Štev. 46
PoštnSna platana v gotovini.
V	Ljubljani, v četrtek, dne 15. novembra 1923.
Leto II.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:j
en mesec..................Din.	4
četrt leta................... .12
za pol leta..................... .24
Posamezna štey. stane 1 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/I1I.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Več prakrščanskega duha.
Miinstcr v »Sede« okt.
(Univ. prof. dr. A. Douders —
1923.)
Mi tožimo dandanes v dnevili stiske in splošnih nadlog toliko čez vse, kar nam je božja previdnost naložila na naša slabostna ramena, mi tožimo venomer cez »te slabe čase«. In vendar so težki časi tudi veliki oasi, ker nalagajo sedanjemu rodu resno in častno odgovornost, da mora preskrbeti in priboriti si za prihodnji rod boljšo bodočnost in marsikaj iz preteklosti zopet Poravnati.
Dnevi prerokov v stari zavezi so bili enako trdi 111 polni bridkosti. Mi si ne smemo umišljati, da smo v okviru svetovne povestnice prvi in edini, ki moramo koliko prenašati. Ko so bili odpeljani Izraelci v Babilonijo in Asirijo in je »trava rastla na potili na Sion. tako 'la so žalovala, ker ni nihče prišel več k prazniku«, tedaj
sc je zdelo, da je vse uničeno in izgubljeno. Dnevi Apostolov v novi zavezi so bili v prvih početkih oblačni 'n ogroženi, v večnih bojih in viharjih naskakovani od leze Rima in poganskih oblasti proti mlademu krščanstvu, da je odmeval ves tedanji svet in so se morali skriti v temne globočine katakomb. Tristo let. V resnici “težki časi«. Oni bi mogli obupati in odpovedati. Tega t>a niso storili. Vstopili so junaško v areno boja in so ^trkali s trdim lesom križa vedno na novo ob rhla tla rimske države, dokler se ni razrušila. Ako bi Se oni udali tedaj svojim preganjalcem, potem bi oni ne D°stali nikdar kristjani.
Njihovega duha en dih mora preiti v nas, njihovc-Sa ognja ena iskra, njihove moči en močan tok, njihova svetega navduševanja mali delec ; potem bomo tllcli mi stali pokoncu. Več mučeniškega duha mora nas "uvtlušiti. kot je bil v ljudeh prvega krščanstva. Sicer Ues da ni nihče pripravljen, da nam odreže glavo, da odpelje zvezane v areno koloseja, da bi nas vrgel ;rcd zveri. Vendar, dnevni vbodljaji vednega življenja Zftcv bolijo zelo, ranijo in pretresajo celega človeka, in 1lnogo mora imeti tisti moči, da to premaga. Mučeniški ,ul’ je kljubovalni duh, ki stisne ustnice in reče »ne«, ]er pravijo drugi »da« ; svoj »da«, kjer zahtevajo drugi !ne«. On ne zažiga kadila bogovom in malikom svojega ^Sa. Mučeniški duh je tihi duh, duh junaških činov, ne Joštih besedi, on ne govori veliko, ampak dela krepko, ,v> delovno krščanstvo in pa življenje žrtev. »Mi ne tvorimo mogočno, a mi živimo veliko«, je rekel sv. I^Prijan v svojem času. Mučeniški duh je veseli duh, 'So smeji tudi skozi solze in gleda z radostnimi očmi vako zahaja navzdol solnce, ker ve, da bode drugi dan hitto zopet vzšlo na istoku.
Več duha prave skupnosti, bratske ljubezni, ne-'^Pične požrtvovalnosti. Nikdar niso bile te častne be-, ae tolikokrat na jeziku in nikdar jih ni bi(o dejanski ako malo, kakor dandanes. Samoljublje, denar, mamoni-].ePi. vladajo svet. Nesebična, služeča, pomoč nudeča Ppczen je izginila iz sveta, kakor angel Jehove iz je-|. Zaleinskega templja. »Pojdimo odtod !« Čeprav se to-0 g°v°ri o skupnosti, vendar kako malo jo izvršujejo, iv. ti bratom v ljubezni« (Gal. 5, 13), »nositi eden
cerkvene občine ravno s svojo ljubeznijo očarali pogane. in s svojim zgledom »svet premagali«. Ljudje ne verjejo danes v nič bolj kakor v dejanja dobrote, dobrohotnosti, tihe darežljivosti, ki razodeva duha Jezusovega ko je umival opostolom noge. »Zlata in srebra nimam, kar pa imam, to ti dam : V imenu Jezusa Kristusa vstani in pojdi«. Kdor samega sebe da, je dal najvišje, kar more dati : »Večje ljubezni nima nihče.« (Jan. 15, 13.)
Več odločnosti, več velikodušnosti, več poguma, kajti potrebna je ponižnost pred Boogni in potrpljenje v čakanju in upanju na odrešitno uro, ki jo bo določil Bog. Kadarkoli zapiše božja roka pak Mane-Thehel-Fha-res na stene človeštva, traja več kot od danes do jutri, da se izpolni »Božji mlini meljejo počasi«. Božje stolpne ure gredo počasi. Bog ima čas. On čaka. Njegov čas je večnost. Njegove mere so stoletja in tisočletja. »Pri njem je 1000 let kot en dan in en dan kot 1000 let«. (Ps. 89, 4). »Kakor si bil v vseh časih, takšen ostaneš večno.«
Zato treba potrpljenja. »V čakanju in upanju je vaša moč«. (Is. 30, 15.) Ko se zdi, da je vse izgubljeno, potem je prišla ura velikodušnih duš. »Stara Cerkev ni jokala, ona jo molila in upala«, je zapisal P. Lacordaire. Tako moramo tudi mi, namesto joka in’tožbe, »moliti in upati«, vervati na bodočnost, ki si jo bomo osvobodili, ako ne bomo zgubili poguma in zaupanja. Bodočnost si bo osvobojil le tisti, ki stoji v zvezi z njo, t. j. kdor stoji v zvezi z vsemogočnim Bogom. Take duše potegnejo bodočnost nase. »Tisti, ki Boga ljubijo, bodo vse dosegli« (Rim. 8, 28). Samo kjer so grobovi, tam bo tudi vstajenje. Mi verjemo na veliki petek, iz katerega je zrastla velikonočna nedelja, na katakombe, iz katerih je izšlo krščanstvo ; mi upamo na lepše dni, njih zarja že vzhaja : kajti mi verujemo v Boga In v večno življenje.
dr
uKcga bremena« (Gal. 6, 2). Kako so kristjani prve
Politični pregled.
Pri nas.
Banke. Znano je, da je banka znamenitega »dvi-govalca« dinarja v pretekli jeseni, Plavšiča, Balkanska banka prišla na boben. Sedaj je prišla na vrsto druga »Ujedinjena banka«. Pri njej bo izgubila tudi država oziroma državna poštna hranilnica in tudi neka ljubljanska banka. Značilno je, da je država to banko podpirala s tem, da ji je dajala kredite, naši slovenski zadružni zavodi ne dobe ničesar. Ti polomi, katerim bodo pa v sedanji krizi najbrž sledili še drugi, so glasen opomin vsem ljudem, da so edini solidni zavodi hranilnice, zadruge, ki ne špekulirajo z denarjem. Ko bi smeli biti nevoščljivi bi privoščili zgubo vsem lakomnim, ki so dvigali v malih hranilnicah pa nosili v banke, da dobe večje obresti.
Parlamentarno delo se omejuje na delo v sekcijah finančnega odbora. Tam odkrivajo naši poslanci strašno korupcijo v posameznih oddelkih ministerstev in skušajo zboljšati proračun za naše dežele.
Sijajna socialna politika. Pri razpravi o proračunu ministrstva za socialno politiko so med drugim dognali, da je cela vrsta »strokovnjakov«, ki so vedno »potovali«, da so dobili dnevnice. O njih delu pa nihče
Prometna zveza.
ž Železničarji pred topove ! V svojem poročilu na j^Jem zborovanju Delavske Zveze v konsumu nam »očanec Kremžar povedal tole zanimivost : Ko je šel Sta L.nec s sv°i'm tovarišem ob priliki 24-urne protestne L posredovat k ministrskemu predsedniku, leta ni
p ničesar slišati o zahtevah in željah železničarjev.
H,Q anci so mu hoteli dopovedati, da železničarji ne hP> več živeti, da se bore za svoje in svojih družin
i.	at'o •;
življenje, ker je pomanjkanje prišlo do vrhunca.
