večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nodd j in praznikov ol> r». uri zveier.
l,r“SnUtvo ln apmvnlfttvo: Kolodvar.ko uHau itoT. 16. — /.urodnikum to more govorit, V M a k ilan o.l 11. do 11. uro. — EtokopUl ■« n« rr«6»Jo. — Inaeratl: Sutatopn* petlt-vraU i kr., pri TCikratuam pontv d.]. »n popom — Velja za Ljubljano r upravuiitvu: ■» colo loto <] gld., «a pol let« 8 gld., s* čotrt loU l gld. 50 kf., n» moieo 50 kr., poklljitev ur dom Teljft moaočno 9 kr. >e4. Po poit! voljo ■* a«lo
leto 10 gl., sr pol lot« 6 gld., k» čoirt lota 2 gld. 50 kr. in c* Joden meioo 85 kr.
Štev. 268	V	Ljubljani v ponedeljek, 23. novembra 1885.	Tečaj II.
Q Konec zjedinjene Bolgarije.
č Knez Aleksander naznanil je Sultanu, da se podvrže njegovi volji in da je pripravljen umak-"Sii se s svojim vojaStvom iz Rumelije. Končan je s'adki(sen, ki je nekoliko časa tako prijetno mamil srce vsacega bolgarskega patrijota. Sicer Be danes Rumelijoti bojujejo v jedn! vrsti z bolgarskimi svojimi brati zoper skupnega sovražnika, a to nima sedaj nobenega pomena več. Knez Aleksander, primoran po neugodnih in prej nepričakovanih okoliščinah, storil je odločilen korak, in meje, Pied nedolgim časom odstranjene, vzdigujejo se zopet visoko kviško med Bolgarsko in Rumelijo, neusmiljeno braneč združenje, po katerem tako koprni v obeh provincijah živeči narod. Kar M inorda Turška a svojim orožjem ne bila mn^la doseči, to dosegla je z orožjem Bolgarski sorodne Srbije. Ta postala je čez noč služkinja Turčije. Človeku je težko misliti, kako je vse to prišlo. Odkar je počil ustanek v Rumeliji, od kar se je proklamiralo zjedinjenje Bolgarske z njo, jznemi-jjal je jed en dogodek za drugim začudeni svet. Ves dosedanji položaj spremenil se ja čez noč, Vse politiške sile, ki so dosedaj z nekako konsekvenco hrepenele po zuanih potih do svojega Braotra, menjale so hipoma dosedanje svoje uloge. ~~Jtuati^U8tvariteljica in prej jakrasiteljica Bolgarske, pokazala se ji je najedenkrat naaprotnico, Angleška, stara podniralka hrome Turčije, postala je zaščitnjca naporov bolgarskega naroda, a je ^ajbt(lj^q§ii^nilo svetN SrEIja, ona država, Je tisoč leT živela v vednih bojih z dušmani-notn, ki je toliko britkosti polnih dni preživela Pod turškim jarmom, ki je pred malimi leti še le
Listek.
Prokleta!
(Unmiui Spisal Emilo Ilichchoiirg; pn E Vacanovi prntlo-lavi prosto poslovonil Janko Lobftn.)
(Dalje.)
12.
Jean Renaud in Lucila ostala Bta cel dan skupaj ter se razgovarjala o svojih otrocih.
Pri tem pa Lucila ni pozabila hudobnega načrtu obeh Parizlov, niti ne strašne nevarnosti, v koji
se je nahajala uboga Blanche. Ali naj bi vse razodela Jeanu Renaudu? Stari inož bi gotovo Potem mladega inalopridnika počakal pri svoji ^torki, in nasledek temu bi lehko bil uboj. Zatorej je izumila drug uačrt za rešitev Blan-che-ino.
Ko sta se nagovorila bila o ljubezni svojih otrok, o sreči in j rihodnjesti le-teh, reče Lucila: »Imam neko idejo, Jean Renaud, neko željo. Ko se naredi noč, rada bi neopažena zlezla na pristavo; zakaj rada bi uže to noč prebila v bližini svojega očeta, toda no, da bi mo kdo videl; morda v izbi Rouvenatovi!
znebila se krvolokega tlačitelja svojega, ta Srbija
napovedala je boj sorodnemu narodu, je	,
Jjedoj^^Jigliko^časiij^jijegaupe, njega nade, ter s tem pomagala iz naivečie zadrege zakletemu svojemu sovražniku. Ta čia^Sr^je^je in ostane psihfllogična^ganjka! ^
in evropBka diplo-macija, ki je imela zaradi aogodkov v Rumeliji toliko nemirnih noči, veseli se tega najnnpAjappm koraka kneza Aleksandra. Sedai dovršen ie Status <juo, in naloga poslanikov, ki zborujejo v Carigradu, poprej tako težavna, tako zamotana, postala je najedenkrat zeI6 lahka. Od nekaterih strani trdi Be, da je to vspeh srbskega orožja in s tem baje opravičena je napovedba vojske. Mi Be gotovo veselimo nad tem, da so stvari obrnile se na bolje in da je pregnan strah pred še večjo nesrečo, pred evropsko vojsko, vender mislimo, da bi se clalo tudi po drugi poti doseči, brez pogubne vojske, brez prelivanja krvi. Mi. ki imamo morda manj razuma, nego drugi, a več srca, ki stvar razmo-trivamo iz goli človeŽangfrgga stališča, mi zamAp iščemo tehtnih nagibov in uzrokov, iz koiih Be je
napovedala ta vojska. Ko bi zastopniki evropskih
^rlastij v Carigradu bili postopali hitreje, ko bi se ili o pravem času sporazumeli o najvažnejih točah, dosegel bi se bil toli zahtevani Status quo di brez tako sramotne bratomorske vojske. In edo je bil najbolj kriv, da se ta sporazum ni osegel? Tricarska zveza se tudi v Carigradu ni azrušila, Avstrija, Rusija in Nemčija bile so je-ine, tudi Italija bila je neki iste misli, samoAn-rBe^ka zastopala je svoje poBebno stališče. Ona zahtevala je, da se zjedinjenje Bolgarske in Rumelije pripozna in čim bolj so druge vlasti tirjale,
Jean Renaud je bil sicer tega iznenaden, vender pa reče:
»Vaša želja, Lucila, povelje je meni! Pa zakaj nočete naravnost vrniti se k očetu?*
»To storim šele takrat, ko bode moj sin tukaj. Povedala sem vam uže to, Jean Renaud. Rada bi bila danes po noči na skrivnem doma. Ne poprašujte me, zakaj imam to trmo, ki je prav za prav navdihnenje. Ljubi Bog tako hoče, zdi se mi. Ali niste nikdar bili slično navdihneni?8
»Gotovo!" odgovori Jean Renaud resuo. „Ali bi bil sicer tako živel kakor v istini sem ?“
Potem vstane.
