PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Abb. Postale I gruppo - Cena 80 lir Leto XXVII. Št. 60 (7848) TRST, petek, 12. marca 1971 PREDLOŽEN ZAKON O NOVI STANOVANJSKI POLITIKI 514 MILIJARD LIR ZA NAKUP STAVBIŠČ IN ZIDANJE LJUDSKIH STANOVANJ Podaljšali bodo veljavnost odloka o oprostitvi davka na nova stanovanja za 25 let RIM, 11. Minister za javna dela Lauricella je danes predložil j. ™n»ki zbornici zakonski osnutek o novi stanovanjski politiki. ie minister odgovoril na nekatera vprašanja časnikarjev in hi|V.0C*a*' c*a je za6teval, naj se ta ukrep prouči v parlamentu s rim postopkom. Minister Lauricella je poudaril, da so značilnosti *•()• zakona strnjenost raznih ukrepov povezanih z načrtovanjem " javnih posegov na področju zidanja ljudskih in ekonomskih Kovanj. Hkrati pa vsebuje tudi pravila o razlasti, ah stavbižč po K«n kmetijske vrednosti zemlje in l . ®,n°vi količnikov, ki se razli-,j*lo od področja na področja. l ,8 tega zakonski osnutek vse-VJ* Kova pravila za lažjo uvelja-I jjJV *akona 167, (ki omogoča ob-i »H m uPravam odkup stavbišč za /"*Kje ljudskih stanovanj), za ka-j bo določen dotacijski sklad ,i, Kiilijarcj lir za odkup razlašče-UH *9Kiljišč ter poseben sklad 300 'isrd lir za njihovo urbanizacijo. tk *.ak°nu 50 predvideni tudi pri-za gradnjo stanovanj, ki j tj®9 zKašali v prihodnjih treh letih , KtHijard lir. Ta vsota bo dejan-g ‘Prožila od 750 do 800 milijard Kaložb za zidanje stanovanj. I) °n posebej obravnava zidanje ^ovanj ustanove GESCAL. Izda-’ “°do pravila, ki bodo pospešila 5** Jf^bičitev gradbenih načrtov, vsebuje zakon tudi & tega a. za podporo dogovorjenih adenj v znesku io milijard lir pjj^ovi zakona 1179, hkrati pa je gj v*deno podaljšanje zakonske-H odloka o oprostitvi davka na ® stanovanja za 25 let. H® vprašanje časnikarjev, če na-^ tavajo sprejeti takojšnje ukrepe jj Pospešitev gradbene dejavnosti, j ttiinister zagotovil, da se je že jj^oril z zakladnim ministrom, da (Hjtespešijo javne gradnje, ki bodo ^ gočile ohranitev števila sedaj jelenih delavcev do stopa v ve-tl° novega zakona. “točilo, ki spremlja ta zakonski >tek razlaga tudi politiko ure- pre,. gradbenih področij, da se predi^1 slasti na Jugu, kjer se gra-n°Ve tevarne, prenasičenost in sajkanje socialnih naprav, kar k-j® doslej dogajalo zlasti v neka-JJj?. industrijsko razvitih krajih in severne Italije. Poročilo s^srja, da mora niti stanovanj-'bfe ^°l*iika tesno v skladu z raz-Pj /a določenega področja, zlasti itaftV s*fladu mt! proizvajalnimi in ^ °vanjskimi gradnjami. ^..aovim zakonom bodo nadzorni! tudi uporabo stavbišč in vseh S®benih področij z ureditvijo vpra-De * razlastitev v javno - korist-rnene- Zakon naj bi preprečil bo- Semljiške špekulacije. Vse to ki l Uskladili z okvirnim zakonom, ielbih določal točne pristojnosti de-črtn,*1 aprav pri urbanističnem na- jjjanju. de^er°.^rl° nadalje pravi, da bodo ločen01 uPravam priznali točno do-lokp® Pristojnosti pri načrtovanju, !n zlast‘ Pri upravljanju Grajsko - gradbene dejavnosti. ^ Poročilo označuje stanovale JSJj. »socialno storitev* Pri tem Ul pljena predvsem gradnja raz-* javnih naprav ter urbanizacija ^du z delovnimi mesti na za-področju z javnimi prevozi. *®gob?an? z plačami bodo Itjjorili stanovanja poceni in bo «Uovirina določena na »pravični o-PoviA** da se preprečijo morebitna ki bi lahko pospešila in-k^rstično težnjo in zmanjšala Ul moč delavskih plač. Z no-iijfuj.^akonom bodo preuredili in D|TUl tudi razne ustanove in u-ki sedaj delujejo na stano-m področju, tako v vsedr-kot krajevnem merilu. V V®hje ? finansiranjem in načrto-jh Jj?1 Je zajamčena tudi neposred-jifij^ežba stanovalcev pri upravno stanovanjske imovine. Pri tena Sjtoele važno vlogo krajevne 1» wVe' zlasti glede urbanistične- *>šanJa. ^at Mogoče napraviti vsega na-!?8a C' ,prav* poročilo, zakon ob-•5) .^aJprej uresničitev najvažnej-!*%v° . mov v splošnem okviru \ jKejsko gradbenega načrtova-V°vi. zakonski osnutek predvi-SeriV .bistvu uresničitev vseh na-ukrepov v treh letih. Po-''Jerii Ka pa tiodo ti ukrepi dopol-Povirni odločitvami in ure-®tni. ki gredo dlje od napo- tisoč lir mesečno za 13 mesecev. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o davčni reformi. Danes je bila skupščina komunističnih poslancev, na kateri so proučili razvoj boja v parlamentu za davčno reformo in ugotovili nevarnost, ki jo predstavlja popravek k členu 10, ki ga je predložila vladna večina. Na skupščini so proučili tudi zakon, ki nudi določene ugodnosti bivšim bojevnikom v javnih službah. Ugotovili so krivičnost tega zakona, ki izključuje uslužbence v zasebnih podjetjih, kakor tudi pomanjkljivost ustreznih pravil za njegovo izvajanje. Ob koncu so sklenili, da bodo takoj predložili poslanski zbornici zakonski osnutek za raztegnitev omenjenih ugodnosti na vse delavce in uslužbence. Parlamentarna komisija za deželna vprašanja je danes obravnavala vladne odloke o upravnih pooblastilih deželam. Ugotovili so, da bodo deželne uprave redno začele delovati s prvim januarjem prihodnjega leta. V senatu se je zaključila splošna razprava o univerzitetni reformi, nakar je na vse dosedanje posege odgovoril minister za šolstvo Misasi. Minister je med drugim ugotovil, da je že senatna komisija znatno preuredila izvirni zakonski osnutek, ki pa kljub temu izraza osnovne izvirne smernice, ki jih je nakazala vlada. Z zadovoljstvom je ugotovil, da kljub močnim kritikam levice, se je v političnih izjavah, zlasti med razpravo o zaupnici vladi, izluščilo iiiiiiiiiiimniiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z GLASOVI VLADNE STRANKE IN DESNICE v Na Švedskem odobren zakon proti stavkam V prihodnjih šestih tednih bi morali rešiti sindikalni spor zaradi katerega je stavkalo 47.000 državnih funkcionarjev STOCKHOLM, 11. - švedski parlament je z 279 glasovi proti 32 (šest poslancev se je vzdržalo) odobril izredni zakon, ki ga je švedska vlada sprejela na včerajšnji seji. Zakon prepoveduje vse stavke in zapore za dobo šestih tednov, v katerih naj bi dosegli sporazum o sindikalnem sporu, zaradi katerega stavka 47 tisoč državnih funkcionarjev. Stavka, ki traja že poldrugi mesec, je povsein paralizirala nekatere sektorje državne uprave, kot so železnice, šole. uradi socialnega skrbstva itd. Sklep vlade, da izda izredni zakon, je naletel na ostro nasprotovanje sindikalnih organizacij. Med današnjim glasovanjem so social demokrati Olofa Palmeja, ki so v parlamentu v manjšini, dobili pod- poro vse desnice in centra, levičarske sile pa so glasovale proti vladi. Danes so medtem spet odprli švedske univerze in višje srednje šole, ki so bile že tri tedne zaprte po odloku vlade, ki je na ta način reagirala na stavko 25.000 profesorjev. VATIKAN, 11. — Glasnik Svete stolice Alessandrini je demantiral vest ,ki so jo objavili nekateri časopisi, po kateri naj bi predstavnik vatikanskega državnega tajništva msgr. Giovanni Cheli »tajno* obiskal Prago. Glasnik je napovedal, da bo vatikanski predsednik v kratkem potoval na Češkoslovaško, da pa datum obiska ni bil še določen. stališče, ki dokazujejo voljo, da bo sklepom ministrskega sveta Evrop-lahko univerzitetna reforma šla Iške skupnosti o gospodarski in mo-naprej po svoji poti. Po mnenju | netarni zvezi. Potovanje v Bonn ministra je reforma v bistvu do j ima poseben pomen tudi glede pri-bra, čeprav se lahko o njej še 1 hodnjega obiska predsednika ita- vedno razpravlja. Ob zaključku p« je dejal, da je univerzitetna reforma tako velikega pomena, da ni mogoče več napraviti koraka nazaj. Senatna komisija za finance in zaklad je na zakonodajni stopnji odobrila začasni zakon, ki določa 262 milijard lir blagajni za Jug za finančno leto 1971. Komisija za kmetijstvo pa je odobrila zakon, ki prepoveduje lov na ptice. Večina v CK PSI: pogumno za reforme RIM, 11. — Razprava v centralnem komiteju PSI .je osredotočena okoli vprašanja izvajanja reform in vloge socialistov v vladi. V svojem posegu je Lombardi poudaril, da mora priti do družbenih sprememb in odločnega premika politične osa na levi, ne pa s fronti-zrnom, temveč s pogumpo politiko reform in oslanjanja na sindikate. Taka politika pa ustreza vsej levici, ki lahko najde v njej enoten jezik. Lombardijeve teze je spodbijal »avtonomist* Cattani, za katerega! je osnova sedanje nedejavnosti vladnih sil v krizi vodstva KD. Odklonil je možnost sodelovanja s komunisti in očital Lombardiju fron-tizem. V razpravo so posegli, med drugimi, tudi predsednik toskanske vlade Lagorio, sindikalista Mosca in Ravenna, Pieraccini, Giolitti in niz drugih. Večina trdi, da se PSI ne sme bati izstopa iz vlade, če ta ne bo odločna v zatiranju škvadrizma in izvajanju politike reform. Seja CK PSI se bo zaključila verjetno danes zvečer. Minister za zaklad na obisku v Bonnu RIM, 11. — Minister za zaklad Ferrari-Aggradi je odpotoval danes iz Rima v Bonn, kjer se bo sestal s svojim zahodnonemškim kolegom Mollerjem. Razgovori bodo posvečeni vprašanju skupnega interesa tudi v zvezi z nedavnim f^Kicn ro*ta ’n Postavljajo pred-splošne stanovanjske reli Hunski zbornici se je danes ra®prava o podpori civilnim Vom. Ukrepi, ki so sedaj v *6i av*. bodo nadomestili zadev-,n» ki je zapadel konec lan-lb | leta, Ti predvidevajo finanč-zdravstveno pomoč in bodo Vj^V^ratno veljavo od prvega wJa letos. Ukrepi ne veljajo ^ slptee in delovne invalide ter Vlj.FPce in gluhoneme, za katere drugi zakoni. Popolni civil-%val|di bodo dobili 15.000 lir me-Podpore izplačanih v trinaj-i rotečih. Podpora bo zmamjša-I javn u°tevico za osebe, ki živijo >Ui , J1 zavodih. Prav tako bodo *“ ®00 lir mesečno civilni in-, kat "^d 18 in 65. letom starosti, J® bilo ugotovljeno, da so e delovne sposobnosti za dve •banjše od normalnih io so , „J0 dbi. Za civilne invalide, ki Jkv^teanj kot 18 let, ki hodijo v SuJ"0. telo ali pa obiskujejo stro tečaje, je bilo določenih 12 8& KAIRO, 11. — Predstavnik egiptovske vlade je danes sporočil, da je Egipt preklical svoj predlog, ki ga je dal predsednik El Sadat, da je pripravljen odpreti Sueški prekop za mednarodni promet, če se bodo Izraelci delno umaknili z vzhodnega brega prekopa. Vladni predstavnik je pojasnil, da je to stališče odgovor na zavrnitev Izraela, da se umakne iz vseh zasedanih a-rabskih področij. Kot je pojasnil vladni predstavnik, Izrael sedaj namenoma pozablja, da je bil predlog o odprtju prekopa dan kot začetek izvajanja resolucije varnostnega sveta od novembra 1967. Sedaj pa je Izrael uradno sporočil Združenim narodom, da ne bo spoštoval te resolucije in je to njegovo stališče zaprlo vrata vsakemu poskusu za dosego miru. Isti vladni predstavnik je v drugi izjavi ostro odgovoril na Rogersov »predlog* naj se »sovjetske oborožene sile umaknejo iz Egipta*. Kairski vladni predstavnik je zanikal obstoj sovjetskih vojakov v Egip tu in dejal, »da Rogers dobro ve, da ima Sovjetska zveza pri njiih samo izvedence*. Kairski dnevnik »Al Ahrams. piše danes, da Egipt pričakuje, da bodo štiri velesile naslovile poziv za popolno uveljavitev resolucije varnostnega sveta od novembra 1967. Medtem pa, kot pišejo nekateri ekip-tovski listi, predsednik El Sadat čaka na Nbconov odgovor na njegovo poslanico. Listi poročajo, da je egiptovski predsednik sporočil Nixonu, da bo Kairo sprejel samo eno rešitev: popoln umik Izraelcev iz zasedanih področij brez «malih popravkov meje* ki jih svetuje Washington. Ravnatelj kairskega dnevnika »Al Ahram* Hejkal je za jutri napisal zanimiv članek, v katerem ugotavlja, da se bodo egiptovske oborožene sile, če bodo poskusile prehod čez Sueški prekop, zapletle v »eno najhujših bitk v zgodovini*. Na svoji poti, dodaja Hejkal, bi se egiptovska vojska znašla pred fronto, na kakršno doslej še ni naletela nobena druga vojska. aiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiii SLABO VREME V JUŽNEM LAOSU ONEMOGOČA DELOVANJI LETALSTVA Brez podpore ameriških helikopterjev Sajgonci prisiljeni bežati iz Čepone j a Razbitine enega Izmed tolikih helikopterjev, ki so Jih Američani izgubili med operacijo v južnem Laosu lijanske vlade in zunanjega ministra v Zahodno Nemčijo. Atentat v Atenah ATENE, 11. — Bomba zelo grobe izdelave je eksplodirala v prvih jutranjih urah pred tiskarno fašističnega dnevnika »Estia* ter povzročila veliko materialno škodo. Tudi stekla bližnjih stavb so ob eksploziji popokala. Človeških žrtev ni bilo. To je že drugi bombni atentat, do katerega je prišlo ta teden v Atenah. V nedeljo popoldne je namreč eksplodirala bomba pred sedežem libijskega poslaništva ter povzročila manjšo škodo. KONGRESNA STRANKA SI JE ZAGOTOVILA AB-SOLUTNO VEČINO V INDIJSKEM PARLAMENTU Zmaga Indire Gandi Vladna stranka si je že zagotovila 264 od 521 sedežev spodnjega doma - Sele jutri dokončni rezultati volitev NOVI DELHI, 11. — Kongresna stranka predsednice vlade Indire Gandi je dobila absolutno večino glasov v indijskem parlamentu.; a Gandi izrazila svoje zadovolj- Atetje glasov še ni zaključeno, vendar si .je vladna stranka zagotovila že 264 sedežev indijskega spodnjega doma, ki šteje 521 poslancev. Vse druge stranke daleč zaostajajo za »novim kongresom* (kot se imenuje stranka Indire Gandi po izstopu celotne opozicijske struje, ki je ohranila ime «stranka kongresa*) : muslimanska zveza ima doslej 22 sedežev, nacionalistična stranka 21, stranka kongresa 15, komunistična stranka 12 in desnica 5. Največjo zmago je nova kongresna stranka doživela v državi Maha-rashtra (Bombay), kjer je prepustila nasprotnikom samo dva od 45 sedežev. Desničarska opozicija se je uveljavila v državi Rajasthan, ki ie tradicionalni fevd indijskih knezov, odločnih nasprotnikov pred- sednice vlade, ki jim namerava odvzeti starodavne privilegije. Ko je zvedela za zmago, je Indi- stvo, istočasno pa izjavila, da obseg zmage nalaga vladi nove odgovornosti pri reševanju velikih problemov države. Predsednica indijske vlade je tudi pojasnila, da ne nasprotuje lastninski pravici, da pa je treba spremeniti ustavo, ker bd ta utegnila onemogočiti odpravo ogromnih razlik med revnimi in bogatimi sloji. Obsojen na smrt indonezijski komunistični voditelj DŽAKARTA, 11. — Indonezijsko posebno sodišče je obsodilo danes na smrt bivšega komunističnega voditelja Sukatna, ki so ga obtožili zarotniškega delovanja proti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiii POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU EGIPT PREKLICAL PREDLOG 0 ODPRTJU SUEŠKEGA PREKOPA «A1 Ahram» opozarja, da bo bitka ob prekopu «ena najhujših v zgodovini» vladi ter poskusa reorganizacije razpuščene komunistične partije Indonezije. Sukatno, ki je star 41 let, je bil generalni tajnik mladinske komunistične organizacije »Pemuda Rakjat*. Napovedal je, da bo vio-žil priziv proti obsodbi. Sukatna je posebno sodišče obtožilo, da je sodeloval pri domnevnem komunističnem poskusu državnega udara leta 1965, da je skušal strmoglaviti režim, da je povzročal nerede in sovraštvo med prebivalstvom ter da je sodeloval ali vodil upor proti sedanji vladi. Obsojenec, ki so ga aretirali že leta 1968, je priznal, da je deloval proti vladi, dodal pa je da se tega nikakor ne kesa. Slovesna akademija ob 50. obletnici iabinske republike BEOGRAD, 11. — S slovesno akademijo, ki jo organizira sindikat delavcev industrije rudarstva Jugoslavije, bo jutri zvečer v Beogradu slovesno obeležena 50-letnica Iabinske republike. Na akademiji bo z govorom poslanca Labina Josipa Horvatina in umetniškim programom obujen spomin na dneve generalne stavke in oboroženega upora delavcev in kmetov iz labinskega področja proti italijanskim oblastem in vojski. Borbi hrvaških in slovenskih rudarjev so se takrat solidarno priključili tudi Italijani, Čehi, Poljaki in Madžari, ki so bili zaposleni v premogovniku. V umetniškem delu a-kademije bodo sodelovali ugledni beograjski umetniki, med njimi prvakinja jugoslovanskega dramskega gledališča, Istranka Marija Crnobori, ki bo recitirala stihe istrskega pesnika Mateja Balote ter mešani zborom umetniškega ansambla Doma JLA. RIM, 11. — Tu se je zvedelo, da bo osrednje vodstvo Krščanske demokracije sklicalo zasedanje vsedržavnega sveta ob koncu tega meseca ali pa v prvih dneh aprila. Medtem se najrazličnejše komponente v notranjosti stranke skušajo dogovoriti med seboj, kajti bodo pravzaprav razpravljali in sklepali in kako bo potekalo zasedanje, ker se bojijo, da se bo na njem zamajalo strankino tajništvo. iiiiiiiiiiiiiniimiMiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiitiiiiiiimiiiimiitiiifinmimiiiiiimiiiiiiiiiiiimmimiiimiiiiiiiiiiit IZJAVA ZASTOPNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Jugoslovanska vlada obsoja izraelsko nepopustljivost «Prisvojitev tujih ozemelj ni element varnosti» Zaskrbljenost zaradi razširitve vojne v Indokini KE SAN (Južni Vietnam), 11. -Slabo vreme je tudi danes skoraj povsem onemogočilo delovanj® a-meriškega letalstva v južnem Laosu, tako da so se sajgonske inva zijske sile spet znašle v hudih težavah: posledica tega stania je bila, da so se morali Sajgonci umakniti iz vasi Čepone, kamor so bili prispeli preteklo soboto. Po ameriških poročilih se namreč kakih šest tisoč partizanov Patet Laa bliža vasi, ki so io kolaboracionistom oddelki v veliki naglici evakuirali. Kakih osem kilometrov od vasi je prišlo do ostrega spopada, o katerem pa ni podrobnih vesti. Iz Čeponeja so se Sajgonci umaknili na področje kakih deset kilometrov južno od vasi. ki ga je ame riško letalstvo v preteklih dneh intenzivno obstreljevalo. V neki va- trupel, žrtev ameriških bomb. Ko- j menj® protesta zaradi ameriških laboracionistično poveljstvo je tudi I groženj proti Severnemu Vietnamu ta novi zločin izkoristilo za svojo propagando ter izdalo poročilo, v katerem trdi, da so žrtve »sevemo-vietnamski vojaki*. Ameriška postojanka v bližina lao-ške meje, 18 kilometrov severno vzhodno od Ke Sana, se je preteklo noč ponovno znašla pod ognjem partizanskega topništva. Na bazo je padlo tudi kakih trideset 122-mili-metrskih raket, ki so povzročile, kot je izjavil ameriški glasnik, »iažje zgube*. V južnem Laosu je bil da nes sestreljen en sam ameriški heli kopter, eden redkih, ki se je kljub slabemu vremenu vzdignil v zrak V Parizu je bila danes 106. seja štiristranskih pogajanj za Vietnam: hanojski delegat Xuan Thuy se tu intenzivno oosirei.ievaio. v nesi va- i uanujaai ueie^ai ^uan se <.u si so vojaki našli kar 465 človeških 1 di tokrat ni prikazal na seji v zna in zbiranja vojnih ladij v Tonkin-šketn zalivu. Tudi načelnica delegacije južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh ni prišla na Avenijo Kleber, ker je opoldne odpotovala na večdnevni uradni obisk v Romunijo. Sajgonski predstavnik Pham Dang Lam je bolan, tako da je bal od štirih načelnikov delegacij prisoten samo Američan David Bruce. Ta je omejil svojo intervencijo na en sam stavek: obtožil je drugo stran, da govori samo za propagando ter izjavil, da nima ničesar dodati k svojim izvajanjem na prejšnjih zasedanjih. Predstavnika Hanoja in ZRV pa sta obtožila ZDA, da »pripravljajo nove pustolovščin oroti Demokratični republiki Vietnam*. Po seji je glasnik severnovietnam ske delegacije izjavil, da so od začetka operacije v južnem Laosu partizanske sile onesposobile za boj več kot tisoč ameriških vojakov ter da so sestrelile najmanj 310 letal In helikopterjev. Iz Bangkoka sporočajo, da bo Tajska začela umikati svoje čete iz Vietnama julija letos ter da bo v roku šestih mesecev odpoklicala v domovino vseh 12.000 vojakov tajske vojske. Sporazum v tej zvezi je bil dosežen med obiskom sajgonske-ga ministrskega predsednika Tran Thien Khiema v tajski prestolnici. Predsednik tajske vlade Tanom Ki tikačom je glede umika čet iz Vietnama izjavil, da je položaj v Laosu in v Kambodži »nevaren* ter da mora zato Tajska okrepiti svojo obrambo. Dodal je, da bodo odpoklicali v domovino tudi tajske enote, ki so sedaj v Južni Koreji. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. —• Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoijub Vujiča .je na današnji tiskovni konferenci v zvezi s sklepom ZAR, da ne podaljša sporazuma o prekinitvi ognja, izjavil, da je liptovska vlada doslej pokazala maksimalno potrpežljivost v naporih, da se izogne poslabšanju položaja in najde miroljubno rešitev ter da bo vsa odgovornost za negativne posledice misije veleposlanika Jarringa in za morebitno zaostritev položaja na Bližnjem vzhodu odpadla izključno na vlado Izraela. Vujiča je opozoril novinarje, da je vlada ŽAR doslej dvakrat pristala na podaljšanje sporazuma o prekinitvi ognja, in da je sprejela vse predloge veleposlanika Jarringa, medtem ko je Izrael dal negativen odgovor na te predloge in ignoriral najnovejši poziv generalnega tajnika svetovne organizacije U Tanta. S tem .je, po mišljenju zastopnika državnega tajništva, Izrael jasno dal vedeti, da ne stremi po vzpostavitvi trajnega miru in varnosti, temveč da si želi obdržati zavzeta ozemlja. Zgodovina je dokazala, .ie izjavil Vujiča, da prisvojitev tujih ozemelj ni element varnosti in urejevanja odnosov med državami, temveč element negotovosti ter podaljšanja sporov in konfliktov, kajti nobeno ljudstvo ne more pristati na kršenje svoje zemeljske celovitosti. Glede razvoja položaja na Daljnem vzhodu je zastopnik državnega tajništva izrazil zaskrbljenost zaradi obnovitve bombardiranja in možnosti oboroženega napada na Demokratično republiko Vietnama, kar bi imelo nepregledne posledice ne le za mir v Aziji, temveč za svetovni mir sploh. Vujiča je ponovno poudaril mišljenje jugoslovanske vlade, da je prenehanje tuje intervencije in brezpogo jen umik vseh tujih čet s področja Indokitajske edina pot za vzpostavitev trajnega miru na tem področju. Švedski premier Palme je pred kratkim sprejel delegacijo jugoslo- vanskih delavcev, ki so zaposleni na Švedskem. V zvezi s tem sprejemom je zastopnik državnega tajništva dejal, da jugoslovanska vlada ceni, da je švedski premier pokazal zanimanje za probleme, življenje in delo jugoslovanskih delavcev in da posebno ceni njegovo izjavo, da bodo švedske oblasti sprejele ustrezne ukrepe, da bi preprečili nezakonito delovanje terorističnih emigrantskih organizacij. B. BOŽIC Italijansko-somalski razgovori zaključeni Somalski zunanji minister pri Saragatu RIM, U. — Na Famesini so se danes zjutraj zaključili uradni razgovori med italijansko in somal-sko delegacijo, ki ju vodita zunanja ministra Moro in Galih. Na razgovorih, ki so trajali dve uri, sta ministra nadaljevala proučevanje vseh najvažnejših mednarodnopolitičnih problemov. V tem okviru je bila poudarjena važnost vloge OZN, ki da mora biti forum, kjer naj se rešujejo vsi mednarodni spori. Oba ministra sta izrazila željo po utrditvi svetovne organizacije v interesu svetovnega miru. Posebna pozornost je bila med razgovorom posvečena položaju na Bližnjem vzhodu. Potem ko sta ministra obrazložila stališči svojih vlad, sta soglasno izrazila željo, da bi prišlo do ponovnega odprtja Sueškega prekopa, kar bi bilo v interesu obeh držav. Minister Moro je nato podal somalskemu gostu obširno sliko o procesu pomiritve v Evropi tudi v zvezi z možnostjo sklicanja, vseevropske konference o varnosti. Končno sta ministra proučila stanje dvostranskih odnosov ter izrazila željo, da bi se ti odnosi razširili in utrdili. Po kratkem obisku pri predsedniku vlade Colombu in predsedniku senata Fanfaniju je somalski zunanji minister odšel na Kvirinal, kjer ga je sprejel predsednik republike Saragat, Razgovor, ki se ga je udeležil tudi minister Moro, je trajal tričetrt ure ter je bil posvečen izmenjavi mnenj o poglavitnih mednarodnih vprašanjih ter o problemih skupnega interesa. Somalski minister se bo zadržal v Italiji še nekaj dni, ko bo zasebno obiskal nekatera industrijska središča severne Italije. Industrijec Mauro na začasni svobodi REGGIO CALABRIA, 11. — Preiskovalni sodnik iz Reggio Calabrie je ukazal izpustitev 65-letnega in-dustrijca Demetria Maura na začasno svobodo. Mauro je bil aretiran v Rimu pretekli mesec zaradi njegovega sodelovanja pri incidentih v Reggio Calabrii. Kot je znano, velja Mauro za enega izmed glavnih voditeljev upora v tem mestu. Sodnik je industrijcu prepovedal, da bi za tri mesece obiskal Reggio. Preiskovalni sodnik je spustil na začasno svobodo tudi Domenica Siclarija in Giuseppeja Canale Santa, ki sta bila med voditelji zloglasnega »akcijskega odbora*. V glavnem mestu Bengalije Kalkuti so volitve za obnovo indijskega parlamenta potekle v izredno napetem ozračju. Samo v zadnjem dnevu volitev je bilo v spopadita med demonstranti in policijo ubl tih dvanajst oseb. Na siki: oboroženi policijski agent straži volišče v središču Kalkute TRŽAŠKI DNEVNIK PO 43 DNEH ZASEDBE SE SPOR ZAOSTRUJE Zvišana za 10 lir Študentje iz Vidma zasedli rektorjeve urade v Trstu prodaja cena mleka Tržaški akademiki so jih podprli - Akademski senat ne popusta in grozi z zaporo - Poskus zapore biblioteke izjalovljen - Študentske minimalne zahteve ■ Nadaljuje se zasedba dveh fakultet v Trstu Triinštirideset dni po začetku zasedbe fakultete tujih jezikov v Vidmu se je položaj zaostril do skrajnosti im prehaja, verjetno, v najostrejšo in zaključno obdobje. Skupina študentov iz Vidma je, po nalogu skupščine zasedajočih v Vidmu in ob podpori tržaških študentov, zasedla rektorjeve urade v osrednjem delu novega vseučiliške-ga poslopja v Trstu. Zapustitev rektorjevih uradov so študentje pogojili podpisu obveze, da bodo rešena vsaj nekatera najbolj pereča vprašanja te fakultete. Zahtevo je akademski senat na izredni seji sinoči odbil in izjavil, da v takih pogojih univerza ne more nadaljevati z normalnim delom. Ko so izvedeli za nepopustljivo stališče akademske o-blasti so videmski študentje v rektorjevih uradih sporočili, da vztrajajo pri svoiih minimalnih zahtevah in prosijo za solidarnost vse tržaške študente. Obenem odklania jo vsakršno odgovornost za zaostritev položaja, ker menijo, da je razlog zanj zgolj trmasta nepopustljivost akademske oblasti. Rektorat so videmski študentje zasedli na osnovi sklepa skupščine zasedajočiih v Vidmu. V prvih jutranjih urah je skupina pooblaščencev prišla v Trst in se podala na univerzo. Tu so jim priskočili na pomoč tudi nekateri tržaški študentje, predvsem tisti, ki so pred dnevi zasedli filozofsko in pedagoško fakulteto. Rektorjeve urade so zasedli brez posebnih naporov, tudi zato, ker rektorja prof. Origone-ja ni bilo na delu. Po nekaterih vesteh je rektor zbolel sočasno z zasedbo filozofske fakultete. Takoj po zasedbi uradov, ko so se na vratih rektorjevih uradov pojavili napisi s študentskimi zahtevami, so akademske oblasti poskusile izvesti zaporo univerze, začenši z biblioteko. Res so zaprli vrata biblioteke, v kateri navadno štud;ra večie število študentov iz drugih pokrajin ali iz okolice, a so študentje sami normalizirali položaj s tem, da so se vrnili k učenju skozi okna. Sedaj upravlja biblioteko poseben odbor, ki skrbi za red. Študentje v zasedenih rektorievih uradih so izdali tudi sporočilo s seznamom minimalnih zahtev. Te so: 1. odprtje mesečnih izpitnih rokov, 2. odpoved vpisovanju negativnih ocen v kniižice, 3. uveljavitev »tablice IX» (novega juridičnega statusa fakultete). 4. sodelovanje študentov na sejah tehničnega odbora fakultete, 5. javnost vseh ak tov in zapisnikov akademskega senata in upravnega odbora, tudi za preteklo delovno dobo, 6. odprtje Robert Birsa šestdesetletnik Človek je danes v primerjavi s predniki mlajši. Še po prvi svetovni vojni je bil pri 60 letih star, včasih celo zelo star, danes pa 60 let ni nikakršna starost; zato bi nam tudi Robert Birsa, ki prav danes slavi svoj 60. rojstni dan, prav gotovo zameril, če bi ga prišteli med stare. In tudi tisti, ki ga poznajo, pa hkrati ne vedo za njegovo starost, pač pa poznajo bolj njegovo živahnost, življenjskost, njegovo mlado srce, bodo danes čudno pogledali, ko bodo izvedeli, da se je Birsa ^napotil* že v sedmo desetletje življenja. In vendar Birsa ni imel tako lahkega življenja. Rodil se je 12. marca 1911 v Rihemberku, današnjem Braniku, v številni kmečki družini pri «Brezarjevih*. Čeprav je i-mel njegov oče gostilno, je bilo dela veliko in zaslužka malo. Mladi Robert je takoj po končani šoli nekaj časa pomagal pri delu na domu, nato se je priselil v Trst in se zaposlil kot trgovinski vajenec v trgovini jestvin pri teti Amaliji pri Sv. Jakobu, nato pa si postavil pri Sv. Jakobu lastno trgovino. Kot zaveden Slovenec je vedno zahajal v slovensko družbo in kot nešteto ljudi, je tudi on prestajal fašistične zapore in internacijo. Med drugo svetovno vojno in sicer leta 1944 se je poročil s Šent-jakobčanko Pino Šubet, zavedno Slovenko, ki mu je v zakonu povila hčerko Nadjo. Takoj po osvoboditvi se je Robert, kot ljubitelj petja, vključil v šentjakobski pevski zbor in postal elan zbora in prosvetnega društva dvan Cankar*. Današnji slavljenec je zelo družaben, vesel in tudi dober pevec. Še danes je vedno prisoten ob vsaki priložnosti in prireditvi, če jo organizira prosvetno društvo eCankar*. Prisoten je tudi pri vsaki kulturno - prosvetni prireditvi t> raznih drugih krajih in v našem gledališču. vups i /»/ir" - nmteu šent- jakobskega prosvetnega društva iz srca čestitamo in kličemo »še na mnoga leta*. M. M. študentske menze v Vidmu za študente fakultete tujih jezikov. Na te zahteve je akademski senat (rektor in dekani vseh fakultet) odgovoril negativno. Pri tem se sklicuje na neki zaseben dogovor, ki so ga štirje študenti sklenili z dvema profesorjema 6. marca in so ga zasedajoči v videmski fakulteti, bivši nadškofiji, odločno zavrnili, ker je malenkosten. Senat meni namreč, da bi ta dogovor lahko bil osnova zadovoljive rešitve dolgega spora, ki je povzro čil zasedbo fakultete pred 43 dnevi in ki še traja. Senat je izjavil, da soglasno odklanja zahtevo, naj rektor podpiše obvezo do študentov, da bo izpolnil njihove zahteve, «ker za to ni pristojen on, temveč tehnični odbor in zato, ker je del zahtev v pristojnosti zakonodajne oblasti*, se pravi parlamenta. V zaključku svoje izjave trdi akademski senat, da nosijo študentje, ki so zasedli rektorjeve urade, težko odgovornost, če univerza zaradi te zasedbe ne bo delovala. Z drugimi besedami grozi senat z zaporo univerze. Na sporočilo, ki so ga prejeli poz no zvečer, so študentje odgovorili. da «akademske oblasti spet zvra-čajo na druge svoje odgovornosti*. Tako se «re-ktor sklicuje na fanto-matične tehnične odbore in iyjihove pristojnosti in s tem odklanja minimalne zahteve študentov*. Glede zasedbe rektorjevih uradov pa ugotavljajo zasedajoči, da so bili k temu prisiljeni zaradi nepopustljivosti akademske oblasti. Zato pa bodo z zasedbo rektorjevih uradov nadaljevali «dokler ne bo akademska oblast jasno odgovorila na postavljene zahteve*. Istočasno pozivajo študentje svoje tržaške tovariše k solidarnosti. Omembe vredno je. da je v vodstvu zasedbenega odbora fakultete za tuje jezike v Vidmu tudi več slovenskih študentov. Nadaljuje se zasedba filozofske in pedagoške fakultete, vendar zasedajoči dopuščajo profesorjem, tudi če se ne strinjajo s cilji njihovega gibanja, da redno organizirajo izpite. To pa zato, ker menijo zasedajoči, da ne smejo oškodovati kolegov, ki morajo izpolniti postavljene pogoje za dodelitev študijskih štipendij. Ni še znano, koliko profesorjev je odgovorilo na poziv študentov. Pokrajinski odbor za cene je na ivoji zadnji seji razpravljal o zahtevah, ki prihajajo z raznih sektorjev proizvodnje in prodaje, po po-; višanju prodajne c sne mleka. Po j proučitvi razmer na tržišču mleka in specifičnih krajevnih razmer, je omenjeni odbor sklenil, da se cena pasteriziranega mleka v steklenicah za 1 liter zviša na 140 lir, za pol litra pa na 70 lir. Povišek znaša torej 10 lir, in ne 15—20, kot so bile zahteve. Omenjeni odbor je tudi sklenil, da bodo od poviška deležni 8 lir na liter, domači živinorejci, ki dobavljajo mleko mlekarski centrali SALPAT, 2 litra pa razprodajalci. Nove cene bodo stopile v velja-ov 15. marca. Skupščina v opekarni po danih zagotovilih Stavka vseh delavcev v opekami «Vajldadige». Delavci branijo v prvi vrsti svoja delovna mesta. Strokovne organizacije CGIL in CISL sta zahtevali ustreznih pojasnil pri u-pravi podjetja v Veroni, Id je brzojavno sporočilo, da zagotavlja zaposlitev vsem delavcem opekarne tudi za naprej. O možni prekinitvi stavke bodo delavci sklepali danes zjutraj na skupščini. S SESTANKA ODBORA SPZ Plodna razprava o pripravah na občni zbor, ki bo 13. 6.1.1. Sprejem PD «F. Venturini» v SPZ Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-sppmenik v Cerknem. iiiiiiiiiiiiiiiii iiii mi n iiiiiiiiiiiiiii im iiiiMiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iimii iiiiiiii n iiuiiiiiii in n n iiiiii ii m im im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 25. MARCA V RIMU Deželni odborniki za delo pri ministru Donat-Cattinu Obravnavali bodo vprašanje prepuščanja novih pristojnosti deželam Dne 25. majrea bo v Rimu zaključno zasedanje med predstavniki posameznih italijanskih dežel in ministrstva za delo o napovedar nam prenosu določenih pristojnosti z ministrstva za delo za posamezne deželne uprave. Zasedanja se bodo udeležili odibomiki za delo iz vseh italijanskih dežel, prisoten bo tudi minister za delo Donat-Cattin. Od ministrstva bodo deželna odbomištva za delo prevzela pristojnost nad naslednjimi področji: izvenšolsko strokovno izobraževanje, zadružništvo (deželi Fur-laniji-Juiijsški krajini je bila ta specifična pristojnost že priznana, tn sicer s predsedniškem odlokom štev. 808 z dne 9. avgusta 1966), nameščanje 1n reševanje delovnih sporov. Glede zadnjih dveh točk, to je glede nameščanja tn reševanja sporov v delovnih odnosih, je vpraša-nje še precej megleno in ni jasno, v kakšni obliki in v kakšni meri bo ministrstvo preneslo na dežele ustrezne pristojnosti. Glede izobraževanja delavcev pa so bili v tem pogledu že doseženi otipljivejši prijemi: država bo namreč prepustila deželam vso režijo v zvezi s prirejanjem izobraževalnih tečajev, prevzemanjem novih pobud ter finansiranjem in nadzorovanjem ustanov, ki se bodo ukvarjale s tem izobraževanjem. Poleg tega bo ministrstvo za delo prepustilo deželam periferne strukture in osebje treh javnih ustanov INAPLI, BNALC in INIASA, ki so zdaj odvisne neposredno od države. Ministrstvo za delo si bo v tem okviru pridržalo pravico in nalogo določati osnovne smernice za izvenšolsko izobraževanje kadrov in bo še naprej izvajalo nekatere naloge, ki presegajo deželni okvir in ki se nanašajo na primer na odnose z evropskim socialnim skladom, na pripravo kadrov za izobraževalne centre in na gradnjo novih centrov. Za našo deželo se bo rimskega zasedanja udeležil odbornik za delo Stopper, ki je sinoči pozitivno komentiral ministrov namen, da skliče še v tem mesecu novo zasedanje o teh problemih, s čimer vlada ponovno dokazuje voljo, da v pospešenem tempu uresniči določbe členov 117 in 118 republiške ustave. S prenosom omenjenih pristojnosti na dežele, je dejal Stopper, bodo slednje lahko znatno po-bliže sledile vprašanjem, ki se porajajo na področju deda, strokovnega tzrobraževanja, nameščanja delovne sile in podobno. To bo toliko večjega pomena, ker bodo de-žele po novem lahko organizarile izobraževalne tečaje zlasti s tistih področij, ki so najbolj potrebna svežih kvalificiranih moči tn ki so najbolj v skladu s socialnim in gospodarskim načrtovanjem. Dežele bodo na tem področju lahko napravile to, kar država nikoli ni mogla, in ki zelo verjetno tudi vnaprej ne bi mogla narediti. Stopper pa je na koncu naglasil potrebo po ponovni proučitvi celotnega problema, ali vsaj nekaterih točk, saj si ministrstvo za delo vendarle namerava obdržati nekatere pristojnosti, ki bi jih lahko prepustilo deželam, ker bi te prav Danes praznuje svojo šestdesetletnico ROBERT BIRSA Ob jubileju mu prisrčno čestitajo žena Pina. hčerka Nadja z moževi dr. R. Dol harjem, vnuka tn drugo so rodstvo. gotovo znale bolje reševati ustrezne probleme. Prav tako bo treba ponovno pregledati vprašanje prestopa državnega osebja in osebja zaposlenega pri javnih ustanovah pod okrilje dežele. ZARADI POŽARA Pol milijarde lir škode na turški ladji Altinean Medtem ko se je stanje poškodovanih mornarjev turške ladje «A-miral S. Altinean*, ki jo je predvčerajšnjim navsezgodaj zjutraj zajel požar, izboljšalo, je državni pravdnik odredil obdukcijo telesa pokojnega strojnega častnika Ataya Fikreta, ki je med požarom umrl v svoji kabini, kjer ga je dim zadušil. Včeraj je prišel v Trst turški inšpektor, ki bo začel preiskavo za ugotovitev škode in vzrokov požara, ki je uničil poveljniški most ter bi vališča posadke. Z italijanske strani vodijo preiskavo gasilci, pristaniško poveljstvo in seveda sodna oblast. Po prvih cenitvah naj bi škoda znašala okoli pol milijarde lir, v katero ni vključena škoda, ki so jo utrpeli pomorščaki, ki so izgubili vse, kar so imeli v spalnih kabinah. Ladja, ki je priplula v Trst 7. t. m., bi morala odpluti včeraj s pošiljko hladilnikov m drugega blaga proti Filadelfiji v ZDA. Vse kaže, da natovorjeno blago ni utrpelo škode. večji od predlanskega (20.694 vozil) in od uvoza iz prejšnjih let. Približno enaka je slika tudi kar zadeva zasebni uvoz pralnih strojev: lani jih je v tem uvozu prešlo mejo 25.876, medtem ko so jih predlanskim našteli 23.660 (pred reformo je bil uvoz še višji od lanskega). Močno postavko v zasebnem uvozu predstavljajo nadalje hladilniki (lani 10.272, predlanskim 8.470 kosov), štedilniki (lani 6.129, predlanskim 4.740 kosov), tranzistorski sprejemniki (lani 12.810, predlanskim 8.989 kosov) gramofoni (lani 5.057, predlanskim 3.670 kosov), radijski sprejemniki (lani 4.572, predlanskim 3.698 kosov) in peči na tekoča goriva (lani 6.921, predlanskim 5.280 kosov). Predsinočnjim je bil na sedežu v Ul. Geppa 9 sestanek odbora Slovenske prosvetne zveze, ki so se ga udeležili skoraj vsi izvoljeni odborniki ter predsedniki ali drugi predstavniki večine v zvezi včlanjenih prosvetnih društev. Navzoči so najprej po podrobni razpravi odobrili smernice — predvsem organizacijske — za pripravljalna dela, ki jih bodo morale o-praviti članice in vodstvo SPZ pred oDčnim zborom zveze, ki bo 13. junija t. 1. v prosvetnem domu na Opčinah. Pri tem je bilo poudarjeno, da bi moralo imeti vsako prosvetno društvo svoj občni zbor vsaj vsako drugo leto. Drugi del seje je bil posvečen vprašanju dopisovanja za Primorski dnevnik, o čemer se je razpravljalo ob sodelovaju našega odgovornega urednika, ki je glede dopisovanja obrazložil dolžnosti in pravice občasnih dopisnikov in poročevalcev. Nato pa je odbor soglasno ugodno rešil prošnjo prosv. društva «F. Venturini* od Domja pri Trstu za vstop v Slovensko prosvetno zvezo. Pri tem je navzoči predsednik društva sprožil tudi pereče vprašanje primernih prostorov tega novega prosvetnega društva, katerega ustanovitev, predvsem pa dosedanje že več kot dveletno delovanje dokazuje — za razliko od dveh ali treh drugih društev, katerih precejšnja nedelavnost je postala že zaskrbljujoča — trdoživost in življenjskost naše narodne skupnosti tostran meje kljub tolikim ostankom diskriminacije in zapostavljanja. Ob poudarku tega dejstva so navzoči vstop novega društva v SPZ toplo pozdravih, uredništvo našega dnevnika pa je društvu darovalo reprodukcijo znane velike Jakčeve Prešernove podobe. Po kratki razpravi o prireditvi »Primorska poje* je bil sestanek ob že precej pozni uri zaključen. Sedem predstav krožka ARCI V zasebnem uvozu so jugoslovanski državljani lani prenesli čez mejo še naslednje tehnične izdelke: 5.557 televizijskih sprejemnikov, 11.011 magnetofonov, 7.747 šivalnih strojev, 1.328 pletilnih strojev, 1.743 fotografskih aparatov itd. “JktStnO. utedniituu I 0 mestu dr. I. Baše na šolskem skrbništvu »Spoštovano uredništvo V vašem poročilu (23. februarja) o otvoritvi seminarja za slovenske šolnike v Kulturnem domu sem čital, da je dr. Ivan Baša svetovalec za slovenske šole pri šolskem skrbništvu. Rad bi vedel, ali je to res in kdai .je bil imenovan na to mesto. Rad bi tudi vedel, ali mesto, ki ga ima dr. Baša sedaj, u-straza zahtevam po imenovanju posebnega funkcionarja za slovenske šole. S spoštovanje*. (Sledi podpis) Op. ur. Te dni je bil naš urednik na razgovoru pri šolskem skrbniku, katerega je obvestil o gornjem pismu in ga zaprosil za pojasnilo. Šol ski skrbnik dr. Pericle Fidenzi je odgovoril, da dr. Ivan Baša ni svetovalec za slovenske šole pri šol skem skrbništvu, da ni funkcionar in da njegovo mesto ne ustreza zahtevam po imenovanju posebnega lunkcionar.ia za slovenske šole, pač pa da je le »dodeljen* (»addetto*) za slovenske šole. Kot nam Je znano, dr. Baša opravlja to službo že več let, na to mesto pa ga je šolski skrbnik dr. Fidenzi uradno imenoval 1. februarja 1971. Pripomniti moramo še, če naš čitatelj ne ve, da le dr. Ivan Baša že neka! let ravnatelj slovenske e notne srednje šole v Rojanu. Predvčerajšnjim je leteči oddelek kvesture prijavil v nriprtem stanju sodnim organom pod obtožbo tatvine 59-letnega Natala Berteticha iz Ul. Gozzi, katerega so zalotili z ukradenim rezervnim kolesom lam-brete last 20-letnega Giorgia Ranni-ja iz Ul. Patrizio. Tržaški pokrajinski odbor italijanskega kultumo-rekreacijskega krožka ARCI bo tudi letos predstavil v sodelovanju z raznimi zadrugami vrsto predstav, katerih prva bo na sporedu 16. marca, zadnja pa 29. maja. Gledališka zadruga iz Parme se bo kot prva predstavila z delom o zasedbi tovarn iz leta 1920 z naslovom iVelik strah*, kateri bo sledila drama Bertolda Brechta Mati* v izvedbi skupine «Gledali■ ški tovariši*. Po tej uprizoritvi, ki bo na sporedu 2. aprila, bo 17. aprila nastopila skupina tNuova scena* z delom «Razredna šola*. *Smrt anarhista* je polemično delo Daria Foja, ki ga bo skupina »La Comune* uprizorila S maja, ista skupina pa bo dan kasneje, 9. maja .uprizorila še *Delavske borbe v letih 1911-20* izpod peresa istega avtorja. Zadnja dva večera letošnje gledališke sezone ARCI bo nastopil *ll canzoniere triestino* z lepljenko ljudskih pesmi »Zapoj, svobod na Kuba!* ter z delom »Položaj delavca v deželi Furlanija - Julijska krajina*. Predstavi bosta na sporedu dne 15. oziroma 29. maja letos. Večeri, ki bodo v omenjenih dneh v tržaškem Avditoriju, so namenjeni izključno članom krožka ARCI. Vse potrebne informacije in član- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII OBVESTILO KMEČKE ZVEZE PRIJAVA DOHODKOV (VANONI) ZA LET01970 Prijavo je treba izpopolniti in oddati do konca meseca - Tajništvo KZ je svojim članom na razpolago za vsa pojasnila in pomoč Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vloži-ti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo Izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos, kot običajno, izpolnjuje v uradnih urah (8—M, ob četrtkih 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so na prodaj) s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1970, potrdilo delodajalca o plači v letu 1970 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov. Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni mesca. TAJNIŠTVO KZ Zasebni uvoz v Jugoslavijo narašča Jugoslovanski državljani so lani pripeljali čez mejo v zasebnem u-vozu 28.706 osebnih avtomobilov. Kljub čedalje višjim carinskim da jatvam in stalnemu naraščanju pro izvodnje avtomobilov v domačih tovarnah, je bil lanski uvoz znatno RAZPIS TRŽAŠKE UNIVERZE 24 štipendij za revne študente Tržaška univerza razpisuje natečaj za 24 študijskih denarnih podpor po 200 000 lir vsako, namenjenih revnejšim študentom, ki so redno vpisani na katerikoli fakulteti univerze za akademsko leto 1970-71 in ki imajo zadovoljive učne uspehe. V prožpji, katere obrazec je prizadetim na razpolago v ustreznem uradu univerze in ki jo je treba odposlati najkasneje do 11. ure 15. t.m. na vladni komisariat, morajo študentje navesti dokumente, ki so jih predložili ob začetku leta za o-prostitev davkov ali za drugi natečaj. Kdor ni predložil teh dokumentov, mora predstaviti naslednje: potrdilo o vpisu na univerzo za tekoče akademsko leto s spiskom o-pravljenih izpitov in prejetih ocen v lanskem akademskem letu, za prvošolce pa potrdilo o prejetih oce nah na maturitetnem izpitu; družin- ski list ter potrdilo davčne uprave, občine. potrdilo občine, v kateri prebiva študentova družina, potrdilo delodajalca ali ustanove, pri kateri so pri zadeti ali njegovi družinski člani zaposleni ali upokojeni; izjava v prošnji, s katero prizadeti potrjuje, da ni deležen drugih študijskih denarnih podpor. Debata o zatiranih manjšinah v Španiji V ljudskem domu v Ul .Madomnl-na 19 bo drevi ob 20. url predavanje za krotek «Oha Guevara». Pre-dava! bo prof. Ignazlo Delogu o »Zatiranih narodnostih v Francovi Španiji«. Istočasno bo odprta razstava neobjavljenih in manj znanih dokumentov o antifašizmu v Grčiji. Razstavo je pripravil odbor solidarnosti z grškim ljudstvom. Ostale vesli Iz tržaške kronike berile na 6. strani ske izkaznice so na razpolago pri: ETLI - CGIL, Ul. Pondares 8; ljudskem filmskem krožu «Barbaro», Trg Stare Mitnice št. 11; krožku Rinaldi, Ul. Madonnina 19; krožku Frausin, Milje; krožku pri Magdaleni, Reška cesta št. 7; pristaniškem krožku, Trg Duca degli A-bruzzi; krožku v Podlonjerju; krožku pri SStari univerzi — ARCUV ter na sedežu U1SP, Ul .sv. Frančiška 20. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Haimon Teiresias Paž Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Livij Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancianijeva, Miranda Caharijeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lam-petova in Marija Oficija v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (red B — nedeljski popoldanski) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Ceniene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) in MLADINSKI. V ČETRTEK opozarja, mo na spremembe v vrstnem redu predstav, do katerih je prišlo zaradi programskih obvez, nosti Slovenskega gledališča. U. prava Slovenskega gledališča Jih ob tem nezaželenem ukrepu vljudno prosi za razumevanje. PROSVETNO DRUŠTVO KRAŠKI DOM z Repentabra priredi v soboto, 13. III. 1971 ob 21. url v Križmanovi dvorani KULTURNI VEČER Sodelujejo pevski zbor Srečko Kumar, repantabrska Igralska skupina z enodejanko «Sveto-ivansko ženitovanje« (Marija Mljot) in dolinski glasbeni ansambel. Vljudno vabljeni! V soboto, 13. marca ob 20.30 bo v Boljimcu «Na jami« proslava praznika žena 8. MARCA Sodelovala bosta pevski zbor in dramska skupina PD P. Prešeren. Vljudno vabljeni vsi! Predavanja Krožek za družbene in politične vede »Pinko Tomažič« prireje v ponedeljek, 15. tm. ob 20. uri v ljudskem domu v Ul. Madonnina 18 razpravo o zakonskem predlogu KPI za uzakonitev pravic Slovencev v Italiji. Zakonškl osnutek bosta obrazložila posl. Albin Skemk in sen. Padlo Šema. Razstave V galeriji »Russo« v Pasaži Ros soni Je odprta razstava dal tržaškega slikarja Roberta Faganela, M je prav te dni razstavljal v videmski galeriji «Il Sagittario«. Faganelov« razstava bo odprta do 20. t.m. Danes popoldne ob 18. uri bo v pasaži «Rossoni», na Kurzu Italija 9, razobesil na razstavne panele svoja dela mladi tržaški slovenski slikar Boris Zuljan. V galeriji «Ros-sand» bo Zuljan razstavljal svoja dieto do 21. tm. V umetnostni galeriji «11 Tribblo« razstavlja do 13. marca tržaški slikar in kipar Martano Černe. Urnik ga. lerlje: od 11. do 13. ter od 17.30 do 20. ure. Ob praznikih od 11. do 13. ure V Ljudski knjižnici Je v razstavni dvoranici odprta razstava, posvečena Izdajam Ztbaldone v Trstu ob objavi knjige Anite Pittonl »Passegglata ar. mata«. V umetnostni galeriji «La Lanter na« razstavlja do 20. marca Sandro Somarč. V občinski galeriji v palači Costan- zt je odprta razstava, posvečena zna. nemu Italijanskemu mislecu ln antL fašistu Salveminiju, V umetnostni galeriji ENDAS v Ul, Zudecche l razstavljata do 18. marca tržaška slikarja Romeo Stocchi Thomies ln Ferrucclo Bernlnl, V občinski umetnostni galeriji v palači Costami Je razstava grafičnih del Albrechta Duererja. Razstava bo odprta do 29, t. m. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca marca svoja olja mladi gorlškt umetnik Vladimir Klanjšček, PD IVAN GRBEC v Skednju priredi v sredo, 17. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA Vabljeni 1 Vstop prost! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31. marca 1971 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. url v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarska ga odseka. 5. Blagajniško poročilo. 6. Razrešnica staremu odboru. 7. Volitve. 8. Razno. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi DANES, 12. marca ob 20.30 na predavanje o temi: ČLOVEK V NEPALSKI HIMALAJI znani katero bo obravnaval 'g in naravoslovec TONE WRABAR Besedo bodo spremljali številni diapozitivi Predavanje bo v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. Prosimo točnost. ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredita v soboto, 13 marca ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu prvo zborovsko revijo PRIMORSKA POJE Rezervacija in prodaja vstopnic na SPZ ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. (Nastopajoče zbore objavljamo na tretji strani). Gledališča VERDI Antonio Gades in njegov španski balet, ki gostujeta z baletom amor brujo*, nudita danes v gledališču Verdi tržaškemu stvu izredno predstavo španskih Pj sov. Program obsega pretežno P*» se flamenko, vendar pa tudi arujs plese bolj ah manj podobne menku, kot sta «polo» in ‘J0*®; Program vključuje tudi nekaj Pes ob spremljavi tipičnih kitar. Vsi plesi in pesmi so na Infanteja, Barrada, Aibenisa, i"11 na in Jimeneza. . Predstava se začne ob 21. 1® ravnateljstvo je določilo znatno je cene kot običajno za take v« ^ izrednih nastopov. Vstopnice so prodaji pri blagajni gledališča, “ časno pa so v prodaji tudi vstof® za zadnjo predstavo opere *GU®* či» in baleta »El amor brujo/, bo v nedeljo za dnevni red ob uri v vseh prostorih. Nastopan j V okviru »literarnih sobot* NazionaJe 15.30 Tom e Iorry topo č mio e lo amina2®0 ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredita v nedeljo, 14. marca ob 17 uri v Ljudskem domu v Križu drugo zborovsko revijo PRIMORSKA POJE Prodaja vstopnic uro pred začetkom pri blagajni drovane. (Nastopajoče zbore objavljamo na tretji strani). ŽENE IZ RICMANJ vabijo na proslavo 8. marca ki bo 13. 3. 1971 ob 20. uri v društveni dvorani v Rlcma-njah. Na sporedu sta nastopa pevskega zbora in domače godbe. Razna obvestila Združenje staršev otrok osnovne šole ln otroškega vrtca ter prijateljev mladine pri Sv. Ivanu priredi danes ob 20.30 v šolskem poslopju v sklopu tečaja za starše predava nje prof. Zore Tavčar-Rebule o temi »Učitelj ln starši«. Vsi starši vabljeni i Včeraj-danes Danes, petek, 12. marca GREGOR Sonoe vzide ob 6.24 ln zatone ob 18.06. Dolžina dneva 11.41. Luna vzide ob 18.44 Ln zatone ob 6.18. Jutri, sobota, 13. februarja KRISTINA Vreme včeraj: najvlšja temperatura 8,8, najnižja 2,1, ob 19. uri 6.7 stopinje, zračni tlak 1017,4 stanoviten, vlaga 74 odst., nebo 7/10 poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja 6,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 11. marca 1971 se je v Trstu ro. dllo 14 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. Umrli so: 70-letnl Andrea Milani, 79-letnl Antonio D’Agosttno, 56-let-na Lucia Geiclch por. Gobbo, 73-letna Maria Suran vd. Coslovich, 69-letnl Pletro Valanti, 60-letna Fram-oetsca Gergiuto vd. PaJumbo, 79-letna Orsol« Barda, 47-letni Sergto Skopih, 84-letna Lucia Sc&rabelli vd. Gruden, 86-letna Paulina Sancin vd. Del Tedasoo, 85-letna Anma Zec-chie vd. Dervlt. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. uro) Alla Baslltca, Ul. u, Ulusto l: Ura ce Verde, Ul. Setlefontano 39; Alla Glustlzia, Trg Llbertš 6; Testa d'O. ro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (Od 11.38 do 8.38) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 . Ul. Dtag l; Alla Salute, Ul, Glulla 1; Pic-dola. Ul. Orlanl 3; Vernarl, Trg Val maura H, rine Spaak. Film Daria le. Prepovedano mladini pod 1 ' tam. Technioolar. nu<» Alabarda 16.3U »America c0S' r* cosi violenta«. »Film lndaB*1 ope. tom. Douglas, Henry Fonda. - . lor. Prepovedano mladini P Capitol i6.0(J «La moglle pod 14. letom. Astra 16.30 «La legione d01. "Zctš' tl« Torilr Do ion rvo /"VllTVl ° še niso poravnali vpisnih®' storijo danes ■ena BANCA Dl CBEDITO Dl TP TRŽAŠKA KREDITNA 0A TRST B 12 Ulico F. VMfi (el 38101/3®^ opravila vso bančno I____9. lin »a kupuje toi® Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling Švic. frank Franc frank Belg frank Hol. florint Nemška marka 1.4^ Avst šiling Dinar veliki bankovci Dinar mali bankovci 14£ n°> % i- Darovi in prispevki k te •• *’h pevci in plesalci kot pri PreJsPL. predstavah. Dirigira Ferruccio sv1 glia. POLITEAMA ROSSETT1 Skupina «11 Gruppo* uprizori mo danes in jutri ob 20.30 Brecn farsi «Lux in tenebris* ih ^ ^ meščanska svatba*, v ne^e^°Jh ponovno Machiavellijevo »Clizia*. Režija Roberto Guicc**jjjj. ni, scene in kostumi Lorenzo glia, glasba na Brechtovo beseo*1 Sergio Liberovici. ,nic Obe deli je Brecht napisal^^ in sta ostra satira na mesCš®4 moralo. . m. Za ogled fars in »Clizia* Je “ dališče uvedlo znaten popust- bo t® teden gost znani poznavalec a”fj0 ameriške literature prof. Cl® ^ Gorlier s turinske univerze, ® ( govoril jutri zvečer ob 18. ^ Rossettiju na temo: «Jezni se rajo*. Sledila bo javna debat* jo bo vodil Furio Bordon. do mi pare«. 12 slikanic. oBt Femce 16.00 «L'uomo dalie 0 lm,n!t bre«, Charles Bronson, Liv u James Mason. Technicolor u0J Fden 16.00 «Le foto proibUe signora per bene«, Dagmar ^ aI) der, Pier Paolo Cappon*’ ,$tiO Scott. Technicolor. Prepo mladim pod 16. letom. Grattacielo 16.00 «11 canlornVS Jean Lous Trintignant, Sandrelli, Pierre elementi, nique Sanda, Gastone Enzo Tarascio. Technicolor- ^ povedano mladini pod l4-e,,ezi*»- Fxcelsior 15.00 «Morte a W Film Luchina Viscontija D* nnicO-garde, Silvana Mangano. Te lor „vte»i Ritz 16.00 «11 gatto a nove J. Francise«, Karl Malden. - ~ A r8 žiserja Sergia Martina. P Prepovedano mladini Pod Fiiodrammatico 16.30 Magali Noel, Robert Lande, ^ ^ nicolor. Prepovedano mladih1 18. letom. gif* Aurora 16.30 «Uominl e cobr^»> nico- llniioloc Munrv IttoriHS l4. letom. . C. Cristallo 16.00 «Citta violem" ' Bronson. Technicolor. . Sotla Loren Marcello Mas Technicolor. Moderno 16.00 «Tora! Tora! ,(#1 Martin Malsam, Joseph Technicolor. .. p c' Vittorio Venelo 16.00 «Conceo“jSt(). pištola solista«, Anna MoR0, ne Moschin, E. Stevvart Ideale 16.00 «La rivolta»-^ Brown, Germe Hackmah. color. ctrjo*1; impero 16.00 »Soldato blu«, P- Technicolor. Prepovedano deld< tl«. Jack Palanee, Curd Technicolor ,,, ^ Abbazla 16.00 «5 flgU dl ca",d 1»“ Preston. Technicolor. mladini pod 14, letom. Športno društvo Polet priT®4**.et _i_ ,n ________________ _______..f\V opuiiuu ui uši i u rvin p j2JCk - tek, 19. marca avtobusni Ljubljano na ogled revije s po r\mm l/n„ Avennil. ** .1 —j---j-- - - k! prvakov umetnega drsanja. f), hali Tivoli z zaletkom ob !”■ „ J.87 »11 Tivoli z zaletkom od }y\ Cena vožnje In vstopnic® J ^ # lir. Odhod avtobusa z Opčin oD{«vlJe Prijave sprejema trgovin* ^ Malalan, Proseška 18, tel. 21< SPDT organizira v ne<^p6^' marca smučarski izlet v 1. " Pri javljene! za izlet v Gena izleta je 1600 lir. še danes, 12 marca v Ul. P Pri tevl 7» Irjlcf. v MlšU* i P ltllf Včarallnjl odkupni davl*0^^ Namesto cvetja na grob P^j.O^ sipa Čoka daruje Rudolf 00 Ur za Glasbeno matico. b VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODISCEM GORIŠKI DNEVNIK PO NESRAMNI FAŠISTIČNI PRUAVI v Štiri leta zapora mlademu tatu Na zatožni klopi zaradi zahteve kije zagrešil nad sto tatvin Hetni Vittorio Rossi je imel v svojem stanovanju v Skednju skritih 90 avtomobilskih gum, ^ steklenic likerja in vina ter druge raznovrstne predmete v vrednosti več milijonov lir j tržaškim kazenskim sodi-(preds. Ligabue, tož. Brenči, ■*Pis. Corrado) se je moral včeraj ^Sovarjati 36-letni Vittorio Rossi ; ® Soncini 69, pri katerem so lenti lansko poletje našli okrog aytomobilskih koles, nad 600 ste- A. Emo 2, kjer naj bi nekdo s silo odpiral deflektor parkirane giulie. Agenti so seveda takoj sedli v avtomobil in se podali proti omenjeni ulici. Ko pa so se pripeljali do Ul. Colombo, ki se križa z Ul. Emo, so v poltemi opazili moškega, ki je ,. — ~*uuuusiun KOies, nau ouu sie- su v puueim upazm musi« enic likerjev in vina, 2 milijona. šaril okoli modrega fiata 600. šlo Pol lir sumljivega izvora, 14 pa-novih čevljev cer še dolgo vr-® najraz]ičnejših predmetov, vse vrednost več milijonov lir. ^upno z Rossijem so se morali Sovarjati zaradi prikrivanja ozi-odkupa ukradenega blaga še Duilio Minon iz Ul. Flavia ti' kletni Sergio Giovannini iz Ul. ^8 20, 33-letni Mario Collarini Carpineto 23 ter 32-letni Ar-Cossich iz Milj, Ul. dei Piai Sodni zbor, ki je zasedal približki ure, je po skoraj enournem josvetu izglasoval razsodbo, s ka-10 obsoja Rossija na 4 leta zapeti, * 400 tisoč lir denarne kazni, ^ona na 40 tisoč hr denarne kaz-vse ostale pa je sklenil pre-Jjjr1 sodni postopek zaradi amne- J?a sled za komaj »diplomiranim* JfjOm so agenti prišli malce po j^OUčju. Vse se je namreč priče-s° je neznanec telefoniral a-wtotn letečaga oddelka in jim po- mamo potrebe reševati samo naših gospodarskih in socialnih proble mov. Imamo tudi specifične narodnostne probleme, katerih koristi in vrednote moramo obvarovati, ohra niti ter se zavzemati za njih razvoj, za njihovo pozitivno rešitev. Zato je pri nas še bolj potrebna, bolj upravičena ustanovitev naše »Skup nostl*, ki bi z avtoriteto nastopala doma in zunaj v obrambo vseh na ših interesov. Poleg komunistične partije, so sedaj priznali potrebo po ustanovitvi take skupnosti tudi socialisti. Kaj pa KD s svojimi župani? Ali misli domače vodstvo KD, da so naši problemi podobni tistim v Čedadu in v Vidmu, katerih navodila tako vztrajno in ubogljivo izvršuje že 25 let? Alj se ne morejo otresti očetovstva in varuštva videmske federacije in nekaterih prvakov stranke v Čedadu? Ali se ne upajo zahtevati od stranke dole čene avtonomije v gibanju, delovanju in obravnavanju naših specifičnih problemov? Naši župani mislijo, da odigravajo važno in pozitivno zgodovinsko vlogo s tem, da so se prikl jučili Čedadu, oziroma industrijskemu konzorciju, ki je bil ustanovljen v 11. deželni industrijski coni, tako imenovanemu »Consorzio pei" lo sviluppo industriale del Friuld o-rientaie.