GLAS Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 25. Chicago, 111. 17. julija 1903. Leto II Rojaki na delo! BDITE m SLOVENCI m IZ CHICAGO um 12 OKOLICE, KI STE ZA5QCIJALM SVOBODO ZA ČLOVEŠTVO V OBCE. Ustanovitev vlov. focijnlnega društva za Chicago je na programu. ZAVEDNOST PBINCIP SOČI-ALIZMA. Socializem sredstvo zboljšanja gmotnega stanja. Znano dejstvo* je, da se čikaški Slovenci kaj radi ponašbmo, da smo mnogo zavednejši od drugih naših rojakov izven Chlcage in res, temu sc vsaj v celoti ne da oporekati, a vzlic temu nimamo svojega soc. političnega kluba, med tem, ko so nas nekateri rojaki izven Giicage v tem oziru že daleč, daleč prekosili. To je nekaki kontrast, kaj lic! Temu sc pa da hitro odponioči, če u-stanovimo kar naj prej mogoče svoje jocialno-delavsko društvo, katero naj bi nas v istini vezalo in vspodbujalo k složnemu delovanju v prid nas Slovencev in v prid človeštva v obče. V soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer ustanovni sestanek v tiskarni "Glas Svobode" 563 Throop. Str., kjer se bomo na drolrtio pomenili glede u-stanovitve socialnega klflba in glede pripravnega lokala, kamor se bomo y slučaju .lahko takoj podali iz tiskarne "Gfo S^V -j Pridite vsi, ki imate resno voljo, sicer, vsak začetek je težak, ali to naj nas ne moti, posebno, kadar se gre za povzdigo naravnega čuta. Na svidenje torej v soboto zvečer! Z bratsko-socialnim pozdravom A. Skubic. Besen, poziv! z.,j- _ cmeril: PS5\ vkronemo zavedni at kaj pamet-n&mi glede ' ustanovitve "narodne jednote". Hrvatje'imajo svo-jz vseh strancj) pmzno skul)i jn kar jo "Hrvatsko narodno zajedmeo , |,/itno za nos vodi< "G»pud so ra- ] kit, da more bit taku in kar gsptid ' 111. Osobito Zdr. države ameriške niso za starodomovinsko-kranjsko po-stopanje. Tu treba pridnih rok, še več pa naprednega mišljenja in američkega duha. Torej, kakor že rečeno, izzivljajo celo Slovenci Italijane z "dego", a prepričevalno smemo trditi, da so danes od Ame-rikancev v Peubli bolj spoštovan* Italijani, kakor pa Slovenci in to vse zgolj njihove organizacije po ameriškem vzgledu. Danes, ko se že celi svet organi-ztije v naprednem duhu, smo Slovenci še tako daleč, da še vedno absolutno sovražimo vsŠko ožjo organizacijo. Kaj je temu druzega vir kot far, vedno cduj^lc far! Far je oni, ki neprenehoma hujska proti struji, ki ima za načelo — napredek slovenskega naroda. A. da bi se v tem nejednakem boju jiosluževal naravnih dokazov, oziroma, tla bi ga v ta boj gonilo njegovo prepričanje, naj bi že bilo. a kaj, ko mu je vsc na svetu ljubše, nego resnica. Sebičnost pač še ni bila nikdar požrtvovalna. bodi si tudi proti lastni krvi. Za to imamo neštevilno dokazov prav iz duhovniških krogov. V Ameriki posebno, kjer je še vedno večinoma od danes do jutri, ni nikomur preveč za zaupati, najmanj pa |>opu z bisago. Saj veste, kadar misli, da je zadosti, pa gre! Ker trdimo to, pitajo nas katoliški butci z -»- lopovi. Vprašamo pa, kje je še najti lopova a la duhovnika Jeram, koji naj bi bil vselej v strašno svarilo Slovencem-rojakom?! Razjokati se moremo nad nevednimi rojaki, ki slepo verujejo v vsa* ko ''črno 5 tTlai Jo*T n«>okončati in 11a priporočilo pa|K'škega legata, domini-kanca Ivana iz Vicence — ki je leto ]>ozucjc požigal ljudi v Lombardiji — je papež Gregor IX. leta 1231. peli Waldcnzi. Preganjali so" jih ukazal versko vojno proti Stedin-tako grozovito, da človeku kar kri i gorskim kmeto m in naročil škofu zastane, če bere poročila cerfcvttiih j Gerliardu, da jih pokonča, pisateljev o tem divjem klanjitlin (Dalje prili. ) sežiganju ljudi. Sežganih in _ njorjenili je bilo na tisoče ljudi, ki M^SST^t Glavno zborovanje J,S,K,J. v 1'ri preganjanju Waldenzov so se zlasti odlikovali frančiškani. Sarflo frančiškanski ink-vizitor Lorc|li je dal na Savojskem in v Daupliineji sežgati in poklati več sto ljudi. Evo izgleod mesto je bilo okrašen«, cerkveni al- predsednik; Joe Agnič iz Ely, xakaj bi torej i Slovenci ne imeli svoje — narodne jednote. Ali smo j rc-ej-0 -]C vsc pviAnf> pro„,» Takn res še popolnoma nezreli za vsakJ„ekako Ogovarjajo prcsfepljeni ro-napredek — napredek, kateri je v|jak{ na ^obromeneče ot>omiiic. Če si pueblski rojaki glede skup- prvi vrsti le narodu v korist-! Očividno je, tla ima prihodnost baš le narod naprednega duha i" smelo trdim, da bi tudi taka jedno-ta, ustanovljeni od zavednih, napredno mislecih Slovencev, imela najboljšo— čvrsto prihodnost. Naravna %ila nas veže že na rešitev tega (jerečega vprašanja. Pokažimo svojim bratom onokraj Oceana, da' smo tudi mi že zreli, pomagati si iz tmitie — stopiti korak naprej. S ne organizacije ze necejo vzeti za vzgled tamosnjih Italijanov, ozrejo se naj vsaj na pcioico Srl>ov, mogoče pridejo potem prej ali slej do zaključka, da morajo računati le 11a vzajemnost, če hočejo napredovati, a t'> nikdar nc j>od zastavo nizkotnih mu/, a la kosmati menih — Ciril! Sloga, a pred vsem zavednost naj zdrn/i nas Slovence in prišli Imde-[ mo v najkrajšem času do spoznanja tem pa ni rečeno, da nismo bih ze j (!a vrž<.mo k>t0 za ,ctom prav po pred leti v velikem številu za uresni,- nepotrebnem, nekateri stotisočak v čenje navedene ideje-ah — zal, pr.- far;ko bisaj,0 rK| katrrc pa nimamo. malo odločni smo bili. Da pa rešitev tega vprašanja še dlje ne zaostaja, vzdignimo se vsi zavedni a- iiiti v najhujši sili, nobenega, dobička. Ali hi nc bilo tedaj umestno, Ida bi se "takozvanim" Kristusovim meriški Slovenci, od vzhoda do za- „amestnikom dajala le poštena plaho !a.<> I H-verado juga in podaj mo j ^ čchuii bi ta 7 indirektnimi do-si v središču naše nove domovin.-. ,1() oh (to. tev: slovenske narodno jednote. j tikl, z drURimi razSvct1 jcnimi naro-Zbrandi je doslej samo v Chicagt, di> ]r,a Naravnemu nagomt ne za uresničenje nase "svitle zbre", n1()remo ve^n 2aI10vedoVati. tarjTšo bili okinčeni, duhovniki pa oblečeni v dragocena oblačila. l\a-ka siavnost se je tako slovesno prašt- Govže iz novala? {<0 Waldenzov iz doHn; Joe Perko — Gevealml, O., I revsiniercs in Argentiere in 1 ko Germ — Mradock, Pa., in John Pri-Waidenzov iz Valouisa je bilo ob« 1 možič — Eveleth, Minn., nadzorni-jenih na smrt na grmadi. Polov? :a ki; Mihael Klobučar — Calumet, vsega prebivalstva teh krajev jc iz- Micli., Jakob Zabukovec — Titts-ginila, izginile so cele familije: oge. burg, Pa., iu GeorRo L. Ilrožič mati in otroci." j Ely. Minn., porotniki. Sto let pozneje se je zgodilo le Dosedanje Povila so se temeljito grozovitejše klanje. Papeža I119- popravila, kar je bilo gotovo nujno cencija VIII. kardinalni legat Al- IH.trcbno. Zborovanje jc bilo jako be rs Kremonski je vdrl v dolil o I viharno in marsikatera točka je pro-Vallouise, kjer so se Waldenzi skr li "zročila obširno in dolgo debato, v neki votlini gore PolvottX. Pfc j Takoj začetkom se je že opazilo, da »blaščenec Kristusovega namestr i- • sta si tu dve stranki — katerih vsaka je dal pri vhodu v to dolino z - ka je hotela imeti večjo pravico — žgati velikanski ogenj. 