»Dobro je. Najdem sredstvo, da pridete to noč neopaženi na pristavo.
■ #
Jean Renaud se napoti na pristavo. V veži so vsede ter gleda, kako je kuharica pripravljala večerjo za delavce. Pomagal ji je ogenj podkurje-vati ter se razgovarjal z njo o mnogem delu. Dobra žena si obriše pot s čela rekši:
»Ah, res! O žetvi človek ne vč, kam bi dejal glavo! Jera ima dovolj dela v hlevu, in go-spodičina, uu, ta mi pomaga; a zdaj je uže nad eno uro pri gospodarji gor. Mož je strašno ne-
da se vstvari prejšnje razmerje na balkanskem poluotoku, tim bolj se je ona temu proti vila. Svet je strmeč popraševal: »Od kje ta ljubezen angleškega premierja do slovanskega naroda ?“ A ni bilo treba mnogo bistroumnosti, da se je prišlo na dno navidezni naklonjenosti Salisburyjevi do Bolgarov in njegovi politiški taktiki, gred vsem se je šlo za to, da se pokaže stara mržnja Rusiji nasproti. Razun tega pa je upal angleški premier še na prav lahek način izpodriniti na jugu ruski vpliv ter pridobiti si hvaležnost bolgarskega naroda. Da konečno obvelja volja treh severnih držav, o tem SaliBbury nikdar dvojil ni; tudi to je dobro vedel, da z zaprekami, ki so se stavile ugodnemu in uspešnemu delovanju carigrajske konference, pripravi kralja Milana, ki je začel tako pr«n*gliMin n,i“ja ""j"*-" v največjo zadrego in da se ravno zaradi počasnosti konference lahko izcimi vojska med sorodnima državama, kakor se je, žal da, res zgodilo. A vse to ni angleškega državnika ni odvrnilo vstrajati pri dosedanji taktiki, češ, hvaležnost Bolgarske mi pri tem na vsak način ostane in ruski vpliv je ondi za večno spodkopan. Tako mislilo se je na Angleškem in Angleška, ki je počasnost konference zakrivila, mora sejlprvi jLrsti/trkati narpTBi, dalKfvsjuje na jugu sedaj ~kfvava'vojska.~Ko bi Angleži bili pravični, ne bi Avstriji spodtikali krivde, katera le nje zadeva.
Boj med bratskima narodoma na jugu 8e razsaja, a smoter, zaradi kojega se je začetkom na jedni kot drugi strani prijelo za orožje, izginol je in razpršil se, kot megla. Vse dal oje prelivauje krvi nima ne za jedno, ne za drugo stran več zmisla. Kralj Milan se moti, ako pričakuje, da po-
miren in čuden, če ni Rouvenata tukaj, in onda bi zmerom rad imel gospodičino pri sebi. Tako! . . . Zdaj pa moram še v klet, da natočim vina . . .“
n Ali ne more tega oskrbeti gospodičina Blanche ?“ povpraša Jean Renaud naglo.
»Se v<S,	da bi lehko, pa	ni	praktična v	tem
obziru. Po	uavadi je to delo	opravljal	gospod
Rouvenat."
»Ge vam je prav, hočem jaz to delo danes prevzeti," opomni Jean Renaud, ki je imel svojo idejo.
»Če ste	tako dobri ...	Jaz	v istini	ne	morem zdaj iti	od svojih kotlov	. .	.“
Jean Renaud vstane.
»Dobro!" reče. »Jaz grem v klet. Le povejte mi, kje je sod in koliko naj natočim.11
»No, kacih šestnajst litrov, oba koša polna, kakor včeraj. Sod je koj prvi pri vratih. Sicer grem z vami dol. Pri tej priliki vzamem hitro vino Baboj za gospode."