* Na letošnjem »dnevu emigranta*, 6. januarja v Čedadu, je predsednik tega Konzorcija, čedadskd župan senator Pelizzn jasno povedal, kie se bo razvijala industrija. Iz njegovega govora smo vsi razumeli, da od tega Konzorcija ne bomo imeli nič. Naj se zadovoljijo naši župani s tem, da bomo privesek Čedada? Voditelji Konzorcija so nam odmerili funkcijo rezervoarja za delovno silo, kadar jim bo drugje primanjkovala, a v tem ne vidi mo nobene rešitve naših problemov Če naši župani pristajajo na to, se odraža njihova »zgodovinska vloga* v izdajstvu naših narodnih in gospodarskih interesov in ker to počenjajo v dobri veri, bi bil čas, da spregledajo in pristopijo k ljudem, ki so za ustanovitev »Skupnosti nadiških dolin*, katera bi predstavljala močno jamstvo za obrambo naših interesov in za gospodarski razvoj vse Beneške Slovenile. Izidor Predan strank Dellago (PSI), Meniehino (KPI), Cumpeta (PSIUP), Cian (KD) in predsednik ANPI Mario Fantini-Sasso Zupan je povabil vse antifašiste, da pridejo danes zjutraj v Gorico manifestirat proti sodni obravnavi. V vsem tržiškem okolišu bo da, nes zjutraj, istočasno s pričetkom procesa, dveurna protestna stavka. Zdi se, da bodo današnji proces odložili na kasnejši datum. Obtožence branijo znani odvetniki iz Gorice in tudi iz drugih mest. V Ronkah so izjavili, da bodo ob- ! tožene protifašiste branili kot čla- j ni demokratičnih in protifašističnih strank. Primer v Romkah ni osamljen. V Gradiški so prvaka MSI prijavili sodišču ves občinski svet, ker je ta na seji, ki je sledila umoru delavca v Catanzaru, soglasno sprejel resolucijo, v kateri se na fašizem zvrača krivda za divjanje škvadri-stov in se s tem v zvezi zahteva razpust stranke MSI. Sodišču so torej prijavljeni župan, odborniki in vsi svetovalci, razen enega, ki je bil ta dan odsoten. Razprava bo v Gorici 26. marca. Občinski svet v Gradiški sestavljajo člani krščanskodemokratske stranke (tem se prišteva župan dr. Marizza), komunistične, socialistične in socialdemokratske. Včeraj zjutraj je bila v Gradiški protifašistična manifestacija, ki so jo podprle tri sindikalne organizacije s proglasitvijo dvourne stavke v vsem gradiščanskem okolišu. V Gradiški so bile zaprte tudi vse trgovine in gostilne. V mestnem gledališču so na protifašističnem zborovanju govorili župan dr. Marizza, LodoJo — UIL (v imenu vseh treh sindikatov) ter prof. Rajmondi, član vodstva ANPI V svojem protifašističnem govoru se je prof. Raimondi spomnil tudi skupne partizanske borbe med Slovenci in Italijani ter dejal, da državljani slovenske narodnosti nimajo vseh pravic, ki jim pritičejo po republiški ustavi. Na manifestaciji v Gradiški so bili prisotni deželni svetovalec Bergomas, tajnik KPI Meniehino, podtajnik PSI Waltritsch, tajnik PLI Lugnami, občinski odborniki in svetovalci, nekateri okoliški župani ter sindikalni voditelji. Svojo popolno solidarnost z obtoženimi župani iz Ronk in iz Gradiške z občinskimi svetovalci iz Gradiške in z voditelji političnih strank iz Ronk je na svoji sinočnji seja izrazil tudi odbor goriške pokrajinske uprave. banke v preteklem letu diskusija o poročilu in ustrezni sklepi za namenbo čistega dobička in o bodočem delovanju. Sinoči .je zopet gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta v Gorici. Bilo je to drugo njegovo gostovanje v letošnji gledališki sezoni, pri kateri sodelujejo poleg Slovenske prosvetne zveze tudi Zveza slovenske katoliške prosvete in pa občinska ustanova EMAC. Gostovanje je bilo v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu ter je bila sinočnja prva predstava danske komedije »Jeppe s hriba* namenjena predvsem abonentom s Krasa. Občinstvo je z zanimanjem sledilo razvijanju dejanja, ki ga je prikazal v tej svoja komediji danski pisatelj Ludvig Holberg. Severni humanizem je sicer malo drugačen kot smo ga navajeni md, vendar pa so se ljudje kmalu vživeli vanj in zanimanje se je stopnjeva lo od dejanja do dejanja vse do epiloga. Ljudje so se zabavali m z gromkim smehom sprejemali tipično ljudske dovtipe ter ob njih pozabili na dnevne skrbi in težave. Ob koncu so z gromkim ploskanjem ponovno priklicali na oder igralce in se poslovili od njih. Danes zvečer bodo igro ponovili za abonente iz Brd in Sovodenj ter iz Štandreža, .jutri, v soboto, pa je tretja in zadnja uprizoritev namenjena abonentom iz Gorice in vsem tistim, ki se prve in druge pred stave niso mogli udeležiti. Goldonijeve «Massere» v Verdijevem gledališču Če smemo verjeti besedam, ki jih je zapisal režiser Giovanni Poli kot uvod h Goldonijevi komediji «Le massere», če je torej res, da je to delo sicer eno od najmanj znanih in najmanj reformističnih, vendar pa prava simfonija v «zuoč-nem» pomenu besede), potemtakem moramo iz uprizoritve sklepati, da je režiser preglasno in v ritmičnem pogledu nekoliko preveč sunkovito dirigiral. Saj bo držalo: Poli ja še vedno mika skrivnost italijanske gledališke preteklosti, ki se izraža skozi masko. Toda v našem primeru bo menda bolj poglavitno to, da je že Goldoni sam snel svojim iodr-skim sodelavcem» masko z obraza in je zato zaman iskati v njih magičnost, recimo, uglasbenih inštru-mentov» ter tak orkester postavi v čim pristnejši (folklorni) beneški tcampiello». Res je, da je Goldonijeva komedija nekoliko razvlečena in da se je moral režiser opravičljivo prizadevati, kako bi se tej razvlečenosti izognil, vendar pa se je izkazalo, da je bila njegova zamisel brez posebnega €sporočila>. Poliju je pridno pomagal precej bogato zasedena igralska družina stalnega deželnega gledališča Furlanije - Julijske Benečije, ki pa je beneški dialet prevedla v preglasno tržaščino. Občinstvo m bilo ob izvedbi kaj posebno navdušeno in je ob koncu zaploskalo predvsem iz vljudnosti. Očividno je letošnji repertoar preveč «dialektalen» v smislu, da se omejuje pretežno na «muzejska» dela. Take vrste pozornost do občinstva, pa ne zgleda biti pravilna, ker je v moralnem pogledu premalo obvezna. m. r. liiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiTirtiiinHimiiiiiniiiiiiiMiminiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit SINDIKALNE VESTI Posredovanje patronatov za hitrejše poslovanje INPS Prostovoljno plačevanje prispevkov v pokojninski sklad Te dni so se zbrali na posvet v Gorici pokrajinski vodje delavskih patronatov Viola za INČA, Colella za INAS, Fain za ACLI in Fontana za ITAL. Ob tej priliki so proučili položaj na sedežu INPS v Gorici, kjer morajo prizadeti delavci in upokojenci še vedno vse predolgo čakati na izplačilo socialnih podpor in drugih prejemkov; zlasti pa .je dolgo čakanje v primerih izplačila pokojnin za družinske člane. invalidnost ali starost, za reorganizacijo pokojninske osnove ter za izdajo pokojninskih kaiižic. Na zgoraj navedene patronate prihaja dnevno veliko število pritožb zaradi takih in podobnih zakasnitev, od česar imajo prizadeti zavarovanci ali upokojenci veliko škodo. Zato so zgoraj navedeni patronati sklenili, da bodo zahtevali pri pokrajinskem vodstvu INPS v Gorici sklicanje sestanka delovne skupine »patronati - INPS*, na katerem naj bi bilo prisotno tudi predsedstvo pokrajinskega odbora. Na takem sestanku naj bi pregledali vse nerešene zadeve, ki ležijo v predalih in na mizah INPS in poskrbeli za njihovo pospešeno rešitev oziroma za izplačilo dolžnih zneskov. Delavski patronati nadalje opozarjajo vse prizadete, da bo letos 30. aprila zapadel rok za prostovoljno doplačilo prispevkov v pokojninski sklad tistih bivših zavarovank, ki imajo sedaj nad 45 let starosti, in zavarovancev z nad 50 leti, pa nimajo še vplačanih 52 tedenskih vplačil v zadnjem petletju, kar jim omogoči nadaljevanje plačevanja prostovoljnih prispevkov do dosege osnove za minimalno pokojnino. Prošnjo naj v navedenem roku predložijo na delavskih patronatih v Gorici, Tržiču, Krminu ali Gra-dežu, kjer bodo dobili tudi podroD-nejša pojasnila. Občni zbor Kmečke banke Odbor Kmečke banke v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 14. t.m. z začetkom ob 10. uri popoldne v prostorih banke v Gorici Ul. Mo-relli, navadni letni občni zbor te ustanove. Na dnevnem redu je poročilo upravnega odbora o poslovanju Goriškem na odrezek št. 49 živilske nakaznice. Kava: po 600 g surove kave za potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 4 ter po 440 g za ostale občine na Goriškem, na odrezek št. 50. S tem razdeljevanjem bodo izvedli tudi prvo dodelitev sladkorja in kave za javne lokale v Gorici in Sovodnjah. V kratkem bo objavljen točen datum za začetek razdeljevanja. Na račun obroka za marec pa nadaljujejo z razdeljevanjem masla proste cone, in sicer po 350 gr za osebo na odrezek št. 5 novih živilskih nakaznic. še v obcestni kamen. Avto je pri tem utrpel občutno škodo, kakor je ugotovila izvidnica cestne policije. Ranjen pa je bil tudi šofer, ki so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju v splošni bolnišnici v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov, praske po obrazu in na desnem kolenu. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v torek 16. marca 1971 ob 18. uri v šolskih prostorih običajen mesečni roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Občni zbor SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje redni letni občni zbor svojih članov. Vršil se bo v sredo, 31. marca v prostorih kluba »S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13 z začetkom ob 20. uri. Sladkor in kava proste eone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bo v skladu s prvimi prihodi dobav blaga La goriško prosto cono za leto 1971 možno začeti s prihodnjim tednom razdeljevati naslednje količine blaga: Sladkor: po 3 kg na osebo za potrošnike v Gorici ,n Sovodnjah na odrezek št. 45 živilske nakaznice; po 2 kg za potrošnike ostalih občin na Iz tržiške bolnišnice Včeraj so sprejeti za 8 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 45-letnega Maria Gregorina iz Pierl-sa, ki so mu zdravnika ugotovili poškodbe na glavi in nogah. Gregorin se je peljal z mopedom po Ul. Verdi v Tržiču, kjer ga je na križišču pred semaforjem podrl neki avtomobilist. iiiiiiiiiiimuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiimii SKLEP TRGOVINSKE ZBORNICE Več masla proste cone za industrijsko predelavo Zahtevo so sprožili sindikati - Možna bo večja zaposlitev domače delovne sile Pred nekaj dnevi so tajniki treh i Gorici predela. Tako je moč zapo- in I šiita domačo delovno silo. Zaradi sindikalnih zvez (CGIL, CISL UIL), razpravljali o količini masla, ki se uvaža na goriško področje s carinskimi olajšavami pro ste cone. Sindikalisti so ugotovili, da niso doslej delali razlik med delom kontingenta masla, ki so ga trgovci uvažali za potrebe maloprodajne mreže, in med drugim delom, Id ga uvažajo industriid za predelavo. Sindikati so izrazili mnenje, da je potrebno uvažati maslo v sodih in ne v maloprodajnih zavojih. V sodih uvoženo maslo se tako v toga so sindikati dali mandat svojemu zastopniku v izvršnem odboru, tajniku Delavske zbornice Zu-lianiju, da zagovarja to tezo. V sredo se je izvršni odbor trgovinske zbornice sestal na redni tedenski seji. Izvedeli smo, da so med drugim razpravljali tudi o tem problemu ter sprejeli stališče sindikatov; odslej bodo le eno šestino kontingenta masla uvažali v maloprodajnih zavojčkih, pet šestin masla pa bo uvoženega v sodih, tako da ga bodo lahko predelovali v na šem mestu. Počila mu je guma Prejšnjo noč okrog polnoči se je peljal 22-letni Zdenko Ožbot doma iz Rupe (ki pa sedaj stanuje v Gorici, na Trgu Cavour 7) z renaultom po Ul. HI. armata. Kar naenkrat mu je počila prednja guma; izgubil je kontrolo nad avtom ter trčil najprej v robnik in nato SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E. M. A. C. Iz Gorice Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih DANES, 12. t. m. ob 20.30 za abonente Iz Pevme, z O-slavja, iz Steverjana, Dvora, Bukovja ta Podgore vozi avtobus št. I ob 19.45; lz Ja-meilj, Dola, Gabntj, Sovodenj ta Standreža vozi avtobus it. 2 ob 19.45. JUTRI, 13. t. m. ob 20.30 za mestne abonente v Prosvetni dvorani v Gorici, Korao Verdi 13. Mesar Iz Podgore je živ V zvezi z govoricami o samomoru mesarja iz Podgore 30-letnega Fabia Tinunina, ki naj bi ga ta izvedel pred dnevi v Šempetru, se je včeraj oglasil na našem uredništvu v Gorici njegov oče Augusto Tinunin in izjavil, da ni prejel nobenega sporočila o sinovi smrti in da vest ne odgovarja resnici. Na Jožefovo, 19. marca, priredi Kmečka zveza v Gorici poučni Izlet v Verono na kmetijski sejem. Vpisujejo na sedežu Kmečke zveze, Ul. Malta 2, tel, 24-95. VERDI 16.30: «La spina dorsaJe del diavoio«, B. Fehmiu ta R. Crenna. Ktaemaskop v barvah. CORSO 17.00—22.00: «La calUfa«, U. Tognazzi ta R. Schneider; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00—22.00: «Ca-mille 2000», N. Gastetauavo ta L. Rossi Drago; italijanski film v barvah. VlTiUKlA 17.15—21.30: «L’impossi, bilitik dl essere normale«, E. Gould ta C. Bergen; ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30; »AlTtafer-no per Tetemltk«, J. Hunter ta D. Janssen; čmobeli film. Iršič EXCELSIOR 16.00: «Dingus lo spor-co lndividuo», Frank Sinatra. Barvni film. AZZURRO 17.30: «Lacrime d’amo-re»( Mal dei Prlmitives ta S. Dio. nisio. Ktaemaskop v barvah. PRINCIPE 17.30: «Le tigri dl Mom-pracem», Ivan Rassimov in C. Bosich. Kinemaskop v barvah. !\ovu Gorica SOČA (Nova Gorica); «Skrivnostni agent 101», angleško japonski barvni film — ob 18. In 20 KANAL: «Che Guevara«, angleški barvni film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter); »Morilec v vrstah«, ameriški barvni film — — ob 18, ta 20. DESKLE: »Sedem samokresov za brate Mac Gregor«, ameriški barvni film — ob 19.30. SEMPAS: «WMy Boy», ameriški barvni film — ob 20. RENČE: «Otok Lesbos«, francoski barvni film — ob 19.30. PRVACINA: »Deklica na motorju*, ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna VILLA S. GIUSTO, Corso Italia 244, tel. 3538. V TRŽIČU Danes ves dan ta ponoči je dežurna lekarna San Nicol, dr. Olivetti, Ul. I maggio 94, tel. 733-28. ISTRA BO ZARES TURISTIČNO PODROČJE Rovinj in «načrt za gornji Jadran» Eno samo naselje za 6000 postelj • Vsa cona med Rovinjem in Puljem bo spremenjena v turistično področje-Nova cestna povezava Kaže, da se bo Istra sorazmerno kmalu približala tistim svojim gostinskim zmogljivostim, ki so se še pred nekaj leti zdele nedosegljive. Če se le malo sprehodimo vzdolž zahodne in vzhodne istrske obale, naletimo vedno pogosteje na celotna povsem nova turistična naselja, začenši že koj za mejo, nato v koprski Žusterni in v Portorožu, da omenimo le nekatere nove zmogljivosti na področju slovenskega dela Istre, kajti vzdolž hrvaškega dela je teh novih naselij še veliko veliko več, vse do novega naselja, ki nastaja na najjužnejši konici Istre, nato na vzhodni obali Istre od Rabca in preko manjših turističnih naselij do Opatije in Reke. Danes bomo spregovorili na kratko o nekem drugem novem naselju, ki bo nastalo v neposredni bližini Rovinja, ki se je že doslej razvil v najmočnejši turistični center na zahodni obali Istre. Na račun «načrta za gornji Jadran* so strokovnjaki tehnične fakultete zagrebške univerze začeli izdelovati podroben urbanistični načrt obalnega področja pri Rovinju, ki nosi ime Sv. Pavel. Gre za obsežno področje s površino 100 ha. Kakor predvideva širši načrt turistične- Prvi dve reviji V SOBOTO V TRSTU IN V NEDELJO V KRIŽU ( ktsu mn nwi utoni mnmu mu KM. 14. MAKA ItTI a* 17. Kri » UiMabM M Nastopajoči zbori v Kulturnem domu v Trstu: 1. OTROŠKI ZBOR GLASBENE MATICE; 2. TRŽAŠKI OKTET; 3. FANTJE IZPOD SLAVNIKA — Kozina; 4. Mešani zbor’ ANTON MOŽINA — Brje; 5. Moški zbor IGO GRUDEN — Nabrežina; 6. Ženski zbor POSTOJNA; 7. Moški zbor PETER JEREB — Cerkno; 8. Moški zbor MIREN: 9. Mešani zbor DPD SVOBODA — Izola; 10. Moški zbor KOPER; 11. Mešani zbor JACOBUS GALLUS — Trst; Nastopajoči zbori v Ljudskem domu v Križu: 1. Otroški zbor KRAŠKI SLAVČEK - GM Nabrežina; 2. Moški zbor VESNA — Križ; 3. Moški zbor IVAN CANKAR — Marezige; 4. Moški zbor NOVA GORICA; 5. Moški zbor SLAVEC — Ric-manje; 6. Moški zbor KOBJEGLAVA — Štanjel; 7. Mešani zbor SLOVAN — Padriče; 8. Moški zbor TOLMIN; 9. Moški zbor LIJAK — Vogrsko; 10. Mešani zbor PRIMOREC — Trebče; 11. Moški zbor JADRAN — Vrtojba; 12. Mešani KOMORNI ZBOR NOVA GORICA; 13. Moški zbor VALENTIN VODNIK — Dolina; ga razvoja Istre, bo na tem področju, ki je sedaj poraslo le s tipično nizko istrsko floro, zraslo turistično naselje z zmogljivostjo približno 6000 postelj. V tem primeru pa ne gre za naselje bunga-lovvskega sistema, pač pa za hotelsko naselje. Poleg Rta Prema ntura bo to druga cona na področju Istre, ki bo urbanistično podrobno obdelana, seveda v okviru že omenjenega »načrta za gornji Jadran*. Po sklepu občinske skupščine Rovinj izpred štirih let, ki v konkretnem primeru zamenjuje regionalni načrt za obalno področje Rovinja in okolice, je cona Sv. Pavla rezervirana za izgradnjo turističnega naselja, ki bi moralo biti dvakrat večje kot predvideva sam načrt, ki smo ga pravkar omenili, načrt o razvoju gornjega dela Jadrana. Področje, c katerem je govor, je praktično nekje na meji med rovinjsko in puljsko občino in je sedaj brez cest in prometnih zvez, zato pa se računa, da bo to področje povezano z Rovinjem z 10 km dolgo obalno cesto, ki bo le del bodoče obalne ceste, ki bo na najkrajši relaciji skozi Fažano povezovala Rovinj s Puljem. Bodoče turistično naselje bo zadnje in hkrati le eno od največjih turističnih naselij v celi verigi tovrstnih turističnih gradenj, ki se bodo zvrstile na obalnem področju Rovinja, začenši od Limskega kanala pa do meje, kjer rovinjska občina meji s puljsko občino. V splošnem gre tu za 35 km dolgo obalno področje, ki je zelo primerno za tovrstno dejavnost. Vse obalno področje Rovinja skupno s 13 otoki, si so posejani v neposredni bližini obale, je z zakonom zaščiten prirodni rezervat. Zaradi tega bo bodoča gradnja turističnih in drugih objektov na tem področju dokaj omejena v svojem razvoju, ker oo morala upoštevati predpise tega zakona, seveda tudi osnovni predpis, da bo načrt moral pustiti med naseljem in obalo najmanj 50, ponekod pa tudi 100 m nedotaknjenega pasu. Direktor občinskega zavoda za komunalne posle in urbanizem v Rovinju Peter Miličič je mnenja, da bo vse področje Rovinja in okolice moglo razviti turistično zmogljivost s skupno 65.000 posteljami. To je toliko, da si je bodoči Rovinj težko zamisliti. Če upoštevamo dejstvo, da je danes Rovinj eden najmočnejših turističnih centrov na Istrskem polotoku in največji turistični center na zahodni obali Istre, da pa hkrati razpolaga komaj s petino predvidenih zmogljivosti, šele v tem primeru si bomo mogli ustvariti vsaj približno podobo, kakšen bo Rovinj, ko bodo načrti izpeljani. ' __________________________________________________________, • M T tx s- » .3®- *' ^ f * 4 W‘ „ - T V nedeljo je bila na praznovanju 8. marca v prosvetnem domu na Opčinah uprizorjena tudi Klopčičeva enodejanka «Mati». Delo je režirala Olga Lupine, ki je tudi nastopila v vlogi hčere. Mater je igrala Olga Šonc Gulič, sina Drago Danev, partizana pa Viktor Sosič in Karlo Tavčar. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZDELOVANJE VISOKO TEMPERATURNIH POLIMEROV ZA RAKETE Vesoljski poleti koristijo tudi vsakdanjemu življenju Odporne plastične snovi čedalje bolj nadomeščajo človeku kovine, steklo in les Poleti na Luno postajajo čedalje manj zanimivi. Luna je že osvojena in nekako se nam zdi, da senzacij ne more več biti. Zanimivi pa postajajo dosežki, ki so jih ti poleti dzzvali* na Zemlji. Da bi mogel poleteti v vesolje, se je moral človek spoprijeti z mnogimi problemi ifi izdelati take materiale, o katerih se mu prej še sanjalo ni. Eden izmed takih problemov je bil npr. izdelava dovolj odporne, toda tudi dovolj lahke snovi za gradnjo vesoljskih ladjic. Začeli so izdelovati polimere in jih izpopolnjevati. Posebne polimere, ki so izredno odporni, sedaj že stalno uporabljajo v letalski industriji in pri izdelovanju raket. Ti polimeri morajo biti zelo lahki, vzdržati morajo zelo visoko temperaturo in žarčenje ter udarce meteoritov. Mnogi deli Bor-manove ladjice so bili izdelani iz takih posebnih plastičnih mas. Polimeri ali plastične mase so sestavljeni iz velikih molekul, večina sestoji iz ogljika in vodika. Seveda se bo vsakdo takoj vprašal, kako je mogoče, da imajo taki materiali, ki jih sestavljata le ta dva elementa, tako izredna niiuiiiiunmniiiiiiiiiiiiuiiiiminiiiiiimiiiiitiiiiiiiituiiimuiniiiiiiiiiminiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMMiiiini Nenavadna domislica norveškega upokojenca Že leto dni prodaja 73-letni Norvežan Thomas Stang čisto vodo po toliko lir za liter, kolikor znaša cena mleka. Do zamisli o prodajanju čiste vode je prišel, ko je nekega dne opazoval bistro vodo, ki je izvirala iz skale na njegovem vrtu v Ostre Fossingu pri Oslu. Takoj je pomislil, da bi mogel s to vodo tekmovati z občinskim vodovodom, ki sicer res dovaja vodo odjemalcem, toda ta voda je motna in polna raznih dezinfekcijskih sredstev, tako da je ni nič kaj prijetno piti. Takoj je s tremi prijatelji in kapitalom 17 milijonov lir v naši valuti ustanovil Društvo norveških izvirov naravne vode. To društvo prodaja vodo iz izvirov, ki dajejo po tri tisoč litrov vode na uro, v lepo izdelanih škatlah iz lepenke, v kakršnih prodajajo mleko. S svojim uspešnim poslovanjem je najprej začel na Norveškem, kjer je prodajal po dva litra vode za 153 lir. Začel pa je pošiljati vodo tudi v sosedne države: na Švedsko, Dansko in v Belgijo. Že nekaj mesecev kasneje se je začelo povpraševanje po vodi. Stang pričakuje, da bo povpraševanje naraščalo, zato je že avtomatiziral naprave in kupil še nekaj izvirov v okolici. Če bi prodal vso vodo, kolikor je pride iz njegovega izvira, bi Stang v letu dni zaslužil približno -no milijardo in 870 milijonov lir. Thomas Stang pravi: »Človek se hoče vrniti k naravi. Čemu bi mu ne smel pomagati?* svojstva. Odgovor je v medsebojnem odnosu in kemični strukturi velikih molekul, ki sestavljajo polimere. Najučinkovitejši visokotempera-turni polimeri so tisti, katerih verižno strukturo sestavljajo aromatične enote, kajti v aromatičnih molekulah so ogljikovi atomi močno vezani v zanke. V novejšem času so sintetizirali tudi polimere, pri katerih so dolge verižne strukture molekul med seboj povezane v obliki lestev, ali pa so obrnjene v obliki spirale. Nekateri izmed teh materialov ne gorijo niti neposredno nad plamenom. Danes polimere sintetizirajo še naprej, da bi dosegli termično še bolj odporne snovi in izdelujejo zelo »eksotične* strukture, ki imajo v sebi tudi organske molekule kot so tiazoli, imi-di, oksidiazoli itd. Takih snovi ni mogoče odkriti slučajno; s pomočjo osnovnega znanja iz kemije in fizike o polimerih je treba toliko časa eksperimentirati, seveda načrtno in smiselno, da dobimo nov material, ki ima take lastnosti, kakršne smo si želeli. Termično odporni polimeri, ki začenjajo zamenjavati kovine, imajo poleg tega, da so lažji, tudi to prednost, da niso podvrženi koroziji. Zelo pomembno pa je tudi, da te snovi ne spremenijo svojih mehaničnih lastnosti niti takrat, ko so za več časa izpostavljene visoki temperaturi. Vse to zaradi posebnih molekularnih in atomskih vezi v sami polimer-ski strukturi. Zaradi mnogostranske uporabe pripada posebno mesto prozornim plastičnim snovem, t.i. polikar-bonom. Njihova prozornost, stabilnost mehaničnih in električnih lastnosti tudi pri zelo veliki razliki temperature in pri daljšem izpostavljanju visokim temperaturam, nizka vnetljivost in še nekatere lastnosti povzročajo, da lahko te snovi uspešno zamenjajo razne kovine, steklo, les, pa tudi druge plastične materiale. Zato srečujemo polikarbone čedalje bolj v vsakodnevnem življenju, tako pri gospodinjstvu, kjer je iz polikarbonov posoda, v elektroindustriji, v avtomobilski industriji, v strojništvu, v optiki... Polimeri, ki so se najbolj uveljavili v letalstvu in pri gradnji raket, so tisti, ki imajo t.i. »send- vič konstrukcijo*. Med dvema ploščama je plastična masa, izoblikovana kot satovje. Take strukture zelo zmanjšajo težo, poleg tega pa preprečujejo večanje toplote zaradi slabe prevodnosti. Ta lastnost jim daje prednost pred ostalimi materiali pri gradnji tankov za gorivo v raketah, za gradnjo kril pri letalih in podobnem. Polimeri, ki jih uporabljajo za izdelovanje »satovja*, so največkrat fenolne smole in polikar-boni. Polimere take strukture so uporabili kot zaščitni sistem tudi pri raketah gemini in apollo. Prednost take zaščite pride predvsem do izraza takrat, ko raketa leti iz zemeljske atmosfere, ali ko se ladjica vrača vanjo. Erozija, do katere pride med tem časom, ne prodira globoko v strukturo take obloge in je mnogo manjša kot pri drugih tradicionalnih materialih. Kako poteka ta proces? Pri visokih temperaturah nad 5000 stop. C. niso niti posebni vi-sokotemperaturni plastični materiali stabilni. Površina snovi razpade in s tem, da se plast zoglenele površine veča, prodirajo plini, ki so nastali pri razpadanju, v notranjost in hladijo snov. Na tak način plini preprečujejo nadaljnjo zoglenelost materiala v notranjosti, če povemo na kratko, se proces razpadanja odvija samo na površini snovi. S tem pa je preprečeno prodiranje toplote globlje v strukturo polimera in seveda tudi do delov ladjice, ki so za vročino občutljivi. Zaradi tega v primerjavi z drugimi materiali plastične mase slabše prevajajo toploto in se veliko teže segrevajo. Prav zaradi tega se poslužujejo za zaščito ladjic polimerov, ki pri delnem razpadanju sproščajo veliko količino takih plinov, ki preprečujejo s hlajenjem prevajanje toplote. N.pr. pri temperaturi 7000 stop. C. izgubi silicij — fenolna smola, to je vrsta plastične mase, približno trikrat manj na teži kot pa aluminij. Pred dvajsetimi leti si nihče ni mogel zamišljati, da bodo uporabljali plastične mase v taki meri pri gradnji raket, letal in satelitov namesto navadnih kovin. Poleg tega, pa so plastične mase tako prodrle v človekovo vsakodnevno življenje, da si le s težavo lahko zamislimo, kako smo mogli živeti prej brez njih. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Aldo Palazzeschi: Bratje Cuccoli Založba Lipa v Kopru opravlja tudi svoje posebno kulturno poslanstvo, saj slovenskim bralcem posreduje tudi dela italijanske književnosti. Nedolgo tega je Lipa izdala roman Alda Palazzeschija BRATJE CUCCOLI (prevod Maks Veselko, oprema Bronislav Fajon), ki se bo med knjigami naše prevodne literature uvrstil na solidno mesto. To sicer ni kakšen posebno velik tekst, ludi ni moderen roman, ki bi nas zaradi tematike presenetil ali navdušil s svojimi oblikovnimi novostmi. Ne, to je soliden, romantično pobarvan pripovedni tekst, ki pripoveduje o včerajšnjem življenju in ki nam nudi dosti prijetnega branja ob neprisiljenih pisateljevih modrovanjih. Petdesetleni Celestino Cuccoli, premožen, samski gospod, ki je do nedavne materine smrti živel z njo in zanemaril ljubezen ter skrb, da si osnuje svojo družino, spozna svojo osamljenost. In odloči se, da se sicer ne bo oženil, da pa bo očetovska ljubezen tista, ki bo izpolnjevala njegovo življenje. Tako posvoji štiri mlade fante od štirinajstih do šestnajstih let, jih vzame k sebi na dom in jih vzgaja. Toda njegovo dejanje, ki je seveda glede uspeha dvomljivo, privede posvojitelja v nemogoče situacije. Celestino Cuccoli vztraja pri svojem, skrajno dober je do svojih fantov, vse jim dopušča in vse je pripravljen zanje storiti. To pa ima seveda za posledico, da ga mladi fantje, bolj ko dora-ščajo, vse bolj tudi izkoriščajo. Pride celo do fizičnih obračunavanj, do streljanja, toda krušni oče vztraja pri svojih načelih, pri neizmerni dobroti in odpuščanju. Vse to pa ga privede na beraško palico, do tega, da se mora umakniti iz mesta na deželo. Kljub temu mu popoln neuspeh njegovega dejanja ne omaje načel ne dobre volje, ne poštenja. Za vse to pa je slednjič le nagrajen. Sinovi so v življenju uspeli, se zresnili in odnosi z očetom se popravijo in izboljšajo. Pri sedemdesetih letih se krušni oče zaljubi in sklene poročiti z dvajsetletnim dekletom, ki mu vrača ljubezen. Ob sami poroki pa očeta zaradi razburjenja zadene srčna kap. Ta zgodba romana je rezultat Pa-lazzeschijevega življenjskega nazora, da je pač treba iskati smisel življenja in srečo v drobnih dogodkih vsakodnevnega življenja, da je pač dobrota tista, ki prinaša človeku zadovoljstvo in srečo in ki nikoli ne ostane nepoplača-na. Čeprav je roman nastal leta 1948, je vseeno malce staromoden. spredju pripovedi. Toda veliko preprostejših in ne toliko moderniziranih bralcev bo s pridom prebiralo te toplo in iskreno napisane vrstice, ki sežejo predvsem do čustev in srca in so manj namenjene razmišljanju. Obširen pripovedni tekst bo torej našel svoj krog bralcev, pomagal pa nam bo spoznavati tudi to zvrst italijanske sodobne literature, ki sicer ni a-vantgardna, ki pa je umetniško vendar dognana stvaritev. Umrl je bivši prekomorec Drago Cergol Bratje Cuccoli so torej sodoben, toda ne moderen italijanski roman, ki bo všeč romantično navdahnjenim in ne sodobno usmerjenim bralcem. Tem bo prinesel dosti prijetnega branja in zadovoljstva ob prebiranju zgodbe o dobrem, poštenem gospodu Celestinu, ki je za svojo dobroto že na tem svetu prejel plačilo. Sl. Ru. Razpis umetnostne revije «Le Arti» Italijanska umetnostna revija »Le Arti*, ki je pred nedavnim organizirala v Milanu zelo uspelo srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi likovnimi ustvarjalci (o čemer smo obširneje poročali), je ob 20-letnici izhajanja razpisala nagradno tekmovanje za italijanske in jugoslovanske likovnike, ki pa ne smejo biti starejši od 35 let. Žirija, ki bo sprejemala in ocenjevala delu, bo sestavljena iz sedmih italijanskih in enega jugoslovanskega strokovnjaka. Žirijo bodo sestavljali naslednji člani: Guido Valle, Renato Barilli, Garibaldo Marussi (direktor revije »Le Arti*), Aldo Passoni, Franco Russoli, Lorenza Trucchi in Marco Valsecchi. V nedeljo popoldne je vehkoj? di spremljalo k zadnjem« ku na pokopališče na SkoJP" nekdanjega tankista ^in tankista in JA Draga Cergola. Drago se je rodil 17. oktobra Klancu pri Herpeljah Z; v vri kmečki družini. Ker doma ni dovolj kruha, se je moral v že zgodaj zaposliti in je mea gim dalj časa delal tuš F gradnji ceste Trst—Reka. * , četku leta 1938 so ga poW,c jfl vojakom in sicer v Ferraro. ^ um m sicer v prav tedaj ko bi moral domov. t ga zaradi napetega ozračje • ““ fltl svetu obdržali v vojski in *® v začetku 1940 vključili v m® ustanovljeni mejni motom ^ polk, ki so ga nato poslali o bijo. V tej enoti je bilo Primorcev in Istranov, skoraj r lovica moštva. V Libiji fj« razvrstili na mejo z Egipt0» sicer na črti Bardia-Ford \ zi. Ko je 10. junija 1940 na Italija napadla Francijo. Sin Ivorj »ih i ** «o h Si Uv * Zi S * n th ki te enote v libijski tem niso niti vedeli in jih senetilo zavezniško letalstvo. bombardiralo njihove poiožaM, Drago Cergol je ostal s s™!!*. urago pergol je usuh J "um tovariši do velike ofenzive 0 Sidi El Baroni, ko je prišel # . 13P7T1 išlrn niainioiim NpIcAI . vezniško ujetništvo. Nekaj časa bil v zavezniškem taboriščuM se je kot zaveden Slovenec ■«* In tudi napisan je tako kot bi nastal v času romantičnega realizma v preteklem stoletju. Privržencev sodobne, z metafiziko, filozofijo in abstraktnostjo prežete literature, seveda to pisanje ne bo navdušilo. Zlasti še ne, ker je vendarle zgodba tista, ki stoji v o- Vsak član žirije bo imel pravico predložiti deset imen umetnikov, o izbiri pa bodo razpravljali in odločali kolektivno. Umetniki, ki bodo hoteli sodelovati, bodo morali poslati svoja dela v Milan, na sedež revije na Trgu Bertarelli 4 in to do 10. maja letos, 30. maja pa se bo sestala žirija. Izbrana bodo dela štirih umetnikov. katerim bo revija »Le Arti» posvetila posebno številko, ki bo obsegala 36 strani in vsebovala štiri tekste in več čmo-belih ter barvnih reprodukcij. Izbrana dela umetnikov bodo razstavljena v milanski Galleria del Naviglio v novembru. Iz Milana bo nato razstava obšla nekaj italijanskih mest, nakar bodo eksponate prenesli v ljubljansko Moderno galerijo. Prireditev, ki jo razpisuje revija *Le Arti*, se bo ponavljala vsaki dve leti. tifašist prijavil v zavezniško . sko. Določili so ga v j-jni gado, ki je bila tedaj p j. zavezniške vojske. Ko je P° pk skih dogodkih 1941 prišla na ^ nji vzhod jugoslovanska pe? vlada in nekaj njenih of’a.r,eL,jo AS* *rS1 S*S*1 s* J . je začela tod organizirati p™ vojsko, je Drago Cergot^J^ z nekaterimi drugimi r"!Zi}, vstopil v to vojsko in v brigade 10. indijske divizije J.(jg tole Zn lijat fon h *iai m Wi ii Mn »Sl ta ti »edl loval do 1942 na bojišču v r seveda v borbi proti silam oSI' 10' je bila **Wj Medtem pa se rodnoosvobodilnega gibanja - ^ rila po vseh enotah bivše vanske vojske na Bližnjem du, tako da je prišlo 40- P^ 1943 do vojaškega upora. v ^ uporu je sodeloval tudi Drago gol. zaradi česar so tudi “ • razorožili in ga vrgli v kaze taborišče. je Septembra istega leta P0 ^gS začel ustanavljati prvi odr««,^ Si y na Bližnjem vzhodu. Drago je organizaciji te enote vse svoje moči. Ko so -. MVr rale posamezne enote, so MfO ^ ločili za tankovski tečaj., ki ^ organizirali na vežbališču s- - tanske armade. In tako se it ^ kojni Drago vrnil v domom prvo tankovsko brigado. ^j-Seveda se ni vrnil kar tak°-^ fi izkrcal se je najprej na aiiiiiiiiiiinniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiHimmuiimiiimiiiiMmmiiiiiiiimiiiitmiiiiiiiiuimiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ukvarjali se boste bolj z namišljenimi kot pa realnimi problemi. V vas bo prevladal optimizem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaupajte upravno delo neki sposobnejši osebnosti, pa se bo vaše poslovanje izboljšalo. Ne bodite preveč zahtevni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo vas bo skušal izzivati, vendar ohranite hladno kri. Skušajte izpolniti dano obljubo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kolikor ste še novinec na nekem delovnem področju, bodite zelo previdni. Manjše spremembe v odnosih do osebe, ki vam je pri srcu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Povečali boste svoj ugled brez lastnih zaslug. Skušajte odpraviti neki star spor. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bilo bi zelo neprevidno, če bi sprejeli še več drugih nalog. Spremenite svoj večerni program. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prejeli boste ugodna poročila finančnega značaja. Skušajte pozabiti neko neprijetno zgodbo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne bodite zaskrbljeni, če vam bodo poverjene številne naloge. Izvedeli boste, da vas nekdo hudo obrekuje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne zaupajte neki ponudbi o sodelovanju. Neki vaš najnovejši čustveni odnos nima trdne podlage. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte rešiti neki posel z zdravim razumom, ne pa s preveliko drznostjo. Vaše duševno razpoloženje ne bo najboljše. VODNAR (od 21.2. do 19.2.) Skušajte nepristransko oceniti proti vam naperjene kritike. Uredite čimprej vse svoje važne dokumente. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neprimerne okoliščine vam bodo onemogočile, da bi se v nekem poslu dobro izkazali. Okusili boste srd nekega sorodnika. pa ga je v okvirff, gove enote borbena pot Visu, nato njl' gove enote borbena pot vo&}a tr poteh 8. udarnega korpusa m f znejše 4. armade. Sodeloval * ^ borbah za osvoboditev Korčule, nato za osvoboditev Iješca in vzdolž dalmatinske, m le do-Splita m Šibenika. in Šibenika. „ je bitka za Knin, sodeloval operacijah v Hercegovini in s ^ jo enoto prišel med prvimi ^ star. Sledili so veliki tvem*®^ dalmatinsko Zagoro. čez v borbe za Lapac, Udbino. p Gospič itd. Sodeloval je P*1, : bajanju Hrvaškega Primorja ij•Jjp spel s kolono 120 tankov v ji poznal vr?:, tlino vO< v Divačo in sodeloval pri osv Bistrico. Ker je poznal skozi Vremsko dolino vodu * ... 0>: janju raznih naših krajev- , lt Trsta. Ob koncu vojne je ,rne za0' i(il osem odlikovanj. Tudi leta 1947, ko vojsko, ni odnehal. Vključil s ^ v obnovo dežele, delal Vri tttdi ni h podjetjih, med drugi** fo-pri gradnji koprskega podlf" mos. Zapustil je ženo in ave ^ ri in veliko borbenih tova*:,,Jjili-prijateljev, ki ga ne bodo g, PREJELI TOMR JjLg/lf- l. bibliog^s, Boža Pleničar: PIONIR VENSKI PIONIR. „ SKO KAZALO. 1943-45, V# 1969-70. Mladinska knjig3 jp Boža Pleničar: CICIBAN. GRAFSKO KAZALO 1945.