:inf 'nci so zahtevali naj država vsaj poravna svoje že aiesati"e obveznosti in izplača doklade, ki jih je že več
S
^adle
ne^ec.ev dolžna, kajti te krivice in škandali kriče že do ee >a 111 nihče ne bo mogel sestradanim ljudem zameriti, -Sred°t v borbi za g°l° življenje segli tudi po skrajnem jiilc s*Vu- Stari Pašič sc ni zmenil za nobene zahteve, ga-T0cj 8a nis° krivice, niti odgovarjati se mu ni ljubilo, sta a zadnji besedi: »odgovornost in »skrajno sredstvo« je 05a zbodli. V tem hipu je pokazal vso propalost svo-<lq . e duše. Tako nekako je dejal : Težko že čakam, •hobjjj z.e,ezničarji začeli štrajkatl, bi jih saj lahko hitro •Hiin« Zlra,i* Na bolgarski meji bi jih sedaj, prav sedaj, Jn° Potrebovali!
Has <s^ezni^arji 1 Te besede govore dovolj jasno, kaj SvoieL ^ te™ vse Povedano. Vendar je poslanec k Sredui .U po.ro^lu dodal še tole : Če za železničarje po-čarjj ,em° 'n Povdarjamo, da to zahtevajo naši železni-am redno odgovarjajo : »Saj ni res, nihče ne zah-
teva, Vi jih hujskate. Železničarji so mirni, nič ne protestirajo. ne zborujejo, ničesar ne zahtevajo, oni so zadovoljni.«
Železničarji ! Ali hočete še več. Ali niso te besede sramota za nas in našo organizacijo ? Dasi jih izrekajo, brezvestni liberalni buržuji, ki našo bedo, naše trpljenje dobro poznajo, a ga poznati nočejo, kljub temu moramo reči, da bi ne mogli tako govoriti, če bi za hrbtom poslancev, ki izrekajo naše zahteve, stala enotna močna, bojevita, vstrajna in na vsake žrtve pripravljena armada železničarjev. Tovariši železničarji! Ali vas nič vest ne peče ?
Zopet nov udarec. Te dni‘smo železničarji čuli iz Zagreba, da so nam odvzete proste vozne karte za družinske člane. Odslej dobe menda proste vozovnice samo še uslužbenci in še ti le 3 na leto.
Vlada nam zadaja udarec za udarcem. Sestradali so nas, slekli so nas, sedaj pa nam odvzamejo pravice, ki so nam jih predniki s tolikoletnim bojem priborili v Avstriji. Še bodemo avstrijakanti in moramo biti, dokler nam bo spomin na pravice, ki smo jih imeli v Avstriji sladak in misel na jugoslovansko korupcijo in krivičnost pa tako grenka.
Železničarji! Ali res nimamo nič več pameti, nič več krvi in nobene moči, nobene sile več. Ali res nismo zmožni niti toliko, da bi danes, ko vse zahteva novih socialnih parvic, vsaj te obdržali, kar jih imamo. Železničarji ! V organizacijo ! Še nas je mnogo, a razbiti smo !
ne ve ničesar. V izseljeniškem oddelku je sedela cela vrsta brezposelnih srbskih uradnikov, ki so s pomočjo belgrajskih advokatov izžemali iz ubogih izseljencev po 2—10 tisoč dinarjev kot takso za izseljeniško dovoljenje. Dognalo se je tudi, da dobiva Etbin Kristan kot izseljeniški komisar sijajno plačo 500 dolarjev mesečno, da pa ni nobenih poročil o njegovem »delovanju«. Minister Peleš je moral na koncu priznati, da je prevzel za Žerjavom čisto neurejeno ministrstvo in se je izgovarjal, da ga v 6 mesecih ni mogel urediti.
Agrarna reforma. Vsak še ve, kako slovesno se je . proglašalo ob ujedinjenju 1. dec. 1918, da se reši vprašanje agrarne reforme, razdelitve veleposestev. Pri razpravi v sekciji so dognali, da je bilo pred dvema dnevoma v tem ministrstvu nerešenih še 60.000 dopisov. Celo radikali sami so začeli radi te vnebovpijoče nemarnosti zmerjati voditelja tega ministrstva. — Vsakdo pa, kdor zabavlja proti delu naših poslancev, naj bi pomislil, s kakimi neevropskimi razmerami se imajo boriti!
Naše zadruge. V seji dne 12. t. m. je poslanec Kulovec zahteval kreditov za naše zadružništvo : hranilnice in posojilnice, konsuinne in razne druge zadruge. Minister se je izgovarjal, da more dati Narodna banka posojila samo na kratko dobo, kar pa je pri zadrugah nemogoče. Poslanec Kulovec mu je odgovoril, da imajo naše zadruge svojo Zadružno Zvezo, kateri se dajo z lahkoto taki krediti. Ta pa bo dalje pomagala svojim članicam.
V	Varšavo, k poljskim parlamentarcem na obisk je odšlo večje število poslancev. Izmed naših Korošec in Kremžar. Važni so taki obiski, da se utrdijo medsebojne vezi med državami. Poslanci pa se ob taki priliki nauče, kaj bi se dalo pri nas vpeljati od dobrega, kar vidijo v tujini.
Proslava dela in demokracije. Ko je potoval češki predsednik Masaryk po Franciji, je govoril ob priliki, ko je bil pri Millerandu na banketu med drugim tudi te-le pomembne besede :
Preje so ljudje za svoj narod umirali, mi pa hočemo zanj živeti in delati. O ruski mladini je rekel nekdaj pisatelj Dostojevskij, da zna za domovino umirati, a ne za njo delati. In res je lažje dati v jezi ali navdušenju življenje kakor delati svojih osem ur od leta do leta — do smrti. In vendar temu malemu in vztrajnemu delu pripada bodočnost. Narodi le redko potrebujejo na zunaj junaških del a vedno jim je treba drobnega dela vseh, vseh skupaj. Demokracija ni nič drugega, kakor neprestano iskanje in spajanje vseh življenjskih sil naroda. Politika demokracije je politika življenja, ne pa smrti. Delavci! Delajmo !
V	inozemstvu.
Državni udar v Monakovem. Poročali smo že, kaka napetost vlada med raznimi nemškimi pokrajinami in strankami. Na Bavarskem so se posebno razvili nekaki nemški fašisti pod vodstvom Hitterjevim. Ti so povdarjali, da treba spet upostaviti na Nemškem cesarja, da naj ne plača Nemčija ničesar Francozom itd. Ves nemški napuh je govoril iz te stranke, ki je že dolgo pripravljala napad na vlado. Dne 8. t. m. je bil v meščanski pivovarni velik shod, na katerem je govoril minister Kahr. Naenkrat obkoli hišo 600 oboroženih mož in udere tudi v dvorano. Njih voditelj Hittler stopi na oder z revolverjem v roki in proglasi, da je odstavljena vlada in da je odstavljen tudi predsednik nemške republike Ebert. Dva ministra je dal takoj zapreti, Kahr pa se jim je navidezno vdal in so ga celo sprejeli v novo vlado. Vojaško poveljstvo je prevzel bivši šef nemškega generalnega štaba Ludendorf.
Kratka slava. Vsa poročila iz Monakova so govorila, da je čisto zmagala reakcija, a zmagala je samo
—	za par ur. Minister Kahr je hitel, ko je vse to videl, k državnim četam in bavarski general Lossow je takoj odredil, da se Hittlerjevce razpodi ali pozapre. In takrat se je izkazalo, da je bilo to fašistovsko gibanje na zelo slabih nogah. V 24 urah je bil Ludendorf premagan in Hittler je zbežal. Kasneje je bil tudi ujet. Nekaj ljudi je bilo ubitih in ranjenih v pouličnih bojih in konec je bilo slave — nove vlade.
Kahrova dvojna vloga. S tem seveda še ni rečeno, da bodo Bavarci odnehali proti Prusom. Ravno Kahr je tisti, ki hoče napraviti Bavarsko za glavno deželo in Monakovo za glavno mesto Nemčije. Izsiliti hoče spremembo ustave v tem smislu. Je pa toliko moder, da hoče Pruse potolči mirnim potom, ne pa z orožjem in tako malo pripravljen kakor kričavi Hittler. Videti je, da zna zelo dobro igrati dvojno vlogo, da pride na ta način do svojega cilja.
Zadnja poročila pripovedujejo, da nemški nacionalisti še ne mirujejo. Ko je Hittler zaigral, poskuša svojo srečo že iz prejšnjih nemirov znani stotnik Erhardt. Na svojo stran pridobiva zlasti vseučiliško mladino in jo navdušuje za staro slavo Nemčije.
