St. 94. V Gorici, v soboto dne 24. uovembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik torek iiiHubotoob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za dežplo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zve<üer. Staue po pošti prejomaiL ali v Gorici na dorn pošiljan celoli'tno 8 K, polletno 4 K in detrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutrauje Izdanje). ITretliiiätvo in upraynistvo se nahajata v Gorico€. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Politična mrhovina. Je že zatrobental po slovenskem svetu da se po vzgledu kranjske liberal- ne stranke preosnuje narodno napredna stranka tudi na Goriškem. Koinu ne im- ponuje to? Ali doslej na Goriškem ni- smo imeli prave liberalne stranke? Imeli smo jo, a „treba jo je premladiti", to se pravi: Stranka je tukaj, le pristašev ni. Tudi program ima celo ta stranka. ill sicer originalen. On piše: „Z od- porom sem že pričel na shodih v Št. Petru in Dornbergu. Toda slediti mora solidaren odpor vseh svobodomiseljnih življev v deželi!....." Program je jasen, doslej ga je tudi točno vršil on in nje- gova stranka. — On sredi, zraven par koncipijentov, okoli nekaj pisarjev, naj- radikalnejše krilo pa so tvorili troben- tači, v Dornbergu celö „možje" s pre- klanimi hlačicami zadaj. To so bili zdru- ženi „svobodomiseljni življi", vtelešena narodno - napredna stranka. Lispeh je bil sijajen. Kar v narocju so ga nesli skozi vrata na sveži zrak. Sedaj je sedel visoko gori na po- litično mulo, kjer trobenta v svet, da ga morajo posnemati vsi trezni življi na j Goriškem. Ti „trezni življi" mu bodo ; gotovo tudi sledili povsod, kjer bo do- i biti kaj, sčimer si po trudapolnem delu, splahne utrujeno grlo. Gotovo pridejo tudi na takozvani „zaupni shod", le to se jim škoda zdi, da tu ne bodo preiz- kušali svojih pljučnih organov. Ne bojte se! On že ve, zakaj vas rabi. Zadnje case je njegova politična mula zelo shuj- šala. En Nebodigatreba se ji obeša za rep in moti njen političen tek. Zato bodo na „zaupueni shodu" njegovi „trezni živ- lji" odrezali muli tisti nepotrebni rep, da bo [Nebodigatreba obležal v blatu. Tako pravijo. Smejati se mora človek bombastič. nim besedam, s katerimi napoveduje Ga- bršček preporod svoje stranke po vzgledu kranjske liberalne. Preporoditi se more le nekaj, kar je, kar živi; mrtvih ni mo- goče buditi. Mrtvih strank tudi ne spra- viš več v življenje. Življenje pa dajo stranki velike ideje. Teh pa med libe- ralci ne najdeš. To kar „Soča" imenuje „odpor" in „delovanje" je le negacija pozitivnega dela in pomeni za iias toliko, kolikor pomeni razširjajoči se smrad gnjijoče mrhovine za zdrav nos. To po naši deželi smrad razširja- jočo mrhovino pa bomo spravili v stran in zakopali globoko v zemljo, mi pa pojdemo življenja polni na delo za ljud- stvo, ker naše ideje so večne. ZlngonjB in zaohrožeuanje zemljišt (Dalje). Zložitveni postopek se da izvräiti ¦ edino le b sodelovanjem javnih organov, zakaj pravne in tehnične preosnove, ka- tere provzroča zlagalni čin, so tako ob- sežne in težavne, da jih morejo izvräiti le osebe, ki imajo mnogo ekonomičnega, tehničnega in pravnega znanja. Oblasti, kompetentne za zlaganje zemljiač, go trojne : 1) Lokalni komisar, za katerega ae nastavi oseba, ki je položila prak- tično-juridični izpit in pozna kmetijske razmere, ali pa teoretično in praktično izobraženi posestniki, ki imajo tudi po- trebno pravno znanje. Z lokalnim ko- misarjem sodelnje pri zlaganjn še po- seben odbor 7—12 članov, katerih po- lovico izvolijo zlagajoči posestniki, po- lovico pa imenuje lokalni komisar, tako da je zastopano v tem odboru malo, srednje in veliko poseshro. tOdbor zla- gateljev ima le posvetovalen glas. 2. De- želna komisija, ki se sestavi na podlagi tozadevnega sklepa deželnega zakono- daJ8tva. Predsednik deželne komisije je namestnik ali deželni predsednik ali njegov zastopnik; referenta imennje po- ljede'.ski minister v dogovorn z ministrom notranjih zadev, dragi člani komisije so pa trije sodniki in en delegat deželnega odbora. Sodnike imenaje v komisijo pra- vosodni minister. 3. Ministerialna komi- sija, ki jo imenuje poJjedelski minister v dogovoru z ministri notranjih zadev in pravosodstva. Komisijo pa tvorijo : polje- \ delski minister ali njegov namestnik kot predsednik, referent, 3 ali 4 ndje sod- nijskega stanu in zastopnik ministerstva notranjih zadev. Poročevalec je uradnik poljedelskega ministerstva, ude sodnij- skega stanu imenuje pa pravosodni mi- nister. Ko se gre za razsojanje sporov, ki spadajo navadno pred civilno sodnijo se pntegne k komisiji še en ud iz sod- nijskega stanu, pri reševanju gospodarskih vpraäanj v kakovosti svetovalcev pa kmečki posestniki ali zemljedelski tehniki. Obe komisiji sta izkljnčno kompe- tentni za vse dejanske iu pravne razmere, katere spremeni zlagalni čin, torej za vse civilnopravne zadeve in ne le za izvräitev zložitve same (§ 11). Samo spori, ki se tičejo lastnine in posesti zemljiač, ki se pritegnejo k zlagatvi, spa- ; dajo tudi med zložitvijo pred Jcivilnega sodnika. Tudi niso agrarne komisije kom- petentne glede zadev, ki se tičejo že- leznic, javnih zgradb in cest. Proučevanje sporov spada v delokrog lokalnega ko- misarja, razsodba glede teh pa deželni v prvi, odnosno ministerialni komisiji v drugi stopinji. Zlagatev sama