«' 70. Mladinska knjiga 19™ * jle-NOTIZIE IRI. Rassegna ^ Gennaio 1971. TOME SVETIMA VliANA od so PRVA KNJIGA Travnikar, ki je lezel za njim, je že hotel pobegniti nazaj, ko se Je pojavil Vojko med drevjem in ga z roko vabil naprej. Vsa zasopla sta pod robom hriba prešla na drugo pobočje. Pod seboj sta slišala stoke ranjenega in streljanje. Potem so glasovi utihnili. Z izsušenimi usti in grenkim okusom sta hitela skozi gozd, se ogibala stez ln poti in se vzpenjala više in više. «Ušla sva jim,» je dejal Vojko po dveh urah hoje in so trudno zleknil na zemljo. «Nemogoče je, da bi naju dohiteli aU prestregli,* Je dejal stari in sedel poleg njega k drevesu. Izbrala sta si razgledno mesto, da bd popila ln pojedla, kar sta imela s seboj. Gonja Ju je utrudila. Brisala sta si pot s čela in se skušala oddahniti. Ko sta prišla k sebi, Je starec občudujoče dejal: «Zvit si od hudiča in pogumen. Zdi se mi, da ne poznaš strahu.« «Motiš se, Travnikar. Zelo me Je bilo strah, ko sva se bližala postojanki, in tudi potem, ko sva se odločila za sedlo. Strah zbistri pamet ali pa Jo vzame. Nama Jo je zbistril. Skoraj bi bila prepozna. Vidiš, da je tudi v pogumu mnogo strahu! Pravzaprav pa je pogum le obvladani strah. Cilj mojega strahu ali poguma, kakor koli ga imenuješ, pa je le eden: hočem ostati živ.* «To ni slabo,« Je odvrnil Travnikar in sl mašil zalogaje kruha In slanine v usta. «Upam, da ni!» »Dovolj sl izkušen za svoja leta.* «Kakor se vzame. Vso mladost sem prebil v gozdovih, vodah in na lovu. Vse to ml zdaj prav pride. Precej pa me naučili Nemcd.» «Kako Nemci?* ga Je vprašal stari in ga pogledal začudeno. «Bdl sem v njihovi vojski. V januarju 1943 so nas pobrali iz šole in nas zastražene s policijo in psi odpeljali v delovno službo v Avstrijo. Po treh mesecih vaje z lopato so nas poklicali v vojsko in nas z Bavarske prepeljali v Francijo. Osem mesecev vojne službe imam za seboj. Povem tl, Travndikar, da ml Je po svoje koristila. Poznam Jih, zato nimam strahu pred njimi, niti jih ne podcenjujem. Pri nas misli vsak zase. Pri njih je vedno kdo, ld misli za vse. Njihova vojna vzgoja je trda. Iz nas so stisnili vse in grdo so nas prijemali. Povem ti, da smo dosti prestali. Ves čas nisem mislil drugega kakor na beg, nazadnje sem jim tudi res pobegnil iz marš-ba tal j ona za vzhodno fronto. Stvar Je bila preprosta. S ponarejeno osebno izkaznico, na kateri sem bil dve leti mlajši, dan pozneje, ko so Američani bombardirali mesto, in v civilni obleki, ki mi jo je prinesla sestra. Zanimive doživljaje Imam za seboj. Nekoč tl jih bom povedal!« «Res sl od hudiča! Pa tako mlad. Koliko let imaš?* ((Osemnajst,» Je odvrnil Vojko. Potem sta vstala in se odpravila. Spotoma Je Travnikar hotel obiskati znance, pa mu je ostrostrelec ubranil, rekoč: «Za nikogar ne veš, kako bo z njim pred koncem. Zato naj nihče ne ve, da sva midva napravila to zmedo v dolini! Tudi ne hvali se pred ljudmi pred svobodo!* «Morda imaš prav. Moja napaka je, da preveč zaupam ljudem in da sem predober. Ti pa misliš daleč naprej.* «Vsakdo mora, kdor hoče obstati. Vse, kar napraviš ln vse, kar rečeš, bo nekoč v prihodnosti vzrok za posledice, katerih vnaprej ne moreš predvideti.* Skrbno sta se ognila vseh hiš in ljudi in se pozno po- poldne vrnila domov. Mati in Tinka sta Ju sprejeli z velikim veseljem. Povedali sta, še obe v strahu, da Je malo pred njima prihajkala mimo skupina terencev in se umaknila na Jelovico, češ da gredo Nemci na hajko. Travnikar pa se je smejal: «Samo to ti povem, mama, da bosta tudi vidve s Tinko lahko ostali na domačiji in tudi jaz svojih kosti ne bom vlačil prezebat na Jelovico. Drugega nič. Temu fantu pa, kadar koli se bo oglasil pri nas, postreži kot sinovom! Lovec Je kakor jaz in sorodni duši sva.* zametenim ln polomljenim drevjem. Bril je hladen so se kljub temu kopali v znoju in pogosto počivali- v^j0 nekaj sto metrov so se menjavali v vodstvu. Kolon3 ^ gibala počasi, vendar je vztrajno napredovala po svoji ^ježe neštetokrat prehojeni stezi, ki je vodila po sredi ndh gozdov. hdi v Vojko in Primož sta vzela Ano medse. Ker sta D* ^eJ9 Globok sneg je zapadel po gorah. Drevje je ječalo pod težo bremena in se lomilo. Viharji so zametli pota, in ogromne snežene planjave so se razprostrle po pobočjih. Zglajeni so bili ostri robovi, zasute globače in kotli. Ko se Je uneslo nebo, je krivec z ledeno roko umil svod nad gorami. Mrzel odsvit lesketajočega snega se Je blestel na vrheh, kd so poljubljali zvezdno tišino osamelih noči. Vasice pod vznožjem gozdov so čemele zaspano med sadnim drevjem, kot bi izumrle. Ljudje so ostajali doma in se tiščali peči. V bližino vasi so vodile le redke gazi. Tudi Nemci so se zbali zime, zaprli so se v postojanke. Pota v grozdov« so jim bala prenevarna. Le v bližini naselij so vohljali po sledeh in ponoči čepeli v zasedah. Brigado, ki se Je premaknila na Jelovico, Je zametlo. Hrana Je pohajala. Drva v planšarskih kočah so kopnela. Sneg je preprečil vse akcije v bohinjskem in blejskem kotu. Divizijski kurir se Je s smučmi prebijal skozi gozdove do štaba. Klicali so brigado na Cerkljansko, ker so se tam pojavili Nemci. V bataljonih je vrelo. Siti so bili snega, gozdov ln samote. Zaželeli so si gostoljubja gorskih kmetij, toplih hiš in hlevov. Okajeni od doma so se okoli koč umivali s sipkim snegom, drugi pa so se pripravljali na pohod. Po kosilu so kolone krenile. Nekaj borcev je s smučmi utiralo gaz med četi pred njimi, je bila gaz shojena in trdna. Snežna ^ Je segala do podpazduhe, če si napravil le korak vsWT gO®’ je udrlo do kolen ali še globlje. Ani je zima v nepoznani ^ dovih zbujala občutek strahu in nemoči, ker si nikoli ^ na Jasnem, kje so in kako daleč stran od ljudi. Kod® ^ ji so hodili, Je bilo morje drevja, kot sveče ravnih debel« segala tudi do trideset metrov v višino. Tudi sedaj ni vedela, kam gredo. Začudena se Je ^»1 dovala. Okoli njih so bili vrhovi smrek, zdaj v sen®1 v luči sonca. Hodili so enakomerno, počasi, včasih 90 ^^ ker so oni spredaj naleteli na težave, potem pa spel kar naprej skozi gozdove. Zavijali so se v odeje, ker f nosil sipki sneg in ga usipal za vrat in v oči. f. sil ga Ui>iyoi Vlttt 1X1 V UU1. * vrhove dreves, kadar pa je sunek ponehal, so se z vot kom usipali z vrhov beli slapovi in zavijali kolono v S® lesketajočega se snega. Tisti, ki Jih je zadelo, so Jezili In beli kakor mlinarji otresali sneg z obleke. jap®' «Prlmož, rad Imam zimo v hribih. Grozna Je, tod tj)J. Bolj Je z nami kakor z Nemci,» Je dejal Vojko, ko so Vedel Je, da s Primožem ni nekaj v redu, ker se j® dni vse bolj zapiral vase, zato ga Je hotel zdraviti, U> «Vse Je lahko lepo. Tudi smrt,* je odgovoril preložil šaroa z rame na ramo. njima oglasil ((Sneg J© za pviuznauc «niuk, upjtuijc, i/ituuni iv«*-—' -.a v-j rit ln še sled, da te lahko gonijo Nemci. Smrt P* J.e & večja neumnost, ki te pri tem lahko doleti. Sit sena Jj l* tega lonca, M ga nosim na hrbtu. Da bi se stegnilJjj[(j*r ^ tiste, ki se v pernicah tdšče svojih bab ln ki Jim ftlMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT gOCj V MAU DVORANI KULTURNEGA DOMA Kolajne in pokali za udeležence 5. Z SI kvarna Elan darovala dva para smuči za najboljša tečajnika Sinoči je bilo v nabito polni mali Jerini Kulturnega doma nagrajeno? udeležencev 5. zimskih šport-Dvorana je za to prilož-^ bila res premajhna za vse, ki ihteli prisostvovati zaključku le-tako uspešnih iger. ^uvodno besedo je imela dr. Sonja Ja*era. predsednica SPDT, ki se l hvalila vsem, ki so doprinesli u^ehu manifestacije pri S. Anto-15 Posebno gdč. Selrrri Micheluzzi-jj* * * * * * * H, 1, * K, ,ld je požrtvovalno vodila orga-^•jski odbor. Dr. Mašera je tu-b°'*iari]a velik napredek, ki Prireditelji so jih namenili Eliu Scarpi in Kazimira Majovskemu, ki sta se na letošnjih smučarskih tečajih posebno izkazala. Večer se je zaključil z barvnim filmom, ki so ga posneli ob priliki tekmovanja pri S. Antonu na kar so se mlajši in starejši nagrajenci razšli. « l vena napreaeK, ki ga * naredilo društvo od prvih zim-?a iger do letošnjih, tako v organi. ' *«cev. kot tudi v številu udele- ZttBgovaic; v posameznih katego-J® so prejeli zlate kolajne, dru-0Wčeni srebrne, tretjeuvrščeni "bronasta odličja. Spominske so dobili tudi vsi tisti, ki so j cilja. Poleg tega je SPDT "o spominske kolajne tistim, b 5° Pripomogli k praktični izved- ta voljo je bilo tudi 12 pokalov, * jih prireditelji tako razdelili: revije Galeb za najboljšega !"“*a in najboljšo miško je izročil Jteik Galeba Alojz Abram Alek-^/ptnšiču in Tanji1 Vecchiet. In- in Makri Milič, ki si de-, Pfvo mesto v veleslalomu med-!?*. sta dobili pckal SPDT; izro-l* Sma ga je dr. Mašera. Tržaška .terna je namenila pokal naj-| Wemu medvedku: osvojil ga je : 5**? Mesesnel. V skupni katego-Jj.dcibank in pionirk je bila na.i-jisa Sonja Jazbec, v imenu TKB aa je izročil Miran Kuret. Izmed I G^foov in pionirjev je imel naj-l,®' čas Igor Piščanc, njemu je Pokal Primorskega dnevnika, tel SKGZ za najboljšo smučarko s Pripadel Miri Krausovi: izročil t je Edvin Švab. Najboljši čas L^oslalomu za člane je dosegel . Cl)an Gulič, ki je tako osvojil 7 tvrdke Velox. jo5 letošnje 5. SŠI je prispevala -tudi Smučarska zveza Slove- Hju mui smucarsKa zveza oiuvc ^..Poganizatorji iger so ga na Adrijanu Obersnelu, ki je , .smučar, ki se je udeležil vseh Iw k* 80 do sedaj priredili, (tenodna pokala za člane in mla- *b Polet osvo-b|a ŠD Breg o®roma nagradni sklad 5. Zšl je pri-tudi tovarna Elan iz Be-7 dva para mladinskih smuči. OBVESTILO ŠZ Bor vabi svoje navijače na odbojkarsko tekmo s Petrarco v Padovo. Društvo organizira ob tej priložnosti avtomobilsko kolono, ki bo odšla iz Trsta v soboto, 13. t.m. točno ob 16.30 s Trga Ober-dan. Avstrijka Anne Marie Proell je zmagala v Abetonu na mednarodnem ženskem tekmovanju za pokal Foemdna tudi v drugem veleslalomu. 2. je bila Mačehi (Fr.), 3. Gabi (Av.), 4. Paulsen (ZDA), 5. Drexel (Av.), itd.. Lestvica za kombinacijo je taka: 1. Proell, 2. Mačehi, 3. Gabi itd. Lestvica za svetovni pokal: 1. PročU Av.) 205 2. Jacot (Fr.) 177 3. Mir (Fr.) 133 4. Mačehi (Fr.) 127 5. Drexel (Av. ) 116 itd. Proedlova si je že z zmago v prvem dnevu tega tekmovanja zagotovila naslov svetovne prvakinje. Njen naskok na lestvici je namreč tak, da je ne more nobena druga tekmovalka več ogrožati. mo IH L■ ■ „A--■■■---p- .»SV-MJfSf« v ran *,s aiu t/~ —W Na letošnjih zimskih športnih igrah SPDT je imelo svoje predstavništvo tudi ŠD Primorec iz Trebč .................................m,m,.....................................................................................................................................■■■... Danes se bo začelo v Neaplju evropsko mladinsko prvenstvo v ju-doju. Nastopilo bo 250 tekmovalcev iz 17 držav. Med največjimi reprezentancami je francoska, ki šteje 45 judoistk. Evropski nogometni pokali zopet v središču zanimanja Tekmovanja se prispela že do četrtfinalnih tekem Po dolgem presledku se je zanimanje ljubiteljev nogometa znova osredotočilo na evropske pokale, ki so pravzaprav začeli svoj zadnji odločilni ciklus. Tako pokal evropskih prvakov, kot pokala pokalnih prvaov in velesejemskih mest so namreč dospeli do četrtfinalnih srečanj, kjer je pravzaprav nemogoče govoriti o favoritih in o lahkih tekmah. S tem so se morali v prvem delu četrtfinala sprijazniti na primer škotski prvaki Celtica, ki sodijo že več časa o evropsko nogometno elito. Tekma z Ajaxom vsekakor ni bila med najlažjimi, bilo pa je pričakovati, da bo Celtic vsaj enakovreden nasprotnik. V sredo pa je prišlo do presenečenja. Ajax je v Amsterdamu slavil visoko zmago (3:0) in si pravzaprav zagotovil vstop v polfinale. Škote je tokrat pokopalo prav lastno o-rožje, tisti ritem, s katerim so pregazili tudi mnogo bolj sloveče nasprotnike. Po prvem polčasu, ki se je kljub jalovi premoči domačinov končal brez golov, je znameniti Cruyff že v 47. min. premagal nasprotnega vratarja, po tem golu pa so gostje popolnoma popustili in do- »ia V,a Posnetka z letošnjih zimskih športnih iger SPDT v Trbižu: So-Jazbcčeva vozi prvemu mestu naproti (zgoraj); Andrej Udovič Je bil v kategoriji cicibanov drugi živeli poraz, kakršnega nihče ni pričakoval. Jugoslovanski predstavnik Crvena zvezda se je vrnil iz Jene poražen. Rezultat 3:2 sicer vseeno odpira beograjčanom vrata polfinala, saj bo v povratni tekmi dovolj zmaga minimalno razliko. Poraz pa je toliko bolj pekoč, ker se domačini niso posebno izkazali in so imeli v sodniku najboljšega zaveznika. Vedno odlični Džajič je moral »prenesti* mnogo prekrškov, enega od katerih celo v kazenskem prostoru, ne da bi sodnik posredoval, domačinom pa je velikodušno daroval e-najstmetrovko, katere domači napadalec ni znal izkoristiti. Pri tem je bil Džajič celo izključen, odločilni zadetek pa je padel samo 4 minute pred koncem tekme. Za presenečen .je je na vsak način poskrbel grški Panathinaikos, ki je v Liverpoolu prisilil k neodločenemu izidu favorizirani Everton. Angleži so sioer vseh 90 minut oblegali nasprotnikov «bunker», samo 9. min. pred koncem pa so ta v protinapadu presenetili domačega vratarja. Konec tekme je bil izredno dramatičen, tudi zaradi grobe igre Grkov. V zadnji minuti pa je Johnson le izenačil: pri tem se je grški vratar hudo poškodoval. Delno je presenetila tudi Legija, ki je v Madridu klonila domačemu Atleticu z minimalno razliko 1:0 in s tem dobila mnogo možnosti, da se prebije do polfinala. Če bi Poljaki in Jugoslovani res dosegli ta cilj, bi bilo prvič, da so se moštva iz vzhodne Evrope tako učinkovito u-piraLa bolj slovečim zahodnjakom. REZULTATI Ajax - Celtic 3:0 Karl Zeiss - Crvena zvezda 3:2 Everton - Panathinaikos 1:1 Atletico Madrid - Legija 1:0 Nekaj presenečenj smo zabeležili tudi v četrtfinalnih tekmah pokala pokalnih prvakov: Poljski Gornik je namreč premagal Manchester City z 2:0, tako da bodo lanski zmagovalci tega pokala zelo težko ubranili svoj naslov, zlasti, če bo nasprotnik zaigral kot v sredo v prvem polčasu, ko je postavil končni rezultat in samo zaradi netočnosti zamudil nekaj dragih priložnosti. Nepričakovan .je tudi poraz Chelsea v proti belgi jskemu Brugesu, pa tu A od Real Madrida je bilo pričakovati kaj več. čeprav bodo Španci zelo verjetno znali nadoknaditi na lastnem igrišču minimalni poraz v Cardiffu. Eindhoven .je odpravil z dvema goloma razlike Vorvvaerts in bo svojo prednosti verietno obdržal. REZULTATI Gornik Zabrže-Manchester Ctty 2:0 Eindhoven - Vorwaerts 2:0 Cardiff - Real Madrid 1:0 Bruges - Chelsea 2:0 Tudi pokal velesejemskih mest se bliža h koncu. Lanski zmagovalec Arsenal, je na domačem igrišču iz-vojeval zelo nizko zmago proti Koel-nu, tako da je njegov vstop v polfinale zelo problematičen. Več možnosti ima torej Liverpool, ki je z lahkoto odpravil Bayem. Negotova je tudi usoda Leedsa, ki je proti portugalski ekipi Victoria Setubal zapravil priložnost, da bi si že v prvi tekmi zagotovil napredovanje Po prevladovanju v prvem polčasu je dovolil gostom, da so se mu približali in si konec koncev zagotovili rezultat, ki ga bo v povratni tekmi lahko preobrniti. V polfinale pa se je že pred časom uvrstil italijanski Juventus, ki je v dveh dramatičnih tekmah prisilil k predaji nizozemski Twente. REZULTATI Arsenal - Koeln Liverpool - Bayern Leeds - Victoria Setubal Juventus - Twente 2:0 in 2:1 3:0 2:1 2:2 uk Novogoriški atleti pred novimi nalogami Nova Gorica naj bi postala športni center v zimskih mesecih 0 GO MET V soboto KASTA proti Trgovski akademiji ob 16. uri na Opčinah Še dva dni manjkata do tradicionalnega nogometnega srečanja med reprezentancama KASTE in Trgovske akademije. Ta tekma je vsako leto zbudila precejšnje zanimanje: prvič, ker je v obeh ekipah nastopilo več dobrih nogometašev in je bilo torej srečanje vsako leto na zadovoljivi tehnični ravni; drugič: nastopilo pa je tudi nekaj takih igralcev, ki o nogometu vedo le to, kar so videli na televiziji. Navijači se torej lahko tudi pošteno nasmejejo. Zabave seveda ne manjka. Posebno ne po tekmi, ko se igralci obeh ekip, sodnik in navijači, bivši »trgovci* in profesorji zberejo pri kozarcu domačega. Prireditelji pa so bili primorani letos v zadnjem trenutku spremeniti spored srečanja. Najprej je bilo domenjeno, da bo tekma na stadionu »Prvi maj*. Zaradi tehničnih ovir pa so se dogovorili, da bo v soboto, ob 16. uri na igrišču na Opčinah. Kljub tej spremembi pa smo prepričani, da bo tekma privabila ob robove openskega igrišča veliko število navijačev, ki bodo tudi tokrat gotovo priče zanimivi in zabavni nogometni tekmi. b. L V soboto, 13. marca, ob 16. uri bo na igrišču na Opčinah prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Kaste in STA. Vabljeni člani, prijatelji in navijači obeh moštev! V minulih dneh so se tudi novogoriški atleti zbrali na svojem rednem letnem občnem zbora, kjer so do podrobnosti analizirali dosedanje delo in si zadali vrsto velikih nalog za prihajajočo sezono. Predsednik kluba Vid Vuga je v svojem poročilu, ki je bilo sicer dokaj površno sestavljeno, jasno pokazal viden napredek gpriških atletov v minuli sezoni. Poudaril je predvsem potrebo, da bi se klub naslonil na kakšno močnejšo gospodarsko organizacijo, ki bi v bodoče finančno podprla klub. Ko se je v nadaljevanju dotaknil uspehov, je pohvalil atlete, ki so na koncu zbora dobili tudi spominske plakete. Ti atleti so: Grilanc, Čelik, Makarovič, Orel, Maraževa, Banova, Veluščkova in Pelhanova. Diskusija, ki je sledila po poročilu predsednika, je bila zelo pestra in zanimiva, saj so v njej sodelo vali nekateri vidni športni delavci iz AZ Slovenije, njen sekretar Na-prudnik, nato Žigon, Varl, Ravnik, Polenčič in Hvala. Vsi so bili) mnenja. da bi v Novi Gorici moral biti močan atletski klub, ki bi iz svoje sredine črpal dobre atlete, takšne, ki bd lahko s svojo požrtvovalnostjo in s svojimi uspehi bili visoko v kvalitetnem vrhu slovenske atletike. Goriške atlete čaka tudi v tem letu nekaj važnih nastopov, saj do že aprila v Novi Gorici tradicionalni atletski republiški miting, ki vsako leto pomeni otvoritev atletske sezone v Sloveniji. Prav novogoriški atleti pa so na tem mitingu vedno osvajali najboljša mesta in prav bi bilo, da se ta tradicija ne bd pretrgala. Atletska pionirska šola, ki bo delala v okvira kluba in jo bosta vodila priznana profesorja Polenčič in Ostrež, ima v svojem programu predvsem delo s pionirji osnovnih šol. Med njimi bodo izbrali najboljše, ki jih bodo potem vključili v klub. To je brez dvoma dober načrt in sploh politika kluba, saj bo le tako zajamčena kakovost, ki je prav v sedanjih razmerah slovenske atletike zelo potrebna in iskana. Zavedati pa se seveda moramo, da se prvaki ne rodijo preko noči, temveč jih do tega pripelje sami dolgotrajno in načrtno delo. V Novi Gorici se tega gotovo za vedajo in prav zato so stopili v to nadvse uspelo akcijo, ki bo brez dvoma že v bližnji prihodnosti dala zaželene uspehe. Predvsem pa je bila razveseljiva ugotovitev, da se mora Nova Gorica vse bolj resno pripravljati, da bo postala eden izmed zimskih športnih centrov, ne