Ona prižgi laterno. Jean Renaud jej sledi nesoč v rokah oba koša s praznimi litri. Oba stopita po stopnicah nizdolu v klet. Kuharica mu pokaže nastavljeni sod, vzame dve steklenici vina s
veča svoje kraljestvo z novo pridobljeno zemljo. Tudi ~ko bi mu bila vojskina sreča ostala zvesta, ko bi res Bil prodrl s svojimT5etami do Sofije, kakor jp nameraval, ne bi se mu bila izpolnila. njegova nada, tem mani zdai ko se je Breča obrnila na bolgarsko stran. Vsaj iz merodajnih mest prihajajo glasovi, iz katerih se da na to sklepati. Bolgari pa. ki so poprej mislili, da jim bo braniti zjedinjeno domovino, priti go morali do zelo britke izkušnje. Zaman krvavelo je tisoče src! Za xae_Jfaj druzega upali so preliti na bojnem polji padli svojo kri, nego so jo prelili. JTmrli sn na čast domovine, a okoristili iei niso. Knez Aleksan-
nder udal se je~voljf mogofniTb treh cesarstev in podvrgel se Sultanu. Njegov narod se bode sicer e britkim občutkom udal grenki usodi, a zgodilo se bo. Vender naj narod bolgarski ne žaluje pre* več nad grenkim udarcem, nad izgubljenimi na-dami! Ta zavest mu ostane, da si je s hrabrostjo <Bvojo in z izvanrednim pogumom pridobil priznanje in simpatije skoro vse Evrope. Poslanikov v Carigradu pa je sedaj sveta dolžnost, da v očigled temu, ker je zborovanje vsled koraka kneza Aleks-^jandra prišlo ob prejšnji svoj predmet, nemudoma stori konec nadalnjemu prelivanju krvf.
Srbsko-bolgarska vojska.
Sobotua in nedeljska poročila z balkanskega bojišča glasijo se zglojigodno za__ Bolgare. Srbija zbrala je na bojišči uže vojake drugega nabora, torej so njene čete na glavnem bojišči pred Slivnico pomnožene, vender se poroča, da so bili Srbi zopet tepeni ter daleč nazaj potisneni iz svoje dozdanje pozicije pred Slivnico. Poročila iz bolgarskega vira pravijo, da so si Bolgari zopet osvojili Breznik in Dragoman ter da si jeden oddelek bolgarskih čet upal cel6 čez Caribrod prodreti do srbske meje. Če so te bolgarske veBtf po vsem resnične, imeli bodo Srbi mnogo posla, predno si zopet osvojijo zdaj izgubljeni Breznik in Dragoman, ali pa morda, uvidevši nepresrečno svojo pozicijo, sklenejo s knezom bolgarskim mir. Gotovo je, da 80 Sfbi za mnogo nrecanili avoio mož ~ ter prenizko cen j ali vrednost pruskega častnika, kneza -Aiaifggnf|rii. ter ne priznavali nrabrosfi sicer v voini neizvežbanim Bolgarom.
' .Pester Lloyd“ prinaša s peresa generalmajorja, pl. Haymerla spis o zdanji balkanski krizi in o srbsko-bolgarski vojski. Haymerle izraža se zel6 simpatično o Srbiji, njenem kralji, njeni vladi in o vojni, a mžni, da Avstrija navzlic vsej dobrohotnosti za sosedno državo ne bode zapustila svoje reserve. On piše:
»Izkazali smo Srbiji svoje simpatije tudi s tem, da nismo njenih priprav za vojno ovirali na noben način; mi bodemo svoje simpatije za Srbijo, katere so tu jedno s spoštovanjem pogodb, ^pokazali s tem, da se po dovršenem prepiru ne
police ter odide po prejšnji poti. Jean Renaud ostane sam v "kleti. Ni izgubil niti minute.
Da se sodi spuščajo v klet, nahajajo se v njej široka vrata, ki vodijo na dvorišče. Vrata le-ta nemajo ključavnice, nego zapirajo se le od znotraj s zapahom. Jean Renaud odrine zapah. Vstop v hišo je bil torej Lucili lehko mogoč.
Potem napolni starček vrče ter se povrne v vežo. Kuharica se mu zahvali; on pa se vrne k Lucili, da jej daznani, da lehko pride ponoči v hišo, hakor jej ljubo.
O polu desetih zapustijo delavci pristavo; hlapci se spravijo spat Kuharica je uže spala. Jera je bila v svoji sobi. Ugasnila je bila luč ter tresoč se je pričakovala lepega Frana. Kaj je pač namerjal tukaj-le? Bilo jo je strah. Pri vsakem ropotu je zatrepetala. Tudi Blanche se je bila, Jacquesu Mellieru lehko noč voščivši, podala v svojo sobo.
Skozi okno je silila ponočno rosa; zatorej je Blanche zapre. Potem je molila, ugasne luč ter ide počivat. A zaspati ni mogla. V poluspanji sliši tihe korake po koridoru. Kaj je moglo to biti? Jacque8 Mellier se ji je zdel ta dan razdražen, nemiren, boječ, čuden; morda mu jeBlabo? Skoči
bodemo protivili njenim opravičenim zahtevam, če bode zahtevala Vidinsko okrožje. Kajti to ozemlje je za Srbijo vojaško izredno važno. Čez to mero l>a ne sme naša politika. Vsako vmešavanje, kamero bi bilo obrneno proti Bolgarom, bi ne pospeševalo interesov države. Če bi bila Turčija tako bedasta, da bi Bolgare podpirala proti Srbom, delala bi proti svoji koristi. Ne Srbija, marvai fedružena, ojačena, pred vrati Adrijanoplja stoječ , liedvojbeno po Rusiji podpirana ali z njo ce f fcvezana Bolgarija je Turčiji nevarna, smrtno n< -tarna. V istini bilo bi več nego inkonsekventnd, ce bi po najnovejših dogodkih naše orijentne politike Srbiji na ljubo hoteli biti bolj turški nego je sultan .. . Joteresom monarhije primerno je, da pustimo-dogodke na balkanskem poluotoku se razvijati, kakor se razvijajo ter se ogibljemo vsa-kegaštrankarstva, katero bi nas moglo izvabiti iz naših trdnih, danes uže nepremakljivih pozicij."
*
*	-K-
Belgrad, 21. novembra. Krivda na porazu pri Slivnici pripisuje se generalu Jovaaoviču, kateri se je pustil napasti in odbiti. Odvzelo se mu je poveljništvo. Drugi srbski nabor je uže na boji šči. Sploh se mftni, da se bode Slivnica po prestanih nezgodah zdaj redno obkolila. — General Lešjanin "Je dobil povelje, naj se takoj od Vidina poda naravnost proti Slivnici.