pa obsega 4 čine : 1. provokacijo, katero provzroči najmanj polovica posestnikov zlagalnega okraja s tem, da zahteva nastavljonje lokalnega komiaarja za izvräitev pripravljalnih del, ali pa s tem, da predloži v potrjen e zložitveni načrt, za katerega je glasovala najmanj polovica neposredno prizadetih posestnikov; 2. Po provokaciji izzvana pripravljalna dela ; in aicer sestave bo- nitetnega načrta in registra o posestnem stanju ; 3. sestavo zložitvenega načrta in obkoličenje novih mej ; 4. glasovanje glede tega načrta, izvršitev in overov- Ijenje načrta in končni prestopek. Kakor hitro se posestniki kmetijskih zemljiač (kaj se ima razumeti za „kme- tijska zemljišča", to določa na podlagi § 2 zlož. zakona deželno zakonodajstvo) odločijo za zlagatev in je vsled njih pro- vokaoije najmeačen lokalni komisar, mora poslednji najprej dognati obstoječe po- Bestno stanje, torej obhoditi zlagalni okraj, postaviti mejnike, poskrbeti za cenitev zemljišč in za sestavo bonitetnega načrta ter zapisnika posestnega stanja. Zemljišča ae cenijo sporazumno s stro- | kovnjaki po tzv. bonitaciji, t. j. zemljišče I serazdeljuje vrazne vrednostne razrede z j ozirom na vrednost, ki jo ima vsled do- I hodkov, lege, in stanj», v kateremse na- j ,haja in vsled razmer, vladajočih v občini. Slučajni presežki vrednosti, odvisni od drugih razmer, se pri odpravljanju pla- j čajo v denarju, v kolikor je večja vred- ! ' nost opravičena, zakaj načelo je, da ¦ ' mora dobiti vsak zlagalec odpravnino, ki \ je v razmerju z vrednostjo za zložitev j izročenega zemljiäöa. Tudi ne sme dobiti i zlagalec zemljišče, ki bi imelo sicer enako ! ali pa äe večjo vrednost od prejšnjega in 1 bi bilo treba radi njega spremeniti gospo- darstvoali pa prestaviti gospodarski dorn. i Osamotiti se sme posestnika le z izrecnim ! njegovim privoljenjem, kar smo omenili že prej. ' V zapisnik posestnega stanja se i vpisuje vsaki posamezni kos zemljišča, navajajoč ob enem lastnika tega, skupno povräino iu deine površine po kakovosti zemlje in po vrednostnih (bonitetnih) razredih. (Konec pride.) j ----------------- Dopisi. Iz Oseka. — (S m r \). — In zopet I je zapel z visokih lin zvon, žalostno in tužno, s svojim srebrnim giasom, in na- znanil, da je zapustil eden izmed Ada- movih otrok to solzno dolino in da je odplaval njegov duh tja gor nad jasne zvezdo, pred sodni stol Njega, ki je Oče nas vseh. Vgasnilo je mlado življenje in veliki upi in blesteče nade so legle z njim v örno zemljo, hladni grob. Pretekli četrtek dne 15. t. m. je iz- dihnil svojo blago duäo na Vitovljah di- jak Vincencij Remec, äestoäolec tukajšnje gimnazije. Ta je letos že četrta dijašk» žrtev v Vipavski dolini, ki jo zahteva od nas nebo. 0 počitnicah je preminul sed- mošolec Hrobat in o priliki njegcvega pogreba je doletela njegovega tovariša Vogriča žalostna smrt v hladnih Ipavinih valovih. Bratina učiteljiščnik v Kopru je tudi o letošnjih počitnicah končal svoje mlado življenje in sedaj äe Remec. Pokojni Remec je hiral že par let na jetiki, tej grozoviti morilki mladih življenj. Lansko leto se je pridružilo tej bolezni še hudo vnetje grla, tako da je pokojnik skoro popolnoma izgubil svoj glas. A navzlic temu jo äe vedno obisko- val šolo, in äelö proti koncu šolskega leta, se je dal pregovoriti, da je zapustil Gorico in odšel domov, da se pozdravi in okrepi v svežem zrakn. A bolezen se je hujäala — in sedaj ga je pobrala v pomladi zivljenja. — Pokojnik je biljako marljiv in priden učenec, ki je vkljub svojej bolezni vestno in natanko izpol- njeval svoje dolžnosti. Kar mu je odrekla mati narava na nadarjenosti, to si je skušal pridobiti s trdno voljo in jekleno vstrajnostjo. Pogreb pokojnika se je vršil v so- boto pred poldne ob obilni vdeležbi do- mačinov. Njegovi soäolci so prihiteli v polnem številu. da izkažejo zadnjo cast ! svojemu dragemu tovarišu. Napravili so 1 mu zadnji dan, koje iežaj na odru častno | stražo. Na njegovo krsto so položili kra- sen venec. Pogreba se je vdeležil tudi razrednik pokojnika g. profesor Žnider- Šič. Dijaki so zapeli pod vodstvom šesto- ; šolca Rijavca pokojniku nagrobnico. j V 8vojem in imenu svojih tovarišev ; se jo poslovil ob zevajočemu grobu od I umrlega aoäolca äestosolec Gorkič. Med njegovim govorom so marsikomu rosile oči žalosti in tuge. Pač huda nesreča je I zadela stariäe s smrtjo ljubljenega sina. Končujem svoje poročilo z bese- dami govornika : „Bog s Teboj, mili to- variš! Lahka Ti zemljica, dragi soäolec, spavaj sladko v hladni zemljici, ljubi pri- jatelj, večna luč naj Ti sveti, blaga duša, na vekov veke !u Iz Hudnjužue. — Prevzviäeni nad- äkof je dovolil da ae blagoslovi spomin- ska kapelica sv. Barbare v Hudajužni. Za blagoslovljenje je pooblaščen preö. g. V. Pirc vikar v Oblokah. Blagoslovljenje LISTEK. Povest iz doline. Pjastuškin. (Dalje). Kako življenje je vladalo od sedsj pri Goačakovih, si lahko predstavljate, ako pomidlite, da je bila od žalosti, trpljenja in muke vsa potrta, utrujena, izmučena in malodane obupana Manöka, da je bila torej ta Marička vse: ,gospo- dinja in gospodar, z jedno besedo glava ˇse kmetije. Morala je skrbeti za obde- lanje polja, plačevanje davkov, delavcev in gnoja ravno tako kakor za to, da je bila krava pomolžena, hiša pometena, perilo oprano in obed pripravljen. Bilo je, kot bi naložil kdo