1500 11 v laseh. S zadovoljnostjo pa mo- vsled ognja in dima umrlo, ali bilo '">' vsak za napredek in dober nje je protizročila nihče drug. Prizadeti krogi nas bo-da že razumeli! Zapišite si za u3e-sa: vašega natolcevanja se ne boji-4 1110, vašega prijateljstva pa ne iščemo — to vse! 1'ri nas velja načelo; Ravna pot, najboljša poti Morala vsega pa je: Varujte se pred zadnjim delom konja in z vsemi šterimi farja! Razgled po svetu. VATIKANSKI BOLNIK. Najbogatejši in najbolj skopi človek na svetu leži na smrtni ]>ostelji. Približuje se 11111 že dolga vrsta dedičev, ki se eden druzega merijo nezaupnimi pogledi, da bi se ta ali oni preveč ne ukoristil. Le v eni točki so si "žalujoči" edini: umirajoči naj kar najhitreje mogoče stori svoj zadhji zdihlej, da se čim prej razdeli njegova dedščina. Ta zadnja slika v življenju se-lanjega umirajočega vidnega cer- Minn., I. tajniki Anton Gerzin iz Calumet, Mich., II. tajnik; John. ... Ely, Minn., blagajnik;1 Kv«ncPa l^plavarja, m ne es tet. črt a, rko - Gevealml. ().. Johni"6' v 8mis,u Nazarenca, krscansKa. poklanih od papeževih (xljioslancev. Seveda sc je tudi v občinah Me-rindol in Kabrieres, ki sta spadali k AvignOnu, torej k paoe/evi državi, vspeh J. S. K. J. V torek 7. t. m. se jc zliorovalo do x/i 11 ure zvečer; drugi dan popoldne bil je vsemu zaključek. Delegat jc so |h> večini še kruto preganjalo krivoverce. Samo | is,L'ga dne zvečer odpotovali vsak v v cerkvi v Kabricresu so papeževi -voj kraj nazaj. Ločitev je bila ljudje pomorili kakih 500 ljudi, naj več žensk, ki so "pobegnile tja. Ti izgledi l>odo zadostovali ža spoznanje, kako se je vera ljubezni po papežih in njihovih pooblaščenih oznanjala na Francoskem. Zgo locela prijateljska in presrčna. (iospoda Anion Schwtiger in Joe I'czdirc, gostilničarja v Ontahi sta storila napram delegatom vse, kar je bilo v njihovi moči in da so bili delegatje s postrežbo in z drugim nad 100_vnet.!i rojakov, k, so pri,j Znanast jt, ^ ,Io blafJOSSnja pravljim vsikdar delovati za sveto in spojtovanja ffa (la >mi) SIo. slovensko stvar. Najzadnji čas; cez : ve„.ci v oziru m n 7a. eti mesec bomo presh ze k pravilne-! mtali M (|r Hmi nar(x|i |)ali snln liznia. za katerejr danes trudi in peha večina slovenskega naroda. mu tiradovanjit, oziroma k sestavi jedttotnili pravil itd., Če *e oglasi primerno :'.evilo onih. ki bi stopili takoj v to jednoto. | Skrajni -.as ■ }c ^ ((|iočcmo svojj Kot poobla sčenec iwzivljaitv torej uarcKlnn^ti dobro da se zavemo da tem potom"vsa ona društva, ki nis« Lmo tudi mi Slovenci del človeške sc v nobeni jednoti in evetituelm-' clri«ieV«o> in ne — rimski lilajKi! Dnj-tudi ona. ki so že v eni ali drugi nl0 svofim lastnim mislim! jednoti, naj se -lede skupnega de NV p|ejroo i„ ne mislimo ve»lno-le lovanja blapovolc po svojih zastop- skozj farja; saj imamo vsak svojc nikih zglasiti na ANTON MLADIC dovinska resnica jc: papeži in njih popolnoma.zadovoljni, pokazalo se ljudje so z verskirhi vojnami fran- jc »a zadnjem sestanku in pri slo-■vwki narod na (ljudeh in na premoženju tako oškodovali, da Francija tega nikdar ne preboli. Francija bi bila danes tako jjlede obljudenja, kakor glede politične in narodne veljave največja in najmogočnejša prva država na svetu, da se je mogla O pravem času oprostiti objema katoliške cerkve, tako pa hira in nazaduje v vseh ozirih, kakor vsi katoliški narodi. Nič boljše ui {»stopala inkvizicija v družili deželah. Želje Rima so bile vedno iste, povsod jednakc:" o-besiti — zadaviti — sežgati. Mesto sezgati rabijo inkvizitorji časih izraz "izkuhati". Celo tako krut in krvoločen človek, kakor jc bil kralj Filip II. je n. pr. glede divjanja inkvizicije na Nizozemskem rekel, da je nizozemska inkvizicija še špansko prekosila. Tudi v Austriji in v Nemčiji so inkvizitorji morili in požigali, kar se jc dalo. Papeži pa so izdajali vedno nove bule na škofe in vladarje ter jih vedno z nova |xxlžigali, naj e vpreči v jarem rimskega klerika- j postopajo neizprosno in naj zatro krivoverce. Posebno značilno je popolnoma uničenje takozvanih SteditiRerjev. Ti Stedingcrji na Oldenbtirškcm v Nemčiji so bili krepko in zdravo kmetsko pleme. Ti ljudje to se vesti. GosjSod Schweiger je celo spremil delegate nit kolodvor. Se en stisk rok in razšli smo se. Za prihodnje glavpo zborovanje je bilo odločeno mesto Cleveland, O. — Jeflnotno glasilo ostane "Glas Naroda".___ V podrobnosti zborovanja se ne spuščamo, ker Ih> itak izšel tiskan zapisnik iz tiskarne g. Frank Sak-serja v New Yorku, Omenimo le-še, da je došlo obilo brzojavov kateri vsi so bili jx>zdravljeni z burnimi: živijo — klici! Popovska surovost. Na glavnem zborovanju J. S. K. J. v Omalii, Neb., smo imeli opraviti tudi s tisto impertinenco, ki je lastna lest kakemu |)odivjancmu farju. Dne 5. t. ni. pri prvi maši bilo je blagoslovijenje zastave oinah-škega slovenskega društva sv. Štefana, ogrskega kralja. Umestno bi bilo torej, da bi se iz leče prepovedovalo o tem '"ogrskem svetniku", sploh se oziralo na vzvišenost trenutka. a o tem ni bila ne duha ne duha. Slrukljasti farucelj na leči, je bil toli goreč v današnjem krščanstvu, da je začel takoj s prvo naveličali večnih krivičnih tirjatev 1 besedo bičati svobodomiselno časo--ivojcga .%ifa. Dajte, dajte, dajte pisje'in hvalisati "katoličkv novin-— jc vedno kričal in moledoval j ky". oči m svojo glavo l Samostojne I škof In poleg desetine in tlake nala- \ prasamo, kaka potreba je bila , midi-zavednosti nam je treba že. da gal kmetom čedalje več bremen. J klicati tisto šemo iz South < )ma1ie" IJ4 II'. Jq. St. Chicago, III spoznavamo iz pravf strani tudi Končno so se metje naveličali polni- Mi ni bila maša s štiridesetimi do- ——---j bratski socializem.'kot nekako Kri- ti nenasitno farško bisago. Nagna- larji —- katere je zanesel v farovž tnsovo-božjo naretlbo. I li so po- {itekafj duhovnikov in ker so bili lač- dovolj ? Pobiralna kapa tudi jii bila ni in žejni, so šli v samostane in se i prazna, kaj ? Je li to k tam do dobra najedli 111 napili. I li 11 nost. če sc brez vsakega ie upor proti duhovniškemu tirgnr I ži. pride li tudi )a in t stvu, ujior oroti duhovniški lakom- j ali ne. ali je menda že nosti, neznaten kmetski punt, ka-1 mi jK)lw»žni, far p; Prosimo p., n. naročnike naj nam blagovole pošiljati naročnino po "money order" ali pa v znamkah 001 vzdigne narode na stališče, katero en cent. Za znamke po 5. 8 in 10 jim omogoči spoznati, da imamo vsi centov nimamo nobene uporabe, kar | ljudje na svetu enake pravice do naj se blagovoli vpoštevati pri vsa zemlje, na kateri živimo. Proti na-ki pRŽiljatvi. {ravnemu razvoju hi bilo, da bi se Ali na ty se naročajo, da papež hitro pojema, leži skoraj vedno popolnoma nezavesten. Med kardinali vlada srd in jeza nad dolgim življenjem starega gospoda. Brzojavi se razpošiljajo na" vse strani ali "Amen" k papeževi smrti še vseeno ne morejo reči. V istini grozno. Vsak bi bil rad papež, kajti biti Kristusov namestnik na zemlji, jc dobro plačan posel, daja krasno, razkošno življenje. Nemega. Hcrliii, 15. julija. — Po mnenju Uouševeltovega v Evropo odposlanega specialnega komisarja Marcus II row na !>o število izseljencev že v tekočem letu naraštlo na en milijon. Ilrown, kateri ima, kakor je zjiano, nalogo pregledati na mestu izselni-ško razmerje, je tega glede obiskal vse evropske države razven Španije in prišlel do zaključka, da se je zadnji čas raztegnilo izseljevanje v prvi vrsti na kmetsko ljudstvo in da bi bilo umestno to. vsaj deloma pustiti k izprašcvalni komisiji v New Yorku, preduo se mu dovoli naseliti sebno pa polkovniku Masinu, prvemu in pravemu prouzročitelju kraljeve žaloigre. X njegovi imetnosti ■'o ' • našli kompromitirani papirji, iz katerih je baje razvidno, da sej ie zjedinilo 12 Častnikov. 