Ludendoria so izpustili proti častni besedi, da ne bo napravil nikakega novega prevratnega poskusa. Komu drugemu bi se seve drugače godilo.
Spet uboj ministra. Na Bolgarskem ni dobro ministrovati. Kadar pade z ministrskega stolca gre ali v ječo, kakor so jih zaprli celo vrsto pod Stambulijskim ali pa v smrt, kakor je okusil Stambulijski kasneje sam. Dne 11. t. m. je bil ubit bivši minister Duparinov, pristaš ubitega Stambolinskega, ki je bi! obsojen na 6 let ječe. Ko so ga prepeljali v drugo ječo, je hotel zbežati in so ga na begu ustrelili. Tako pravi uradno poročilo. Drugi pa so prepričani, da so ga pri prepeljavi nalašč spravili s sveta.
Spor med našo državo in Bolgarijo radi napada na podpolkovnika Krstiča je poravnan. Bolgarija se je ponižala in vse storila, kar je Belgrad zahteval. Ce bo ta ostri nastop naše vlade korisitl medsebojnim prijateljskim odnošajein je seveda drugo vprašanje.
Dolžnost je naša, da pomnožimo naročnike.
Smotrenost socialno demokraških strokovnih organizacij.
Dne 30. avgusta 1923 se je sklenil med Zvezo in-dustrijcev, odsek gradbene stroke ter zastopniki stav-binskega delavstva kolektivni dogovor, ki urejuje mezde stavbinskega delavstva. Pogajanj so se udeležili sledeči gospodje, odnosno tovariši in sodrugi : Dr. Golia za odsek gradbene stroke, dr. Stane Likar za Delavsko zbornico, Ivan Kralj za Osrednje društvo stavbinskih delavcev poleg Raniboja Drezgiča in Janeza Osla, Alojzij Leskovšek, Ciril Lapi in Franc Jelen za Unijo stavbinskih delavcev v Celju, Avgust Cvikelj za JSZ in za Storkovno zvezo lesnega in stavbinskega delavstva, Vladimir Kravos za Naordno socialno strokovno zvezo.
Med pogajajočimi se je dosegel popolen sporazum, ki so ga vsi prisotni podpisali. Seveda tudi sodrug Alojzij Leskovšek za Unijo stavbinskih delavcev v Celju.
Dne 28. septembra 1923 pa je Unija stavbinskih delavcev sklenila separatni mezdni dogovor za gradbeno podjetje Rudolf Fxner z veljavnostjo za gradbo, ki jo podjetje točasno izvršuje v Litiji. Družba Exner je kasneje ta dogovor odpovedala češ, da se bo držala kolektivne pogodbe od 30. avgusta 1923 kot je navedena zgoraj.
Sedaj pa ti pride socialno demokraška Unija stavbinskih delavcev v Celju in pošlje na Zvezo industrij-cev imeniten dopis tak, da ga je Zveza industrijcev v glavnih izvlečkih doposlala celo naši JSZ v izjavo. Sodrugi iz Celja pišejo med drugim sledeče :
»V Vašem dopisu štv. 4429 od 26./10. 1923 omenjeni zastopniki stavbinskega delavstva, tako n. pr. od »Jugoslovanske (klerikalne) strokovne zveze« in od »Narodno socialne ?« »tudi« strokovne zveze stavbinskega delavstva ne more priti v poštev kot veljavni zastopniki delavskih sil, ker niso bili poslani od delavstva, ampak samo po volji »gospodovi«. Imenovani so morda lastniki kakih od vlade potrjenih društvenih pravil, nikakor pa niso zastopniki stavbinskega delavstva. Če naslov misli, da bodo klerikalci in Narodni socialisti zamogli še dalje časa delavsko vlogo igrati s takimi pretvezami nam je prav, izjavljamo pa, da zastopnik delavstva je naša organizacija. Obenem izjavljamo, da v bodoče z organizacijami, oziroma zastopniki kakih jugoslovanskih in narodnih zvez ne bomo sodelovali pri sklepanju kakih kolektivnih pogodb, ker do-tični zastopniki pristanejo na vse pogoje, ker njihovo članstvo itak ni oškodovano iz enostavnega razloga, ker nimajo itak nobenih članov.
Jugoslovanska strokovna zveza je na prošnjo Zveze industrijcev, da naj se na predmetni dopis Unije stavbinskih delavcev v Celju, ki ga tu nismo v celoti navedli, ker je klobasa, izjavi, zvezi industrijcev poslala sledeči odgovor :
Na cenj. dopis od dne 2. 11. 1923, štv. 4429 ad v zadevi organizacije stavbinskega delavstva sporočamo sledeče :
1. Jugoslovnska strokovna zveza stoji načelno na stališču, da se morejo sklepati kolektivni mezdni dogovori med podjetniki in delavstvom samo skupno z zastopniki podjetnikov vseh delavskih strokovnih organizacij, katerih člani pridejo v poštev pri določevanju kolektivnih dogovorov.
2. Ker so včlanjeni pri Jugoslovanski strokovni zvezi delavci vseh industrijskih panog, stavbinsko delavstvo ima še svoj poseben oddelek, »Strokovno zvezo lesnega in stavbinskega delavstva«, je jasno, da moramo v interesu svojih članov zahtevati, da je Jugoslovanska strokovna zveza zastopana pri mezdnih pogajanjih. ki se vrše pri odseku gradbene stroke Zveze industrijcev v Ljubljani.
3. Ko bi v poedinem konkretnem slučaju hotelo sklepati kako stavbinsko podjetje separatno mezdne dogovore, bi, se Jugi strok, zveza pogajanj samo v tem slučaju ne udeleževala, če bi ne bil zaposlen pri podjetju noben njen član.
4. Ker je naše stališče utemeljeno v zakonu in v statutu naše organizacije, kar je znano tudi »Uniji stavbinskih delavcev v Celju«, moramo najodločneje zavrniti nekvalificirano- in nelojalno nastopanje omenjene »Unije« zoper stanovsko strokovno organizacijo.
Z odličnim spoštovanjem ! — France Žužek.
Mi pripomnimo samo sledeče : Kolekitvno pogodbo od 30. avgusta 1923 je podpisala tudi Unija stavbinskih delavcev v Celju. Po logiki dolge socialno demo-kraške klobase na Zvezo industrijcev, torej tudi celjski sodrugi pristanejo na vse. ker nimajo na člnastvu ničesar izgubiti iz enostavnega razloga, ker jih nimajo. To seveda po njihovi lastni logiki. Mi pa vemo, da Unija članstvo ima. Je ne zavidamo. Obžalujemo pa tisto delavstvo, ki je pri tej Uniji včlanjeno. Ljudje, ki so zmožni takih dopisov, naj zginejo iz delavskih organizacij, posebno še iz strokovnih. Mislimo, da se bo to tudi prej ali slej zgodilo. Bog daj norcem pravo pamet !
Delavec! Sleherni dan se vprašaj:
Ali redno plačujem Ali redno čitam AH redno dopisujem v Ali zadosti agitiram za
Pravico ?
Dopisi.
Vič. V petek 9. t. m. smo imeli v našem domu zanimivo predavanje. Tov. France Smodej nam je v razločnem tonu podal pomen kršč. strok, organizacije, imeli pa smo tudi priliko zvedeti kaj je razredni boj naših marksistov. V načrtu imamo še več zanimivih predavanj, starši pridite vselej ter pripeljite tudi mladino.
Predavanje. Prosvetni kartel v Mariboru, v katerem je zastopana tudi JSZ. v Mariboru, je začel, 29. t. m. z svojimi rednimi predavanji, ki bodo vnaprej redno vsak petek točno ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ul. 6. Po otvoritvenem govoru sodeč, bodo predavanja zelo zanimiva in koristna posebno za našo delavstvo ker se bodo obravnavala važna življenska vprašanja. Nadejamo se, da bo mariborsko kršč. soc. mislečo delavstvo znalo izrabiti to priložnost v svojo lastno izobrazbo.