samo Slovenije, temveč velikega zaledja. To dejstvo narekuje blaga klima, saj je znano, da Nova Gorica skoraj ne pozna snega in mraza. Upajmo, da bodo diskusije, ki so bile izrečene v dobronamerni obli- dovitna tla, kar bi pomenilo uspeh za goriško atletiko, za neumorne atletske delavce in sploh za novogoriški šport. Rajmund Kolenc 4. aprila bo v Trstu mednarodni ekipni šahovski brzotumir, katerega organizira Tržaško šahovsko dru štvo. Na turnir so organizatorji po vabili poleg ekip iz naše dežele tu di moštva iz Jugoslavije in Avstri tek NAMIZNI TENIS V NEDELJO IN TOREK Dva nastopa Krasa Miličeva šele tretja med mladinkami Deželno prvenstvo za mladinke Na deželnem prvenstvu za mladinke, ki so ga odigrali v nedeljo na sedežu ARAC, so se vse tri igralke Krasa uvrstile med prvih osem in si s tem zagotovile nastop na državnem prvenstvu, ki bo letos v Fiuggiju od 12. do 17. maja. Nastopilo je skupno 14 mladink, med katerimi so imele največ možnosti za zmago Hauser (ARAC) Zoroni (FARI) in Milič (Kras). O kvaliteti govori že samo dejstvo, da so iste igralke med najboljšimi tudi pri članicah, in da vse tri sestavljajo dejansko najmočnejšo reprezentanco Trsta. Presenečenje predstavlja drugo mesto Brandmayerjeve, prav tako pa tudi le tretje mesto Miličeve. Zmaga Hauserjeve je vsekakor zaslužena, saj je edina igralka, ki je v zadnjih tekmah pokazala zanesljivo igro in je bila vedno na določeni ravni, medtem ko so o-stale po lepih zmagah beležile nepotrebne poraze. Nekoliko nepričakovana je uvrstitev med prvih osem ostalih dveh igralk Krasa. Darja Kobal je prvo tekmo osvojila brez borbe, v drugi pa je klonila Zoronijevi in se s tem uvrstila na osmo mesto. Vilma Širca, ki že dolgo časa ne trenira, je najprej premagala Sergijevo, nato pa izgubila z Miličevo. S tem si je priborila sedmo mesto. V polfinalu je Hauserjeva odpravila Sonjo Milič. To je prva zmaga Hauserjeve proti naši igralki. Tekma ni bila na visoki ravni, predvsem zato, ker se Miličeva ni čisto nič premikala, razen tega pa je bila preveč živčna. V prvem setu je zelo malo napadala, v drugem pa sploh nič. S tem je predvajala igro, ki se Hauserjevi najbol, prileže in v kateri je sama naj- Nekaj rezultatov: Širca — Sergi 2:0 (13, 16) Milič — Širca 2:0 (7, 16) Zoroni - Kobal 2:0 (11, 14) Haures - Milič 2:0 (17, 16) Pokal Trsta V okvira tekmovanja za pokal Trsta je Kras v torek zgubil s tesnim rezultatom 5:4 tekmo z ekipo FARI. Kot običajno je Sonja Milič osvojila vse trii točke, čeprav ni imela lahke naloge. V vrstah FARI je namreč po krajšem premoru zopet nastopila Nerina Zoroni, ki je že tekmovala v tržaški reprezentanci. Zanimivo je, da je doslej Miličeva vedno izgubila tekme s to močno igralko, tokrat pa jo je premagala s precejšnjo lahkoto v samih dveh setih, četrto točko je prinesla Vilma Širca, ki je zaigrala še kar zanesljivo, čeprav trenutno ne trenira. Tudi Darja Kobal je pokazala napredek, kljub temu pa ji ni uspelo premagati nobene nasprotnice, vendar je bila v nekaj setih že zelo blizu zmage. Na splošno je celotna ekipa zadovoljila, čeprav bi lahko pričakovali nekoliko več, predvsem pa boljšo igro Miličeve. Izidi: je. Po predvidevanjih se bo _ movanja udeležilo okrog 100 šahi- i pi . stov. I slabša, to je pimplanje. ....iiiiiiMiiiiiinii.iiimiiiiiiiiniiiiiiiiimiiininiimiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiniiiiiiiinniimiii.iiiiiiiii V TEKMI miBASKETA S SPLUGEN BRAUOM Mladi košarkarji ŠZ Dom klonili v drugem polčasu Milič - Colautti I. 2:0 (15, 16) Kobal - Zoroni 0:2 (22, 13) Širca - Colautti D. 0:2 (20, 12) Milič - Zoroni 2:0 (14, 19) Širca - Colautti I. 2:1 (-17, 19, 11) Kobal - Colautti D. 0:2 (7, 15) Širca - Zoroni 0:2 (18, 20) Kobal - Colautti I. 0:2 (18, 19) e. b. V okviru priprav za nastop na mladinskih igrah v minibasketu se je v torek pomerila ekipa ŠZ Dom z mladinsko ekipa Spliigen Braua. Splugen Brau — Dom 46:35 Tekmo sta ekipi odigrali v telovadnici na Trgu C. Battisti. Od vsega začetka je bila tekma zelo napeta in že v prvi minuti so mladinci Doma dosegli koš. To jih je spodbudilo, da so prešli pogosteje v napad in si tako zagotovili več košov prednosti. Omeniti moramo, da je ekipa do sedaj vadila v precej tesni dvorani in njihov nastop na regularnem igrišču je seveda pokazal, da igra v mladih vrstah Doma precej talentiranih otrok, ki se bodo z doslednim treningom gotovo dobro izkazali tudi v bodoče. Tekmo so odigrali po pravilih mi-nibasketa, ki določajo, da se srečanje odigrava v štirih zapored nih četrtinah po deset minut. Po prvih desetih minutah so mladinci Doma vodili z desetimi točkami prednosti. V naslednjih minutah so naskok še povečali na 32: 12. Po daljšem premoru so tekmo nadaljevali, toda v vrstah nasprotnikov so se pokazale občutne spremembe. Na igrišče so prišli bolj izkušeni nasprotniki, ki so mladince Doma takoj ugnali, jih nekoliko zmedli in so v desetih minutah skoro izenačili. Srečanje se je od te minute dalje nagibalo v korist ekipe Splugen Braua, ki je hitro napadala in se takoj vračala v obrambo, tako da je Dom le s težavo prišel do nasprotnega koša, kar dokazuje tudi končni izid. V le tri točke in to po zaslugi požrtvovalnega Maksima. Čeprav se je srečanje končalo s porazom domovcev, so mladinci odšli iz telovadnice bolj izkušeni. Zadrego, ki so jo imeli v začeku, ko so se znašli na regularnem igrišču, so že premostili in gotovi smo, da jim pri nastopih na mladinskih igrah ne bo povzročala težav. Postava ekipe Doma: Dornik M., Osbat A., Lutman M., Čubej M., Mučič D., Tomažič J., Bresciani A., Marušič E., Tabaj M., Pisk A., Paškulin R., Rener, Nanut L. M. T. KOLESARSTVO Italijan Italo Zilioii je zmagal na 2. etapi kolesarske dirke od Tiren-skega do Jadranskega morja. 181 km dolgo pot .je prevozil v 5.1213” s p.h. 36,704 km na uro; 2. je bil Pintens (Bel.) po 49”, 3. Ritter (Dan.) 53” zaostanka itd. Na skupni lestvici vodi Zilioii z naskokom 1’23” pred Ritterjem, 1’23” pred Pintensom, 1’26” pred Dancellijem in drugimi. V prvi etapi v sredo je zmagal Motta pred Dancellijem in Zilio-lijem. športno društvo POLET priredi v petek, 19. marca avtobusni Izlet v Ljubljano na o-gled revije svetovnih prvakov umetnostnega drsanja, ki bo v hali Tivoli. Začetek ob 17. uri. Cena vožnje ta vstopnice je 3.000 lir. Odhod avtobusa z Opčin ob 14. url. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška 18, tel. 212136. ki, uspešne in bodo naletele na ro-1 desetih minutah so domovci dosegli mm . »Minikošarkarji* goriškega Doma so se pogumno spustili v bilko z nasprotniki na igrišču k taar, kaj vse smo prestali in kako prezebali. Zima Je za gospode v šport hotelu. Noč na toplem, dvakrat na ^ 8 polnim trebuhom na smuči za boljšo prebavo, potem 'tel v kavarno, ženska družba, vino in spet topla po- W Na tak način že vidiš lepoto snega.« L "No, no, Nande, ne bo te vzel hudič, ne zavoljo snega ** zavoljo kotla. Sam si ga izbral,« ga Je zavrnil Vojko. H, "O ne, dodelili so mi ga. Kmalu bomo na vrsti za utiralo Shega. Vsi boste prej omagali kot Nande pod kotlom! Ci Vesel sem. da gremo spet na Primorsko, bo vsaj kaj v da mi ne bo treba poslušati vaših kritik.« (u "Naj ^ bomo dajali za oslovo senco! Saj vsi vemo, (uJe zima lepa, če jo gledaš, težka pa, če jo je treba pre-*• Z lakoto del lepote izgine, če pa poka, Je pa splon ^iš več,« je miril Vojko. tem se strinjam,« je pritrdil kuhar, ki je rad malo le da je pogovor stekel naprej. K, Primož je ostal hladen in mrk. Ni mu bilo za razgovor. L10 so obmolknili tudi drugi, ko so krenili naprej. V sebi I« sum, ki je vzklil tistega dne pri Travnikarjevih m Ig Vraščal kot strupena zel. Odganjal Je zoprno misel, ki ® sprva javljala kot možnost, in samega sebe prepričeval, Z je krivičen. Dekle, ki ima tako čiste, globoke ln otožne V?' da bi mogla biti izdajalka ln služiti Ustim, ki so pobili Ij«. djegove? Boril se je sam s seboj. Ječal bd od bolečine u Pod snegom upognjeno drevje in Jokal kot otrok. Hodil Ig ^ njo in j0 gledal, kako Ji valovijo lasje v vetru in kako mJj^ogiba v bokih kot plemenita žival. Vse dnd je bila pri C11 ta ga grela s svojim telesom. Bil je razdvojen ln ne-b^n- Gorazdu se Je ognil, ko je prišel na razgovor. Njegove K) e so se vračale same; Ne bodimo naivni! Gestapo bo )gi * v naše vrste sposobne ljudi Takšni nam lahko škodu- Cutii je, da bi mu moral povedati. To, da mu ni povedal, a.J® še bolj težilo Razpletal je naprej. Ne samo njene blod- V ? tudi zakaj je Travnlkar ostal živ, če je Imel pet sinov It**11 in že zanko okoli vratu. Misli so se mu zapletale ln are.n ni mogel priti do kraja. Potem je pomislil tudi na to, kaj bi bilo, če bd povedal, njegovi sumi pa ne bi bili utemeljeni. Dekle bi tajilo, če bi jo dobili v roke taki kot Fazan in podobni, kaj bi napravili z njo? O tem raje ni razmišljal. Tudi ubili bi jo lahko samo zavoljo suma. Če je nedolžna, bi mu obležala na duši, da se Je ne bd nikoli rešil. Mnogo je razmišljal o tem. Preden so krenili z Jelovice, je zapisal v dnevnik: «Strašno je nositi v srcu smrt in ljubiti, še teže Je prenašati sovraštvo svoje ljubezni in biti pijan od sumničenja.« Tega, da se Je nekaj med njima začelo podirati, ni mogel več zatajiti. Tudi ona Je čutila, videl je, da se trudi, da bi vrnila zaupanje in prijateljstvo, ki jo je povezalo. Vedel Je, da bi se rada pogovorila z njim, vendar sta bila malokrat sama. Če pa sta bila, Ji Je beseda zastala. Tako Je bilo tudi z njim. Hotel Je govoriti z njo, preden bd napravila neumnost, in bi jo drugi dobili v roke. Morda bi ji namignil, da bi odšla, da bi izginila ln se izognila smrti. Toda bal se je očitka, zato Je raje trpel in pustil, da gredo stvari svojo pot. Ko so se pobočja Jelovice nagnila, je bilo vse manj snega. Primož Je molčal vso pot, na Anina vprašanja Je le na kratko odgovarjal. Zato je bila žalostna in se ni več spuščala z njim v razgovor. Zasumila je, kaj se dogaja a njim. Zbala se je, da bo nad ljubeznijo zmagala vest, zato je začela misliti stvarno. Ali se bo lahko ubranila sama? Končno sta tu tudi Peter in Blisk, ki lahko povesta nekaj o njej. če bi hotela opraviti svojo nalogo, bi po vseh pravilih, kot Jo je učil Wolf, moral Primož izginiti. To ne bi bilo težko niti lahko. Spomnila se Je na ljudi, ki Jih Je Wolf navedel, da bi Ji pomagali. Ta misel se je vrtinčila v njej in jo zmedla. Čutila Je, da zato še nima dovolj moči in poguma. V požgani vasi so nekaj časa počivali. Vojko se Je za- pletel z Ano v razgovor In jo spomnil na Travnlkarja, ki Je poslal pozdrave zanjo in jo povabil, da spet pride k njim. »Prinaša mu srečo,« je dejal pomenljivo Primož. čutila Je ost, pa Je raje molčala. «Res, res! Prvič, ko pridemo mimo, nas bo gostil, mi je obljubil.« «A talko! Po vseh bajtah imate poznanstvo. Pojedli bi kosmatega volka. Zavoljo takih gospodarske komisije nič ne dobe in se potem kregate na intendante. Zato vam tudi Nande nikdar po volji ne skuha. In še kosti da bi vam hranil? Pa še kritika!« je drezal kuhar, ker je upal, da bo Primož speljal besedo, da bd se zbadali, kot so se včasih na pohodih in si preganjali čas. Primož pa Je molčal in ni poprijel, zato je tudi kuhar utihnil, sedel na lonec in počival, dokler ni prišlo povelje za odhod.’ V luninem soju so prekoračili cesto in reko. O Nemcih ni bilo sledu, čeprav je bila dolina komaj pobeljena s snegom. Na blegoškl cesti se je Ani pridružil Orlov. Tudi to Primožu ni bilo všeč, da se je komandir vedno bolj zanimal zanjo in ji posvečal pozornost, ki je doslej ženskam v četi ni. Odkar je bila v četi, je spala pri njem, zato so mu nekateri zavidali in čutil je, da tudi Orlovu to ni po goda Vendar so Imeli preveč spoštovanja pred njegovo resnostjo, da bi mu kdo upal kaj reči. Tudi s Pajkom sta si bila dobra, njemu pa je bilo prav, da je bila pri Primožu. Zato se dekletu nihče ni skušal približati, čeprav je bila do vseh prijazna, dobra in ustrežljiva. Sicer pa je kuhar že raztrosil vest, da bo kmalu v kakšnem štabu, ker je za njih prelepa. Orlov Jo je nagovoril. Nasmehnila se mu je in ga za peljivo, skoraj obetajoče pogledala. Svojo naklonjenost do nje je pokazal s tem, da ji je z neke akcije prinesel odejo Iz kamelje dlake. Čutila je, da je komandirju všeč. Nekaj časa je skrival svoje nagnjenje, vendar ga je večkrat zasačila, ko jo je gledal in se umaknil, brž ko sta se srečala z očmi. Zdaj se je odločil, da se mora zbližati z njo, pa naj reče četa, kar hoče. Opazil je, da sta sl s Primožem navzkriž, kar je imel za primeren trenutek, da bi Jo potegnil v četno komando. Zavedal se je, ljubimkanje ni partizanska navada, da kolektiv preganja ln obsoja take stvari, vendar si Je mislil: «Čedna je tako, da se splača nekaj tudi tvegati ln, zakaj pa jih jemljejo v enote? Pravice, pravijo, nima nihče, kdor si je ne vzame.« Zato pa se je Orlov čutil dovolj močnega in dozorelega. Ko je Primož videl, da se je komandir zapletel z Ano v razgovor, je zavezal čevelj in ostal zadaj. Ni ga zanimalo, kaj ji govori, čeprav mu to ni bilo všeč. Po vsej blegoškl poti, ki se po strmem pobočju kopaste gore, porasle s starim, mešanim gozdom, zmerno dviga vse do primorske strani, je hodil poleg nje in ji previdno dvoril Primož pa je hodil zadaj, pogreznjen vase in tih. S prvim svitom so bili na obmejnih hribih Pred njimi se Je odprl razgled na Cerkljansko hribovje. V snegu in zakopano v molk prihajajočega dne je bilo v svoji nenavadnosti podobno neodkriti zemlji. 11 Brigadna kulturna skupina Je v Novakih, v vasd pod obmejnimi hribi, priredila miting. Primož je čepel v zasedi. Keča, Vojko, Peter so bili v patrulji. Razen Ane in nekaj bolnikov skoraj nikogar ni bilo na mestu. Ana Je bila presenečena in počutila se je počaščeno, ko Jo Je Orlov povabil, naj gre z njim in še nekaterimi borci na miting Na lepo urejenem in prostornem skednju, kjer Je bil narejen tudi oder, se je zbralo vse polno ljudi Oficirji, funkcionarji, borci, dekleta, starci, matere z otroki, vse se je gnetlo in čakalo. S komandirjem sta utonila v množita. Orlova Je poznalo mnogo ljudi in pozdravljali so ga z vseh strani. Smejal se je, kazal svoje bele zobe ln ponujal ljudem svojo močno, lopatasto roko še več pozornosti je posvečal Ani čutila je, da jo nekateri opazujejo zvedavo in radovedno, nekateri pa so vpraševali Orlova, kje jo je dobil. Sam nase ponosen, jim je odgovarjal: »Madona, zaplenili smo jo Nemcem!« Ana se je v množita veselih obrazov počutila dobro. Prostor se je napolnil. Trije harmonikarji so s partizanskimi pesmimi ustvarili navdušeno razpoloženje. Na mitingu je govoril brigadni komisar črt, katerega življenjepis je Ana is Wolfovih informacij že pognala. (Nadaljevanje sledij Oredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. marca 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 višini enega stolpca: trgovski 200, finan£a® osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °g Oglasi Za vsak mm v _ . upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja zuu ur. ( 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo £ upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš a Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-Tnl POVEČANJE NAPETOSTI V ULSTERJU Neznanci so umorili tri britanske vojake Policija sklepa, da je škotske vojake ubila radikalna skupina organizacije IRA . BELFAST, 10. - Po zadnjih dogodkih, do katerih je prišlo preteklo noč, se je ozračje v Ulsterju spet zaostrilo. V belfastskem predmestju Ligoniel, približno pet kilometrov od samega središča mesta, je policija namreč našla trupla treh škotskih vojakov, ki so jih neznanci iz političnih razlogov umorili tako, da so jih ustrelili v glavo, verjetno z mitraljezi. Žrtve so brata McCraig, 17-letni John in 18-letni Joseph ter 23-letni Donald McCaughey iz Glasgowa. Pripadali so polku Royal Fusiliers, včeraj pa so imeli prost dan in so se sprehajali po mestu kar v civilnih oblekah. Policija je bila najprej prepričana, da je šlo za spopad med različnimi in nasprotnimi si skupinami organizacije IRA in da so žrtve tudi same pristaši te organizacije. Kasneje pa so ugotovili, da gre za škotske vojake, ki jih je ena od skupin IRA umorila, kakor se je že pred časom zgodile drugim angleškim vojakom. Ker policija še ni našla krivcev, se o poteku zločina samo sklepa. Zdi se, da so mladeniče spoznali za angleške vojake v bližnjem «pubu». Odpeljali so jih na ulico, kjer naj bi prišlo do pretepa, nakar so vojake z mitraljezi ustrelili v tilnik. Po drugi verziji policije, ki je nekoliko bolj verjetna in utemeljena, pa naj bi bili pristaši organizacije IRA srečali vojake kar na ulici, kjer naj bi jih bili ustrelili, ne da bi sploh prišlo do pretepa. Po tehniki morilcev domneva policija, da je ustrelitev izvedla epro-visionals*, radikalna skupina, ki deluje v okviru že omenjene organizacije. Prepričanje utemeljujejo policisti z dejstvom, da so morilci streljali od zelo blizu. Sicer se do sedaj ni zgodilo, da bi pristaši organizacije umorili orez posebnega povoda kake osebe. Običajno je prišlo do usmrtitev med spopadi ali večjimi pretepi, katerih so se ude- Francoska režiserka Nadine Trin-tignant pripravlja svoj četrti film, katerega naslov bo «M1 — Temps» In katerega glavna junaka bosta Marcello Mastroiannl in Catherine Deneuve leževali tako «provisionals» kakor nekoliko zmernejši »regulars*. Obe skupini sta danes uradno zanikali, da bi kdo od članov izvedel umor. Včerajšnji dogodek predstavlja verjetno splošno, čeprav nekoliko nepravično, maščevalno dejanje proti oboroženim silam, ki gospodujejo v Ulsterju, predstavlja pa tudi razširitev boja. »Mestna gverila* se je do sedaj omejevala na atentate in spopade, zdi se pa, da skuša zaostriti napetost z vsemi sredstvi in na vse načine, tudi z napadi na posameznike. Vlada je danes seveda razpravljala o dogodku, baje pa ne namerava podvzeti kakih «drast:enih» ukrepov. Verjetno bodo samo poslali še nekaj vojaških enot, ki na i bi še pozorneje stražile in skušale zatreti vsak rpor. V veljavi v Španiji novi sindikalni zakon MADRID, 11. — V Španiji je stopal v veljavo novd sindikalni zakon. Zadevni osnutek je predložil prvič javnemu mnenju 1. 