nedoraslemu otroku na ramena tovor, ki ga komaj nese mož v najboljših letih, krepak in korenjaški. In vendar šibka postava Maričke Be ni krivila pod to težo, ni pnšala, in ae pripogibala. Nosila jo je z odločnostjo, vdanoßtjo, srönostjo in stanovitnoitjo. Kje je pa našla le-te pomočnice, i da so ji pomagale prenaäati malodane [ neznosno breme ? V — molitvi. S tem ' opravilom se je bavila vedno in povsod, i kedarkoli je imela čaa in tudi pri delu, ko je bila sama, tako da je bilo njeno življenje kita, spletena iz truda, napora in muke in v to kito je bila vpletena molitev, ki se je vlekla kot zlata nit sfcoziinskozi Razen tega so ji stali na strani tudi dobri ljudje, ki so jo ljubili tem bolj, ker so vedeli, kako zelo je ne- srečna. Med temi dobrimi ljudmi so stali v prvi vrsti Poljakovi. Mati Poljakova je podpirala Maričko vsekdar z dobrimi sveti in bodrečimi besedami in Marička se je tudi zatekaia vedno k njej po svet, kedar ga je potrebovala, ter ji odkrivala vse svoje boli in težave zaupno kakor lastni materi. In mati Poljakova, ki jo je tudi ljubila kot hčerko, je naäla ob takih prilikah vedno. kako dobro misel, kak . lep nuuk, s katerim je svojo miljenko ' ojunačila in okrepčala za nadaljno borbo. Zlasti se je to dogodilo ob nedeljah po molitvi, ko ni bilo mnogo dela tudi doma v nisi ne in je MariČka lahko go- vorila s Poljakovo do noči. Tako vpraäa ta Maričko med drugim nekega nedelj- skega večera: „Pa z možitvijo, Marička, ali bo že skoro kaj ? Joža Že komaj čaka". „Zdi ae mi še prezgodaj, mati." „No, zdaj se mi ne zdi več pre- zgodaj. Saj je že preteklo pol leta in v takih slučajih kakor je ta, ko nimate pri hiši gospodarja, mora veljati tudi izjema". „Ma, kakor mi svetujete, mati. Vi ste izkusili že marsikaj in veste, kaj bi bilo najbolje". „Prav praviš, izkusila sem že to in ono in pretrpela marsikaj. In meni se I zdi najbolje, da ae v kratkem vzameta. Kaj pa hočeš tako sama, ljuba moja Marička?" „Če reste, da je bolje tako, be pa poročiva". „Kaj pa, kaj pa, Marička ! A potem je še drugo vpraäanje." „Katero ?M „Jaz sem že mnogo mislila in mi- slila v avoji glavi. Saj veš : pri vas pri- mankuje moäkega, pri nas pa ženske. Jaz ne bom več dolgo, jaz sem stara". „Vi hočete torej reči, da ne veste, ali naj pride Joža k nam, ali jaz k vam?u „Da, to hočem". „Tudi jaz sem Že mislila o tem in menim, da bi bilo najbolje, ko bi se združila naäa in vaša družina v eno". „Lej, popolnoma moje misli ! Ampak kako, kako — to je vpraäanje." „I kako? — En grunt prodamo, pa je!" — „Seveda, enega prodamo; pa ka- terega ?" Jaz bi bila za vaäega". „Pravzaprav bi mi bilo nekoliko težko lociti se od rojstnega doma. Po drugi strani pa bi mi bilo to skoro po volji; kajti, da prav povem, kamor Be obrnem, vsak kotiček, vsaka najmanjša stvarca me spominja na tega ali onega izmed rajnih, na to ali ono prežalostno dogodbo. In ako opazujem stvar od te strani, bi bilo najpametnejäe, da pro- damo naše posestvo". (Konec pride). se bo vršilo na dan sv. Barbare ob 8V2 ori zjutraj. Rapelica je znotraj bx/2 m. dolga 4 äiroka. Kip sv. Barbara je iz kamna 1.35 visok napravljen od doma- čega umetnika v Salcih pri Skofjiloki. Altar je lepo okinčan. Slikal je kapelico domač slikar T. Seljak. Zahvaliti se je c. k. okr. glavarstvu v Tolminu, da je blagovolilo podeliti svoječasno pobirati milodare v ta namen. Za milodare se je pa posebno zahvaliti g. nadinženirja La- šarju pri podjetniku predora v Podbrda in podjetnikn Redlicha in njegovim pod- jetnikom kakor tudi vsim dobrotni- kom cele grahovske žnpanije. Posebna zahvala prevzvišenemu nadäkofu, da je blagovolil podeliti dovoljenje, da Be sme blagoeloviti kapelico, da bode imela pravi pomen. Nasprotnikom pa lepa hvala za njib trud 1 Hadajužnari. dokler se jezikovne razmere ne arede za- konitim potom. Prepričani smo, da ta izbrub narodnega šovinizma laškega ne bo naäel odmeva v ašesih danajske vlade. Ali mar niso vse dosedanje je- zikovne razmere plod posebnih naredb, ki jih ima vlada pravico dajati po §. 19 drž tern, zakona? Bartoli je najbrže delal vodo za svoj mandat. Prihodnje državnozborske volitve. Ministerski predsednik baron Beck se je v pogovoru z nekaterimi poslanci baje izjavil, da se bodo prihodnje volitve na podlagi nove volilno res)rme vräile äe le v mesecu maja 1907. To pa zato, ker ni možno, da bi politične oblasti že pred koncem aprila sestavile volilne li- ste in dovršile drage priprave za volitve. Politiöni pregled. Volilna reforma. V sredo se je vršilo gla8ovanje 0 pluralni voliJni pravici, ki jo je predlagal tirolski poslanec dr. To 1 linger. Ta predlog so vrgli v zbornico naaprotniki volilne reforme, da bi jo s tern še v zadnjem hipa preprečili, kakor so jo hoteli z znanim „kancelparagrafom". Pre- dlog za pluralno volilno pravico, ki ga je predlagal dr. Tollinger, se glasi: Vsak, ki je dovršil svoje 35 leto, je oženjen in ima svoje stanovanje, ima dva glasu; ravno tako ima 2 glasn oni, ki je dovräil matnro na kaki srednji soli. Vsi drugi imajo po en glas. To je silno krivično, ako pomislirno, d» bi v tern slučaju imel srednje izobražen mož z veliko družino, ki je tri leta nosil vojaško puško in se tradi v življenju za svoj obstanek, ki pa je star 34 let 11 mesecev in 29 dni, da bi tak inož imel le en glas, 24 letni mladenič, ki je pravkar dovršil maturo na