Bel g rad, 21. novembra, zvečer. Danes ni poročil z bojišča. Obe si sovražno^sproti stoječi armadi imata počite^*Ta počitek se p o rab r v to, da se dobijo nove pomožne čete. V Pirotu se danes posvetuje vojni svGt o premirji, katero je ponudil bolgarski knez
Bel g rad, 22. novembra. Boji med Drago-manom in Slivnico nadaljevali so se dne 17., 18. in 19. t. m. Bolgarom posrečilo se je za nekaj časa vreči srbsko krilo nazaj. Odločen napad desnega srbskega krila je vender primoral Bolgare k umikanju; Srbi so jih iz pridobljenih pozicij pregnali. Srbi so izgubili mnogo mož. Obe armadi stojite v prejšnjih pozicijah. Včeraj in danes ni bilo nobenega boja.
Sofija, 21. novembra. Po slednjem boji pri Slivnici imajo cesto od Dragomana Bolgari v oblasti.
Sofija, 22. novembra. Srbske čete se neprestano umikajo. Samo srbski oddelek pri Solin-cih je ostal. Bolgari zaseli so Breznik in Dragoman brez upora. Bolgarsk oddelek pr odrl j e če z Caribrod do srbske meje. Bolgarska vojna bode .najbrže dalje prodirala.
Hiša pokore.
(Dalje.)
Trije glavni pomočki dozdevali so se postavo-dajalcem neizogibno potrebni, da se doseže pravi namen modrih kazenskih postav.
iz postelje ter odpre vrata. Mesec je svetlo ob-sčval koridor. Blanche pogleda ven, a ne vidi ničesar. Vse je bilo tiho.
„Oče, ali si ti tukaj?" povpraša.
13.
Nihče ne odgovori.
„Motila sem se,“ misli si deklica. In sobo zapre. Četrt ure kasneje spala je trdno.
»Naprej!“ reče oče.
In zlezeta dalje. Vseokolu njiju je bilo tiho. Prekoračita vežo ter stopita previdno gor po stopnicah. Gore se ustavita pred vrati Mellierove sobe. Stari Parizel nastavi uho na vrata.
„Tiho je til notri!" zacepeče stari. — „Bodi veseli" dihne sin. »Meni se zdi, da te je strah."
S temi besedami zavi ti kljuko. Vrata se odpro. Jacques Mellier se niti ni ganil v svoji postelji. Spal je trdno.
„Ta ima svojo porcijo opija!“ zašepeče Fran. „Lehko vstopiš!"
Stari vstopi. Njegov sin mu sledi, postavi laterno-slepico blizu pisalne mize tak6, dajo njena seuca padala na pregrinjala posteljina. Stari Pa-
Prvič, kazen ne sme nikedar prestopati določenih mej človeških občinskih pravic in vzvišenega bitja čioveštva sploh.
Tudi največji zločinec je človek. Akoravno ga storjen zločin poniža, vender ima zmožnost v sebi, izboljšati, popraviti svojo krivdo, v katero je bil posiljen večkrat po presilni strasti in po žalostnih svojih okoliščinah.
Zaradi tega naj ne bode kazen nikedar presilna, nečloveška, temveč le pokorilna. Življenje kaznenčevo ne protivi naj se človeškim postavam pploh.
Kaznencu omeji naj se le osebna svobod«. Pomanjkanje prostosti spominja naj ga storjenega zločina in zblažuje naj njegovo nrav. Ako ni sposobna poslednja kazen zboljšati zapeljani izgubljen duh, predrugačila ga ne bodo tudi najbolj nečloveška sredstva. Takov človek je izbrisan iz družbe človeške, ker je njej nevaren, a zaradi tega šeni izgubil pravice do človeške kazni.
Da se doseže ta namen, izginiti so morah' nekedanje mračne, nezdrave kaznilnice, ki so le ubijale človeški čut, a ne blažile, olajšati morale so se druge preostre naredbe, in sicer telesne kazni, palica in bič, ker so nasprotovale človeški časti, in železje, ki je oviralo celo telesno svobodo.
Drugi glavni pomoček. Nasnovi te kazni je iz-podbuja k marljivosti, k delavnosti izgubljenega zločinca. Koliko zločinov učini se baš zaradi brez-delavnosti ali pomanjkanja dela sploh.
Spremenile so se torej nekedanje tihe kaznilnice v delavnice, kjer je prisiljen k delu vsak zločinec brez izjeme.
Prisiljeno delo opominja ga izgubljene svobode, kaže naj mu sredstvo za postave bodoče življenje, ko se mu podeli zopet osebna svoboda.
Prisiljeno delo opominja ga izgubljene svobode, kažo naj mu sredstvo za pošteno bodočo življenje, ko se mu podeli zopet osebna svoboda.
Tretji glavni namen kaznilnic je posled po-Žlahtnovanje strastne surove človeške nravi.
Dokazano je, da je med zločinci največ onih, kateri se niso nikdar ničesar, ali le slabo učili.
Pouk na podlagi najvišjih resnic naše svete vere je oni steber, katerega se oprijemlje nesrečni zemljan v uri stiske in nagibanja k hudemu, ver« je ista svetla zvezda, ki razsvetljuje temne ure našega življenja, ki nam miglja neprestano, naj upamo, le upamo v večno pravico in plačilo ondi v višavi.