1ta bi maščevali grozni umor kralja Aleksandra. Bel grud, 15. julija. — Major La-zarovič, kateri je prvi ustrelil na kralja Aleksandra, je bil povišan v podpolkovnika. Imenovani pa se je takiSj fidpovedal svoji novi šarži, ker ni bil povišan na rojstveni dan I'etrt I., ,kakor se je bilo ^o zgrv 1 k drugimi njegovimi kolegi. sorodu s kraljem italjanskim, velikim vopvodom niskim Petrom Ni-kolajevičem, z vojvodom Jurijem iz Leuchtenbcrga, princem Francom Jožefom iz Uattenbcrga In z dedno princezinjo Milico roj. .vojvodkitijo julta iz Mecklenburg-Strelitz. Po svojem bratu Arsenu jc pa Peter Karagjorgjevič v sorodu z Bona-partovci. Princ Arsen se je namreč poročil s princezinjo Demidov, ki je bila v sorodu z Anatole Dcmido-vom, soprogom princezinje Matilde Bonaparte. Nova dinastija ima rej bolj obširne in trdne rodbinske zveze, kakor dinastija Obrenovičcv. Mr. Hooserelt je aranslrnl. Doslej je bil Roosevelt le predsednik Zkili in ruskih krogih dobro znana ocialistinja, gotspa Lubie Eisen-stadt. Ko se jc ravno mudila v banji je omedlela, medtem jc naraščala voda višje in višje in nesrečna žena se je zadušila v kopelji. Par tiz pozneje jo je našel mrtvo njen brat Samuel Lcvenson. Gospa Fisenstadt je bila svoječasno pro-gnana v Sibirijo, odkjer sc ji je po dolgih mukah ]>6srečiIo |H»lK-gniti. Chile. Washington, 15. julija. — Ameriški poslanik v Cile poroča o grozni kugi, ki razsaja tam. Trdi, da se je kuga razširila že na vsa pristanišča čilenskega ozemlja. Poštno ob-čenje je skoraj |u»polnoma ustav-Ijend; v Santiago ni že devet tednov došlo iioIkto pismo. Človekoljubji rimskih katoličanov Kini.»katoličani v Strassburgu na Nemškem sj ua|x>vedali bojkot Židom in protestantom, ker ;so leti zmagali pri zadnjih volitvah. Taka je njih izjava ljubezni do bližnjega! SortiiSljeniki neročujte in priporočujte »GLA SVOBODE" 1 -v—3- Pozor rojaki! \ sc one gg., kojim smo danes ali tudi že prej jKislali list na ogled, prosimo naj nam nemudoma pošljejo predjjlačnino, ali |ra vsaj sjioro-čijo njihovo mnenje, da bodemo vedeli pri čem, da smo. — Toisto velja tudi za gg. in razna delavska društva izven Zdr. držav, kajti: vsalcb delo je svojega plačila dno! (tpravnistvo "Clas Svol'od "Glas Svobode". Prvi svobodomiselni list ea slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika: MARTIN V. KONBA FRANK M. MEDICA "(Mas Svobodo" izide vsaki j>e-Tn velja za Ameriko; za celo leto - - - - $ 1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 , za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice of Liberty] is the only union lalior paper in America: published and Edited eve-ry Friday in Blovenio laguage by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered July 2.1903, at Chicago, 111., as Beconil-class matter, under Act of Congress of March 3. 1S79" Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise iii pošilja t ve je i leči: "GLAS SVOBODE" 1)3 Throop St. Pilsen Sta. top Ch icago, 111. • • * DOPISI. * * * &TIU, COLO, 8, julija 1903 Nam piše rojak : Kakor znano sc je pričel tukaj v noči cxl 3. na"4. julija štrajk. Nobena rudotopilnica ne posluje več. Delo je ustavljeno za nedoločen čas. Vsakemu rojaku se odločno odsvetuje iskati dela v Elvria ali Denveru, Colo. Domačin* ci sami so se razkropili na vse strani, da si noiščejo svoj vsakdanji kruh. CLEVELAND, 0, 8, juliji 1903 Nam plsfc rojak: Prišel je zopet list, kateremu so še nedavno priredili pogreb. Klcvelandski malo-vredni hujskači so se enkrat pošteno vrezali; strah jim je že zopet za petami in upajmo, da jim bode ta pošteno zbistril njihovo kratko pamet. Po vseh kranjskih hišah so ponujali ti priliznjenci svojo staro šaro "Novo Domovino" in obreko-vali "Glas Svobode", češ, da je ta delavski list propadel. Bogme, ni! Delavci pa, na dan s podporo; pomagajmo svojemu glasilu do obstanka I CHICAGO, ILL, 1 julija 1903 Zakaj je vendar med nami, peščico Slovencev, toliki boj na polju civilizacije; zakaj' sc vendar, nc stori mir in ne preneha sovraštvo?1 Kaj je temu vzrok?! Vprašuje se marsikateri. Odgovor na to kratek in pomenljiv: Zato, ker nismo vsi enakomiselni, ker nekateri ne znajo ločiti dobro od hudega, pravo od slabega. Ker se puste zapeljevati od svojih farizejskih hujskače v, kateri jih zvitim potom love na svoje zanjke. Ker premalo čitajo dobre, koristne, v splošno civilizacijo segajoče delavske dopise, spise v obče. Slovenski delavec! Ozri se po svojih sobratih druge narodnosti; skušaj se ž njimi na polju kulture in uvide! bodeči kako daleč, daleč s1 še za njimi. Poglej, kam te je farško človekoljubje privedlo — ne privedlo, pač pa za celo stoletje pridržalo v ozadju! Ali te to dejstvo ne peče?! Bodeš še vedno brez lastnega presodka brezpogojno storil vse ono, kar ti veleva storiti, komaj iz bogoslovja (lemenata), prišcdši kaplatiček, ubogo nečimerno revše, ki nima niti pojma o družabnem življenju, nikar še o delavstvu?! — Verjemi mi, hodil sem tudi jaz v šole in docela mi je znano, koliko so tam uči o poboljsanjtt delavskega stpnu: rečem ti nič, pojK>lnoma nič. Takemu človeku, ki ni faktičnO skusil tvojega stanit (ki ni sam delavec), ne dopusti, da ti bi dajal katerikoli nasvet; pač pa stopi |kh! prapor odličnih smlrugov — delavcev, ki imajo pravi pojm o delu in svetovni civilizaciji. Oni edino ti bodo svetovali pravo; oni ne delajo za groš, pač pa edino za delavski napredek, za vesoljno človeštvo sploh .. . Sprevidel bodes) kmalu, kaj je prav in kaj ni. — Pred par tetini prišlo je v.oelcem — nočem imenovati v katerem — saloonu skoraj do razpora. Ena stranka je zatrjevala, da je sociali-da ska vzajemna jednota (union). Prepir sc je končal s tem, da sta si stranki razšli. Ta slučaj si moramo natančneje ogledati. Kaj je socijalizem? (klgovor je kaj lahek. Vsakdo ve? da je socializem združenje vsih delavcev v jedno skupino; da je obramba proti in pogin ogromnemu kapitalu v rokah posameznikov; nadalje svetovni mir in enakopravnost* vsacega uda človeške družbe, ter najvišja stopinja civilizacije. Kaj je unija? l.'nija, rekel bi, je edino le ameriški humbug, kajti delavcem v nekaterih, kaj nekaterih, skoraj v vseh slučajih le škoduje; je izdaji-ca delavstva in tretjič, dobro življenje nekaterih muhtežev na podlagi krvavih žuljev vsestransko trpinčenega delavstva. Marsikateri bo temu ugovarjal! Pa, ne bodem se skrival za peč! Evo dokazov: Ti delaš po tmijskih določbah primeren čas za vže določeno plačo. Ko določen čas preteče, začnete stavkati (štrajkati). Stavkaš mogoče tri tedne, a dobiš o«l unije samo $5 na teden, tedaj skupaj $15, včasih pa tudi nič. I til si pri uniji mogoče tri leta. Mesečni prispevki so pro 50c, torej skupaj $18 a kje je "strike assessment" in kje drugi izdatki in koliko izgubil, med tem, ko ne delaš? Premisli, kakšen dobiček imaš od vsega tega! Pa bodeš že zo|X't rekel: plača ini bo povišana in mogoče bodem eno uro ali vsaj jhjI ure manj delal na dan. Dobro, ali pa misliš, da ne bodo delodajalci povišali ceno svojim izdelkom? Gotovo da! In na ta način te bodo še bolj skubili,. kakor dosfcj. Poglej v preteklost, samo 20 let nazaj, povprašaj in prepričal se bodeš, da je bilo takrat le malo unij, vzlic temu pa dobra plača in ceno življenje. Kaj pa danes? Pojdi in poskusi kupiti mesa za 5c in videl bodeš, koliko ga dobisl! Rekel sein tudi, da je izdajica delavstva I To je istina, kar se je že mnogokrat pokazalo. Osebe a la Mc Cormick, Harvesting Co., John Mitchel, Sam Gompers itd., nam to dovolj »pričujejo. Ko začnetf1 štrajkati ali se, mogoče pripravljati na štrajk, tedaj so vaši zagovorniki, t. j. uradlfltt unije, že pripravljeni sprejeti ef^tltovski penez iz rok magnatov; ni čudo, da sc jih imenuje "business agents". Unija je le kupčija z delavci, med tem, ko ima socializem namen povzdigniti delavstvo na stopinjo izobrazbe, ter poloviti in pometati v propad takove koristolovce krvavih delavskih žuljev. Tako je torej to ravnanje! Ko bi bili vsi delavci socialisti, bila bi boljša era na svetu, ne bilo bi toliko prelite krvi, ne bilo bi štrajkov — zavladala bi enakopravnost. Fuhleži siccr