realki, pa bi imel dva glasn. Za tako pluralno volilno pravico so glasovali vsi nasprotniki volilne reforme, seveda med prvimi slovenski liberale5. A propadli so. Zbornica je predlog odklonila z 210 proti 143 glasovom. Nato se je v četrtek zbornica posveto7ala o načinu volitev. Rasinski poslanec Javorski je predlagal konec seje, a je zbornica njegov. pre- dlog odbila. Nato so Rusini izjavili, da zapuste zbornico, ker se jim gode kri- vice, in so odäli. Notranji minister Bie north je zopet priporočal predlog, ki sta ga sta- vila postanca Ivčevčič in Abrachamow.cz, naj se v Galiciji in Dalmaciji vrše vo- litve 2 dni, drugod pa 1 dan, ker pri- manjknje v tch deželah političnih urad- nikov za nadzorovanje volitev. Zbornick je sprejela v celoti 6. del volilne rel'jrme, kakor jo je predlagal odsek o načinu ˇolitev, s spremembo, ki sta jo p redlagala Ivčevič in Abrachamowicz. Šuklje je krepko pobil dr. Tavčarjeve napade na naše poslance. — Zbornica je sprejela tudi P i 11 a c o v predlog, da izgubi ta 3 leta volilno pravica oni, ki bi bil ka- znovan dvakrat radi pijanosti. Zbornica je včeraj razpravljala 0 sedmem členu volilne relorme. Prihodnja seja v pondeljek. Deželni zbori. Deželni zbori bodo baje äe pred Božičem sklicani h kratkemu zasedanju. Najbrže bo sklican tudi goriški deželni zbor. Poročila o delovanju deželnega odbora in o sejah dež. zbora v zadnjem zasedanju so že dotiskana in razposlana. Volitve na Moravskem! V torek so se vräile na Moravskem deželnozborske volitve iz kmečke kurije. V nemških okrajih so sicer po večini äe zmagale liberalne stranke, vendar pa so krščanski socialci dobili 2 mandata ; doslej niso imeli nobenega. — V čeških okrajih pa se je razmerje popolnoma predrugačilo. Na Moravskem so pred kratkim izpremenili volilni red za de- želni zbor in poviäali ätevilo čeških pos- lancev za 16. Doslej je bilo razmerje v kmečki kuriji sledeče: kmed 23 čeakih poslancov je bilo 11 mladočehov, 6 ka- toliäko-narodnih, 1 agrarec in 5 staro- dehov. Mladoeehi so med 30 kmečkimi okraji upali postaviti svoje kandidate le v 24 okrajih in od teh so zmagali le v 4(!); pač pa so dobili katoliško-na- rodni 16 mandatov, agrarci 6, staročehi 2. Potrebnih je še 8 ožjih volitev, pri katerih bodo katoliško narodni tudi äe pridobili. E1ino upanje M ladočehov je sedaj roestna skupina, a njih vpliv je za vedno izgubljen. Povsod zmaguje kršean- ska misel! Laške želje. Laški poslanec Bartoli je v četrlek interpeliral sodnega ministra, č e jepripravljen preklicati vse jezikovne novotarije (!) pri primorskih sodiščih ter zopet uvesti razmere, ki so biledoslej, Domače in razne novice. Za „Š »lski Dom" je doälo naäe- mu upravništvu: Ivan Kunaič, kurat v Serpenici 20 K. Predsedniätvu so plačali: Anton Ku- ätrin, trgovec v Gorici 5 K ; od čtstega dohodka vesetice druätra „Sralnica" v Gorici 43 K 19 h. Srčna hvala ! Pesuiku Simonu Gregorčičn se je ziravlje znatno poslabšalo. Zavest se mu vrača le včasih. Loteva se ga pljuč- nica. Njegova zlatenica nastopa zopet v hujši meri. Hrana, katero bolnik uživa, je pičla; zato pa tudi telesne moči poje- majo. Dahovnikom sobratom in prija- teljem priporoča se bolnik v molitev. Ob 1/o9 smo dobili poroöilo, da p e- s n ik u m i r a. Opozarjamo na nocojänji koncert „Slovenske Čitalnice" v hotelu „Central". DruŠtvo „Slo^ak< je sklicalo za jutre popoludne, v nedeljo, shod v St. Petru pri Gorici, ki bo omejen na vab- ljene goste in dostopen le proti vabilu, glaseče se na ime. Vse to iz previdnosti, da se ne da prilika znanim hujskačem da bi razsajali in pripravili mirne zbo- rovalce v nesrečo. Somiäljeniki naj se oglasijo pri društvu. Pa vendar je bil Gabršček ven vržen na zadnjem shodu v Dornbergu. Siveda se aramuje svoje blamaže in ti~ ji ter nas zmerja z lažnjivci. Pravi celo, da ga niti v dvorani ni bilo. Tudi to ni res. Prišel je v družbi treh sprem- Ijevalcev v sredo dvorane, kjer je rekel : „Lenaprej pojdimo, dabomo u g o v a r j a li !:l. Naš somišljenik L. V. ga praša, če ima vabilo. Gabršček je malo pomišljal in naposled povedal, da ga nima. „Torej pojdite pa ven, ker je shod zaupen !" mu reče mož in g a primezaprsi ter mu pomaga vun. — Gfvbräcek je prinesel seboj tudi piščalk za tevoje somišljenike, da bi ti na shodu piskali, ker pa je bil v r ž e n vun, so piščalite razdelili zunaj kmed Mozetičeve in Šinigojeve otroke. T a k j e faktum I „Oinika", „konsekvenca" in „iguoranca'*. — To je priälo skupaj tako-le: „Delujmo po geslu dr. Lavriča!" so vedno kričali Gabraček in njegovi hlapci. Na čelu njegovega glasila je bilo tiskano „Lavričevo" geslo : „Vse za omiko, svobodo in napredek!" Kakor so liberalci vedno „konsekventni", tako so se tudi tukaj dosledno držali tega gesla, ker princip je pri liberalcu prva stvar, če to niö ne „koäta." Pa se je približal prvi november, ko jo imela iziti „Soča" v slovesni obliki. Tedaj so pa äe le opazili, da se je dr. Lavričevo geslo glasilo precei drugače. No, pa ena besedica gori ali doli, to na geslu ne spremeni veliko. „Omika,, — „narod" — ni posebne razlike — torej : „Vse za narod, svobodo in naprededek !" Oi tistega casa naprej pri liberalcih zaman iščeš o m i k e . To pa vse železni ,.konsekvenciM na ljubo. Živio torej li- beralna „konsekvenca", „omika" in igno- ranca ! Ženskam in otrokom Gabršček očividno ni prijatelj. Zato mu