Modri postavodajalci prezrli niso toraj tudi tega najvišjega pripomočka za izboljšanje izgubljenega človeštva. Spremenili so toraj kaznilnice tudi v učilnice, odgojilnice neomikanih duhov, v svetišča, kjer se vzbuja mlačni verski čut, kjer se pokori zločinčevo telo, duh pa blaži na podlagi svete vero in se zločinec spreminja v vernega ka-
rizel počepne pred stol, na katerem je ležala Mellierova obleka ter poišče ključ.
Fran zapusti sobo.
Stari v tem najde zvezek ključev.
Po vseh štirih zleze proti pisalniku. V duhu je uže mešal z rokami po bankovcih.
A zdajci se Jacques Mellier gane v svoji postelji ter v snu zaječi: „Rouvenat, Rouvenat, Rou-venat, pomagaj!“
Parizel se ustavi ter se spusti na tla kakor je bil dolg in širok. Trepetal je po vseh udih; bilo ga je strah, — morda tudi samega sebe.
Kmalu pa je bil prepričan, da se Jacquos Mellier ni prebudil. Tako zleze zopet liki kača k pisalniku, v katerem je bil zaklad. Tukaj vstane, išče v zvezku pravi ključ. Poskusi tega, zdaj onega« še-le tretji je bil pravi. Njegova roka je trepetala, ujegovo srce je bilo močno. Še enkrat se divje ozre na posteljo. Mellier je še zmerom spal. Zdajci ključ zavrti dvakrat v ključavnici. Pokrov pisal-nikov se odpre. Roparju stopijo oči skoro iz svojib otlin, ko se nagne čez odprtino ter zaklade ugleda: cele povezke državnih papirjev in obligacij, mnogo mnogo šopov bankovcev, celo vrsto zavitkov sainil'
toličana, kateremu je zločin guusoba. Ozrimo se toraj nekoliko v hišo pokore iu oglejmo si jo vsaj površno, prepričali se bodemo, da je ona pokoril-nica, delavnica in učilnica ob jednem, da je vzgledno urejena za blagor izgubljenih njenih mnogoštevilnih prebivalcev.
Kedo ga ne pozna starodavnega ljubljanskega zavoda na prijazni višini, okrog katere se razprostira kakor čreda okrog svojega pastirja bela Ljubljana?
To resno, mračno zidovje, nekdanja ljubljanska tvrdnjava ki je branila mesto zunanjega sovražnika in sicer zadnji pot v francoskih vojskah, dandanes hiša pokore.
Kaznilnično poslopje, akoravno je resna njegova zunanjost sivo starost oznanujoča, je znotraj b°lje navadnemu gradu kot hiši pokore podobno.
Svetloba, čistost in najbolj natančni red v naj-ma*ijši stvari pozdravi nas, ko prestopimo visoka Slavna vrata ter nas spremlja po vseh grajskih Prostorih. Svetli, čisti hodniki vodijo po širem po-sl°Pji, visoke svetle sobe in dvorane prostirajo se T>a desno in levo, ki služijo za delavnice, učilnice *" sP&lnice ujetnikom.
In na dvorišči dviguje se lepa domača kapelica, posvečena sv. Juriju, kjer se zbira vsak dan "zadovoljno grajsko prebivalstvo k službi božji, kj01' se opravlja slovesno cerkvpno opravilo ob nedeljah in praznikih.
Sredi poslopja prostira se velik dvor spremenjen v vrt za sprehajanje in odpočitek.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	slednji seji tržaškega mestnega zastopstva je mestni oče dr. Mozes Luzzato poprijel besedo in sklicevaje se na §§ 32. in 44 mestnega statuta zel<5 godernjal zoper odložitev volitev v mestno zastopstvo ter predlagal, naj občinski svčt takoj o njegovi interpelaciji prične razpravo ter zahteval nujnost za ta predlog. Na galeriji je bilo med njegovim govorom veliko mrmranje, ker zasedli so galerijo večinoma pristaši avstrijske stranke. Svetovalec Dimmer je predlagal, naj se ta zadeva Postavi na dnevni red prve prihodnje seje. (Na ga-'e>'iji pohvala, pa tudi žvižganje.) Nujnost se je Potem sprejela z večino glasov. Zdaj pa vstane Dimmer in izreče, da ne bode glasoval, in on •uSni, da bodo ta vzgled posnemali tudi njegovi 8°roišljeniki. Zdaj se oglasi dr. Venezian, govori zoper Dimmarja, a ko se začne laskati volilcem, ^astane na galeriji tak šunder, da ni besede ni '° umeti? Načelnikov namestnik Dimmer podpre °J Predlog in pravi, da ga navdušujejo tisti do-IT1°ljubni čuti, katere dr. Venezian sebi prisvaja, galerijah zopet burna pohvala, pa tudi na-
*latov! Prav zad so se nahajali žakljički za srebrn denar.
Parizlu se je vse bliščalo in mrzlica ga je tresla. Njegove UBtnice se potegnejo in on se nemo zasmeji. V tem trenotku ni nič druzega videl Pred saboj kakor bogastvo! Pozabil je bil popolnoma spalca, ki ni več — spal!
Jacques Mellier se je bil namreč prebudil.
odpr6 oči, sliši, kako ključavnica zahruplje.
l>0času se vzdigne na svoji postelji ter zagrinjala °drine.
V somraku ugleda pri pisalniku moža. Ropar Je bil s hrbtom obrnen proti njemu; zato ga gozdar ni mogel spoznati. Navzlic veliki tej izpadi Jacques Mellier ni se ustrašil. Brez šuma Z(>rsne s postelje ter se postavi na noge.
»Kako hočem vse to odnesti?" vpraša se Pa-»Najprej spravim zlate in bankovce."
In obe roki poželjivo stegne v pisalnik ter P^ca roparica prime na široko in trdo zavitke *latov.......