Trbovlje. Kakor čujemo. sta dopisa v zadnjih dveh številkah »Pravice« našega »cumeta« zelo ujezila. Pravijo, da je baje sklenil pokupiti vso »Pravico« kolikor jo v Trbovlje prihaja, samo da se ne izve za njegove krivice ! — Ker smo obljubili, da se bodemo specielno za tega gospoda zanimali opozarjamo na sledeče : »Cu-me« — irig. Romer je pustil v svojem stanovanju slikati eno sobo ; to je čisto v redu, — ni pa vredu to, da se je za slikanje te edine sobe porabilo baje 50 kg barve,
»Chromgelb« nebroj kg drugih barv, 22 kg mila, ter da so trije sobni slikarji samo v tej sobi baje naredili preko 80 šilitov (!) — in to vsled tega, ker je »cume« prakticiral, ktera fasona in ktera barva bolje ugaja njegovemu estetičnemu okusu. In to vse na račun Trboveljske!
—	Za takih gospodov luksus in kaprice naj Trboveljska družba meče stotisoče proč, — a delavcu, ki stanuje v umazanih luknjah, pa ne da niti toliko zaslužiti, da hi zamogel živeti človeka dostojno živlienje. Pravica — kje si! ?
iz Zagorja ob Savi. Davčna oblast razglaša, da naroča delegacija financ, naj se obnovi eksekutivno postopanje napram rudarjem, radi zaostalega neplačanega davka. Lep poklon ! Do kosti izmozgan trpin naj plača davek ! Skrb gospodov v Belgradu naj bi bila, da plača prvo trboveljskim rudarjem kar jim gre. Naj se zasigura rudarju človeka vredno življenje, naj se mu ustvari eksistenčni minimum, potem šele naj pošilja delegacija financ pozdrave, v obliki davka. Dokler tega ne bo, stojte ! Če pa hočete rubiti raztrgane rudarje z bosimi družinami, pridite ! Videli boste vsaj, kaj bi se dalo zarubiti. Morda dolgovi, ki so se v zadnji stavki potrojili. Pamet gospodje ! Vedite, da je zamazan rudar ravno tako človek, kot je kakšen upravni svetnik pri trboveljski premogokopni družbi. Opozarjamo g. poslance naj store vse, da se prepreči davek, ki se je ukinil že pred dvemi leti.
Jesenice. Dne 8. 11. smo imeli pri nas dobro obiskani »Prosvetni večer« posvečen blagopokojnemu očetu delavstva dr. Kreku, s sledečim sporedom : 1. Regiment po cesti gre (orkester.) 2. Alegorija. (Zložil dr. Krek, deklam, tov. Markež.) 3. Delavska himna (uglasbil J. Aljaž, poje pevski zbor »Orel« Jesenice) pod vodstvom br. Klaninšek-a.
Omenjeno bodi, da je pevski zbor dobro nastopil-čeprav šele prvič. Zato kličemo bratom pogum, da bodete ob prihodnjemu »Prosvetnemu večeru« pokazali-da imamo dobro voljo in vztrajnost kljub mnogim pikrim opazkam.
4.	Svojemu očetu. (Dekl. br. Noč.) 5. Predavanje
o	blagopok. »dr. Kreku« (prof. Dolenc). G. govornik nafli je orisal življenje in delo nepozabnega dr. Kreka, spominjal nas na lepe čednosti blagopokojnega in na velike dobrote, ki jih je delil nepozabni dr. Krek revnin' slojem. G. govornik je žel veliko odobravanja. 6. Idila v gozdu (orkester). 7. II. dej. »Tri sestre«, spisal dr-Krek. 8. Ob sinjem jezeru (orkester).
Ob 10. uri smo se veseli razšli z sklepom, da vsi do zadnjega v vrste krščanske delavske organizacije ter na delo po vzgledu nepozabnega dr. Kreka.
Stavkokazi v Trbovljah.
Najnesramnejši posel med stavko so vršili oni rti' darji, ki so tvorili »lajbjjardo« trboveljske družbe, to ,s() stavkokazi. Padli so v hrbet tistim sestradanim, bosiffl in raztrganim rudarjem, kateri so se borili za boli= košček kruha. Te hinavske in prodane duše so delal6 po celih 16 ur dnevno samo zato, da bi se gospodoH’ prikupili, ozir. da bi zmagala družba. Iz gole pohlep' nosti. klečeplaztva in častihlepnosti so ti prodanci kazil' stavko češ »gospod me bo tudi še po stavki obrajtal«-Vsled teli hlapcev kapitala, teh izmečkov delavskega razreda, teh nezavednežev, je bila ta največja stavka v zadnjih 40. letih popolnoma zlomljena, in danes občuti' jo vsi rudarji cele Slovenije pomen zmage kapitala nad delom. — tudi oni rudarji v Zabukovci in Velenju, te* oni v Št. Janžu. — Nekateri izdajalci proletariata s° bili za časa stavke res tako naivni — da ne rabin10 hujših izrazov — in so tudi še danes po končani stavk1, da so živeli v sladki zavesti češ »Gospod me bode do-bro nagradil za moje delo« da bodo dobili za svoje Jude' ževo delo posebno plačilo. Tako je n. pr. eden takih n®' zavednih elementov šel k ravnatelju in ga prosil za ffle' sto poduradnika, drugi za strelnega mojstra, tretji ^
F. M. Dostolcvskij :
Mlada žena.
(Prevaja Tine Muren.)
I.
Ordinov je moral poiskati novo stanovanje, čeprav mu je bilo to Še tako neprijetno. Gospa, pri kateri je dozdaj imel sobo, postarna vdova nekega uradnika, je bila prisiljena vsled nenadnih sprememb zapustiti Petrograd in odpotovati na deželo k svojemu dolgočasnemu sorodniku, in to kar takoj, še preden je potekel rok stanovanjske pogodbe. Mladenič, ki je imel pravico ostati na svojem stanovanju do prvega prihodnjega meseca, je z žalostjo premišljeval na svoje mirno življenje med znanimi štirimi stenami in občutil je posebno neprijetnost pri misli, da bo moral zapustiti to sobo, katero je tako vzljubil. Bil je reven, stanovanje pa za njegov položaj sicer precej drago; tako se je že drugi dan po odhodu vdovinem hitro odločil, vzel kapo in se šel šetat po petrograjskih ulicah in pogledat listke, nalepljene po hišnih vratih, posebno na starejših in revnejših hišah in kasarnah za oddajanje sob, ker je imel tod največ upanja,',da dobi sobo pri kakem ubogem človeku.
Iskal je že dolgo in od kraja je resno mislil na stvar, toda skoro so odstranili njegovo pozornost drugi, do tedaj nepoznani občutki. Začel je gledati okoli sebe najprej samo tako mimogrede, raztreseno, ne da bi mislil na kaj določnega, potem pa nekoliko pozorneje in naposled z vidno radovednostjo. Množica ljudi okoli njega, vse to življenje ljudi, ki se je neprestano gibalo in bučalo, vse novo, ki ga je tod srečavalo, nenavadna okolica — vse to šumeče življenje in vsakdanji pohlep, za pridobivanjem, ki je tako zoprn Petrograjčanu, ak-
tivnemu in zaposlenemu v življenju, da se do konca življenja trudi najti sredstev in načina, kako bi prišel v toplo gnezdo, v katerem bi se počutil zadovoljnega
—	vsa ta suhoparna proza in zoprnost je pa v Ordinovu ravno nasprotno sedaj vzbudila vedri občutek mirne radosti. Njegova bleda lica so se nalahko pordečila, njegove oči so zasijale z bleskom novega upanja in on je šel dalje skoro s poželjenjem, da vdihava sveži zrak. Čudovito mu je odleglo.
