ter se bolestno tiplje za želodec, kakor da bi ga tam nekaj tiščalo in vilo. Naša nedolžna notica o prof. Curtiusu mu provzročuje te bolečine. Zakaj so tudi ti šmentani listi čisto zamolčali, da jo proslav-ljenec berolinski zgodovinar Ernest Curtius, a ne za šest let mlajši brat njegov, filozof Jurij Curtius, prefesor na vseučilišči v Lipsiji! Odkod bi so tudi »Slovanov" nepoznani sotrudnik, katori je baje ves tedon utopljen v najglobokejšo probleme državoslovne modrosti, mogel domisliti, da so se pri svečanosti poudarjale zlasti zaslugo pro-slavljonca za grško arheologijo in povest-nico, da so se naglašala potovanja toga učenjaka po helenskem svetu ter da je bil med deležniki v prvi vrsti imenovan nekdanji učenoc Curtiusov, prestolonaslednik nemškega cesarstva! De minimis non curat praetor — to starorimsko pravno načelo velja v polni meri tudi o „Slova-novih" učenjaki.U 1
Ginljiv v svoji ljubeznivi naivnosti jo priziv „Slovanov“ do novinarsko kolegi j alnosti „ Ljublj. Lista”. Pač pravi hudobnež, ta „ Ljublj List"! Kakor Herod na betlehemsko deco planil je na čestitljivega kolego na Kongresnem trgu; nenasit-ljiv kakor izstradan volk polakomnil so je komaj pečenega kozlička, a katerim je „Slovanovo“ uredništvo postreglo svojim čitateljem, in niti kratkih osem dni j ni hotel počakati, da bi „ Slovanovi" arheologi, porabivši dani jim obrok, lahko s kako učeno polivko oblili nesrečnega kozla, kateri se vender ni dal brevi murnu izbrisati z jedilnega listka. V istini jako grda nehvaležnost nasproti „Slovanu", kateri je uže pri tolikih prilikah obelodanil svojo izredno kolegijalnost do „Ljublj. Lista".
Naravno, da je vsled tega žolč vsklpel tudi golobji naravi radikalnega tednika. V svoji orožarni brskali so med zarujavelim orožjem, in zares našli so kaj tehtni argument! Oblastno naznanjajo tedaj svojemu občinstvu pretresujočo vest: „Vender se še nam ni zgodilo, kakor zgodovinarju Šukljoju, ki je nekega kralja dvakrat ubil.“ Le škoda, da so ^Slovanovi" koleriki v svoji sveti razjarje-nosti po polnem pozabili na nek članek, katerega je „Ljublj. List" v štev. 138 z naslovom »Strast zaslepi". V tem članku je prof. Šuklje primorno označil laži in obrekovanja one zlobne koterije, katera je izumila smešno laž, v kojo se sedaj ponašajo v „Nar. Tiskarni". Na odgovor jih je pozval ter pristavil: „Ako pa tega poguma nimate, potem neposredno s strahopetnim molkom priznavate, da ste krivično napadli zaslužno literarno delo ter se s takim postopanjem uprav pregrešili naše itak ne prebogato slovensko slovstvo!" Besede so bile dokaj razločne, in ker do denašnjega dne nikdo niti zinil ni o tej zadevi, jasno je, da smo „korajžo odkupili" radikalnim bramarbasom. In sedaj greši revče „Slovanovo" na kratek spomin svojih čitateljev ter nas nadleguje s trditvijo, o kateri smo uže pred meseci dokazali, da je čisto navadna priprosta laž! Žalostni učenjaki to, gospodje akademiki na Kongresnem trgu! Kako uže Faust pravi? Knurre nicht, Pudel! . . .
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.'*
Dunaj, 15. novembra. Državni poslanec dr. Klier je včeraj v Dečinu umrl.
Budimpešt a, 16. novembra. Avstrijska delegacija je naročila predsedniku, da izreče Nj. veličanstvu cesarici ob godu uajudanejša voščila delegacije. — Konečnl račun za 1882.1. se je potrdil brez debate, potem so se rešile peticije.
B e r o 1 i n, 15. novembra. Državni kancelar otvoril je popoludnč ob 2. uri v slavnostni dvorani svoje palače prvo Kongo-konferenco. Pooblaščenci sedijo pri podkovi podobni odprti mizi po alfabetnem redu njihovih dežel v francoskem imenovanji. Na predlog zastopnika Italije je bil Bismarck predsednikom izvoljen. Potem se je sestavilo tajništvo, katero sestoji iz francoskega poslaniškega svetovalca Raindra, grofa Viljema Bismarcka in podkon-zula Schmidta.