govore in tudi iz lecc se trobi |>ohlevnemu ljudstvu, da je socializem sovražen veri, a to ni res. Z dokazi na dan! Socializem ni nikdar bil in nikdar ne bode verski sovražnik, pač pa je mogočen in krasen steber sv. kat. vere — nikakor f>a ni prijatelj njenih raz-širjevalcev, kojih sedanji princip je: dreti, dreti in zopet dreti uboze-ga delavca, ter obdržati ga v temi in sovražnega vsakemu kulturnemu napredku. — Krist sam je bil socialist (čitaj zgodbe sv. pisma), ljubil in učil je socializem, nikdar pa ni izkoriščeval svojega bližnjega. Dragi čitatelji! čitajte vestno in s premislekom, ter priporočujte svoje glasilo "Glas Svobode",, katero koplje 11a polju svobode :n Omike, katero drži neustrašeno ščit v vasb obrambo in katero hoče za vas prenašati najhujše udarce, ter vas privesti do enake stopinje,' katero zavzemajo že davno drugi narodi; dopolniti hoče z brati drugih narod-nostij Kristovoprorokovanje: "Prišel bo oni lepi čas, ko bode en hlev in en pastir, t. j. ko bode zavladal socializcm." S socijatnihi pozdravom Mčla Čibtilc "IIHIEMIJEM". mnenja. Jolietski humbnkar je pač naletel na slabo adreso. Toda poglejmo, kaj piše nekdanje šinarjct-sko kaplanče: "Umazani list "Glas Svobode", ki so ga Slovenci preti mesecem dtiij izgnali iz Colorado, je zopet izšel v Chicagi, a bo tudi tukaj kmalu dobil brco, kakor njegov prednik "Zora". Njegova urednika hodita ml hiše do hiše ponujat svojo umazano robo, a verni Slovenci jima jjovsod kažejo — vrata. Prav tako! Katoliška zavest (hotel je reči: egiptovska tema, opom. ilred.) naših rojikov bodi vedno živejša." Presmešno, da bi s tako godlo zgubljali čas; povdarjamo leše, da naročnine sploh še pobirali nismo, pa četudi bi jo in nam bi eden ali drugi |x>kazal vrata, bi se to yse-eno desetkrat manj pripetilo, kakor se pripeti "lepim odličnim zastopnikom "Amerikinezarja". Mi ne iščemo zaslombe pri faršlkih analfa-betih, pač pa pri onih, ki znajo čitati in ti so po večini naprednega mišljenja, razven nekaj farških komarjev, ki pa ne pridejo v poštev. Iz tega sledi, da se Amerikinezarje pogo-stoma meče na cesto, meti tem, ko se nam kaj takega še ni pripetilo. Far je pač rojen zavijalcc in laž-njivecl — Hože mili, iz Pueble nac pa celo ven vrgli! trdijo ti "vseljudje". Se nas še iz Jolieta niso in nas ne btxlo. ker tukaj smo v Ameriki in ne kje na Kranjskem med farško govedino, četudi se je ta v nekaterih osebah prenesla v Ameriko in se naselila v Jolietu, kjer ne (»znajo niti časnikarske etike. Basta Naši politični nasprotniki so se že opet začeli oglašati. Jolietski kurnik "Amcrikinezar ' je prvi povzdignil svoj glas in vrgel par žaba vi j ic okoli sebe. No, dcbčlogla-vi Francelj se zna Še pošteno vre-zati, če se ne bo prej jjotuhnil za l>eč. Vroča kranjska tla so ga pognala v Ameriko, zna se mu torej kaj lahko zgoditi, tla mu,bode tudi v Jolietu prevroče postalo in da jo bo moral popihati za Jeramoin v Meksiko. "Kar se ne stri, se ne zve!" Za pošten boj, bodemo rabili tudi mi pošteno orožje a nikdar ne mirno dovolili varati, javnega več v vsak farški Čudežna litunbukarljii. Naša "prečastita" duhovščina uči nevedno ljudstvo navadno tako-le: "Moli in delaj (za nas, seveda!) in Uog ti bo pomagal, če ne na tem, pa na onem svetu." Kako daleč se je že ukoreninil ta fanatičen nauk v našem ljudstvu, kaže dejstvo, da je narod večinoma hlapec tujih zapo-vednikov. Slepo verovanje v "farški cilinder" je spravilo slovenski narod na kraj groba. Ta farški nauk velja, seveda, le za prosto ljudstvo, kajti, kakor hitro se gre za njihovo lastno korist, tedaj obrnejo navedeni nauk tako, da bi moral že najbolj zabiti glavi služiti do popolnega spoznanja, res pravega prava. Pa, da je to še dandanes nemogoče, je kriva v prvi vrsti naša lastna brezmejna nemarnost. Danes je svet že tako daleč naprej, tla bi se moral že vsak človek zanimati za časopisje, čitanje sploh, bodi si tudi, da je makari tisto nič vredno. (Tacega malo vrednega čtiva imamo posebno v Ameriki dosti). S čitanjem si krepi človek dull in kdor nima tega, je nemi živini jetlnak. Nikjer ne vidimo Amerikanca, ki bi ne imel časopisa v roki. Kaj pa Slovenci? Za pašo živalskega poželjenja vse, za dušno pašb nič! Ubogi narod! Za to vse se imaš zahvaliti svojemu j>o-pu, toda še je čas — zdrami sc, čitaj in uči. se, druži se » svojim bratom in organizuj se v razna društva z namenom, da hočeš napredovati tudi ti! Toda i>oglejmo kaj piše v tem oziru "Am. SI." z dne5. junija t. 1. glede odprave redovnih šol na l-Vancoskem: "Cc stopijo francoski katoliki resno na noge, da si pnv sami pomagajo, [»omagal jim Ijo i Bog. Čudežev naj ne pričakujejo (smešno, takoj potem pa piše o samih čudežih; tako imamo že v Ameriki božjo pot "Marijo pomagaj", kjer naj In jih bilo že mnogo ■čudežno ozdravilo), ako drže križem roke. Samo delo daje zmago in čast, a le energično in vatrajno iler 1 lo, z gotovim ciljem preti očmi. j Cmeriti se in javkati pa ne j«)iiiaga | čisto nič." . I V vsaki teh farškozvitih besedah I tiči toliko podučljivega, da bi že sa- > 1110 en odstavek moral vplivati na pravi razvoj duševne zmožnosti |x»-1 sameznega človeka. Istina je, da ne more dandanes niti "takozvano" katoliško časopisje pisati več tako, kakor svoječasno in povsem naravno je, da giifc tudi "Am. SI." v smislu, ki bije pravemu namenu naravnost v obraz. Slovenci naj bi se naučili v prvi vrsti čitati vsako stvar s pre-mislikom in pravim tolmačenjem vsake posamezne liesede. Kakor hitro se to zgodi, bo tudi Slovencem zasijala toli in tolikrat zaželjcna — zora! A pral vsem'je treba čitati, čitati in šle enkrat čitati! "Am. SI." je tudi eden izmed tistih listov, ki nam,'četudi indirekt-no, stoje na strani v našem težavnem boju. Imenovani katoliški list poučuje v svoji 25. številki že kar očitno, naj ljudstvo nikar ne veruje magaj si sam in še le [>otem ti bode Uog iKimagal", trdi on sam!, S tem je dovolj rečeno! Spreglejte ž t vendar enkrat v svojo lastno korist ljudje kož j i, ki živite po Kristo-vih naukih. "Ani. SI." ima j>o|hj!-noma prav s svojimi — čudežnimi čudeži ... V PRAZNIČNI OBLEKI. Napisal: P—l. V mestnem zvoniku se je oglašal zvon. Ljudje so hodili |>o ulicah praznično oblečeni, se sreča-vali, — voščili: "Dobro jutro" Bilo je v juliju, vročega dne. Ta dan je bil prazničen, posvečen nekemu svetniku, ime katerega, mc ne zanima. Zračna atmosfera je bila gosta, da se je komaj dihalo, — no, primerna z našo vsakdanjostjo ... V sobi, kjer sem stanoval je bilo pusto, prazno in tako dolgočasno, da sem se zamislil na nekdanje mladostne dni, katere sem preživel tako srečen, tam doli na Dolenjskem — v naši prijazni domovini. Srečen sem bil zato, ker nisem poznal nadloge in Žlibe, katere so pripravljeni nič poseduječeriui člo-vešttu . . . Toda čemu bi si človek zbujal tiste nedolžne spomine otročjih let sedaj, ko imamo vendar tlovolj tlruzih vprašanj na dnevnem redu, ali naj nam to ščisti gosto atmosfero, ktera nam kvari t.