On je nekdaj živel mirno, docela osamljeno življenje. Pred tremi leti, takrat ko je napravil izpite in postal v nekem smislu svoboden človek, je nekega dne poiskal nekega starega malega gospoda, za katerega je do sedaj vedel le, kolikor so mu o njem pravili, in je čakal dolgo, dokler mu ni s srebrom in zlatom obšiti sluga izkazal časti, da ga v drugo javi svojemu gospodarju. Tedaj stopi Ordinov v visoko, mračno, prazno sobo, v enega onih, zoprnih velikih prostorov, ki so se še ohranili v nekaterih gosposkih hišal iz prejšnjih časov, in zagleda starca srebrnih las, na gosto posutega z redovi, ki je bil nekoč v državni službi prijatelj in tovariš njegovega očeta, in postal sinov varuh. Starec mu stisne v roko denar, ki mu je še pripadal. Vsota ni bila velika : ostanek dedščine, ki je prihajala od prednikov, a je vsled dolgov prišla na dražbo. Ordinov vzame zavitek ravnodušno, se poslovi za vedno in gre na ulico. Bil je jesenski večer, hladen in temen ; mladenič je hodil zamišljeno ; obide ga čudna, njemu samemu neznana žalost. Oči so mu gorele ; začutil je, da se ga loteva mrzlica in da se je prehladil. Med potom je računal, da bodo njegova sredstva zadostovala^ za dve leti ali tri, ako bo stradal, marda tudi štiri. Že se je mračilo ; droben dež je pršil in napolnjeval zrak z vlago, ki je prodirala do mozga. Vzel je v podnajem v prvi
dobri hiši malo sobo ravno pri oni ubogi uradnišHj udovi, ki ga je zdaj zapustila v zadregi — in v en uri se je že priselil. Tam je živel kakor puščavnik P°' polnoma tako kakor bi se bil odpovedal celemu sveti1' Tako se je zgodilo, da se je v dveh letih popolnotf1 odtujil svetu. _
To se je zgodilo, ne da bi celo sam kaj opaZ' ’ sprva si niti ni bil gotov, da živi še kak drugo življeHl šumno, bučno, živahno, spremenljivo, večno glasno ž' ljenje, takšno, kakršnemu se prej ali slej ne moreš ogn*j' On je sicer vedel, da je nekje tako življenje — konc^ kako da bi tega ne vedel — toda poznal ga ni in n\^°, iskal. Že od otroških let je živel samotno ; toda 0 tedaj, ko je odrastel, je ta osamljenost dobila svojo la? no. posebno obliko. Njega je grizla neka strast, ena 1 med onih globokih, nenasitljivih strasti, ki zahtevajo c , lo človeško življenje, in ki takim bitjem kakor Or din« ne pripuščajo niti najmnajšega prostora v območju ^ kega drugega življenja. Ta njegova strast je bila učenje. Najprej mu je požrla njegovo mladost, oroPs ga je polagoma s svojim opojnim strupom spanja in d1^ nega miru, vzela mu zdravo hrano in svež zrak, k', imel nikdar prilike prodreti v njegovo temno soh toda Ordinov na vse to v svoji napetosti ni Pazil’ ni hotel paziti. Oti je bil mlad in dozdaj ni iskal drugega. Strast ga je napravila v polnem pomenu . sede za otroka napram vnanjemu svetu in popoln0 nesposobnega za vedno, da bi naprosil nekaj dobrih $ di za malo prostora, če bi mu bilo kdaj treba P°'s. $ zatočišče med njimi. Študij je za marsikoga kaphal' p ga je treba trdo držati v rokah ; Ordinova strast P^,. bila podobna orožju, ki je naperjeno proti njemu same (Dalje prihodnjič.)
Jjdobno stanovanje itd. itd. Med stavko se je tem ljudem seveda marsikaj obljubilo, — a sedaj po stavki se ■"n čisto enostavno pokažejo vrata z pripombo : »Saj bili plačani za svoje delo«. Gospodje Trboveljske družbe se pač ravnajo po starem rimskem izreku : »Izdajstvo sicer ljubim, — a izdajalca ne maram !« — kar llm mi damo popolnoma prav. — Te izdajice so tarča zasinehovanja zavednega delavstva. Zgodilo se je že slučajev da so rudarji tem hinavcem v obraz zadali svoje mnenje, češ da so le-ti vzrok, da je na cesto Rženih preko sto delavskih družin, — sedaj v najbolj *ritičnem času, pred zimo ! Ali sc pa ti ljudje zavedajo j® v nebovpijoče krivice ? Mislimo da ne, — ker ako ‘ se tega zavedali, bi kaj tacega ne storili. Še dalje Kredo — ako kedo takemu lopovu — ker v naših de-|‘avskih očeh je tak človek hujši kot lopov — kaj očita, tak smrdljivec takoj v »Grajščino«, t. j. v glavno ?lsarno ter denuncira svojega tovariša — sodelavca, — ln konec te denuncijacije je, da se po pravici ogorčene-*a delavca vrže na cesto ! — Našim zavednim rudar-letT1 Pa kličemo : Zapomnite si take osebe, pride čas, ko °<iemo tudi mi lahko zaklicali : Bili smo potrebni kru-a> a vi ste ga nam odžrli, bili smo nagi in bosi, — a vi 5e Pomagali našim sovražnikom, nas metati v najslab-etn 5asu na cesto, zato se poberite, — Vi prokleti... attt zavednim borcem pa tudi kličemo : Vsi v vrste J}8- strok, zveze rudarjev, koder tii izdajalcev in kolarjev !
n
ši
le
in
r
ili
«.
ja
v
ti-
ld
ef
50
Ki'
0'
e*
e-
|C'
)0'
tu-
.Tl>
ili
I#
iV'
[iti
Sfl®
;0l'
0&
isi'
W
C?
10V
K»'
s
uš'
,
)0
b*
ii»>:
ka'
K'
m*1’
jjjarožajtel Pravico I Plačujte S
Tedenske novice.
y Zakaj Ima »Naprej« še vedno nekaj naročnikov ?
la*to: ^er proletariat, ki je nekdaj veroval v njegove , žl)jive nauke, hoče zvedeti, kateri marksist se je naj-odlikoval v korist lastnega žepa. Saj je pa tudi **aj zato najlepša prilika, ker sodr. »Naperj« sam skrbi sa Potrebni statistični material. V vsaki njegovi številki ^ takoj v uvodniku začenja boj in odkritje grešnih ž Rednikov. Marksisti vseh številnih struj so se zopet a<-eli družiti, uvidevajoč, da se delavstvo drugače ne J* več goljufati, takrat mora vsak delavec, pa če tudi Q,a »dilco« vedeti, da je bil kruto varan in goljufan. » računajmo z vsemi marksisti '111 njihovimi listi, to bo y boljše novoletno voščilo vsem, saj so si prav enaki. Sctr> Pokažimo fige.
v Kaj je razredni boj ? Po mnenju in življenju slo-
I	ttskih marksistov je razredni boj to, da ima vsak de-l(.Vec svojo organizacijo. Danes imajo ti tiči že 16 struj, 'se medseboj pošteno razredno bojujejo. Tako nagega Materialistični razredni evangelij ni nikjer pokazal,
M)t	 1__	 J
lih
Ka vidimo v sedanjem stanju marksističnih razred-
r organizacij. Delavci le bojujmo se med seboj, raz-tj Vi Vojskovodje bodo pa prejeli od delodajalacev zla-^edalju. O pamet, kje si ?
4ec,
h Zabnkovice nam poročajo, da se bodo dne 9.
cmbra vršile volitve delavskih zaupnikov II. rudarki6 ^upine- Opozarjamo naše delavstvo, da razvije Ukr • ag'tacij() za te volitve. Strokovna zveza je že naveni!a Potrebne predpriprave. Izpolnujmo točno vsa ri$e°(?’.*a’ da bodemo zbrali vse glasove za tiste tova-’ ki so vredni našega zaupanja.
»j demokratska politična šola se je srečno zaključila.
1’oro<^a’ s0 se gojenci naučili govoriti krasne lcnjce dr. Žerjavu in beli Ljubljani. V Krapeževi ie en?4i So 'nic'i zaključni večer. Neki Ravnik iz Jesenic ^ azdravljal .IDS in dr. Žerjavu v imenu Jeseniškega •lik Vs*Va- Radovedni smo, koliko delavcev je ta g. Rav-zastopal in kaj pravi k tej zdravici. vico ^r^avno uradništvo je ogorčeno nad grozno kri-g0t..’.ki jim j0 jc zadala nova pragmatika. Zlasti kate-Zlranje uradništva je prineslo mnogim nazadovanje, ^cijo, zmnajšanje prejemkov mesto zaželjenega
0r. **°foČil se je na Martinovo nedeljo bivši načelnik Podzveze, zmagovalec na telovadnih tekmah v
2	lt)oru in v Brnu, podnačelnik JOZ. Ivo Kermavner •>ab- Sl)0^'^no Štefko Komatarjevo, uradnico Društvene dVne zadruge. Bog daj srečo !
H
miloščen, nato je odšel v Tver in pozneje v Petrograd, kjer je razvil zelo živahno pisateljsko delavnost. Umrl jc 9. febr. (po st. kol. 28. jan.) 1881. — Njegovi romani so : »Ponižani in razžaljeni« (1861.), »Spomini iz mrtvega doma« (1861—62.), »Krivda in kazen« (1867.), »Idiot« (1868.), »Demoni« (1871—72), »Mladi naraščaj« (1875.), »Bratje Karamazovi« (1879—80.). Vrh tega je sodeloval pri listih »Vreme«, »Epoha« in »Državljan«. Njegova dela razodevajo izredno globoko poznanje človeške duše.
Težka veleindustrija — krvoses nemškega naroda.