1968 vsedržavni delegat Jose Soliš. Sedanji minister za sindikalne odnose Garcia Raval je imel danes tiskovno konfemeco na kateri je pojasnil nekatere točke novega zakona. Med. drugim je dejal, da je minister za stnddkajLne odnose glasnik sindikatov pri španski vladi in ne obratno. Španska opozicija in še posebej cerkvene oblasti so zelo kritizirali osnutek novega zakona. EL FERROL (Severna Španija), 11. — Španske pomorske oblasti so sporočile, da pogrešajo štiri mornarje na nemškem vlačilcu »Pacific«. Na zahtevo vlflčilčevega poveljnika so poslali na pomoč letala in helikopterje, katerim se pa ni posrečilo najti brodolomcev. Vlačilec »Pacific« se je pripravljal, da naveže poškodovani angleški tanker »Ocean Bridge«, ki je eksplodiral, kot je znano blizu španske obale. Štirje mornarji so bili tedaj v gumijastem čolnu, da bi poskrbeli za navezo. Nenadoma pa se je čoln prevrnil. V Parizu je prišlo do hudih spopadov med pristaši neofašistične organizacije »Ordre Nouveau* in naprednimi študenti. Fašisti so bili kot običajno oboroženi z železnimi palicami in pendreki, imeli pa so tudi ščite s posebnim grbom niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii,i,,iii,,i,|||,,l,,,,||,f,,,,,II1,,1,lllIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||1|||||1|||||1||||||||||I||111||||||||||1||I|||||||M||||||||(|||M||||1(1(||J||||(UII|j|||M|||1|1(|||I|||I|||||||||(|||1||I||||||||||||||||||||||||||I,|||UI|||II|||1|1||||l|||||ll|||||l||llllll|l|,III,||I TRAGIČEN EPILOG KRATKEGA NOČNEGA IZLETA Pet mrtvih in trije ranjeni na avtocesti Brenner-Trident Šofer \e menda pri visoki hitrosti za hip zadremal - Življenje dveh ranjencev v nevarnosti PO DVODNEVNI MANIFESTACIJI PRED KREMELJSKIM OBZIDJEM BOČEN, 11. — Pet mrtvih in tri-. zadrževala do polnoči’v baru «Lex> je težko ranjeni, tak je epilog straš | v Tridentu, kjer je proslavljala roj- ne prometne nesreče, ki se je pri petila davi ob 3.03 na brermerski avto cesti kakih 20 km južno od Bočna. Vse žrtve nesreče so iz Tri-denta. Med njimi je šest moških in dve ženski. Bilo je nekaj pred tretjo uro zjutraj, ko je vesela družba zapustila Bočen ter se odpeljala z velikim avtom tip« »citroen* proti domu v Trident. Avto je upravljal 41-Ietni Anton Waldthalter, bančni uradnik po poklicu. Kakih 10 km po izhodu iz avto ceste pri naselju Ora, blizu nekega cestnega nadvoza, je Waldthaler nenadoma izgubil oblast nad vozilom. Zakaj »e je to zgodilo, se še ne ve. Morda je šofer zadre mal zaradi utrujenosti, morda je bila hitrost prevelika (policisti domnevajo, da je znašala v trenutku nesreče okoli 150 km na uro), morda oboje skupaj. Nenadoma je avto zavil na desno, zavozil v jarek in potem razcefral v dolžini 30 m zaščitno mrežo, se večkrat prekucnil ter se ustavil šele kakih sto metrov daleč. Vsi potniki so zleteli iz vozila. Pet jih je bilo na mestu mrtvih. Strašne nesreče bi morda sploh nihče ne opazil takoj, upoštevajoč zlasti zgodnjo jutranjo uro, če ne bi eden od ranjencev imel še toliko moči, da se je z veliko težavo p>ovzpel do roba avto ceste ter o-pozoril nase nekega avtomobilista, ki se je tedaj prip>eljal mimo. šofer je takoj obvestil o nesreči RK, ki je odpeljal z rešilnim avtom ponesrečenega potnika v bolnišnico v Bocnu. Gre za 25-letnega Silvana Passarollija. Šele agenti prometnega oddelka policije so nekoliko pozneje ugotovili, da je bila nesreča katastrofalna. V jarku so našli pot trupel ter še dva ranjenca. Od močnega avta je ostala le zmes pločevine tn že-lezja. Vse naokoli so bili raztreseni razni predmeti: smučarski čevlji in palici, ženska torbica, ročna ura ter raztrgana oblačila. Pri nesreči so izgubili življenje: že omenjeni Waldthalter, 23-letna natakarica Elsa Farina ter vseuči-liški študenti Cladio Primon, Pier giorgio Cella in Marcello Girardi, stari od 26 do 30 let. V bolnišnici v Bocnu so prepeljali poleg že omenjenega Passeroli-ja še lastnico bara Lex v Tridentu Wando Castellani in študenta Roberta Tarollija. Njuno življenje je v nevarnosti. Pozneje se je zvedelo, da se je družba šestih moških in dveh žensk stni dan enega od študentov. Ko so zaprli bar, je nekdo predlagal, da bi se odpeljali do Bočna. Lastnica bara Castellanijeva se je sicer ote-pala, toda nazadnje je le pristala. Vsi so sedli v Waldthalterjev avto in se odpeljali. Kaj so delali v Bocnu, se ne ve. Na povratku jih je čakala smrt blizu cestnega nadvoza. ktala «buccaneer» zažgala liberijski tanker CAPETOWN, 11. — Letala tipa «Bucoaneer», ki pripadajo južnoafriškemu vojaškemu letalstvu so danes bombardirali z raketnimi izstrelki Mberijslkt tanker «Wafra», ki je pred nekaj dnevi nasedel na čeri vzhodno od Rta dobre nade. V trenutku, ko pišemo, ladja gori. V prejšnjih dneh so na vse načine poskušali, da bi rešili ladjo ln njen tovor, toda vsak poskus se je izjalovil. Hudi spopadi med policijo in študenti v Portoriku SAN JUAN (Portoriko), 11. — V partoriškem mestu San Juan je prišlo davi do hudih neredov in ostrih spopadov med paUctjo ln študenti, ki so zasedli univerzo. Med streljanjem sta Izgubila življenje dva policista, kasneje pa Je policijski glasnik sporočil, da je umrl tudi vojaški podčastnik. Po uradnih vesteh naj bi bili študentje najprej zasedli univerzo, nato pa napadli policijo. Dejansko p« je policija skušala na vse načine vdreti v poslopje tako, da je uporabila solzilne bombe in pendreke, študentje so se seveda upirali, nakar Je policija skušala pristati z vojaškim helikopterjem na dvorišču, ki je sredi raznih univerzitetnih poslopij. študentje so obmetavali helikopter z kamni ln policija se je morala umakniti. Prišlo je tudi do streljanja. Policijski glasnik je seveda izjavil, da so streljali samo študentje, kjer so »uradno« žrtve samo policijski funkcionarji. Izvedelo pa se je, da je na univerzi precej ranjencev, do katerih pa policija ni prišla, ker so se študentje zabarikadirali. Znano je torej število žrtev, ki Jih je utrpela policija, ni p>a znano, koOdko študentov je bilo poškodovanih ali celo ubitih. Tupamari bodo še nekaj dni zadržali ugrabljenega pravdnika MONTEVIDEO, 11. - »Tupama-ros* so sporočili, da bodo še nekaj dni zadržali ugrabljenega državnega pravdnika Guida Berra Orbieja, ker se nameravajo z njim temeljito pogovoriti. Poročilo, ki so ga izdali gverilci, javlja točneje, da je pravdnik v »ljudski ječi*, da je njegovo zdravje dobro ter da ga bo v zvezi z netočnostimi in krivicami, ki se pojavljajo v urugvajskem sodstvu, zasliševalo »ljudsko sodišče*. Ugrabljenec je namreč pred kratkim predlagaj, naj bi gverilce sodilo posebno vojaško sodišče. .......imuni.....n..................m.. Operacija najvišje ženske na svetu HOUSTON, 11. — V houstonski metodistični bolnišnici so zdravniki izvedli včeraj precej težko in nevarno operacijo, da bi rešili najvišjo žensko na svetu skoraj gotove slepote. Dolores Pullard Johnson se je rodila v Louisiani, točneje v kraju De Quincy pred 24 leti. Ko se je rodila je tehtala 5,60 kilograma, ko je bila stare šest let, je bila že visoka 1,70 m, vendar so bili starši prepričani, da je tako nitro rastla zaradi izredno dobrih jedi, ki jih je mati pripravljala s posebno skrbjo in pažnjo. Pri štirinajstih letih je bila že visoka dva metra. Vendar ni njena izredna višina preveč razburjala nikogar, niti nje same. Deklica se je z uspehom lotila igranja košarke. Od časa do časa so jo seveda tudi imeli za norca, vendar so športni uspehi preprečili, da bi kompleksi postali nevzdržni. Prav pri igranju košarke pa se je nekaj let kasneje ponesrečila. Zaradi udarca v hrbet se je morala, kljub zdravniški negi, posluževati invalidskega stola. Premikanje ji je postajalo čedalje bolj težavno. Medtem se je dekle zaposlilo pri nekem cirkusu je spoznala tudi bodočega moža, ki je visok »samo* meter in 85 centimetrov. Dolores Pullard pa je še vedno rastla Pri M letih je dosegla višino 2,49 m in težo 195 kg. Nenadoma ji je začel tudi pešati vid in začutila je čudno bolečino v glavi. Posvetovala se je z zdravnikom in po mnogih in daljših pregledih so ugotovili, da se ji je razvil poseben tumor ob pituitami žlezi. Tumomi pritisk je namreč vplival na žlezo, ki je izločala preveč hormonov in tako pospeševala rast. Poleg tega je žleza zadnje čase začela pritiskati na očesni živec, kar je ženski povzročalo pešanje vida in bolečine v glavi. Z operacijo so zdravniki odstranili tumor, kar bo omogočalo, da bo žleza pravilno delovala. Spet bi se ji moral tudi izboljšati vid. Ko bi Dolores prej operirali, ko je bila v doraščajoči dobi, ali še kot otroka, bi verjetno doživela skoraj normalno rast brez posebnih težav in problemov, sedaj pa je bila operacija precej nevarna. Trajala je kar deset ur. Zdravniki so izjavili, da je popolnoma uspela. V bolnišnici so sicer imeli še pred operacijo precej težav, ker niso razpolagali z dovolj velikimi posteljami in tudi operacijsko mizo. Rešili so problem tako, da so žensko položili diagonalno na dve postelji in dve mizi. Ko so Dolores Pullard Johnson pred operacijo vprašali, kaj meni o svoji višini, je sicer izjavila, da si zaradi tega ni delala prevelikih probleaspv, da pa je bilo življenje vseeno Včasih »težko*. Obleke si je morala vedno izdelovati sama. Sele z modo mini-kril si je lahko privoščila kupljeno dolgo večerno obleko, ki ji je z majhnimi popravki segala do kolen. Sicer zanjo še ni konec težav. Od sedaj dalje bo morala vedno dobivati posebne injekcije hormonov, ki naj bi dopolnjevali nepravilno izločanje pi-tuitame žleze. BOCHUM (Zahodna Nemčija), 11. — Bochumski observatorij je sporočil danes, da je začel prejemati jasno signale drugega kitajskega sataliita. Ravnatelj Heinz Kaminsky je Izjavil, da je skušal že od začetka sprejemati signale, toda naklep se mu ni takoj posrečil. Ščelokova izjava sovjetskim Židom Na zahtevke po vizumih za izselitev bodo odgovorili čez 10 dni Mini, mldi, maxl, mini-short... zmešnjava pač, ki pa dovoljuje tudi celo vrsto kombinacij. Susanna York, si je izmislila kar precej zanimivo varianto: mlni hlačke je pokrila v dolgo, a seveda prozorno, haljo. Vse je skrito, kdor pa hoče, lahko vse — ali skoraj — tudi vidi MOSKVA, 11. - V desetih dneh bodo letonski Židje, ki so včeraj in danes priredili protestno manifestacijo v palači vrhovnega sovjeta, ki stoji pred kremeljskimi zidovi, prejeli odgovor od sovjetskega no-trajnega ministrstva glede vizumov, ki so jih zahtevali, da bi se izselili v Izrael. To jim je zagotovil sovjetski notranji minister Nikolaj Ščelo-kov. Tudi danes, kot včeraj, so letonski Judje (skupaj z njimi pa so bili tudi njihovi soverniki iz raznih drugih krajev Sovjetske zveze) prišli v čakalnico vrhovnega sovjeta ter mirno demonstrirali. Po treh urah je notranji minister sklenil, da se pomeni z njimi. Takoj so prisotni Židje sklenili, da se bodo vrnili v Rigo in da bodo vsaj začasno odložili protestno akcijo, katere bistven del je bila tudi gladovna stavka. Davi je prišlo v čakalnico vrhovnega sovjeta (v resnici ne gre za pravo poslopje sovjeta, ki se nahaja v celoti v notranjosti kremeljskih zidov, temveč le za manjšo stavbo, ki je zunaj obzidja in ki je namenjena sovjetskim državljanom, ki nameravajo vložiti prošnje in zahtevke vrhovnemu sovjetu) precej manj demonstrantov kot včeraj, baje le šestnajst. Sinoči kot smo že poročali, so demonstranti morali zapustiti čakalnico, ker jim je neki general milice zagrozil, da jih bo v nasprotnem primeru dal vse aretirati. Židje so se pokorili ukazu, toda so sporočili, da se bodo vrnili in da bodo nadaljevali gladovno stavko. Okoli poldneva je vsega skupaj kakih 50 ljudi odšlo do palače notranjega ministrstva, kateremu je podrejen urad za potne liste. Po triurnem čakanju se jim je posrečilo izročiti svoje pismene zahtevke nižjim funkcionarjem od katerih pa niso prejeli zadovoljivega odgovora. Iz Pariza poročajo, da je mednarodni odbor ze. zaščito človečanskih pravic ki so ga pred kratkim u-stanovili Maurice Genevoix, Paul Levy, Gabriel Marcel in Jules Ro-mains, prejel iz Sovjetske zveze sveženj spisov in dokumentov, ki ga je baje sestavil mladi sovjetski opozicijski pesnik Vladimir Bukov-ski. Med dokumenti so tudi fotografski posnetki psihiatrskih poročil o številnih vidnejših sovjetskih državljanov iz vrst opozicije. Bu-kovski poziva zahodne psihiatre naj na bodočem mednarodnem kongresu njihove stroke postavijo vprašanje interniranja političnih nasprotnikov režima v psihii#~ične bolnišnice. Argentinski kazenski zakonik bo predvideval smrtno kazen BUENOS AIRES, 11. — Argentinska vlada je sklenila, da bo kazenski zakonik predvideval smrtno kazen in določal tudi, kako naj se zakon izvaja. S tem ukrepom je vlada dokončno vključila v zakonik začasni zakon, ki ga je izglasovala vlada generala Juana Carlosa Anganie pred prevratom, ki ga je zvedel general Roberto Lwvingston. Smrtna kazen je predvidena predvsem za nekatera »teroristična dejanja*. Rene Desmaison zapustil bolnišnico CHAMONIX (Francija), 11. -Planinec Renč Desmaison je danes zapustil bolnišnico. Kakor smo svoj čas poročali, se je Desmaison z drugim planincem Sergeom Gous-seaultom skušal povzpeti na Gran- des Jorasses, v skupini Mont Blanca. Planinca sta imela dovolj hrane za deset dni, ustaviti pa sta se morala na neki polici, s katere ju niso mogli rešiti zaradi slabih vremenskih razmer. Ko je reševalni skupini končno uspelo, da ju je rešila s police, je bil Gous-seault mrtev, Desmaisonu pa so že zmrznile roke, noge in nos. Poljski obveščevalec na radiu «Svobodna Evropa» VARŠAVA, 11. — Neki častnik poljske obveščevalne službe, ki se je v teh dneh vrnil v domovino, je v Varšavi izjavil časnikarjem, da je delal dalj časa v radijski postaji »Svobodna Evropa« pod krinko poljskega političnega begunca. Častnik je pokazal časnikarjem fotografski posnetek svoje radijske izkaznice, kjer je vpisan pod imenom Andrej Cehovič, ld je tudi njegov pravd priimek. Cehovič Je povedal, da je šed v tujino 1. 1962, da je nekaj časa živel v Londonu in potem v Zahodni Nemčijd, kjer je prosil za politični azil. Nekaj mesecev je preživel tudi v zbirnem taborišču za begunce v Nuembergu. Nadalje je Izjavil, da radio »Svobodna Evropa« finansira ameriška obveščevalna služba CIA. Letno prejema od te obveščevalne službe več kot 40 milijonov dolarjev. Na radiu «Svobodna Evropa« je zaposlenih 130 poljskih beguncev. Vodstvo postaje »Svobodna Evropa« je potrdilo, da je pri njej delal neki Cehovič, toda v podrejenem položaju In zato ni mogel razpolagati z Informacijami o virih financiranja. TRŽAŠKI DNEVNIK SINDIKALISTI PRI ODBORNIKU VARISCU Krovna deželna ustanovi 0 0 ® za promet v Furlani ji-J. krapu V prometu potrebna temeljita preosnova - Novo srečanje konec o***41 Deželni odbornik za promet Vari-sco se je te dni sestal s predstavniki deželnih tajništev sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, in sicer v zvezi z napovedano preosno-vo javnih prevoznih storitev v Furlaniji - Julijski krajini. Sestanka so se udeležili sindikalisti Calabria, Vignola, Venir, Molinari, Sangalli, Zuliani, Padovan, Bravo, Lodolo, Favento in Carciola. Odbornik Varisco je na seji naglasil, da postaja preosnova storitev s področja javnega prometa iz dneva v dan bolj nepogrešljiva, kajti sodobno urejena družba ne more uspevati brez prav tako sodobno urejenega prometa. Po odbornikovem mnenju, je treba v Italiji preiti na takšno ureditev notranjega prometa, da se bo ta izvajal le na dveh ravneh: na državni in na deželni ravni, med obema sistemoma pa je treba vzpostaviti trajno m racionalno zvezo. Preosnova naj bi hkrati odpravila vse neskladnosti in pomanjkljivosti s področja pro- Dežela bo v tej zvezi navezala potrebne stike tako z osrednjimi državnimi organi, kakor tudi z deželami, ki mejijo na Furlanijo - Julijsko krajino. Med tem časom pa se bo zavzela za rešitev vsaj tistih vprašanj, ki jim je možno najti u-strezni izhod v sami deželi. V tej zvezi je odbornik navedel zlasti vzpostavitev posebnega «režima» za socialni promet, to je zlasti prevažanje delavcev in študentov. Na- daljnji problem, s katerim se v deželi lahko brez nadaljnjega odlašanja lahko spoprimemo, je pristavil Varisco, je problem finan- siranja javnih ustanov, ki se udejstvujejo v prometu, in jih sedaj močno otežujejo bilančni primanjkljaji in bremena pri najemanju ustreznih posojil. Deželna uprava bo sto rila kar je v njenih močeh, da pripomore k rešitvi tega vprašanja in da zagotovi javnim prevozom svoj-stvo javne storitve. Predstavniki sindikalnih organizacij so orisali odborniku glavne točke skupnega dokumenta, ki so ga v zvezi s temi vprašanji pred kratkim sestavila deželna tajništva CGIL, CISL in UIL. Sindikati zahtevajo rešitev zlasti osrednjega problema, ki ga predstavlja področje javnih prevozov po cesti. Sindikati naglašajo, da je deželna uprava v zadnjem času zrahljala svojo prometno politiko in zahtevajo, naj se deželni odbor nemudoma povrne k tej problematiki in naj čim prej do loči teritorialne razsežnosti bodočih »področnih podjetij*, ki se bodo u kvarjala z javnim prometom. Za metek teh podjetij naj bi bila pod jetja, ki že danes opravljajo prometne storitve. Sindikalne organizacije v tej zvezi menijo, da je treba pristopiti k reševanju prometne problematike celovito, in ne po posameznih odsekih, to se pravi istočasno za železnice, ceste, letališča, vodne poti in pristanišča, in to tako za potniški kakor tudi za blagovni promet. Za vse to naj bi pa skrbela enotna krovna deželna u-stanova, ki naj bi vodila, urejala, pospeševala in nadzorovala celotno področje prevozov v Furlaniji - Julijski krajini. Na koncu zasedanja so se sporazumeli za novo srečanje nmta koncu tekočega meseca. Odgovor Misasija rektorju Origoneju Tržaška univerza nam je P°S!L. ^ prošnjo za objavo naslednje . ročilo: Rektor tržaške univerze P‘ Origone je dne 20. februarja odposlal ministru za javno vzg«1! katen posl. Misasiju brzojavko, v Jj. mu sporoča, da so študentje a tete za tuje jezike in s!°vSJLji sedežem v Vidmu zaprosili •** y zasedenega poslopja, za oaffr^ izrednih izpitov, predvidenih za sec februar, na poznejši 4as: ■,[# Dne 10. marca letos je J® ' Misasi odgovoril na rektorjev ^ zojavko in mu sporočil, da: «v -gg slu zakona z dne 1. februafl* NR 34, ministrstvo za javno v meni, da navedeni razlogi za ^ goditev izrednih izpitov za ® februar niso dovolj utemelje^ torej ne more pooblastiti P1®8 za tak ukrep*. ^ Tržaška univerza nadalje ča, da bo tajništvo videmske kultete sprejemalo prošnje za ganje izpitov za mesec marec, in maj, brž ko se bo stanje realiziralo. Karajan v Trstu Slavni dirigent Herbert von rajan bo 3. in 4. septembra z orkestrom berlinske v Politeama Rossetti dva Kan ^ v okviru prireditev za 40-"®, delovanja tržaškega Koncern* društva. Včeraj proti večeru so n.a*^j§e stanovanju tretjega nadstroPJ8 ^ št. 1 v Ul. deli Agro obešfo^. letno Eliso Brusich por- ®oll°• .rlP°\\jg-jo vam...; 14.10 Skladbe dino; 14.35 Naši poslušalci jgJ. ta jo in pozdravljajo; 15.35 beni intermezzo; 16.40 Rad 1 -e; glasbo; 17.10 Človek in 17.20 Operni koncert; MU®5l; thoven; 19.00 Lahko noč otr ip 19.15 Zadovoljni Kranjci: »Naj narodi pojo...*; 20.30 »eP ^ pops 13; 21.15 Oddaja o mori” pomorščakih; 22.15 Besede ki iz logov domačih; 23.05 rarni nokturno; 2315 JazZ' ITAL. TELEVIZIJA ^ 12.30 Kulturna oddaja; Zdravstvena oddaja. 13.30 nik; 14.00 Francoščina; 14-30 ^ ščina; 15.00 Kolesarstvo; y Spored za imjmlajše; 17.30 U 45 nik; 17.45 Oddaja za otroke: ^ Neapeljske pesmi; 19.15 Kult ^ oddaja; 19.45 Športni dnevh®Jj. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.0”,. 7; 22.15 Plošče; 23.00 Dnev®* II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 B'zC' »Carmen*. JUG. TELEVIZIJA v 20.00, 23.10 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14-40 1 «. šoli — ponovitev: 16.10 TV v^. 17.40 Veseli tobogan; 18.15 O nik; 18.30 Zabavno glasbena » da ja: 18.45 Variete, 19.00 Moz® kratkega filma; 20.35 »Toto. pino in sladko življenje* ~~ . film; 22.10 Izkažimo se -