povsod ta nežna človežka bitja delajo sit- nosti. Tako se je posrecilo zadnjiÖ celo ,.Narodovemu'1 poročevalcu, da je videl na shodu, s katerega je bil G1- bržč^k nešsn, kakih 100 žensk in otrok. Seveda bo vsak, ki je bil zraven, potrdil, da na shodu ni bilo niti ene ženske ali otrok a. Pa to nič ne stori. „Na- rodovi" in „Sočini" backi imajo že tako dobro utrjene želodce, da vse to mirno prenesejo. To je toraj laž. Res pa je, da se je moral Gabršček ravno pred ženskami in otroci precej hitro voziti iz Dornberga, ker vsega sicer kosmata nje- gova ušesa niso mogla prenesti. Krasen prizor vreden opisa : Don Juan na begu. Prestavljeu je okrajni komisar tol- minski Hohenbiihel v Poreč ; kon- ceptni praktikant dr. Franc Vodopi- v e c pa pride iz Trsta v Tolrnin. Osebua vest. — V" sredo opoldne se je poslovil od tukajšnje policijske straže njen dosedanji načelnik policijski svetnik Contin. V četrtek je nastopil svoje novo mesto v Trstu. Poroke. — V Neblem se je poro- čil učitelj g. Jožef Erzetič z gdd. E-ni- lijo K o c ij an č iöevo.— V četrtek se je poročil učitelj V'Opatjem Selu g. Vincen- cij Gregorič z gdč. lvanko Favetti- j e v 0. Promovirau bo dne 30. t. m. na dunajski univerzi za doktorja prava g. Fran Solar, odvet. kandidat v Gorici. Včeraj sta promovirala na dunajski univerzi za doktorja modroslovja štajer- ska rojaka Adolf Pečovnik in Mihael Rostohar. Na graäki univerzi pa je bil promoviran za doktorja prava Alojzij Gregorio. Uspeh sposobljenosüiih izpitov. — Pred c. k. izpraševalno komis jo za občne ljudske in mešcanske sole v Go- rici so napravile sposobljenostni izpit ti-le g. učitelji in gč. uöiteljice, in sicer za ljudske sole s slovenskim in nemškim učnim jezikom : Čokl Ida, Danou Arito- nija, Job Janja, Klein Joaipa, Kobalj Josip, Loväe Ivan, Michl Jastina (itali- janščina kot predmet), Milost Marija, Pešelj Marija (oboje z odliko, italijanščina kot predmet), Posega Josipa, Premelč Iva, Saunig Blandina, Siemenäek Irena, Šmid Matilda, Troha Marija, Zirnik Ana, in Znanc Msrija; s slovenskim u5nim je- zikom : Bole Viktorija (nemščina in ita- Iijanščina kot predmet), Brezavšček Ka- tarina (nemščina kot predmet), Delak Pavla (nemščina kot predmat), G^spari Kiementina (z odliko, nemščina kot pred- met), Gruiinik Franc, Legovich Štefciaija (neinščina kot predmet), Murovec Ama- lija (nemžčina kot predmet), R^p;č Ma- rija, Srebrnič Josipa (nemščina kot pred- met), Zavrtanpk Ljudmila (nemščina kot predmet). — Eia kandidatinja je repro- birana. Predavanja v „(Joriški Zvezi". — Pretekli četrtek je g. Premrou prav poliudno predaval o knjigovodatvu pri Rajl'-Mgnovih posojilnicah. Gg. za- družniki pokažite več zanimanja ! Predavanja pri Sv, Luciji so se priöela, ne kakor je bilo naznanjeno 11., ampak še le IS. t. m. O irajni äolaki svet je v svrho predavanj prepustil izobr. društvu šolsko sobo. Vkljub pozni uri in zelo slabemu vrernenu je bila dokaj ve- lika šol^ka soba popolnoma zasedena, Z voliko pazljivostjo so poslušalci, bilo jih je okoli 70, zasledovali izvajanja g. pre- davatelja, ki jö na poljaden način razla- gal vzroke vremenakih pojavov. L^pi stenski zemljevidi in rnal globu?, katere je t. č gdč. š)lska voditeljici rade volje prepustilti prodavatelju v porabo, so pre- davanje napravili äe bolj javno iü zani- mivo. Prihodnja predavanja, ki se bodo vršila vsako nedeljo, se prično že ob 3. uri popoludne. Umrl je v Podgori nenadoma dela- vec Franc L^ban. Ob deveti ?;večer je bil äe vesel s svojo družiuo. Oo 11. uri ponoči pa je nenadoma umrl. V Gorici je umrl nenadoma Karol Hnatek, fregatni kapitan v p. iz Vado- • vie na Gali^kem v 65. lotu svoje staroati. I Pogreb je bil v Četrtek ob 10. nri do- i poldne z vojaškimi častmi. Zopet nesreča na državnem ko- lodvoru, — V torttk popoldne se je pri- j peljal v Gorico iz Trsta s iovornim vla- kom pomožni sprevodnik J )žes F u h r- m a n n, rodom Šlajerc, a slanujoč v Tr- stu. Ko se je vlak ustavil je Fuhrmaan stopil iz svojega mesta, ki ga je imel na zadnjem vozu, na tin. U ,tavil se je zadaj 1 ttk za vlakom z levo nogo na tiru. Na- ! enkrat stroj sune eel vlak nazaj in ko- | lesje je Fuhrmannu strlo levo nogo. Ne- j srečneža so prenesli v bolnl3o usmilje- : nih bratov, kjor mu bo najbrže treba 1 odrezati nogo. Fuhrmann je star 28. let. „Elcktrarna na Soči". — Pod tem imenom se je ustanovila družba s sede- žem v Trstu z dovoljenjem notranjega in poljedeUkega ministratva. V tej družbi so sami Luhi. Svinjski tatovi na delu. — V noči med 19. in 20. t. m. je neznan tat ukradel g. Antonu Vižinu, posestniku in prodajalcu lesa, v ulici Campo Santo 40, iz hleva svinjo, jo gnal s seboj in jo hotel odpeljati. K sreči pride po cesti, ki drži v Kronberg, prijatelj imenovanega posestnika. Ko ga zagleda tat, izpusti brž pvinjo in zbežL Prihaialec je peljal g. Vižinu svinjo nazaj. Cudno se je zdelo vsem, ker ni dala svinja pri odgonu iz hleva od sebe nikakega glasu, iz Cesar sklepajo, da ji je tat pridržal gias. Za- torej zapirajte, svinjerejci, skrbno svoje svinje, da jih svinjski tatovi ne izma- knejo ! Ciganski boj ali poper mesto kroglje. — Včeraj so se pri soškem mostu spopadli cigani rodu Levakovič na eni strani in Hudoroviči na drugi strani. Bitka je bila buda, a ne krvava. Po tem hudem boju so začeli Hudoroviči bežati; Levakoviči pa so zasledovali be- žečega sovražnika. Levakovič Janez, 56 let star in priatojen v Postojno, je ugra- bil enemu Hadoroviču nabasano puäko. Zmage pijan je prinesel puško na po- licijo, da se tudi tu izkaže njegov po- gum. Policija je puäko pregledala in naäla, da je nabita s poprom. Levakovič pa se je vesel vrnil k hrabri svoji četi. Prijateljski sestanek trgovcev in obrtüikov se ne vräi nocoj zvečer, kakor smo pororočali zadnjič, ampak v torek zvečer. Slovenski trgorci in obrtniki. pri- ditel Najden ntopljenec. — Kakor je je bilo naznanjeno svoječasno tudi v „Prim. Ii8tua pogrešajo G^rjupčka vže od sv. Jurja lansk. leta. Samilo se je in Še vedno ostajamo pri tem, da se je zgodilo nad njim kako nasilstvo. Bile so razne sodnijske preiskave, toda brez uspešno. 