Svetovna vojska je bila odločena v onem trenutku, ko je stopila Anglija v vrsto nasprotnikov Nemčije. Politično je Anglijo izzival Viljem II., gospodarsko jo je pa izzivala izvozna politika nemške železne industrije. Nemški rudarski karteli so si bili pridobili začetke svojega ogromnega premoženja že pred svetovno vojsko ; namenoma so prodajali premog in železo na Nemškem dražje kakor pa na Angleškem, hoteč s tem uničiti angleško industrijo. Tako ravnanje imenujemo z angleško besedo dumping. In res se angleška industrija proti cenenim nemškim izdelkom ni mogla držati in je deloma tudi propadla. Zato so pa v povračilo začeli angleški industrijci doma in zunaj s sistematično gonjo proti nemškim industrijskim baronom in'ves angleški svet jc šel v boj prot Nemčiji. Tako je kartelno odiranje nemških velcindustrijcev že pred svetovno vojsko izželo iz nemškega naroda bajne svote, obenem pa Nemčijo politično izoliralo in prejšnje stoletne prijatelje spremenilo v najhujše nasprotnike. Dobri poznavatelj nemških razmer Rudolf Keller pravi, da so ruhrski magnati in njih časopisi glavni krivec, da je Nemčija v Angliji in v nevtralnih državah tako zaničevana, niso pa toliko krivi lastniki podjetij kot njih ravnatelji. Vse slabe lastnosti, ki jih inozemstvo naprti nemškim uradnikom in nemškim oficirjem, vse te lastnosti so tipično razvite v teh generalnih ravnateljih: nevednost, politično kričaštvo, surovost na spod in prevelika ponižnost navzgor. Nemškemu uradniku in častniku se razen majhnih hib ne more nič očitati, nemški generalni ravnatelj pa že iz navade boleha na samoljubju, in trpi na megalomaniji, zamenjava pravo energijo z brezobzirnostjo napram koristim sodobnega sveta, se čuti kot 200 odstotni nadčlovek, njegov katekizem so umazane oderuške kupčije. Inozemske časopise bere le redkokdaj in ima tako medle politične pojme, da se kar popisati ne da. »Nemci so idealistični, imajo izvrstne pesnike, prvovrstne učenjake in hrabre vojake ; nekaj jim pa manjka in sicer politični inštitut in to jih napravi samim sebe za sovražnike. Vsak drug narod nekako čuti, da ne sme napraviti prevelikih napak ; Nemec tega čuta nima. Zato pa tudi opazimo čuden pojav, da je nemški srednji stan najstrastnejši pristaš baš onih političnogospodarskih skupin, ki so ga v zadnjem času popolnoma oropale in prepeljale njegove prihranke z nečednimi finančnimi špekulacijami v lastne žepe. Nemški narod plača na leto več kot dve zlati milijardi rudarskim sindikatom samo na diferenci med cenami. ki jih sindikati zahtevajo, in pa med onimi cenami, po katerih bi lahko prodajali; pa je že v teh cenah vštet precejšen dobiček. To, kar zahteva ententa, plačuje nemški narod brez moratorija svojim krvosesom. Celo oprezni finančni praktiki so doslej mislili, da bo po končanem inflacijskem izkravavljenju Nemčija lahko plačala dve zlati milijardi na leto. Pa jih ne more. Od veleindu-strijcev diktirane cene premoga in železa so tako ogromne. da požre nakup tega blaga ves denar in da morajo zato v inozemstvo drago prodajati, če hočejo živeti in še reparacije zraven plačevati. Med tem se je pa pojavila tuja cenejša konkurenca, Nemčija svojih izdelkov ne more prodajati, in torej kljub nizkim davkom tudi ne spraviti na mesec dvesto milijonov zlatih mark za reparacije skupaj. Za to spoznanje so poskrbeli premogovni in železni baroni.
Mislimo, da je precej vsaka veleindustrija taka.
Meliki župani bodo baje nanovo imenovani. Kan-.
^ Je mnogo.
da Parcelacijo Siovenije zopet načenjajo radikali. Men-SVoiPaK da bodo v razdeljeni Sloveniji bolj uspevali s ^rote f.*ranko. Poslanca dr. Kulovec in dr. Hohnjec sta e>inK, ‘da proti vsaki delitvi naše zemlje. Zahtevamo tnJ Slovenijo.
lavCj °|'tve v oblastne skupščine se napovedujejo. De-Pripravljeni bodimo. Borba bo huda !
SeUi r*JOvljie. Ker pristaši gotovih strank govore, da renta ¥ P^iral podpise okrog kmetov za bivšega ge-r^ais |rena’ — da ga hočemo zopet nazaj, — bodi flil njji ern takih vesti povedano, da jim bodem nateg-tetov '°Va u^esa v toliko, da bodo imeli daljše, kot For-•)jeg0v°Se^ ^er scm mnenja, da ako že konkurirajo z smetjo, (ali pa neumnostjo) naj še z dolžino u§es !	Ed. Kukman.
r°nla ai*a žena. Fedor Mihailovič Dostojevskij, ruski 30. X0?1SCC’ jc bil rojen 11. nov. (po starem koledarju iJiŽenj f1 v Moskvi- L- 1837. je šel v Petrograd na toda 0 šolo, nato vstopil kot podporočnik v armado,
11,5 Posv 'n84-4	^	s*ovo	v°jaški suknji in se popolno-
^rogr i. 'iteraturi. Njegove novele, vzete iz življenja Kitni;	uradniškega proletariata, so med dru-
^'abotn ljudje«, »Dvojnik«, »Gospod Proharčin«, 16 bil 7a°i?*rCC<<’ >>^et°ška Nezvanov«, itd. L. 1849. se ^ojen P ° v Pozvano Petraževskijsko zaroto, bil Silno Hpi, a si!!rt’ ,t°da nato pomiloščen na 10-letno pri-
V	arniadr,	^854. je moral vstopiti kot prostak
• Ko je zasedel prestol Aleksander II., je bil po-
Vsak delavec naročnik Pravice i
Kako Izvršujete ta sklep JSZ?
Strokovna zveza.
Maribor. Bolniški uslužbenci. Dne 8. t. m. se je vršil pri nas strokovni sestanek pri povoljni udeležbi članstva. Poročal je pokrajinski tajnik Semenič o tekočih organizacijskih zadevah in delavskem tisku. Tajnik je dobil nalogo, da posreduje pri upraviteljstvu zavoda o internih zadevah, kakor prosti čas, službena obleka za režijsko osobje in podobno. Na podlagi tega posredovanja je dovolil g. upravitelj prizadetim zahtevani prosti čas, v ostalih točkah se je pa obrnil tajnik na zdravstveni odsek v Ljubljani. Ker so zahteve upravčene, pričakujemo uspehe.
Trbovlje. Dne 1. nov. se je vršil v »Društ. domu« dobro obiskani shod »Strok, zveze rudarjev,« na katerem je izčrpno poročal predsednik imenovaee Zveze o stanju rudarskega delavstva v tu in inozemstvu, — o vzrokih zakaj je bila zadnja stavka zlomljena, ter o osnutku novega rud. zakona. Dotaknil se je tudi tako mimogrede občinskih razmer v Trbovljah, ter zahteval da se čimpreje izvedejo občinske volitve, — kar je že skrajni čas, — ker v tretji največji občini v Sloveniji že od prevrata sem gospodarijo razni gerenti kakor se jim pač ljubi. Radikali Štefanovičevega kopita ter gg. Jedeesarji so takoj raznesli novico po Trbovljah češ da »klerikalci zahtevajo bivšega gerenta Korena nazaj,« (ter to stvar baje celo javil pokraj. vladi), kar niti poročevalcu na shodu, niti kteremu drugemu »klerikalcu« niti v sanjah ni nikdar v glavo padlo. — ker nima-
mo nikakega vzroka potegovati se za geernta, kteri je pripadnik sedanjega režima. — Delavci in kmetje zahtevamo občinske volitve, — pa ne gerentov ! To naj si razni gospodje blagohotno zapišejo za ušesa!