\ko nadebudne, praznične dneve, — jasne, čiste I Iz takih in enakih misli, ki so se mi vplele v otožni tišini inxlobne-ga svemirja, so me nenadno zbudile zvonke strune citer, 11a katere je udarjala mlada Cehinja baš poleg moje sobe. Vzravnal sem se, izgledal na uro, ter pričel oblačiti se. Zunaj na ulici se je zbiralo vedno več ljudi, ki so prihajali k cerkvi. Ker je bil praznik, sem oblekel praznično obleko tudi jaz, dasi-ravno jo bilo nebo tako umazano in nezaupno, tla sem sc bal, da bi wi je tlež in blato, katerega je v našem okraju menda največ, ne onesnažil. Ko sem se slednjič ogledal v o-gledalu in sem si bil svest, tla sem s[K>soben iti na ulico, ozrl sem te še enkrat dvomljivo po ozki sobici, stopil na prag, zaloputnil vrata in obrnil ključ, katerega sent |>otem porinil v žep. Končno »sem stal 11a ulici. Ljudje so hodili mimo, vsak svojih misli, vsak v drugačni obleki, vendar vsi praznični. Vsem se je |x>znalo, da se zavedajo praznika. Vsako leto ta čas se tlela podobno, da se počasti svetnika. Seve, tudi takih je, ki se ne zanimajo za svetnika, toda vendar gredo z drugimi, vsak s svojimi mislimi, to je — praznik. Tudi jaz sem stal v praznični obleki na trotoarju, toda na svetnika nisem prav nič mislil, praznične obleke, katere sem videl okoli sebe, so me pač budile ali v dušah |>osa-meznikov sem videl puste, vsakdanje dni. kateri so bili črno oblačni, najiojeni z gosto atmosfero . . . Bil sem v praznični obleki, a okrog mene trpka svakdanjost, oblečena v franže črnili cunj. Na nebu so plavali črni oblaki, katere je zdaj pa zdaj okrasil švigajoš blisk s srepim pogledom v dolino prazničnega dneva. * Zabliskalo se je. strela je udarila v cerkveno zakristijo in tam z orjaško močjo nepoznanih mej njene samooblasti razdejala božje zbirališče: V oblakih sc je čulo votlo 1 bobnenje poneliujočega groma in prav tako se mi je zdelo, kakor, da me svari- "Ni praznikov, čemu se oblačite praznično?!" . . . Društveno vesti. VELIKIIZLET priredi v nedeljo li>. juliju t. 1. u-radniitvo S. B. P, J. in sicer do novo napravljenega jiarku, River Grove ali pa do Willow Spring's, 111. Vlaki' železniške proge Atchison, Topeka & Santa Fe za-puste kolodvor na Dear boren & Polk ulici. Prvi odhaja ob 8., drugi ob polin tretji ob 9. uri zjutraj nin bo ustavijo na Halsted ulici, Archer Ave. in Westren Ave. Nazaj odhajajo vlaki ob 7, pol 8. in 8. uri dvečer. 1 * Vožnja t je in nazaj 50 centov za osebo. ODBOR. Opomba: Najboljši kegljavec na kegljišču dobi zlat znak v dar. ODBOR. Vožnji listki se dobe pri sledečih gg: Martin Potorkr, 4<>5S. Centre Ave., in Mohor Mladič, til7Contro Ave. Društvo sv. l'etra In Pavla Poživlja vse svojo ude, da so zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v meseou v dvorani na S. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" siMidujoče k J. S. K. J. ima bvojo redno seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani tia 502 Sc. Santa Fe Ave. DruSt veni zdravnik je Dr. Chr. Argfyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR.- PIJEBLO, COLO. CHICAGO LKJIJER HOUSE. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. RimmiU. HEIX BRWG, CO, 130 Fbont rt. Pi eblo, Colo. Priporoča rojakom razna najboljša vina in importirun "viski". Kegljišče na raapolago. Naročila po hišah pobira g. JOHN GABER. 1214 BOH MAK AVE. PUEBLO. Mirko Vsidjina 300 18. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo HRIVNICO. SE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM zuobilenobisk moje mauufakturne trgovine,prej lastnik Dušuu Lagjevic, Bodem vedno dobro postregol vsem. BUDE RADKOVICII, 1247 S. Santa Fb A vb. Pubulo, Co. Anton Šukle PUEBLO, Colo <504 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Tet.efon 507 Mahi. STARA MAMICA. Gospa Ana Hflch z Vining, Iotva, je vže 71 let stara in tlolgb časa bo-lelma ženica. * Ker vže dalj časa ni mogla nobenega jedila zavžiti, po-, stala jc seveda od dne do dne sla-! bejša. Razun tega imela je pa šei eno roko z tekočo rano, tako da te j roke set se c. rojakom j priporoča Leonard Puh lastnik W50 Avenue N S. CHICQO, ILL. Zu Ameriko patentirane Harmonike, i z vrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Uolob 203 Hm 1»;k ST. JOLIET, ILL. I PHIL. RAST LASTNIK. 53') Blue Inland Are., CHICAGO, ILL. I Tu najde vsak posameznik postrežbo, kako tvno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za i skupičine in društva na raapolago. Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana). II.1 Prihod novega duhovnika je v malih mestih in trgih vedno senzacija prve vrste, zlasti ako je duhovnik mlad. Posebno se za to zanima tisti spol, ki ga v svoji smejnosti imenujemo slabega. "Kakšen bo? Ali bomo zaradi njega pozabile njegovega prednika ali obžalovale njegov, prihod" — tako in enako ugibajo ženske, ne posamične ženske, le takoimenova-ne trcijalke, marveč sploh vse. Ubogi, pomilovanja vredni moški! Moški v obče — izvzemši popolno duševne reveže, gledajo navadno z nekim ironičnim posmevom ,na duhovnike, tako,- kakor bi jih smatrali za nekako inferiorne. Istina, v-socialnem življenju, med °mi-lcanci, zavzemajo duhovniki precej nizko stališče, a največ vsled tega, ker so malo izobraženi, ker niso va-/eni družabnega življenja in se vsled privzgojene jim domišljavosti kmalu narede nemogoče. Toda moški ne vedo, da imajo duhovniki vedno ključ do njihove blagajne in do njihove spalnice. Moški si domišljajo, da so vsaj,v svojih hištllt gospodarji, da je moč in vpliv duhovščine na boljše kroge uničena, a — to je velika zmota. Duhovščina je danes tako močno, če ne močnejša, kakor je bila le leda j. Zakaj? Zato ker ima na svoji strani ženstvo, brez izjeme, ne samo pobožne ženske. Ženska je duhovnik« vdana, ker je ženska in ker je on duhovnik. Morda vpliva «a to tista tajinstveni sila, ki jo ima vsak prepovedani sad. Dandanes ne verujem v«č v svetopisemsko sporočilo o Evi in o njenem jabolku, ali če se smatra to sporočilo kot alegorijo, potem je v tej pravljici obsežena absolutna, večna resnica. Duhovnik nima nikogar druzega na svoji strani, kakor ženstvo. To je zanesljivo, moški pa niso nikdar zanesljivi, ker so verni in duhovniku vdani ali iz duševne lenobe, ali iz indiferentnosti za vse nematerialne zadeve, ali iz navade, ali pa zaradi ljubega miru. Iz prepričanja pa ni noben moški vdan duhovniku, tudi če je sicer Se tako veren. Dečki so pač tudi vdani duhovniku, toda samo nekaj časa. Ko dosežejo 18. ali 20. leto, gredo svojo pot. Cerkev in duhovščina imata na dečke le toliko-časa vpliv, dokler niso dozoreli, dokler njihova duša šle ni zadobila moškega značaja. Ženstvo pa je zvesto in če se duhovniku zljubi, se hitro izkaže, da ima moč, pregovoriti ženo, da celo zapusti mofirin otroke.-- Seveda je tudi v X-u provzročil moj prihod veliko zanimanja med ženskim prebivalstvom. Koj dan po prihodu me je cerkvcnik obvestil da me čeka v cerkvi vrsta /en in deklet, ki bi se rade izpovedale. V obče hodijo ljudje na deželi le ob sobotah in ob nedeljah k spovedi, ker imajo med tednom dovolj druzega posla, Ta dan pa so napravile .ženske izjemo. Izvedeti so pač ho tele* kakšen je njihov novi dušni sodnik, »in njihova radovednost je bila tako velika, da niti do sobote niso hotele čakati. Dasi še mlad in neizkušen, sem vendar slutil, da silijo v spovednico, ne iz dušne potrebe, nego iz trivijalnc radovednosti. Vsaka je hotela biti prva, da bi potem nekako triumfuje mogla reči: Jf> "Kaj? Vi še niste bili pri novem kaplanu pri spovedi? O, jaz ga že poznam, prav natančno, veste, tak in tak je ..." ' Navadno je novi duhovnik vedno veliko več vreden, kakor odišli; vsaj ženske pravijo tako. Ko sem* se prvič vsedel v spovednico, še slutil nisetrt, da so sc zbrale "grešniee" ne toliko, da bi si olajšale vesti, kakor da mc sj)o-znajo. Prvo moje sppvedovanje je bila v njihovih očeh rame nekaka generalna skušnja. Prišle so me gledat. kakor hodijo mestne dame gledat prvi nastop kakega novega tenorja ali ljubimca v glednlišču. Na-pravil sem dober utis — ugajal sem — kakor so pričale govorice, ki so drugi dan krožile po X-u. Ko sem se |>otem, sedeč pri čaši vina, z dekanom razgovarjal o svojem prvem nastopu v spovednici, sem na svoje začudenje spoznal, da dekan"ni prijatelj spovedi. In mož tudi ni prikrival