5. t. m. naäli so v Kanalu na levem bregu Soče človeško truplo, brez glave brez ene noge in roke. Nt bilo mogoče ga spoznati. Te dni vrgla je Sjča v Plaveh na breg nekoliko člo- veške noge s črevljem. Ž^na Gorjup- čeva je spoznala črevelj kot last svojega moža. Ljudstvo različno sklepa; sploäno mnenje pa je: moža so vrgli v Sdčo v noči sv. Marka 1905. Velikauski vihar. — V Čidragu je v ponedeijek razaajal t&k vihar, da je odnesel streho nove /idane hiše in jo vrgel ua tla daleö strani. — Vöeraj p- je bilo v Bjü. Biatrici straäno nearje. Vihar je odtrgal streho na slnri cerkvi in vrgel za pokopaliäkizid. VaäCani so ho- z deskami pokriti carkev. Kj pa je en fant nesel desko, ga prima vih-tr in vrža v Savico, kjer je izginil. Sc8tro je mirelll v Lipi pri Komnu 10-letni bratec. Mladi ubijalec je bil skupaj v sobi s svojo 4l/2-letno sestrico Justino Kavčič in se igral Dobil je v roke revolver, ga je sprožil in krogla je zadela deklicD v prsa. Šla je skozinskozi. V bolnišnici so jo vzeli zadaj ven. Zdravniki menijo, da so pluča ranjena, vsled cesar je dekhea v smrtni nevarnost.'. Novice iz kobariškega okraja. Straäno nenrje bilo je na Ko- bariškem na dan sv. Elizabete. Veter je bil tako silen, da še davno taeega ne pomnijo: ruval je drevesa, lomil kar po sredi debela debla, metal opeko s streh — da odkrival strehe; vmes je pa lilo kakor ob vesoljnem potopu. Kobariäko blato je vse pod vodo. Sjßa je izatopila iu preplavila idersko in libušonjsko polje pod sv. Lovrencom, tudi na Kamnem je preplavila polje in prinaäa drva, debla itd. Bog sam ve, koliko tisoč äkode je napravil vihar in naliv. Slab trg je bil v pondeljek v Kobaridu vsled neprestanega dežja. Silen „äiroko", ki se je večkrat oglasil, je sicer prizanesel barakam, a je sejmarje tako preplaäil, da so se kmalu razäli. Kerjeta trg za trgom sv. Antona najvecji, pri- pravili so Kobaridci veliko blaga, jeiiila itd. — in vse jim je skoraj ostalo. Ko- liko äkode imajo vbogi prebivalci! Novo hiäo so postavili pri Ko- baridR ob cesti od sodnije proti Mlin- skeu. Cesto znižujejo v Kobaridu na kraju, kjer se nova cesta na Trnovo loöi od stare ; tudi cesto iz Sinasti na Liba- änje pridno popravljajo kljub vsem re- kurzom nekaterih zavidnožev v Kobaridu in je sedaj že jako lepa — slava pred- 8edniku cestnega odbora ! V Kobaridu je 19. t. m. vsle 1 silnega naliva Kobarišček izstopil, pre- plavil trg in hiäe, da so črez gležne mo- rali bresti vodo. V gostilni pri „Studen- cuu so morali iz kuhinje v aobo napra- viti most iz desk, tako tudi drugje. Hl '«5 Ob sklepu lista. t Naš pesnik Simon Gregoreič mrtev! Pravkar smo dobili pretužno vest, da je pesnik Simon Gregorcic prominul ob 10. uri 10 min. predpoldne. Pogreb v pondeljek zjutraj. Truplo seprepelje na Libusnje. Pokoj njegovi diisi! i Soča, ki je prestopila bregove, bi bila kmalu vzela voz; konje in nekega voznika iz Kamnega. kise je hotel peljati dornov ; komaj so ga reäili in spravili voz na drago pot. Bog daj, da bi se ne zvedelo še drugih nesreč o öloveäkih žrtvah. V Lad rah pojavila se je „škar- latica". Do sedaj umrl je za to boleznijo samo en majhen otrok. Glavarstvo v Tolmina je takoj ukrenilo potrebno, da se epidemija prej ko mogoče zatre. Vka- zalo je, da se promet 8 prebivalci Lader kolikor mogoče omeji, ker se bolezen ne razširja le po bolnikih ampak tudi po zdravih, ki so priSli z bolniki v dotiko; svetovalo je torej, da se prebivalci Lider vzdrže ßkupne slažbe božje, nadalje, da bolnike takoj ločijo od zdravih, da uol- nim ne dajejo črne kave in alkohola, ampak mleko, limonado ali malinovec in ih kopljejo v gorki vodi vsaj enkrat na dan. Upanje, je da epidemija kmala pre- neha. Devinske novice. Neljubi gosti — tatovi — so obiskali naäo prijazno vas po noči od 19—20. nov. t. 1. — Oglasili so se na raznih krajih — toda brez pravega uspe- ha. — Le Jurija Legist so odnesli nekaj prstanov in Krčmarju Bronzini-ja nekaj drobiža. Dragod so jih prej Jtli pozuej pregnali. Oglasili so se na 7 krajih in v dveh cerkvah,kjer so napravili več äkoie pri svojih prisilnih vhodih nego na od- neäenih predmetih. Ptički so vže pod kljačem.— Pravi ali nepravi — dožene preiskava.