Strokovna zveza rudarjev v Zabukovlci. i Delavstvo v Zabukovici in v Velenju je poslalo dne 27. oktobra 1923 na ministrstvo za šume in rude spomenico, v kateri opozarja na silno bedo teh rudarjev, na dolgove, v katere so zalezle naše družine vsled sramotno nizkih prejemkov očetov — hraniteljev in pov-darja zlasti tele zahteve : 1. Povišajo naj se vsi prejemki, bodisi akordni ali dnevni sorazmerno z narastlo draginjo. 2. Delavstvu naj se oskrbi skupna cenejša apro-vizacija t. j. preskrba živil, obleke in obutve. 3. Delavstvo zahteva odgovora na spomenici, ki jih je poslalo meseca aprila in junija glede socialnega zavarovanja, zaščite delavskih zaupnikov, volitev v delavsko zbornico, uvedbe zakona o eksistenčnem minimumu, proti zloglsani obznani itd. Ali ministrstvo spolh ne smatra za vredno nam odgovarjati ? Opozarjamo naše poslance na te spomenice in zahtevamo, da’ posredujejo glede teh zahtev in pospešijo ugodno in hitro rešitev.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Naše vzgojno vprašanje.
Uporaba prostega časa.
Tovariši ! S tem, da je delavski pokret izvojeval osemurni delavnik, je dosegel šele prvo in najvažnejše sredstvo k cilju fizične, kulturne in Intelektualne pov-zdige delavstva. Zal, da je na tej stopnji delavski pokret po večini zastal. Kriva je tozadevno silno veliko delavska organizacija, ki ni imela mož, ki bi takoj pokazali delavcu, kako naj plodonosno uporabi prosti čas. Delavski tisk se je omejil na splošne klice po delavski prosveti in organizaciji, ni pa mogel delavcu povedati, kako naj si delavec uredi domače življenje. Zlasti naše jugoslovanske proletarske vrste so v tem oziru strašno siromašne.
Drugod so vsak po svoje dajali delavcu tozadevne nauke. Na Francoskem n. pr. so z uspehom delavca napotili k obdelovanju koščka zemlje in reji živine. To gibanje je podprla tudi javna uprava in mnogi delavci so si prav lepo opomogli. Angleži in Amerikanci so svetovali delavstvu, naj prosti čas preganja s športom, mno-gokje so osnovali obrtne, gospodarske, trgovske in druge šole, kurze in tečaje, zlasti za mlajše delavce.
Zakonodaja ni še v nobeni državi načela tega vprašanja. dasi so že mnoge javne ustanove, samoupravne oblasti in zasebne organizacije podvzele tozadevno iniciativo. Sedaj se je začel zanimati za to vprašanje mednarodni urad za delo, ki bo stavil to tudi na dnevni red prihodnje konference dela.
»Pravica« bo v tem vprašanju skušala dajati našemu delavstvu navodila in pojasnila. Naloga vse delavske organizacije pa je, da skrbi, da bodo delavci dobro uporabljali vsak trenutek, sebi in svojim družinam v blagostanje in organizaciji v čast ih prospeh. Le preradi pozabljamo staro resnico : Čas je zlato !
Naši delavski mladini !
Brez truda nič uspehov ; brez študij, brez izobrazbe, slaba prihodnost !
Tovariši, kako resnične besede ! Povsod povdar-jamo, in zopet in zopet manifestiramo, protestiramo in apeliramo. Naša strokovna organizacija se bori za drobtine ki jih od časa do časa izvojuje svojim članom, ki gladno stegujejo svoje roke proti nji, misleč, da jim bo izvojevala ono blagostanje, ki odgovarja poštenemu človeškemu življenju. Uspehi minimalni! Povsod povdar-jamo pravico enakopravnosti, hočemo boj za enakopravnost delavnega ljudstva v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu. Naša delavska zveza, ki si je nadela nalogo, ta klic po enakopravnosti na gospo-darsko-kulturnem in socialnem polju iz delovnih trpinov samih oživotvoriti, se bori za obstanek. Njen edini list »Pravica« kljub vsej bojevitosti, kljub vsej trdni volji in kljub krasnim idejam praktičnega krščanstva, še danes ni na oni višini, na onem nivoju, s katerega bi mogla Delavska zveza pošiljati prve salve brezsrčnemu kapitalizmu ki se šopiri pod narodnimi in drugimi krinkami !
Krekova mladina, edina stanovska prosvetna organizacija, ki si je nadela plemenito nalogo izobraževati vsestransko naše delavstvo, zlasti mladino, vabi, roti in prosi s pozivi, prošnjami se obrača na vas tovariši, prijatelji krščanskega socializma, prdružite se našemu gibanju, ustanavljajte podružnice Krekove prosvete !
Vsi ti pozivi, malo zaležejo !
Mnogo vpijemo, mnogo govorimo ! Toda, dokler ne bo zadnji delavec pod našo zastavo organiziran strokovno in politično, dokler ne bo 10 tisoč rednih naročnikov »Pravice«, dokler bo v naših članih toliko idealne nesebične požrtvovalnosti, da bodo šli od delavca do delavca, od uradnika do uradnika, od kmetskega delavca do viničarja in od zadnjega obrtnega delavca in železničarja in ne pridobili toliko naročnikov, da bo »Pravica« kot barometer za kultbrno vrednost njenih organiziranih vrst pokazala krepko rast. toliko časa se ne čudimo.
Enakopravnost delavnega ljudstva je nesmisel ako ne bomo tudi enako izobraženi. Brez učenja ne bo prihodnosti. Bojevali se bomo z uma svitlim mečem in ne z koli in krampi. Naš evangelij je evangelij prosvete ; pot do cilja je pot — evolucije ! Zato naj nam bodi v memento : Brez širokega izobraževalnega dela.
Š
Uhaj V sli
en ia {e ** po
Pos
Ljub
Nelra
brez naših stanovskih prosvet, je vse naše kričanje, krik v vihar ! Razumete sedaj! Ustanavljajte tovariši povsod naše Krekove mladine, ki bodo merila naše vstraj-nosti, našega kulturnega nivoja in sigurna svedoeba naše lastne notranje vrednosti in moči !
* * *
Krekova mladina ima v založbi velezanimivo satiro »Mobilizacija poštenjakov«, »Nova vojska ?«, »Diskurzi o Liviju« in »Telemah« v dulni in resnici. Spisal Janko O. Podtrojiški. Cena 20. —Din. Nobena knjižnica brez te knjižice !
V jesenskih in zimskih večerih bomo radi brali krasno rusko povest „Mlada žena", ki bo izhajala v Pravici. Povejmo to tovarišem in tovarišicam, da bodo naročili
____________________________„PRAVICO“.___________________
Socialni razgled po svetu.
Razmere v jeklarski industriji v Z. d. A, Velik del naših izseljencev je zaposlen v jeklarski industriji, zlasti pri »United States Steel Corporation.« Pri tem podjetju je uvedeno dvanajsturno dnevno delo kljub protestu delavstva in javnosti. Delavci so strogo nadzirani ; če govore s človekom, ki ni nastavljen pri tern podjetju, so na mestu odpuščeni.
Okoli 1.304 delavcev je zaposlenih v oddelku odprtih kurilnic in to izmenoma 10 ur po dnevu in 14 ur po noči tudi ob nedeljah. Delo je naporno in nevarno. Ves čas trepeta delavec pred nezgodo, ki mu grozi od tekočega jekla, dvigal, lokomotiv itd. Plačuje se na uro 90, 60, odnosno 50 centov. Čezurno delo se plačuje kakor redno. Kdor se brani delati ob nedeljah ali čez uro, mu je delo na 10 dni odpovedano. Za zdravje delavcev se podjetnik ne briga niti najmanje.
Delo in spanje je delavčevo življenje, ker ne preostane moči in časa ne za rodbino ne za drugo.
Življenje naših izseljencev v Argentiniji. Kot svarilen opomin onim, ki se izseljujejo v Argentinijo, naj velja poročilo dveh naših izseljencev, ki sta iskala zaslužka v tem kraju.
Prvi piše, da se potrebujejo delovne moči samo pri poljedelstvu. Izseljenci, ki iščejo zaslužka drugod, padejo redno v največjo bedo. -
Znati se mora vobče španski jezik ; za tehnične' stroke se zahteva še francoščina in angleščina. Kdor nima priporočilnega pisma na gotovo podjetje, naj ne hodi v Argentinijo.
Drugi izseljenec sporoča, da je kljub pripravljenosti prevzeti vsako delo. iskal zaposljenja sedem tednov. Končno je bil sprejet v tvornici mesnih izdelkov 40 km daleč od Buenosaires. Delovni čas traja od jutra do večera. Plača majhna, izplačevanje neredno. Prvi mesec je čakal 17 dni na izplačilo zaslužka. Neki delavec istega podjetja je ostal dva meseca brez plače. Ko je zapretil, da ustavi delo, ga je dal odstraniti poslovodja po policijskemu organu s pripombo, naj vpraša čez 14 dni po plači.