V tem trenotku ga prime Jacques Mellier Srajci, bos, in brez pomoči za pleča, potegne
^ll nazad tor s hripavim glasom zavpije: „Ropnrji! r°Parji! . . .«
sprotovanje; župan pretf, da galerijo sprazne)i Svetovalec Venezian se zopet poteza za svoj predlog in pravi, da tu ne gre za domoljubje, ampak za to, da se branijo zakoni, katere so dali naši predniki. Tržaški meščani naj izvedč, kdo se je potegnil za njihove pravice. (Dimmer odgovori, na galerijah burna pohvala, župan sprazni galerije.) Zdaj zahteva Dimmer, da se zapiše v zapisnik, kdo se je izdržal glasovanja in potem zapusti dvorano vsa desnica; občinski sv6t ni bil več sklepčen, ker je bilo s županom vred le še 26 svetovalcev pričujočih; pri vsem pa se na Venezianov predlog po imenih glasuje, da se potrdi, ako je za Luzzattov predlog.
Pred praškim porotnim sodiščem pričela se je dne 19. t. m. pravda proti anarhistom črnemu in drugovom zaradi veleizdajstva. Ti anarhisti bili so v zvezi z najslovitejšimi anarhisti inozemstva, so imeli posebno tiskarno, od koder so razpošiljali mnogo veleizdajskih tiskovin. Pri njih našli so mnogo dinamita, užigalnih kapic, iu pri Črnemu, ko so ga prijeli, šestceven nabasau samokres.
V	slednji seji hrvatskega sabora v petek stavil je poslanec Barčič predlog, naj se ban in justični predstojnik postavita na zatožno klop, ker se je proti Starčeviču in Grzaniču pričel preiskovalni zapor. — Nadaljevala se je generalna debata o reformni predlogi. Sekcijski načelnik Stankovič priporčal je predlogo, nasproti pa je govoril Zorič.
Tuje dežele.
Vsi listi radostno pozdravljajo one besede nemškega prestolnega govora, v katerih se govori o vnanji politiki ter se zatrjuje, da se ohrani evropski mir. Nemčija odločno poudarja, da hoče skrbeti za to, da se spoštujejo pogodbe, in da je v tem tudi soglasna z drugimi evropskimi vlastmi.
Francoska vlada odbila je željo republikanske večine, naj bi se namreč vsa važnejša vprašanja odložila v rešitev toliko časa, da se izvoli novi predsednik. Ministerstvo je mnenja, da se more kougres sniti še le tedaj, ko je zbornica odločila o kreditu za 1886. leto. Brisson in njegovi drugovi dobili bi radi od zbornice zaupnico.
Iz Aten se poroča, da so Grki opazili, da se na grških mejah zbira obilo turških čet; to je vzbudilo v Grkih bojazen in razburjenost. Listi zahtevajo od vlado naj bode pri svojem postopanji energična in naj z vso silo dela na izpolnitev grških zahtev.
Karolinško vprašanje se bode v kratkem popolnoma rešilo. Nemčija in Španija sprejeli sta posredovalni papežev načrt, kateri bode zdaj podstava konečnim obravnavam in pogajanjem med obema državama.
Angleži so srečno pričeli vojno operacijo proti Birmi, da-si so začetkom nekateri listi obetali od tega podjetja malo uspeha. Osvojili so si uže bir-
V	tem . je lepi Fran nastopil bil pot, po ka teri ga je gnala njegova pohotnost in maščevalnost. Katera obeh strastij bila je veča pri njem? Maščevaje se nad Blancbeo, znosil bi se ob jednem tudi nad Mellierom in Rouvenatom, katera sta ga bila spodila liki psa. Prvo zlodejstvo mu je spodletelo; zdaj ga je mikal drug zločin.
Stopi v sobo mlade deklice. Njegove oči bo žarele ter čudno se je režal. Bil je pripravljen k vsemu, tudi, da izvrši umor, če bi se drugače ne mogel maščevati!
Zleze k postelji. Slišal je pravilno dihanje dekličino. Zdajci se ga nekaj poloti, kakor mrzlica, kri mu pričue vreti po žilah, nague se čez posteljo in zdajci ....
Soba Blancheina se naenkrat razsvetli! Vrata so se bila odprla ter ženska ognjenih očij skoči med Frana in njega žrtev. Vse se je zgodilo tako hitro, da je Fran obstal, kakor da je okamenel! Ali je bila ta bleda stvar pred njim duh?
A ta duh izpregovori zamolklo, votlo in žugajoče: „Kaj iščeš til, mekužni morilec? Ali hočeš iz nova zavratno napasti Pierrea Rouvenata? No, potem si izgrešil sobo! Til si pri Blanchi Mellie-rovi! In, hvala Bogu, deklica ni sama in brez
mansko obmejno trdnjavico Mihalo ter si tako odprli pot do Mandalajra. Ne more pa se trditi, da bodo tudi na dalnjem potu tako srečni.
.................   i
Razne vesti.
z)
— (Ljubezniva žena.) „Marienh. Ztg.“ sSizza-hodujo Šlozije poroča: Nek hlapec z imenom K., kije bil pri jednorau tamošnjih velikih posestnikov v službi, udal se jo pijančevanju; vsled tega mu jo gospodar pred nekoliko dnevi odpovedal službo. Žena toga hlapca sklenila je, svojega moža, roditelja dveh otročičev, iz-nebiti se. V ta uamen dala mu je |e več žganja piti, nego navadno, dokler ni brezzavesten obležal. V tem stanu vdarila ga je s sekiro po glavi. Čez nekoliko časa je pa vender prišel k zavesti in se je vlegel v posteljo. Sedaj je pa sledilo dejanje, katero bi bilo hudiča vredno: žena je namreč zanetila pod postol.jo ogenj ter se je podala svojega otroka na rokah držeč prod kočo, da bi tamkaj gledala, kako da bo njen mož gorel iu zgorel. Če ne bi sosedje zapazivši ogenj prihiteli in ga zadušili, bi no zgorela samo hiša, temveč tudi njen mož, ki si zaradi dobljenega udarca in pijanosti ni mogel pomagati, in drugo otroče, ki je v koči spavalo. Uže jedonkrat popreje jo rekla, ko je prišel njen mož pijan domov: B0 sv. Martinu si bodem drugega poiskala." Razume so, da so neusmiljeno žensko še isti dan zaprli.