— Vpra- äate kdo ? ltalijani. Nesreča ali zločin? — V Se- sljana so našli dne 20. t. m. v neki glo- boki jami mrtvega Fr. Kravanja, paznika pri podjetniätvu Facanoni. — Bil je do- ber in skrben oče svoji družini, 4 nedo- raslih otrok in mlade žene, kateri ie za- pustil tadi lepo premoženje. — B.I je Borodnik kanonika Kravanja. Sodi se, da so ga po noöi; ko se je v nedeljo proti večera vračal domov. napadli, kdo — se ne ve — in ga vrgli v dotično jamo. Devinska in nabrežinska žendarmerija ima polne roke posla, pa ga bo tuii imela, dokler se ne očisti naäa obal zloglasnih ptic prekomorske, sosedne dežele. Vreme se kaže prav aprilsko. — Veter, burja, dež, grom, blisk, äiroko, vi- har itd. to se menjujo med seboj kakor misli v zmedeni glavi. — Le solnce. to težko pričakovano solnce narn redko za- aije. Društva. ,,Kmctijska zadruga v Ročinju" vabi nljadno svoje ude k rednemu obč- nema zbora, ki bode dne 2. decembrt °b 2. uri popoladne v šolskih pro3torih. Dnevni red po pravilih. Kmetijska zadruga v Ročinju misli zidati prihodnje leto svojo mlekar- nico, v kateri bi imelo tadi žnpanstvo svojo oradno sobo. Žsljno pričakajemo le nradne potrditve načrta in podpore, ki nam je obljabljena. Podružnica «lov. plau. društva v Cerknem katera je bila astanovljena pred 3 leti, nadela si je mtlog) zgraditi j plan, kočo na Poreznn. Dines unamo ! cast naznaniti javnosti, da koča vže stoji na vrhu Porezna v višini 163L m. odkoder se nudi krasen razgled po slov. domovini. Koča je zidana iz masivnega ka- menja. Dolžina koče znaša 8 m, äirina 6 m. Koča je začasno pokrita z papo, kar pa ae drngo leto nadornesti z eter- nitom. Drngo leto se koča opremi z no- tranjo opravo in ako nam bo sreča mila, da se popolnoma konča, se jo tadi slo- vesno otvori. Novi planinski dom ozna- nuj obiskovaleem, da prebiva tod čvrst slovenski rod. Gospodarske vesti. Prvi inlekarski tcfaj na Pr- morskcm. — V sredo dne 21. t. m. se je otvoril v Gerknem po prizadevanja ondotnega „Kmetijskega druHva" prvi mlekarski tečaj v naši deželi, in sicer ob p^dporah visoke vlade in slavnega deželnega odbora. Otvoritev je imala alavnostni znaöaj. Ob 10. uri se je vrSila slovesna maša, katero je daroval c^rkljanski žapni upravitelj, častiti gospod H iä. Po konöani maši se je vršila otvoritev v d* v im)nu „Kmetijskega draštva" in gO3p. žapana Kosmača v imenu oböine je poja^nil v l lepem odgovora postan^k, nam^n in I pomen tečaja okrajni glavar tolminski sam, g. Prinzig. Za okrajnim glavarjem je pozdravil navzoče v imena „Giriške zveze*' gosp. Premrou, ki je priporočal C^rkljanom, naj nadaljujejo doioianjo pot zadrozno-gospodirakega naprelka| Nato je potovalni ucitelj in voditalj te- čaja, g. Zdoläek, pojasnil učni naört teßaja, nakar se je vr^il ogled „Gi3podar.?kega doma" in vzorne cerkljanske mlekarnicB. i Čistitamo G >rkljanom na ti pri- i dobitvi na strokovno izobraževalnein ! polju in jim želimo, da se teöaj od ala- čaja do slačaja spopolni in kmala spre- ] meni v slalno mlekarsko solo. Zmaga hrvatska v Istri. — Is Veprinc.'i nam pišejo : Ker je name3t- niätvo vsled priziva Hrvatov razveljavilo občinstce volitve za oböino Veprinac glede I. in II. razreda in odredilo nove volitve pod vodatvom vladnega komlaarja, so se te vršile dne 20 t. m. V obeh raz- redih so zmagali H-vati enoglasio, ker se ItaliJHni — (po Stetja 1900 bilo je v občini 27 z ital. občevalnim jezikom) spoznavši svoje obapno stalisöe — niso udeležili volitev. S to zmago so Hrvati pridobili oböino Veprinac za vedno. Addio Apriano ! Karakteristiöno in vredno, da se omsni, je, da je doziaj gospolajoča slranka pastila v obünski dvorani na razpolago za vladnegi volilnega komisarja samo eno mizo, eno stolico in — ob- činskega obhodniki ; kornisar j<5 nmral dati prinesti stolici, črmlo, peresa in papir iz sosedne hiše ! Ü3sedanji ob- Činski tajnik in italijanski steber v Ve- princu je nekdanji hrvatski učitelj — Marki pardon Marchi. Da so bili Hrvati dobro organizirani, — pod vodstvom mladega odvetnika doktorja Č^rvar-ja kaže saktum, da sta dva hrvatska pomorska kapetana (po- morski kapstani vole v Istri v prvem razr.) prišla volit celo iz — Genove. Izid te volitve je važen sosebno iz obzira, da starešinstvo voli 2 uda v zdravstveno opatijsko komisijo, ki ji je odslej zago- tovljena hrvatska večina. Porotne obravnave. Uboj. V torek se je vršila pred tukaj- šnjim porotnim sodiščem kazenska raz- prava proti 24 letnemu zidarju Matiji Suligoju, po domače „Štajercu", iz Lo- kovca r a d i u b o j a. Predsedoval je deželnosodiii svetnik Schmarda, vo- tanta sta bila sodni svetnik grof C o- ronini in sodni tajnik Franses- c hin is. Tožbo je zastopal drž. pravdnik Jeglič, zagovarjal je obtoženca dr. Leupusček. Na biukoštno nedeljo due 3. junija so imeli na Banjšicah cerkveui shod, kamor je prišlo vse polno ljudstva tudi iz okolice. Letos je prišlo na Banjšice tudi fee tantov iz Lokovca. Popoludue so se zbrali v Kofolovi kremi, kjer je bilo tudi mnogo fantov iz Baujsic. Ko so se že precej opili, so se začeli pre- pirati. Konec tega prepira je bil, kakor navadno, pretep. Prvi je začel pretep obtoženi Matija Šuligoj, ki je udaril po glavi s prazno steklenico fauta B r e š č a k a. Ko so videli Breščakovi tovariši, fantje iz Baujšic so platiili po koncu in Ivan Gorjup je potegnil iz žepa nož. Krčniar je.to videl in zapodil pretepače iz krčme. Predv krčmo se je pretep nadaljeval. Tu je Štiligoj najprvo z nožem dvakrat lahko ranil Breščaka, potem pa se je spravil na Ivana Mar- ko č i č a, ki je stal mirno v nekem kotu. Markočičev brat Jožef je to opazil in priskočil bratu na pomoč. A bolje bi bilo zanj, da bi tega ne bil storil; kajti Šuligoj se je obrnil proti njemu, mu porinil nož v prsa ter mu prebodel sree, da je iiesrečni .Tožef Markočič v malo trenutkih izdihnil. Obravnava pa se v torek ni vršila, ker je državno pravdništvo zahtevalo neko pričo, ki pa ni bila navzoča. Ob- ravnava se je preložila za drugo za- sedanje in s tem je bilo sedanje zase- danje končano. Slovanski svet. Po dvajsotletni oslcpelosti je zopet izprcgledala Marija Louisa Goodyear iz angleškega mesta Leeds. V mladih letih je padla in se udarila tako ne- varno na glavo, da je vsled poškodbe oslepela. Nekoö dragiö potem je zopet padla na stopnjic^h in za nekaj ur iz- pregledala A oslepela je nato zopat. Dr. A. Zabolotski, profesor na varäavskem vseačilišča pnde toh dni v Zagreb, kjer bo imel v tamošnjem rankem kražka dve predavanji. 