Izseljencev je v Argentiniji ogromno. Mnogi skrbe samo za to, da se čimpreje vrnejo v domovino. Tudi v Argentiniji se pripravlja nov zakon, ki hoče omejiti priseljevanje samo na poljske delavce.
lzseljevanjje preko Belgije v Z. d. A. Zadnji čas se dogaja, da prosijo nekateri potne liste za Belgijo, češ da imajo tam zagotovljen zaslužek. Belgijski konzulat v Zagrebu je sporočil izseljeniškemu komisarijatu, da je prejel od svoje vlade nalog, naj ne vidira potnega lista ni enemu delavcu, ako nima odobrenja belgijskega ministrstva zunanjih zadev, ki pooblašča od časa do časa svoj konzulat za vidiranje potnega lista določeni osebi. Dalje je odredilo belgijsko ministrstvo zunanjih zadev, da se morajo priložiti vsakemu potnemu listu sledeči dokumenti :
1.) Izkazilo o narodnosti.
2.) Nravstveno spričevalo.
3.) Zdravniško spričevalo.
4.) Pogodba o delu in zaslužku ter izjava, da pošlje podjetnik delavca na lastne stroške v njegovo domovino.
5.) Spričevalo o strokovni sposobnosti kvalificiranega delavca.
6.) Izjava delavca, da ne privede svoje rodbine v Belgijo.
Te dokumente predloži belgijski konzulat svojemu ministrstvu, ki v zadevi odloči. Vobče pa se delavci, pro-
seči vizum za Beligjo, brez nadaljnjega odklanjajo.
Potovanje v Belgijo je le navidezno ; glavni cilj je Amerika. Izseljenci, ki mislijo, da se more priti na ta nezakonit način v Z. d. A„ se opozarjajo, da je to zmotno in da so vsi stroški zastonj.
Izseljeniško vprašanje. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je javil sledeče :
Nov priseljeniški zakon. Po vesteh, dospelih iz Zedinjenih držav Amerike, se pripravlja nov priseljeniški zakon, ki bo omejil naseljevanje v Z. d. A. v i še večji meri nego dosedanji.
Po novem zakonu se ne bo več vršilo komisijsko | pregledovanje izseljencev na Ellis Islandu, nego v zem-I Iji izseljenca. Pri tem pregledovanju bodo sodelovali zastopniki Z. d. A. in oblastva države, kateri pripada izseljenec.
Nov zakon namerava odrediti, da izvrše oblasti Z. d. A. registracijo vseh inozemcev v svrho ugotovitve, da li so dospeli na predpisan način v Z. d. A. ali ne. Če se dokaže, da poedini izseljenec ni zadostil priseljeniškim predpisom, bo poslan v svoj kraj.
tilMl
I
Zahtevajte „PRAVICO“ po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v industrijskih krajih!
i
Za kratek čas.
Dober svet.
Ko je poznejši bolgarski knez princ Aleksander Battenberg služil še kot častnik pri gardi v Berlinu, je bil vsled svojega zdravega humorja splošno priljubljen. Neki mladi grof mu je tožil, da se je zadolžil in si ne upa očetu povedati, ker ta ne razume nobene šale.
»No, enkrat bo pa že oko zatisnil,« je rekel princ. »Oko zatisniti« pravimo tudi v pomenu : odpustiti.
»Ne verjamem.«
»Ljubi moj, dal Vam bom dober svet. Stvar je prav enostavna. Ko boste šli prihodnji teden domov na dopust, spravite očeta na lov. Kadar bo hotel streljati, mu hitro povejte, kaj Vas teži, in sicer takrat, ko bo hotel sprožiti.«
»Zakaj pa ravno takrat ?«
»Ker bo Vaš gospod oče takrat prav gotovo oko zatisnil !«
Sodnik Stickel in brivec.
V prvih aprilovih dnevih 1923 so priobčili pariški listi sledečo dogodbico iz Amerike.
Sodnik Stickel iz Novega Yorka se je mudil v Atlantic City. Šel se je brit in je preživel tedaj par strašnih trenutkov. Brivec, črne, ga je bil namazal z milom, se je vstopil poleg njega in mu je nameril britev na vrat: »Obsodili ste mojega brata Billa BaUle na smrt...«
Sodnik bi bil rad skočil skozi vrata, pa se ni upal. Brivec je naslonil britev na sodnikov vrat in je rekel : »Prav ste imeli. Zares ni bil nič vreden«.
Za tiskovni sklad »Pravice« so darovali P. Fleinik, Kočevje Din. 100.—, J. Makovec, Rateče Din. 5.—, neimenovani Din. 500.—, dr. Juro Adlešič Din. 100.—.
Naročajte
„SOCIALNO MISEL“
mesečnik za vse panoge socialnega in kuitarnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak.
Naročnina za i. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane č D.
Dobi se še tudi celoten l. letnik za ceno 30 D.
Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni mefl’ vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v h palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. — jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in dfljjg lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici ™ zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi čla' z vsem svojini premoženjem, ki presega večkratno vre1 nost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K lSO.OOO.OOO''
Pravkar je izšla v založbi »Socialne Misli" knjiga Dr. A. Gosar:
ZA KRŠČANSKI SOCIALiZEM
Pomisleki In odgovori
z velezanimivo in aktualno vsebino.
Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. Če se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša cena za Izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali pa v upravi .Soc. Misll“, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2.
To knjigo mora Imeti vsak krščanski — socialec!
Gazela-milo
mr je najboljši domači izdelek. Dobi se v vsaki trgovini.
Ne s Dapit in »ajv< bank zag0'
nepo
5° 11
poto, »ia g
toto,
tedaj,
Ni,
'lem
M|Jda
»foti,
nc
y*ak
!e na
‘iavi,
srečk
v*dri
r° *
Ki <lu v
s
>j( 'isfc
GOSPODARSKA ZVEZA
Z. Z O. Z.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29
1. Blagovni oddelek:
a) poljedelski pridelki in mlevski izdelki,
b) krmila,
c) kolonijalno blago.
2. Kmetijski in strojni oddelek:
a) poljedelski in drugi stroji
b) semena, umetna gnojila,
c) cement, bencin,
d) galica, žveplo.
3. Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine i’n prašičev,
b) tovarna mesnih izdelkov,
c) hladilnica,
d) izdelovanje umetnega ledu.
4. Lesni oddelek:
a) nakup in prodaja lesa ter oglja,
b) lastne parne žage, lastna parketna tovarna.
5. Vinski oddelek:
a) domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b) vse vrste žganja, konjak, špirit.
Telefon 137. — Brzojavke: Gospodarska Ljubija11*'
• •••<
»••04
»••••<
»••••I
»••••<
»••••<
»•••<
I
I
I. delavsko konsumno
priporoča svojim ljubljanskim planom:
fi
društvo v Ljubljani
"o u,
SaftlQ
'etoir ?ali, le v
^tn
K
Nbo
sHo,
^id;
S?
>
»Q|
•uti
!»ic ,
V
N
• M.
Nečlanom se ne daje. Kdor želi postati član, naj se prijavi v poslovalnici, ali pa v pisarni^Kongresni trg 2. Člani dobe koncem leta 3 »/o popust, — dobiček, ki ga napravi zadruga je 'pa last zadruge in v korist vsem članom. --------------------- Na	upanje	se	ne	daje.
Člani Iz dežele naj posetijo naše poslovalnice, kadar pridejo v Ljubljano.
»•••<
»•••<
Izdata konzorcij.
Svojonkuhinjo na Kongresnem trgu št. 2, kjer dobi vsak član solidno postrežbo, Kosilo: Juha, meso, 2 prikuhi 9 Din., — večerja Din. 650.
Svojo točilnico ravnotam. Nikogar se ne sili k pijači, članom se pa postreza s ceno in dobro kapljico.
Svojo manufakturno zalogo V bivših prostorih Kleinmayer Bambergove trgo; vine na Kongresnem trgu. Člani naj se prepričajo, da so tu najceneje postrežem z dobrim in trpežnim blagom.
Poslovalnice: Dunajska cesta 36 — Zaloška cesta 15 — Celovška cesta 1 in Vič-Glince, kjer dobe vse v gospodinjstvu potrebno blago. ••••+——•••••——•••—■—••—
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.	Odgovorni	urednik	Dr.	Andrei	6°**
1.
2.
3.
4.
S
Sc
’4ko
%
s.
Ha
Si
N
4^rl(
Sli
Se
V £ Vji