Domače stvari.
— (Kranjski deželni odbor) jo sklenil deželnemu zboru predložiti statut in nov volilni red za Ljnbljano ter predlagati, naj kraujska dežela prevzame za vicinalno železnico Ljubljana-Kamonik za 50 000 gold. akcij; dalje, naj se dežolna viuarska šola z Notranjskega proloži na Dolenjsko.
— (Samomor.) Včeraj zjutraj okolo 7. ure’skočila je 51 letna črovljarjeva vdova Koza Kozjek pri Šentjakobskem mostu v Ljubljanico; izvlekli so jo iz vode še le med Frančiškanskim in Mesarskim mostom; bila je užo mrtva. Samomorilka je bila na duhu bolna.
— (Utonil) je dno 16. t. m. v Savi posestuik Nace Sojer iz Podgorice št 53. Ta se je namreč vračal navedeni dan zvečer z večo družbo iz Ljubljane proti domu; vinski so bili vsi nekoliko. Pri sv. Jakobu dadiS se od Janeza Grada čez Savo prepeljati. A dasiravno jim jo ta velel, da naj v čolnu no stojo, temveč da naj se vsedejo, Sojor toga ni hotel storiti. Pri tem pa je zgubil ravnotežje in padel v vodo. Zaradi temote ga ni bilo mogoče rešiti. Njegovo truplo našli so prihodnji dan pri Zadobravi.
— (Požar.) IzVelikegaUbelskoga se nam piše: Dne 17. t. m. ob 11. uri dopoldau nastal je na do sedaj neznan način v hlevu Jakoba Natlačena ii Velikega Ubelskega št. 24 ogenj, ki se je vsled razsajajoče burje hitro razširjati pričel. V kratkem času pogorel je ta hlev, potem pa tudi sosednja hiša iu hlov Jožefa Natlačonove h. št. 25. Živino se je po-
pomoči! Glej, jaz sem tukaj, da jo čuvam pred tabe, divja ti žival! ... Če bi šlo po pravici, sklicala bi zdaj vse hišne prebivalce, in ti bi zvezan-moral iti med dvema žandarjema. od tod | Pa zaradi tvoje matere, katera je bila brdka žena, hočem ti dati časa, da se poboljšaš! Glej pa, da se mi uže v jedni uri izgubiš ter mi nikdar ne laziš več okoli seuillonske pristave kakor tat, kakor morilec; zakaj stari vodnjak ima glas, ki vpije: »Fran Parizel je morilec! . . In zdaj preč, preč s taboj!" . .	v
Fran je še zmerom stal, kakor okameuel. Njegovo truplo se je krčevito treslo. Lucila stopi s plamenečimi očmi k njemu ter s strogim obrazom mu pokaže vrata.
„Ven s tabo!" zavpije.
Malopridnik, zbavši se Lucilinega pogleda, stopi korak nazaj. Bil je bled kakor smrt, a oči go se mu preobračale kakor blazniku.
„Strah jeI strah! ..." hripne Fran, potem grozuo zakriči, plane iz sobe ter kakor besen zdirja po stopuicah nizdoli.
(Dalje prihodnjič.)
srečilo rediti. Nevarnost za celo vas je bila zelo velika, le vsled neutrudljivega gašenja vaščanov prišlo se istej v okdm. Škoda znaša okoln 400 gld., za katero sta pa bila ponesrečenca zavarovana.
^iDuh oveuske spremembe v lavantinski škofiji.) Gosp. Jožef Fras postal je župnik pri sv. Lambertu v Skomrah. Umrl jb g Jožef San 7. in, duhovnik v pokoju, 93 let star.
— ^Visoka starost.) Iz Šmarjcto poroča se „Slovencu“ z dne 19. t. m.: Danes, na sv. Elizabote dan, smo enkrat tujji pri nas imeli nekaj posebnega, kar sq. današnje dm ne zgodi ravno zel<5 pogostoma. Imamo tri starčeko iz poprejšnjega stoletja. Eden teh treh zares poštenih starčekov, Andrej Bregant iz Sel, je rojen 19. novembra 1795;	torej	jo	danes 90	lot
star. Ta starček je tako čvrst,	da	iz	strmega hriba v
dolino še v mlin nosi, so postavi še kakor mladeneč, je bistrega uma in jo vkljub vsakemu pobira v strmi hrib, kjer ima svojo hišico. Ima pa Audrej tovariša, s katerim sta v mladosti skupaj živino kupovala, Jožefa Zamana iz Gorenje Vasi, ki je bil rojen 21. ja-nuvarija 1793. Tudi ta starček je še čisto bistrega uma in še precej hitro hodi; pa vender pravi, da kar ima 9 križev, da se je postaral in oslabel. Tretji tovariš je pa Anton Vovk iz Zvur,	ki	je	rojen 14.	ja-
nuvarija 1797. Ta starček je	še	toliko	pri moči,	da
vsa navadna dela opravlja; lehko še kos<5 kleplje, šivanko vdene, in bi človek mislil, da ima kakih 60 let; le noge, pravi, so nekaj nevkrotne postale.