1 Zahvala. * O priliki najineporoke nama je došlo od blizu in daleč niuo- gobrojno brzojavnih in pisme- nih čestitk. Podpisaua izrekava tim po- tem javno svojo najiskrenejšo zahvalo vsem oiiim, ki so se na kak koli način blagohotno spomnili na naju v tem sveča- nem trenotku ter nama tako odkrili svoje prijateljsko na- klonjenost. Najiskrenejša za- hvala slav. pevskemu društvu „Zvon" na Opčinah, ktero naju je počastilo na predvečer ka- kor tudi na dan poroke s kras- nim petjem. Najtoplejša za- hvala vrliin Kanalcem ter ka- nalskim društvom. koji so naju pri vrnitvi s potovanja s svo- jim sprejemom naravnost pre- senetili. Hvala jim za njihov trud, za krasni slavolok, za razsvetljavo, tamburanje, petje in za prijazne nagovore. Najina srčna želja je, da si ostauemo tudi v naprej tako dobri prijatelji in društveniki ter da v takej združitvi vza- jemno delujmo v svoj lastni blagor in v blagor našega naroda. Bodi torej tem potem po- novno izrečena vsem, vsem najina najtopjejša zahvala. KANAL, 29. listopada 1906. Alojzi] Kriznu. : Marija Kriznic-Drascet. i najboljše Došle so v velikanski izberi krasne novosti nolialp „MÖJdüILd ÄdlUll^d , Gorica, Via Sipri 1 Gene grozovito nizke in stalne. Blago izupstno! Konkurenca izključena; % Zobozdravnik ITled univjjr. LJ. I I l\ I— je pričel zopet ordinirati od 9.—12. dop. od 2.—5. pop. y. Corso Gius. Verdi 19. Službo občinskega tajnika razpisuje podpisano županstvo z letno placo 800 kron. Prosilci niorajo biti slovenskega jozika popolnoma vešči v govoru in pisavi in po možnosti tudi neinseine tor za uradovanje sposobni v veliki obeini. Prošnje vložiti je do 15. deeenibra 1906. Županstvo v Cerknero, dne 22. novembra 1906. Župan: Kosmač 1. r. Poshusite in priporočite = izdelhe = Tydrone tooarne hranil J pPragiVIII. Csnopnilizslssonj. ^ mizar in v lesni trgovec v Foflttori, na osln Doveia železnišfcetta mosta (na cesti, ki peljeproti Gradilki) o o o Trguje tudi z opeko, iina ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga iu mekhega lesa domačega in tiijega, veliko zalogo pohist- va, vinskih posod, stiskaluic itd. !___________________ I Novost! Velik učinek! Briljantno liož ično ärevesce z zvonckljanjem B 6 pozlacenimi angeljci, 30 cm visoki. — Colo božižno drovesco trdno. — Garantira se za iz- borno delovanje. Najlepši in najnovejši kinč božičnega drevesca = ki ne bl smel manjkatl v nobenl katollskl rodbinl. \r gorkem zraku, ki ga scgrcjejo 3 sveče se vrti kolo, na ka- ierem so vtr- jene krogljice, ki udarjajona tri zvončke, ki provzroči lepo božično zvononje. Cone v kar- tonu z navo- dilom vpo- rabc franko proti predpla- čilu 1 komad ________________ K 1-50 3 kom. K 4, 6 kom. K 7 50, 12 kom K 13 50 I'o postiiem povzetju 20 v voč. Abo ne vgaja so vrne denar. Naroča se pravočasno pri HANNS K0N1UI) I Prva tovarna ur Most (Briix) štev. 2051 (Ceäko) Na 7ahtevo razpošiljam zastonj in franko 200 strani obsegajoč ccnik s 3000 podobami. RsllrlkiT sP°minJ«Jte se o \sakr 1 lUjam. priliki „šoiskcga doma". Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/st kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocb- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Na prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrb- ljena kmetija, obsežna za veleposestvo. Natančneje se izve pri g. Iv. Makaroviču na Sv. Gorl pri Gorici. llgota prilka! Namesto 18 K, Bamo 7 K. Krasnarem. glo- rija srebrna ura s 3 močnimi po- krovi lepo gravirana, natančno idoča s 31etno garancijo, proti povzetja za 7 K J. Konlg, Uhrenfabrik Dunaj VII., Westbahngasse 36. ,CcRtFaIua posojiluiea6 registrovana zadruga v Qoriei, ulica Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po S1|2°|0l na vknjizbo po S°|o z 1|8°!o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera . za hranilne vloge je nespremenjena. 1 ^ ^ ZASTOPNIK „VZAJEMNE ZAVAROVALNICE PROTI POŽARNIM ŠKODAM IN P0ŠK0DB1 CERKVENIH ZVONOV V LJUBLJANA gosp. JOSIP BAJT, trafikant pri draavnem kolodvoru v Gorici, daje vsakemu potrebna pojasnila o aavarovanju in se slavnemu občinstvu prav toplo priporoča. „Uzaiemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaiska cesta 19 — v Medjatovi Mši v pritiiöju — Dunajska cesta 19 Vsprejema: 1. Zayarovaiija vsakovrstnih poslopij, premicnin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaja za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska aiavarovalnica sprejema ssavarovanje Pod tako ugodnitnipogoji, dase lahkomeriz vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. 9C Svoji k svojim! ~WH Glavno zastopstvo 2a Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!