Pariz, 16. novembra. Po poročilu prefekture je včeraj umrlo 72 oseb za kolero in danes do 6. ure zvečer samo 21. V Nantesu sta dve osebi za kolero umrli.
London, 16. novembra. Poroča se iz Ka-hire, da je došlo od Gordona drugo pismo, v katerem se ugodno izreka o položaji Kartuma.
Telegrafično borzno poročilo
z dn£ 17. novembra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.................
»	»	»	>	srebru ................
Zlata renta....................................
6% avstr, renta................................
Delnice ndrodne banke..........................
Kreditne delnice  .............................
London 10 lir sterling.........................
20 frankovec...................................
Cekini c. kr...................................
100 drž. mark .  ..............................
82-60 104-05 96-50 872 — 294-60 123-00 9-74* 5-78 60-05
Tujoi.
Dnž 15. novembra.
Pri Maliči: Leber, trgovec, in Strugheimer, trg. poto-valec, z Dunaja. — Svetina, trg. potovalec, iz Trsta.
— Dvorschak, trg. potovalec; Reif, c. kr. lieutenant, in Heinrich, c. kr. čast. namestnik, iz Nov. Mesta,
Pri Južnem kolodvoru: Scliavey, trg. potovalec, iz Eberndorfa. — Graf, trg. potovalec, iz Zaila.
Pri Avstr, carji: VVimmer, trg. potovalec, z Dunaja.
— Moser, trgovec z igračami, iz Traunkirchna. — Marka, posestnik, iz Trebiža. — Schorl, c. kr. okr. tajnik, iz Radovljice.
Pri Virantu: Scherer, učitelj slepcev, z Dunaja.
Umrli so:
Dn6 16. novembra. Adolf Stampfl, upok. davkar, 47 1., Poljanski nasip, plučna in črevesna tuberkuloza.
V civilni b61nici:
Dnž 15. novembra. Ana Dornik, gostinja, 53 1., hiba srčnega jezička.
Tržne cene.
V Ljubljani, 5. nov.: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 31 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 71 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turžica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld.
9	kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 85 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Špeh po 58 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 34 kr,
— PiSke po 42 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld.
69	kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 14.novembra.
Dunaj:	40	7	83	64	9.
Gradec:	1	59	5	65	10.
Meteorologično poročilo.
5 Q	Č&i opazovanja '	Stanjo barometra ▼ ram	Tempe- ratura	VetroTi	Nebo	Mo-krina v mm
►	7. zjutraj	743*56	— 4-8	svzh. sl.	js.	
a	2. pop.	741-98	-f 5-0	jzpd. sl.	p. js.	000
»o vH	9. zvečer	741-96	— 0-2	svzh. sl.	JS.	
>	7. zjutraj	740-57	o-o	zpd. sl.	obl.	
c	2. pop.	739-00	+ 3-9	»		0-00
rH	9. zvečer	739-58	+ 1-2	>	»	
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi oo po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip.HeiMajr&FeOaitarpra
knjigarna v Ljubljani.
   — rM
Kovač
kateri ima tudi skušnjo v podkovanji konj, išče se za nek kraj na Notranjskem. Kovačnica leži ob okrajnej cesti. Oženjeni imajo prednost.
Kje? povč uredništvo tega lista. (127) 3—1
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
»Matice Slovenske"
in sicer:
JT&rodni Koledar In Letopis »Matice Slovenske* za	1867. 1.	20 kr.
—	za	1868. 1.	50 kr.
Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C o s t a. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. I. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-ni k. 50 kr.
—	za	1876. 1.	Uredil M. Pleteršnik.	50 kr.
—	za	1877. 1.	Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
—	za	1878. leto. I. in II. del. Uredil	dr. Janez
Bleiweis. 25 kr.
—	za	1878. 1.	III. in IV. del. Uredil	dr. Janez
Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879.	1.	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50 kr.
—	za	1880.	1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881.	1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisuJož.Erbcna. 20 kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Maj c iger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega upllv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnloa deškega Jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnloa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Bazna dela pesniška in lgrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenioa. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljlvih pijač. Spisal dr. M. Samec.
10	kr.
Potovanje okolo sveti v 80. dneh. Iz francoskega prevčl D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnioi začetka habsburške vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Remec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prirodoznanskl zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisa[ Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr. Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Budnlnoslovje, po Felliickerji, spisal Fr. E rja-v ec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Bossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld.
70	kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija ln geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tu šek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko ln vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobam')-40 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Ig. v. Kleinmayr 8 Fed. Bamberg-
Piccolijeva esenca za želodec
od G. Picoolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Stekleničioa 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—3
Odgovorni uradnik prof. Fr. Š uk 1 j o.
Tiskata iu zalagata Ig-, r. Kleinmayr A Fed. liamberf; v fjubljani.