— (Herpeljsko železnico) so začeli delati ne le pri Borštu, ampak tudi pri sv. Andreju poleg Trsta. Kakor se vidi, bodo šlo delo hitro naprej.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
London, 23. novembra. Poročila iz Carigrada pravijo, da je Turčija pozvala Srbijo, naj nemudoma zapusti Bolgarijo.
Praga, 23. novembra. V pravdi proti anarhistom obsojeni so bili trije zatoženci v večletno hudo ječo.	___________
Carigrad, 22. novembra, zvečer. Na depešo, s katero je bolgarski knez naznanil, da se podvrže, čestitala mu je Turčija na modrem in spoštljivem mišljenji, naznanila, da odpošlje komisarja ter izrazila nadejo, da se zopet vrne mir ter skončala z obljubo, da bode skrbela, da se sovraštvo poravna.
Atene, 22. novembra. Z meje se poroča, da se zbirajo tam turške čete. Časopisi zahtevajo od vlade, naj se energično drži.
Pariz, 22. novembra. V zbornici seje danes predložila vladna predloga gledd kredita 75 milijonov za Tonking in 4 milijone za Madagaskar; predloga izročila se je iz 33 članov sestoječi komisiji.
Rangu n, 22. novembra. (Reuterjevo poročilo.) Angleška brigada izkrcala se je v Magne ter ujela dva Italijana. Angleški glavni tabor preložil se je v Monho.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 23. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..........................82-45
>	>	»	>	srebru  ...........................82-75
Zlata renta. .  ..........................................108-80
5°/p avstr, renta ........................................99	95
Delnice nArodne banke.................................... 879-	—
Kreditne delnice......................................... 284	80
London 10 lir sterling................................... 126	65
20 fr&nkovec..............................................9-9gi/
Cekini c. kr........................................... 5.98
100 drž. mark............................................. 61-76
Tržne cene.
V Ljubljani, 21. novembra.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 25 kr., domače 6 gld. 60 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 8 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 6 kr.; proso 6 gld. 4 kr.; tur-fiica 4gld. 80 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 77 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld.; fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 76 kr., Špeh po 64 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3‘/a kr.liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 64 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame 2 gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 6 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 2d gl4., belo 20 gld.
	§ Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v min	Tempe- ratura 1	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	M rQ > O c. vH (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 61 736-38 734-29	1-2 3 2 3 0	svzh. sl. vzh. sl. vzh. sl.	obl. , »	2-90 dež
	U 0 a 01 OJ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-28 728-28 737-28	2-8 5-0 4:2	bzv. »	dež » >	2-80 dež
TTtiir-li mo:
Dnč 21. novembra. Marija Goršič, mestna uboga, 73 L, Karlovška cesta št. 7, prsna vodenica.
Srečke
7. d n 6 21. novembra. Trst; 42 66 59 19 48. Lin e c; 63 41	7	74	46.
Meteorologično poročilo.
Ker imajo pristni
Pain-Expeller
z kotvlco
skoro v vseh rodbinah, je torej vsaka reklama odveč. Te vrstice imajo torej le namen, iste osebe, ki še tega staro osvedočenega domačega zdravila ne poznajo, opozoriti, da rabi z najboljšimi učinki kot na-mazanje zoper protin, revmatizem itd. Bolečine običajno izginejo uže po prvem namazanji. Cena 40 in 70 kr.; na prodaj v vseh lekarnah; v Ljubljani pri gosp. E. Birschitz-u. Glavna zaloga: Lekarna pri (146) »Zlatem levu» v Pragi, Staro mesto. 8—3
2Saran5aSHirZ5H5HffaSBS?S15asaS25H5H5HOT5HE
Mnogo tisoč
oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der Krankenfreund* (Prijatelj bolnikom) z prčprostimi domačimi zdravili samo ozdravelo. Nobeden bolnik naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni
—	ne zamudi, naročiti si malo knjižico izRichter-'evega z alagd. teljskcgn zavoda v Lipsiji. Treba pisati tjk le na korespondenčnem listku n knjižica se mu vpošlje brez troškov. (147) 21-5
iasasHszsasasEsasasHsaiasasasasasHsasHsasi
TTž:© S7 let oToetoječa
ces. kralj. dež. priv.
tovarna za odeje in koce
od prejšnje firme Liohtenauer-jeva vdova & sinovi
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjske odeje
190 cm. dolge, 130 cm. široke v nepokončljivi kakovosti temni podlagi in živimi ohkrajki, komad po
1 gld. 0£> ltr.
uštevši zavitek, torej brez stroškov.
Samo vsled ogromnega izdelovanja in velikanskega razpečavanja nam je možno, te konjske odeje prodajati v tako izborni kakovosti po tako neobičajno nizki ceni.
Razpošilja se proti povzetji. — Blago, ki ne ugaja, vzprejema se brez pomisleka nazaj. (158) 6-4
Pazi nuj se natanko na ndreso: 'W0
Glavna zaloga:
Silberstern, Dunaj, L, Rotbenthurmstrasse 14.
xxxxixxixxi xxxxx:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dnnšj, I., Pestaloziigasse L,
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—38
xxixxix:
Pri
Ig. v. KIeinmayr&Fed. Bambergu
■v Ilij-u/blja/rLi
sp dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr,; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Flcrentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprachc, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšii Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Hajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in uhazl za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Smlrl Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkčti 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 60 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hli deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Znidarilč J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
dnč
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudeči kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 26 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčlol, Prltlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
neprekosljivo
največja zaloga
vsake ulite, velikosti in kakovosti
prodajejo se po 25 kr. in više
pri	(47)	22
•V. C. Ilamimii-ii-
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagalo Ig. v. Klninir,ayr A F* d. R * m horg v Ljubljani