svojih nazorov in mi je naravnost rekel: "Mladi prijatelj — V spovednici so slabi duhovni tisočkrat več nedolžnih src pokvarili, kakor so dobri duhovniki duš rešili. Tudi strup je le včasih zdravilo, navadno pa človeka umoru" Te K-sede so mene, ki sem bil r.r.vdan -c nazorov, katere so mi vcepili v semenišču, jako neugodno zadele. Zapletel sem s* z dekanom v živahno razpravo o različnih verskih jn cerkvenih rečeh. Dekanov! nazori so me čedalje boli razgrevali in končno sem v "sveti" jezi vsklik-nil: "Če že vse obsojate in skoro ničesar ne verujete, kako morete potem kot pošten človek opravljati duhovniške funkcije, kako moret,e nta-ševati in deliti svete zakramente?" Dekan pa je ostat miren in mi je hladno odgovoril: "Ljubi prijatelj tudi to se da opravičiti. Jaz smatram vero — čisto in nepokvarjeno vero Kristu1 sovo, za najboljše, da, za jedino sredstvo, povzdigniti ljudstvo mora-lično, obvarovati ljudstvo, da sc ne potopi jjopolnoma v živinskem ma-terijalizmu. Mastevanje, delitev svetih zakramentov in druge cerkvene funkcije pa so v mojih očeh naj-pripravnejša sredstva, ,s katerimi se vedno znova in znova opozarja ljudstvo na moralične nauke Kristusove vere, so sredstva, s katerimi se ohrani in utrja krščanska morala v ljudskih srcih. Zato opravljam te funkcije, četudi nisem tako veren, kakor ste vi in škof Missia, in mislim, da sem vzlic temu pošten mož." Dekan je bil očividno razžaljen. Od tega dne se ni več pogovarjal z menoj o cerkvenih in o verskih zadevah. Tudi političnih vprašanj se je ogibal, kolikor se je dalo. Samo tega ni prikrival, da naj sc duhovnik |x> njegovem mnenju nc vtika v politične zadeve, da naj stoji nad strankami in naj se bavi samo z zadevami svojega poklica in pa z znanostjo, literaturo in umetnostjo. Zagovarjal je ta svoj nazor tako prepričevalno, da mu niti strastni agitator, prvi kaplan, ni vedel ničesar tehtnega odgovoriti. Deka-novi nazori glede politične neutral-nosti duhovnikov so se me tem bolje oprijeli, ker sem imel pred sabo svarilni izgled. Med tem, ko je bil dekan pri vseh prebivalcih X a visoko v čislih in so ga tudi naj-zagrizenejši liberalci spoštovali, je bil prvi kaplan skrajno nepriljubljen, da, zaničevan. Vsi omikani lujdje so se ga ogibali. Občeval je samo v najnižjih krogih in splošno se je govorilo, da te svoje prijatelje in prijateljice brezvestno izkorišča. Sklenil sem, da se bom ogibal javnih zadev in živel le svojemu poklicu. Vse moje mišljenje — preparirano v semenišču — se je upiralo temu, tla bi sledil izgledu de-kanovemu, zakaj bil sem veren do kosti, fanatično veren. Cut dostojnosti pa mi je veleval, naj ne posnemam prvega kaplana, tlasi sem vedel, tla je temu "v priznanje njegovih zaslug" zagotovljena najlepsb župnija in da ga štejejo med prve stebre duhovniške stranke. "Hodi svojo jK>t" tako sem govoril sam sebi. Hodil sem ji) res. Ločitev od dekana je postala j*>-polna, ko je dekan naravnost žalil moje versko prepričanje. Imel je prepoved, v kateri je trdjl, tla .niti vseh dogem ni treba verjeti, a do* tičnik vendar lahko ostane dober kristijan. Dejal je, da naj človek veruje le to, kar njegov razum uvi-deva kot resnično, naj potem kdo drugi — mislil je cerkev, — govori, kar hoče; Bog je dal človeku razum in *rosto voljo in kdor razuma in proste volje ne vporabljti ter veruje. kar ga ta ali oni verovati sili — ta grdi proti volji boiji, človek naj vsako stvar prevdari in naj veruje. lc samo to, kar njegov razum odobrava. Ta izvajanja — katerih resničnost danes po|x)lnoma uvidevam in priznavam — so me takrat seveda silno razburila, saj se obsegata neposredno tajenjc cerkvenih naukov in teh sem bil popolnoma prepojen, tako da nisem pojmil visokih itlej, ki jih je zastopal dekan, in naravne sile teb njegovih idej. RAZNO. Pobožna tatica.1 Is Ljubljane, Jakob Palovec, posestnik in trgovec s slamniki, stanujoč v Tcrzinu, št. 115, je prišel i. t. m. zvečer z Dolenjskega in šel v gostilno "pri Lozarju" v Rožnih ulicah, da bi tamkaj prenočeval. V gostilni je dobil neko žensko, ki ga je začela izprasevati, ako je imel dobro kupčijo in če bode tudi v gostilni prenočeval. Po večerji podal se je Palovec spat in je dal denarnico, v kateri je imel 90 K, poti zglavje. Cez nekaj časa je prišla v isto sobo spat ženska, s katero se je bil Palovec seznanil. Ženska je dejala Palovcu, naj le zaspi, tla bode ona še molila* ker je v bratovščinah zapisana. Med tem ko je ženska molila, je Palovec zaspal, nakar mu je ženska vzala izjxxl zglavja denarnico, se hitro zopet oblekla in pobegnila h sobe. Kuharica Marija Smole je bila žensko opazila, ko je Sta iz gostilne in jc dejala gostom, da jc morala gotovo kaj ukrasti, nakar je prišla kuhtirica Katarina Sorn in povedala, da jc videla skozi okno, da je ženska ukradla Palovcu denarnico, jo vtaknila v žep in pobegnila. Krojaški pomočnik Mihael Rakar je tekel za žensko, jo ujel in pripeljal nazaj v gostilno. Med tem so drugi gostje poklicali Palovca in policijskega stražnika. Ko sta ta dva prišla v gostilno, je ženska spustila denarnico na tla pod mizo, kjer je setlela in kjer so potem našli denar. Policijskemu stražniku, ki jo je aretoval, je dejala, da je Marija Nastran. Pozneje je policija šele izvedela, da jc Marija Kvarnik iz Šmarce pri Kamniku. Policija je pobožno tatico izročila deželni sodniji. Neigoda na državni železnici. Dne 30. m. m. zvečer je v Kranju tovorni vlak |>ovozil sprevodnika Jakoba Jesiha, stanujočega s Spodnji Šiški št. 5. Vlak mu je šel čez obe nogi v zgornjih stegnili in je Jesih čez kakih 40 minut potem umrl. Bil je oženjen in oče dveh otrok. Požar na Čirčah pri kranju. Kakih 20 minut od Kranja leže Cirče, kjer je za župana vrl mož gosjxxl Stnipi. Cirče bi bile rade dobile svojo šolo in zaradi tega je storil župan vse jjotrebne korake. To pa ni ugajalo kranjskemu tehan-tu Koblarju in začel je na vso moč hujskati proti županu in proti šoli. k'jegovo hujskanje je imelo pred vsem ta ,vsj>eli, tla so neki klerikalci napravil* županu škodo na drevesih in mm razrezati konjsko opravo. Zaratli tega so bili |)obožni zlikovci primerno kaznovani. 29. m. in. jc župana zadela nova nesreča. Zlobna roka je ttžgala njegovo gospodarsko poslopje, ki je bilo napolnjeno s pridelki, škoda je velika. Ljudski glas sodi, da jc |>ožigalca iskati med Koblarjevimi pristaši in tla je kranjski tehant s svojimi huj-skarijanii moralični provzročitelj tega jiožiga. II leten tat. Že več mesecev sem so koroški orožniki zasledovali predrznega tatu, ki je kradel po cerkvah in sicer spccijelpo izpraznjeval cerkvene pušice. Samo zadnji četrtek, je v treh krajih izpraznil pušice. V petek je to poskusil tudi v Zgornjem Dravogradu in tam so ga kontno zasačili. Tat je ftele 15 let star in je italijanski delavec. Skrivnostni klici na pomoč. Neka dekla v llaumgartcnbergu je vcČ noči zaporedoma slišala obupno stokanje, ki je prihajalo, iz on-dotnega samostana sester dobrega pastirja. 7. m. 111. jo je omenjeno stokanje zopet zbudilo iz spanja in obšja jo je taka groza, da je krog 12. tire vstala in sklicala gospodarja. Slednji sc jc na lastna ušesa prepričal, tla dekla ne pretirava, in je šel 1 k) dva druga moža, da bi tudi ta tlva slišala in mogla o dogodku cventUelno pričati. Zategli, skrajno obupni ženski glasovi razlegali so se v nočni tišini in vedno z nova so donele besede: "Pomagajte mi, saj vse verujem!" Drugih besed 0-menjeni trije možje niso mogli razumeti. Podali so se nato k samostanskemu poslopju, trkali 11a okna in zahtevali, naj se jim odpre, da osuobodc' oseln), ki je tako obupno na |x>moč klicala. Ali le eno okno se je na lahko odprlo, prikazalo se je pri oknu nekaj nun, ki so izjavile, da ne morejo nič storiti, ker so >amc /uprte. Omenjeni možje so se morati vrniti, 11c tla bi kaj opraviti. Ono vpitje pa se jc razlegalo še dalje. postajalo je vedno slabejše, dokler ni krog 4. ure zjutraj popolnoma potihnilo. — Kaj se je v samostanu godilo ti večer in še bogve koliko večerov prej, je ostalo tajno. Vsekakor nekaj nenavadnega, proti-postavnega, groznega, kakor se da iz onega obupnega vpitja sklepati, t Omeniti moramo, da je prišla na- j slednjega dne neka sestra iz samo- j stana k omenjenemu gospodarju in mu pravila, da'"'imajo neko umobob no notri, katero sc morali zapreti, ker je začela besneti. Da. od kedaj pa so se spremenili samostani v norišnice? Je-li omenjena "nmobolna" vse one noči, ko se je slišalo obupno stokanje, besnela? In če bi to res bib, zakaj jo niso takoj prve dni |K)slali v norišnico? Na vsak način se pa morajo oblasti pobrigati, kaj se godt v tem gnezdu in pred vsem na dan spraviti, katera.'ženska je omenjene noči na jxwnoč klicala in kaj se je z njo zgodilo. Zaradi hudodelstvu nc nravnosti, storjenega na mladih dekletih aretirani pater Ilorawetz je bil včeraj izbočen okrožnemu' sodišču v Kraljevem (iradc^i. t Zaljubljeni papežev komornik. V norišnici v Rittttt imajo zaprto neko mlado francosko nuno. V isto se jc zaljubil papežev komornik, marki Ferari ter jo hotel s silo odpeljati. Strežniki so prihiteli nuni na pomoč te zaljubljenega komornika zvezali. Poskusen umor pred sodiščem. V Budimpešti se je vršila tožba na ločitev zakona med hčerjo generala Koszasa in njenim soprogom Na-gyoeszyjem. Ker je sodišče priznalo, da se zakon loči zaradi ženine krivde ter se ji odvzame tudi otrok, češ, da živi žena nemoralno Iztegnila je žena revolver ter večkrat u-strclila na moža in njegovega zastopnika. Strel ni nobenega zadel, le odvetniku je tretji strel f. odbil srajčni gumb. Iz aristokratskih krogov. Dra-gonski nadporočnik v Dofcrzanu na Češkem, vitez Grumeth pl. Treuen-feld jc odvetlel hčer ritmojstra grofa Sergija Apraxina v Švico. Čez par tednov pa se je vrnil, ker mu je najbrže zmanjkalo denarja. Ker je grof Apraxin zahteval kaznovanje, bil je nadporočnik obsojen v itest-tedensko ječo in na izgubo šarže. Koliko Je človek vreden. Tudi človek je sedaj cenjen na svojo denarno vrednost. Neki francoski kemik je izračunal, tla je normalno razvit človek vretlen 9000 do 10,000 kron, ker je kalcij, ki se •tla dobiti iz tacega telesa, toliko vreden. V človeškem telesu je povprek 1400 gramov kalcija. C'e pride mož, ki je to izračunal, kdaj v denarne stiske, lahko sam sebe otkla v kako — zastavljalnico. Zahvala. Povodom svojega in tovarišev dvakratnega obiska v Chicagi, bili smo Pensilvenčanje od gospoda Emil Hachmana, trgovca s zastavami, društvenimi znaki, regalijami itd., sprejeti in pogoščeni tako, kar bi ne mogli pričakovati niti od svo-jago najboljšega prijatelja, za kar izrekam imenovanemu gosjxxl 11 v svojem in imenu vseh takrat navzočih najtoplejšo zahvalo in — živel gospod Machnian! John Germ. Ilradock, Pa., 13. julija 1903. NAŠI ZASTOPNIKI SO: gg. Ivan Meden, 1001 Madison St, in Laditdav Zakrujšek, 81 Oxford Str. CLEVELAND, OHIO. .Mike Mi^jerle, 105 liar. Ave. LEADVILLE, COLORADO Philip Zaduik, Box 7 ASPEN, COLORADO. •I. Pezdlrtz, 1002 S. 18th Str, OMAHA, NEBRASKA. Matt Abzec, COVENTRY, COLO. Anton K risbe, Oat Hill Mine, CALIF. Jakob Thiol, Fulton St., Block E, Room 41. PULLMAN, ILL. Matt Slmouit', Out Hill Mine, CALIF. John Božič, FRONTENAC, KANS. Daniel Predovlc 72!) E. 11 St. PUEBL, COLORADO. Frank Pogoreltz 201 Jackson St. JOLIET, ILLINOIS. K---71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"utlas beer" in vsakovrstna vina, ' Uuijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo slt^.i dobro ure-jeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19. ulice Chicago, III. Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Garden City Brewery Kuha najboljšo "laoek" pivo v Ameriki in še posebno doma pridelan Pilsener. . Kapuciner in cisto pivo Albany Aye. & 21 Place , CHICAGO, ILLINOIS. Svoji i svojim! Rojakom priporočamo tiskarno Glas Svobode Prejemamo vsakovritna tiskovna naročila. Priporočamo se posebno društvam za vsako njihovo potrebo. Točna in dobra postrežba. Kdor teli listu vspeha, naj nam gre tudi v tem ozlru na roko. Vse za izobraženost našega ljudstval Kdor je z nami, je za prosve-to, je za napredek—danes še zasužnjenega slovenskega naroda. GLAS SVOBODE 563 Throop St. Pilsen Sta. CHICAOO, ILL. *********** *********** * * f f * f f * * i SVOJ K SY0JEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. 568 W. 18th Str., Chicago, IB. Zastopništvo za Jos. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena postrežba. * * * * * * O * * * * * T » —- j--j "—- ---1-----— c---------■ ------------1 Pohn Plut & Co. 314 VICTORIA AVE. PCELO, COLO. Edina slovenska "pekarija" v mestu. Razpolagamo čez vsakovrstno vsak dan svežo pecivo. Točna, vestna in cena postrežba vsakemu zajamčena. Bratje SH o v a n i! S GESLOM "SVOJI K SVOJIM" SE M priporočamo v obilo odjemanje John Plut & Co. Rojakom t Naznanjava, da sva v zvozi t najboljšim agentom, "Chicago Labor Agency", Clupp Freelaud Co, in pošiljava delavce na vse strani Amerike, največ ntt železnice, Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kot solidna hišu je znana po vsej ameriki. Vsak Slovan naj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer ločiva vedno sveže pivo in drugo pijačo. Pezdirc & Schwelger Telefon: f 2727 1002 So. 13th St. , NEB. "ORAl) «A(iREB" ' je najsturejši hrvatski "SALOON" na zapadli i strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, Biiiodke in biljard na razpolago. Slovencem v obilen jKiset se priporoča: • ALOIS PAUSE lastnik, 314 \V. 18th St. Chicago, Ii.l. JETNICARJI I'BOZOI OSKRUNJEVALOl IN PRIUZOVALCI. Oroinatle dokaza v, lo bo eventu-jelno uničilo miš današnji gospodarski Bistem. Izvrstni govorniki naslonijo za milo (žajfo), Socialisti, demokrati in republikanci, Dobro in vredno je t hI preti te male škatlice, Cena enemu zavoja samo Sets., ali pa zn 100 komadov $1.25ots. "CHICAGO SOCIALIST", 1s1 Washington St. URBAN BRO S Yi 18th. St.Chicago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni '-SALOON".. Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poBet se pripon>ču MARTIN POTOKAK, odi S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, no pozubite sturega prostoru. John Koisčlčka. Tako tukajšnjim, kakor tudi sko-ži ali v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON', Lepe sobe za prouočiiee;postrežba točna in cena. Do mene najde vsak luhko sani.i S KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI j MENI JE. Anton Schweiger, 1002 S. 131 It St. OMARA, NEBRASKA. STEFAN PO PO Tit' lantnik, 587 CENTRE AVE. Chibauo, III. Izvrstna vina, rakije in smodke. Velika dvorana za seje, plt»se etc. JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Wulterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. Slovenskega naroda sin olasoviti in proslavljeni zdravnik 1>K. G. IVAN POHEK sednj nastanjeni zdravrilk na: S. \V. Cor. 10th & Walnut St. in N. W Oor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišču tor predsednik državnega zdravniškega drnitva in jedi li najpriljnbljenejsih zravnikov zaradi svojih'sposobnostij so pripo-rača slovenskemu občinstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik.— Ki se jo izučil in prejel di-plomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo,* jo bil rojen v Sauioboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in najopaanejao človeške bolezni. Prišel jo mlud v to deželo, z žulji in bogatini znanjem in skušnjpmi je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: »11. (i. J VAN A POHEKA. 8 trajnim vspehom ozdravi,: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nftBiii katar, krvno in kožne bolezni, revnlatizem, Blabo prebavljen je, Ik>-leznl v mehurju, živčne l>oleziii, kronično onemoglost, tajne bolezui, vsakovrstne rane, izraičenje itd,-Opazka: ako se je kdo zdravil brez vb-peha in videl, da mu nihče veo nemore pomagati, naj obišče ali bo pis-ineno v materinem jeziku obrne na svojega rojaku Dra. Ivana Poiieka. On jo na STOTINE in STOTINE nevarno Ixilnili oseb ozdravil, posebno pa rfiu jo ljulx> pomagati svojemu rojaku in bratu jyi rodu in krvi. Dr. 0. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:— kateri nomorajo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravliv«, on to pove dotioni osebi, ker neče da bi trosil svoj, krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da setn osebno znan z dr. tx, I. Poliekom in vemt da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram gu vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kunsns City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek finanoljeloo odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravuiški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in sem {»(Mlinoma ozdravel. Zelo Be vam zahvaljujem, ker sem bolehal 2d let, na želodcu in orovih iu sem mislil, da ni več pomoči, za mojo liole-»n. Vaš udani JOS. ZGANIC, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek^Lepa vam livula za ozdravl jenje mojega revtna-tizma, vsled kateraga sem trpel celih 20 let, »J. KELLER Helena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ.- Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na: Dr. Gr. Ivan Poličk, Post Office Boxes 563 & 563. K^PSSS Citf, Mo. U. S. A. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Izdelujemo slika po ujniljih cenah; i malih slik napravimo velike. Obiskujete redno Maly's Studio 5/0 W. li St. pETECH 503 THROOP ST. PILSEN STATION OH IC A 00, ILLINOIS. Slovensko- hrvatski notur (Notary Public). Prodaja zemljiši, hiš in lotov, ter poaojovmije denarja. Zavarovanje proti ognju. Posiljevanje denarja v staro domovino po najnižjem kurzu. merjatve dedšeine in drugo zapuščine v stari domovini. Pregledovanje zemljiščaih listin iu jiosojiivaiije denarja na vknjižena zemljišču (Mordgage), Prodaja prekoniorekih psrobrodnih listkov na vse dele sveta in obratno, (m! tam sem, po najnižjih cenah. Najboljša postrežba. Harodni kresovi. Obrnite se zaupno na nas ^ GS kadar hočete odpreti saloon ali sc zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborilo pivo jo po eviopsko kuhano, tako, da liodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, ua kar, liodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lnger-Beer) v steklenicah. Tel. Canal »67 ATLAS BREWING CO. «= & Blue Island Ave. Če ste no odlašaj t«' Bi izbrati čiime, katerih imam jaz raznovrstne bale na razpolago. Ste li pripravljeni na izlet? Imam veliko zalogo letnih obuval i>o najnovej V .sem kroju. Vsake vrste obuvala, za vsako nogo, f bo dobe pri meni po nedosežaih niskili cenah. Za enako ceno nemorale nikjer kupiti, od 75c. do $2.50. Moško najnovejše obuvalo (Ovfoid), iz fine kože, lakirano samo od......$2.00 do ¥5.(X) Dekliški (latent čižmi, raznovrstnega kroju, prodajam (Ki neizmerno nizkih cenah. Št.ll^ do 2od 75c, do »1.25; št. 8J do 11 «1 Mte. do $1.(X); št. 2 do 8 od 48 do 75cenfov, Nekaj noTega. Velika zaloga novih patent usnjatih visokih čižuiov za deklice, sploh mladino, po jako nizki ceni. Nizko črno obuvalo od 8®e. $1.50,—Slovencem za odjemanje se priporoča 7C.0 South II listed Ave. M. KARA CHICAGO, ILLINOIN. Ali hočeš razveseliti svojega moža? M. dršiču Da! Dobra! Kupi iu poatrezi i svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri (lovori se v vseh slovanskih jezikih na 301 Northern Ave. - PUEPLO, COLORADO. Xovclica, spisal Stanko Ziljan. Olga povesi glavo. Molčala sta oba. Megla" se jc dvignila, prost razgled sc je odprl po dolinah, a nad gorami so sc kopičile megle v temne oblake. "Nevihto dobimo,.gospica; treba, da greva proti kočam." — ln šla sta naglo nemo drug poleg druzega. V kratki dobi svojega znanstva občevala .nista nikdar, a vendar uže nista mogla vstrpeti, da bi se vsak dan vsaj ne videla. Obema pa je bilo danes nekaj na srci, a nobeden ni hotel, da prvi spregovori. Z daleka cul se je uže grom. "Do koč nc prideva več pred dežjem. Holjše lici, da ostaneva tu-le j>ri prazni pastirjevi bajti, da se prelije," opomni Bogdan. Vscdeta se na klop pred bajto in gledata v črne oblake. "Ovčar • mi jc uže sinoči pravil, da nojde skoro dež. Zrak :c bil prqirozoren," omeni Bogdan. "A znkaj zadnjič niste dosli h kresu ?" — "Hotela sem priti, pa panA je bil silno hud, ko sem ga prosila. Jezil se jc na Slovence, posebno pa na Vas. Imenoval Vas je hujskača!— Se danes v jutro bil jc slabe volje. Možje ste pač čudni!" "Nič čudni! Mi sc moramo pač vedno bojevati in boriti. Čujtc, kaj sem mislil, predno ste prišli! Kakor ona megla, tako prost i ra sc c Iti ti zmote in sovraštva nad starodavnim slovenskim (lorotanom; iz megle zbero se oblaki nad gorami in blisk in grom! — Pa jasno bode posijalo kmalu za nevihto solnce pravice na moj zatirani rod!" * "Vi ste pojet!" nasmehnila se je Olga. "Jaz ljubim pesnike in tudi N ašega Jenka. Kakšne misli, kaka melodija uže v tej mali pesmici! Oče pa mi jc vedno trdil, da je Vas jezik kmetski. Zal mi je, da sc v >bli nisem naučila popolnoma slovenščine, da bi me vsaj Vi ne mogli pitati za--"tujko". — Pa dovolite, da tudi jaz malo počitam Našega |>octa ljubljenca! Mi li hočete posoditi svojega Jenka?" "Srčno rad, gospica! In če Vam treba tolmača, — eto me!" — Prime jo ko v sanjah za roko in — ni mu je odtegnila. —V tem hipu se zablisne in hkratu zagrmi, da sc zemlja maje. Treščilo je v bližini in ploha se je vlila. Prestrašena se prime Olga Bogdana, on pa jo objame, nese čez bajtiiupfag iti šepne: "Naj le blišče in grmi, Olga reci, da hočeš hiti moja, in ne blisk iu ne grom naju ne lx> ločil!" — Nakloni mu glavo na prsi šepetajoč jedino besedico.' "Tvoja!" — Bila jc prva slovenska lieseda, ki jo je čul iz njenih ust. — Zunaj je dež lil curkom . . . ♦ . . Pri Zilji praznovali «o semenj. Narodna trobojnica je plapolala ua košati lipi sredi vasi. Gouci so sedeli na klopeh pod vejevjem, krog in krog »Irtišča so stalr glc.lalci: dekleta v krasni narodni noši s kratkim, dokolenskim krilom, belimi nogavicami, pisanim robcem na glavi in na nedrih, prepasane s širokim pavovim perjem našitimi pasovi, se zbirajo okoli lipe. Stare mamice jih gledajo injwnosnc so na nje; "modri očetje" pa se mo&o ozirajo |xi svojih fantih. Tudi go-spodska družba je mej gledalci: župan Vilnik z gos]M> in hčerko, ter nečakom medicinccm, ki je posetil za nekaj dnij svojega strijca. Zraven Vilnikovih stoj? tudi dolgokra-ki suhi vaški učitelj Dolžan.se svojo ozkoprsno In mozolasto hčerko Paniko, katerej se nerodno klanja pod-učiteličck Kiscnstein. Vilnik di, dela zdrave, iiroW'k postane močan na telesu in duhu. Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaSe žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, mM tshland k. Pita Stitini CHICAGO. ILL. Ne dovoli nobenemu businesBUiami, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako.ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobičkarije ker pri ponarejenim naredi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje,