GLASILO SLOVENSKE NARgjPNE PODPORNE JEDNOTE voril zadnje «ki lastnini, letošnjo /i ►rtyja je ne prijetna rsč. ua IU„ sobota» 16, oktobra (October 16), 1926. •t of rate tU Vkginiji zahtevajo obtožbo sodi Urwiliiiàkl In U '.'rtftT 8. Lawndale Ate. Offlee of PobUoatlsai ««67 South Lawndale Ave. Tulvphüii«, Rockwell 4904. Subscription VVO« Y tari» âTE V.—NUMBER 243 • r ^.ftJEl !» — W 0 M » Poekes Kolumbovih viteze? sad njo uro konvencije, narediti razdor v linijah, je padel v ve-do. Debato o konfliktu vlado In hierarhije v Mehiki »o pridržali sa zadnjo sejo. Vel stari odborniki ao bili no is vol jeni. Detrelt» Mich., 18. okt. — A meriška delavska federacija je včeraj tik prod zaključkom svoje 46. konVOKtit. zaključila, da ostane nevtralna v verskih rečeh. Federacija ne bo pretrgala prijateljskih vosi z delavskimi unijami v Mehiki radi tega, ker te unijo podpirajo mehiško vlado v boju s katoliško hierarhijo. Na zadnji seji konvencije je izbruhnila vroča debata glede "mehiške afere." Katoliški dele-gstje, ki so ali sami člani noto-rične propagandistične klerikalne organizacije "Vitezi Kolumbe" ali pa so bili nahujekani od te organizacije, so se odločili, da na zadnji aeji ovržejo stališče federacije napram mehiškemu organiziranemu delavstvu, stališče nevtralnosti, ki je označeno v poročilu eksekutive. Napad na to stališče je vodil James W. Pitzpatrick — ime ga izdaja za Irca,— predsednik organizacije gledaliških igraloev in artiftov. On je sprožil debato o mehiškem konfliktu. Napadel je mehiško vlado in govoril o "svobodi in pravicah bogo-častja." • ' "Cas jo, da ai eksekutivaJ^ meriške delavske federacije opere svoja krila amrkljevine, ki se 4s drši, »edkajr sa je^ zapeljana od plačane mehiške propagande, prilepila na preganjalce vernega mehiškega ljudstva," je dejal Fitzpatrick. Predsednik Green in prvi pod predsednik |latthew Voli ata po-bijala Fitzpatricka, kar je za nimivo — kajti Voli je tudi ka-ioličea.^H "Jaz sem iste vere kot Fitz-pstrick, toda ne strinjam njim," je odgovpril Voli. "Ne ■strinjam se, ker smatram, da «redhja pot je najboljša pot tem slučaju." • Voli je nadaljeval, da je zadeva zelo dellkatna. in če se federacija poetavi na stališče delegata Fitzpatricka, se pojavi v federaciji verski konflikt, ki raztrga organizacijo'na dvoje. Federacija se no sme pečati z ver skimi vprašanji; ne sme stopati ha nobeno stran. Situacija v Mehiki se rszčisti. Nasprotja med cerkvijo in vlado se poravnajo morda kmalu .Federacija lahko preišče mehiški konflikt in kon-statira fakte, ampak vsska akcija bi bila nespametna. Predsednik Oreen je rekel, Če bi Fitzpatrick imel informacij« o položaju v Mehiki, katere ima on, da ne bi govoril tega na konvenciji. Po končani debati je delegacija sprejela priporočilo eksekutive, da se Ameriška delavska federacija ne vtika v mehiške zadeve. • i • * Pri volitvah članov eksekutive so bili ponovno izvoljeni vsi stari člani soglasno. Protikandidatov ni bilo. Green ostane predsedniki Morrison tajnik in Tobin blagajnik. Podpredsedniki sp: Matthew Voli, James Duncan, Frank Duffc, T. A. Rickert, J* Sodnik Laselle. ki je isdal sod nijaki odlok proti rudarjem, ima etike a premogovniškimi interesi. Morgaatewn, W. Va. — Konvencija Drževne delavske federacijo v Zapadni Virginijl je sprejela resolucijo, v kateri soglasno zahteva, da ae sodnik Grant I. Laselle, član okrožnega sodišča obtoži. Zahteva sa obtešbo sodnika se predloži dr žavnl legislature Resolucija pravi, da je imel sodnik Grant I. Lazelle finančne atike a Paisley jeviml; premogovniškimi interesi: Resolucija izjavlja. da aod nikovi najožji sorodniki prejemajo 486,000 na leto dohodkov od teh premogovniških interesov. Sodnik je izdal odlok proti rudarjem v tožbi rudarzke or ganizadje United Mine Workerz proti Pursglove Coal kompaniji. Delegatom je bilo naročeno, da naj nabirajo podporo za 2,000 stavkujočih rudarjev v seyemem delu Zapadne Virginl 4* . , V. . Z veeeljem so gledali na mlllU risUčae . demooatracije v Aberdeenu ob Potomacu. Ve-soljo ee al auuilti roko. (F. P.) — Prir so bile demon- ilson In fames P.^Noônap"^ SedeminStirideseta rodna kon- vencija prihodnje leto se vrši v Los Angelesu, Cal. Predsednik meriarake unije je pripravljen sanostl ta boj v in kongips* zbornico v prihodnjem zanedanju. Washington, D. C. — Andrew Puruseth, predsednik Medna-rodne mornarske unije, je pripravljen zanesti boj za «pravice mornarjev do Odškodninske tožbe v zbornične ln senatne odseke v prihodnjem kongresnem zasedanju. J. Ifcterson, ravnatelj pro-tiunijsldh brodolastniških interesov na pacifični obali in parlamentarni vešar. krošari med mornarji peticijo, da ee vključijo mornarji v odškodninski zakon za prlstaniščne delavce in delavce, ki izvršujejo popravila n* iadijah, kadar so v pristanu. Mornarska unija nasprotuje tej Potezi brodoiastnikov zaradi tega, ker bi mornarji imeli malo prilike, da pridejo do kakšne odškodnine sa prejete poškodbe. Peterson je še spomlsdi pristal pred zborničnim odsekom, da morajo kompanije plačati večkrat lepe tisočake mornarjem kot odškodnino, ako vloše na sodišču zaradi prejetih po-šokdb tožbo za odškodnino. S pristaniščmimi delavci je drugače. Tem je redkokdaj priznana odškodnina, ako ponesrečijo na ladiji in vlože odškodninsko tošbo. To je vzrok, da imajo pristaniščni delavci in delavci, ki izvršujejo, popravila na Iadijah« rajše odškodninski zakon, ki določa, koliko odškodnine dobe." * Oficijelno glasilo Mednarodne mornarske unije "Seamen's Journal" podučuje momerje, da ne morejo izgubiti dela, ako ne marajo podpisati Petersonove peticije. N«kl incident v Zagreb« je Ml v*rok. da je Usanovlč podal oatsvko. Morda ae povrne Pa- šlč. D««aj, 18. okt. — Ueunovlč*. va vlada v Bel gradu je včeraj UutraJ podala ostavko. Krizo je 'skrivil Stjepan Rodlč, znani hr-v»ški kmetaki vodja, ki je v Za-«r^bu izzval hrup. ker m bitf hrvaške zastave na kolodvoru, ko je prišla tja delegacija še-»s'«iovoškft poslancev na obisk. Kr«lJ Aleksander je sprejel o-"fvko, toda novega ministrske-** r rodsednlke še ni dobil. Zna < treba pre4 svetom «kriti ohijski politični ^ilsd, dšslrav; no so priznali, da je zelo sumljivo, da je Daugherty sežgal liste v blagajniški knjigi banke Hvojegu brata Ms) Dsughsrtyja. Okoli toge ee^e Ra vile legenda, da je Daugherty zvesti pri ja-telj, ki je pripravljen žrtvovati čast ln svebodo, ako tako zahteva potrefcp, da ohrani dobro Ime avojeiia načelnika. Prav najmanjšega dokaza nI bilo dor lirlnešaga, da Hsrdlngovo Ime potrebuje Imkšno zaščito od strani DaUgbertyja. Harding je Mf mrtev, Daugherty je bil pa v nevarnosti, da bo spoznsn krivim, kar je pomenilo, da bo moral v Jfgö. Taka ^ bils atmosfera v glavnem pmztu, v katerem se jo odigravala politična drama Hardingen Daughertyja, Jsss Smiths, Miller ja in njih prijateljev. Med republikanci v Wa-shingtonu ae širi mnenje, da se naj porinejo na stran fakti glede nemške lastnine ln njene slabe upravo pod Palmarjevlm In Daughertyjevem režimom s sentimentalnim ugovorom. Kop-gros je v ssdnjih dneh svojega zasedanja pozabil dovoliti denar za prelskevo, ki jo je odredil Borah. To zimo bo pa kongres dovolil denar in preisksva se bo vršile. Mogoče >» Herry Daugherty v tej prelakavl zssllšan kot priča, kot sts bila B. L. Do-heny in Med McUan pri tea-potski preiskavi, ali kot je bil Roxie Stlnson pri prelsksvi Dsughertyjevegtt urada. Borah ln drugi senetorji se bodo občutili Hvofcodnim, da lshko izprašajo Daughertyja, zakaj Je on srigel v bančnih knjigah liste, na ksterih so bik* vknjtžene vloge. Ali je bil Um zenešene ajegova vlogo «II njegovega brata? Nič se ne bodo obotevljeU «s vprašati, kako Je prišel de erojegs bogsstve, ko je Imel kontrolo čez sto milijonov dolarjev vredne tujesemske lastnino. Kart ee vrne Perte, JJ8, okt — Dsnes poročajo, da se je rumunakl akskron-prlnr Kari.pobf>tai s materjo In očetom In pojdr domov. Spravo je doeegla ajegovg seotra Marija, žena orbsk« gs kralja Aie-kiavft*. to je šle nalašč v Pariz, da wedf mir v družini Kari je obljubil seetri. do se vrne k ženi. toda ovoje sedanj* ljubice Magde I.upeacu he pusti. IsskIH lah ari 11 as^lveKI i« von II priti mirovnim paktom Delavska stranka sahtevs. da ae versajaka pogodbe, Daweaov načrt In lokarnakl pekli vrAe'-jo v koš. MacDonald kritiki- 0 « P" l.1 Be| |Ms priseljeaiika kvoto bo sbsovtjss Kvoto naseljevanje aamersvajo spremeniti v prilog llrltom, frnem, Kkotom le nnaeljencen» Is Valeške. Nemška kvoto bo <^ajftaiiet Holandoke, finako. la Akandtaavake dežela.sade- Washington, D. C. (FP) — Kakor vse zgleda aedaj, se bo prihodnji kongres sopet rosno bavll s priseljeniško kvoto. Brez dvoma se bo kvoto spremenilo. David Reedov amendaient k priseljeniškemu zskonu ni prijazen Skandinavskim ..dr|svam in Neéa^om. Toda Žejo, da ee bo sedanji priseljen ški zakon amen^iralo t^ko, da bo v prilog Britom in ne Nemi cem ali pa fikandinavoem. SIcer so je Izjavil glavni priseljeniški komlssr Harry Hull, da se bo skušalo obdržati sedsnjl zakon kot je. Ampak zadaj ao še drugf sile, ki imajo odločiti o tem vprašanju. Nekateri so mnenja, da Reedov dodatek h kvotnemu zakonu daje predpravlce,Britom in a-stalim na Angleškem, medtem ko hočejo okrajšati Nob"*m kvoto na polovico, Iz 80 na 'JO ti-ioč na leto. ■Celotna ameriška kvota zadnjega leta je bila 184,687. Dovoljenje kvote je bazirano ns zakonu, ki se čita: "Letna kvoto za kateroel bodi narodnost mors Ibiti, ali znašati le dva odstotka tujerodnih prebivalcev, ki sedsj prebivsjo v Združenih državah kot je bilo označeno v zveznem ljudskem štetju ca leto 1890, toda minimalna kvote katerokoli narodnosti naj bo lOtf ' I Reedov emendmeet je pa se-btsvljen, ds se mors vsako leto I pred 1. aprilom izdelati In oh Javiti tujezemske itaaeljnlke v Ameriki. Ako se toga ne stori do omenjenege dne, tedaj ¿stalne vae pri starem. ■Glavni priseljeniški komisar Hull pa močno povdarja, da naj sa prav nič ne spremeni seds-Inje kvote. On trdi, da je sedenji sistem nsjboljšl In nsjbolj Irazumljlv. ■Tudi drugI višji uradniki ir liaktorji Imigracijake kvote sol toga mnenja. Reedov emend j ment imenujejo šolo. Tudi »o| mnenja, da Read.no bo predrl v kongresu z njegovo "šele". Ts njegovo šala zahteva, da b< ne oblostl pričele popioevoti vse ljudi živeče v Ameriki ter da bi se no t« nočin zagotovilo, od I kje izhaja, iz katere narr>diio. sti, neglede kje je bil roje«. Vedeti bi se moralo, kje I« katere narodnoeti so bili njegovi predniki. Toda to h* bilo soie težav-no delo po mnenju večino mero-dajnih faktorjev, ker jo veliko ljudi živečih v Ameriki In rojenih v Ameriki, ki ne msrsjo Ipovedeti njih prev«* nerodnost!. To Je, provljo, neizvedljivo. DETAJLI 0 DIVJANJU FAŠISTOV PO NAPADU NA MUSSOLINIJA V avojl podivjanosti« ao fašisti sopet pretepoll In morili, nabijali pohištvo In delali še drugo Škodo.* * London. Anglija (I. 1.) — Ker je is. Italije težko dobiti vesti direktno, jo celo sa nas težko poročati o voeh nasilnostih, ki so Jih izvršili fašisti v Italiji v teku dveh tednih po napadu na Mussollntja. Zarsdl tega smo prisiljeni omejiti vesti samo na glavna središčs. V MIlanu nI bilo zelo resnih dogodkov. Fašisti so omejili svoje nasilnosti < samo na to, da so vdrli v prostore Usta "Avantl" ln tlsksrno "Unlta" ln vas razbili. Vdrli ao tudi v privatne pisarne nekaterih advokatov In uničili p^lštvo in*dokumonte, kakor ao je to zgodilo soclaltatu Claudlo TVeveeu. V Rimu Jo bilo tudi* še mogoče nekoliko brzdati fašiste. Ampak vseeno so vdrli vkglavnl stan socialistične stranke italijanskih delav* eev in makšimallstov in tam vse rasblli in pičili. V provincah ao bili izbruhi bolj divji in «trsšni. V Bologni so umorili dvs delavca In veliko so jih pretopil do krvi. V Reve-nI so ps neksga republikanca skoraj ubili, vslUto Jih Je bilo pa ranjenih. V Moden i ao porušili pol tuceta hiš« msd njimi tudi hišo «ocialista Donatija. Rnhf m so vam "v samostan, o katerem so sumili, da frstri In patri niso u^lanl Mussollniju. Tem so porezali brade. Taki dogodki so se odigravali v mnogih krajih. Ampak napad na Mussolinlja bo Imsl še drugo posledice. Fašisti in vladajoči krogi so zelo vznemirjeni, ker je zdsj Jssno, ds so v Italiji take razmere, ki .lahko rodo še druge Lucettlje, In ker ae jo ljudatvo pokazalo v splošnem popolnoma brezbrlšno napram tem napadu. FaŠiatovske demonstracij«, ker je Mussolini odnesel zdravo koto, so sok» nilserne afero. Fašisti rasumejo, da Je ljudstvo protifašistično in da ne vidi prav nič izrednega v dogodku, ki se je odigral v dešell o takim režimom, ki Jo prišel v sedlo s bombami ln morijami, opustošenjem in pošigom, in na svojem naailnem potu naleti na osebo« ki Jim urečajo šilo sa ogajllo. Mogoče je tudi. da ae med fi-šisti porajajo sdaj dv« strujl. Kna hoče pomiriti ljudstvo, in nekoliko popusti od svoje teles* ne pesti, druga struja pa hole še hujše udaritr po oposicljl. Vse koše, ds so fašisti oprijeli Ijejo druge struje, ki Jo Jo še napovedal tajnik fašlstllno stranke ln ki sahtevs, da so pobijejo opononti fašistov. Vladni list v Rimu pa zahteva, ds so |K)toiašljo delavske stranke la uniči delavakl tisk. Prihodnjemu parlamentu bo predlošena predloga, da se nad vsemi isreče smrtns kasen, ki greše proti glsvl držo ve ali proti Jsvrtemu miru. In pokazala se bo smešna slika, namreč, da bo kraU podpisal zakon ža smrtno kasen, ker Je Mussolini postal strahopeten in kar bi kralj na bil storil petindvajsetimi leti, ko «ITna prestol, ker Je bit oše Umberto umorjen * ji, da se mor|leo maščuje sarflid! ubitih leta 1IM. Vpričo dogodkov, ki so ss odi* greli v Italiji, se lahko vpraša, ali ni bil« v Italiji že sdavnej v modi smrtna kasen za dne, k) so bili v opoziciji T Vdove m sirota na stotina socisllstov, drušl-ne Mstteottlja, «PiednIns i« A-mandola lahko to potrdijo. PREKEMIK SELAVSKE CENTRALE ARETIRAN KOT HKET Obtožnica mu je očltola kršenje aodnljske prepovedi. «• Oboe-Jen je bil na denarno globo. Keadlng, Pa. — J. Henry Srump. predsednik Keedingske-ga federaliziranega delavskega strokovnega sveto, Js bil aittl-rsn zaradi kršenja aodnljske prepovedi, ki Jo je Izposlovala Lorraine kompsnijs, newJorška krojaška vtvrdka, da bi rumioto-no obrstovala stavkaško |iodjet-je v Raadfogu. Htump in drugi unijskl odborniki so se pridružili stsvkevnim ntrsžam pred tovsrno, policija je pe njih t drugimi stavkovnimi strsžeml vred aretirala. Kaznovani so bili z denarno globo po |6.t8. Zupan gherman Je vrnil de-nsrne globe, ki sto Jih Izrekls policijski sodnik in občinski sve-tqvslec William Snyder. Stump je Imel pogovor s županom. V tem pogovoru je razložil pelo« šoj. Sodnik B. Stevens ni kasneje dovolil, da sodni Jaka prepoved postons trajna. Lorraine kompanije je Izdelovala naročila se newyorŠko krojaško mešetersko tvndko S. Goldbergt A Co. Newyorška krojaška <>rganiza«Jjs je posls-ls sv^e zastopnike v Readlng. da so obvestili orgaailirane krojaške delovce, da Lorraine kompanije Izdeluje ženake plašče za mešetarsko tvrdko, ki noče podpisati |)ogodlie s stavku joči m i krojaškimi delavci v New Yorku. Keadlng Labor Advokat, glasilo socialistov in strokovno organiziranih delavcev, Je ta)a& pričel rsgovsrjstl stvpr krojaških stsvksrjsv. Tomu zagovoru so se pridrušlll tudi drugI časniki. čfš,*ds Roading ne sme poaisti drugi Passais. Hem sns t reel je brezposelnih v I le rila u. » Berlin, 18. Okt,—Velika množica brezposelnih detevcev la delavk Je včeraj demonstrirala pred pruako zbornico proti predlogi odpravnine bivšemu cesarju. Bivši nemški kaos prejeme podse ubeftce. Detmold, Nemčijo, 18. okt. — Rlvšl k nas Leopold, ki je v monarhiji vladal Lipps-Detmold, se je prijevi) se mestno podporo so ubožce. Previ, ds Jo toko reven, da mora stradali. Dobil je pod-l*>ro. % Kukluke dlaamlftral esfkev^T" Bar rie. Ont. William Kelly, člen kukluksklanevske erganlea-clje, je 14. t. m. priznal pred sm~ d Iščem, ds Je 10. junije L I. povzročil dinemitno eksplozijo v tuksjšnJI katoliški cerkvi. Dejal je. da Je izvršil uksz višjih vo-dHeljev. -- ^ Francijo nima pi««ls«. Psrlz. 18. okt. — Mieleter se poljedeiatvo porode, de bo morala Francija importlreti tO milijonov bušljev pšenloe ali ae- . domo m t tla za domaše potrebe prihodnjega leta. Franeoaka letina pšenic«- Je letos solo slaba. prosveta I PLAŠILO SLQVKNHgg ItAEOPW» FOPTOEIH JWP^Off LASTNINA SLOVENSKI WABOPI»» POETOM« jjfcnOfE Rokopis w m vračal» C*nt offUao« po •iufovora _ fsjmoštar Trunk, main po fraačiškan-— frančiškanski so ga najdi zato, ker ao OBVKTX SOBOTA, 1«. OKTOBRA. Naročnin*: Zodinjon« žki imajo _ svojo moralo, svoj zakonik in če kdo prelomi njih zako-|»t . . ne. po katerih je po nazorih krožka smrtna kazen, tedaj cija isreisvaja mnoge vrste kra- ga ubijejo na eden aH drug način. Kadar (ta nastane ffjfc ovce! vojna nad raznimi hudodelskimi krožki, tedaj pokajo sa- ff0vWo ltd> Nedvomno je pro-mokreai, lovske puške z odrezano cevjo in strq|fice. Bit-izvedla tudi razne varijacijt ka ae vrie na samoti, pa tudi v osrčju Chicaga. HriS&č Od novega leta pa do zdaj, ko ee piše U članek, jefc^ knTiz MmST bilo «bitih 48 oseb. Ustreljen je bil preje pomožni dr- ka lz Q'pkti. Tako verovanje ne kavni pravdnik; v zadnji bitki sta bili ubiti čtik osebi in te da nasprotuje razumu in zna-tri pa ranjene. Med ranjenimi je tudi odvetnik W. w. «osti, temv^ pobija besede vse-0'Brien, ki je bil na glasu, da spada med najboljše krl^l minalne odvetnike. Ta odvetnik sedaj zagovarja pri ob-pitmu (1:11,1:24,1126)." ravnavi Joe Saltisa saradi umora, o katerem gre glas, spodaj so podpissni: minis da je vodja takega krožka. Njemu očita obtožnica, da Je tar "Kristjanske cerkve", pas- ubil John Fd!eyja, vodjo nekega drugega takega IcjroJfek^. iSL^SS^^iS^l^ Sk ČET Zadnja bitka se je vršila na State 8treetu, ravno nasproti pavla z Ipe katedrale Presvetega imena, t j. v osrčju Chicaga. Na- j0saph Frotzheim. pad sa je izvrši) s strojnico, in morilec je streljal iz naje- Tako vozijo vsi skupaj, kadar tega stanovanja v apartmentni hiši. je treba udariti po znanstveni resnici. Is peticije pa odsevs Dozdaj ni bil še nobeden teb zavratnih morUcev ob- Umoranca podpi sojen zaradi zavratnega umora. Tudi morilci državnega! Jffl tt pravdnlka McSwiggina se sprehajajo še svobodno okoli, tem pa sami "odvračajo človeka od bolje resnice", ker Moj- Veliki dnevniki komentirajo aadnji zavratni napad, M« (ali kdor je |e pisal prvih pA katerem sta bili umorjeni dve oaebi in tri ranjene, pet knjig sv. pisma) pravi, da Vrhtega prinašajo izjave raznih javnih uradnikov kot J* ** ^ in načelnika policije in drugih. Te izjave govore večinoma {¡¡¡JfJ; ^jT^Siklk^ ne ter- o vzrokih zavratnega napada in umora, ki pa ne vržejo I jame jo, da bi evolucija mogla nobene direktne luči, kdo je bil zavratan napadalec in producirati jablano ls gorčične- morilec. Te izjave le govore, da bo še več umorov. f f,1 »«mana, kravo iz žabe ali • 4 * ' človeka is opice". Saj tega ne Kadar nastanejo take razmere, je gotovo nekaj gni- verjame nihče, najmanj pa »««VJ^ V nob.nl pravni driaW je nek, —J nemogočega, da bi se zavratni umori ponavljali tako po- #v^ucij0iUat ne pravi, da ae je gosto, l^ot se to zdaj godi v Chicagu, ako funkcijomra jabljsna razvila iz gorčice, kra-pravilno aparat za vzdrtavanje reda in miru. Tudi fest- va U taba ali človek lz opica. To no ni za nobeno občino, ako ne more ¿oloviti hudodelcev,] ki ubijajo državne pravdnike jju**vetnike, kaijar nasto- Junanki ^ULiim, da narode pijo na sodniji kot zagovorniki. I " * " -------- Kadar se vrše take bitke sredi mesta, ni varno življenje nobenega občana, ki bi slučajno in po nesreči zašel v tako bitko. Pa tudi če ne hudodelci sami med sabo streljajo in pobijajo, ne bo tega trpela nobena pravna država, ampak njeni oblastveni organi bodo napeli vse svoje moči, da se člane takih krožkov izsledi in spravi t je, toltoče lata se svkftaae ■Pi. — Poročilo ae sis 19 glavnih iaest. Chisago. odo lahko pošteno živeli. Mezde so flpvU ane ns uro in ne od dneva. V U mest«, ki jih je.delsvski department oSnačil izmed ST mest, so mezde saatno povjšane za tekoče leto. Vsi delavci pa spa. »v unijo. Niti v enem samem |« sa ai pripetilo, da bi bHe mezde utrgane, kje* so Wli de-lavol Člani «Isktrttepke unije, Poročilo zadnjega, leta je tudi beležilo poviftek meed v uniji električarjev v 14 mestih. V« mestib timed 87 so mezde se-dsj višje kef bile leu 1920. ti so si tudi prlbo. rili škrsjšani delovni čas od le-talNf Sedaj deWjo le po 44 urna teden. V Seattle, Wash., majo elektrik* V veljavi 40 urni tednik Od leta 1920. V te-*€«n letu pa so izbojevali elek ičarji 40 ur dela v tednu tudi . Pertlandu, Oregon, in pred par meseci pa so v Philadelphia elektrjčarji dobili zmago ko so zahtevali 40 urni tednik. MesU, v katerih so elektri-čar j i izvojevali imago v poviša-nju mezd od lanskega leta vključujejo Boston, BuHslo, Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit, Jacksonville, Newark, N. J., New York, Philadelphia, Fort-and, Ore., St. Paul, San Francisco in pa feattle. To prinese mesde v 82 mestih na višino, ki lined ono izza leta 1924. Minimalne mezde na uro za elektrlšarje, ki delajo v poslop-ih v notranjščini, so bile sa leto 1918, 1820 in 1,926, kot sle-di: t m •Mil a 149 »a l.M» t.H 1 i« r« ia» i.»n svoje pristaše kot so. še bolj neumne Interi ima čez Ujnika Her-rjg. Department za (Department ot upravljali»» liam M. Jardine. Justično ministerstvo (Department of Tudi Večen krog. ^JtJS** * Wkli, da 80 sodniki Ignvi strojtUčnega strt. delavneai Justice) upravlja tajnik Johnhjanja nt ulicah. Sodniki halo go odprtih delavnicah. Te j* G, Sargent. James J. Davis je rekli, da so poliesji krivi. Poli laavidati la Wall fllnset žar-'.....—---- " — —' ' (L. OMa.) tajam url departlaentu za delo Caji bodo rekli, da je očs žiZ' (Department of Labor.) kriv. r pfney Fork, Olila. — Veliko Kriv je oni nMrečnik, ki Dro.' . liudi ae ja Ša pritožilo, da so mo- daja štrojnleevfthodnjič, ko m ■v novoanglaških državah so rali plačati vUko carino radi po- bo vršila krvava bitka s topovi plače delavcev zelo nizke. Mez- iiljatve aWeka veatari kraj. „iest»o hišo, bo kriv tisti de ao pa še postno miseme v pripetilo se je celo — kar js bi- ki je iznašel topove! odprtih delavnicah, vt. j. kjer h0 tudi poročeno v Pros veti - niso delavci organizirani. Števil- da je casM^ki urad več računal nreorniaov ks. W jih je objavil Wall Street caPlne kot je bila obleka vredna u J ^BB ¿urnal, nam kažejo, da ao v in je pošiljatelj rajši puštil, da J^s^^ aovoangleških mestih in trgih je paket ostal carinskemu ura- ^dZriJ ŠLZ ^ ?br" delavske mezde salo nizke. V iu, fcakor bi plačal, v imovini ^K^i^ve v^J i^ Springfieldu, Mass., «o povpreč^U tudi niso ime» tallko, da vit«*e ne mezde znašale v ietu 1924 za »ogU poravnati carine. | go vam je znano. celo leto $1,275, v drugih mestih Aliqulppa, Pa. — Na okraj-, pa manj. «em urgdu (county office), kjer ramaajkijtvi deUjU. Kakor pravi omenjeni žurnaMfe^ pr0iili za državljanstvo, Kapitalistični listi so seznsli je v Springfieldu Vsa iaduetri- VJwn ^o ¿gi; Vsa potrebna po-1 občinstvo z vsemi navadami in ja, ki je pa kaj rasllčna, igraje-1 jaBttUa> frm| mora dobiti prvi vrlinami rumunrite kraljice. Po-na od sposobnosti svežbaaih de-| pgpir rftv0otako kot vsak drugi, ved*li Pf še niso, če sama spi. lavcev. V omenjenem maatu se ktr inozeiftka radi porpke z ame- * • • dobe tvrdke, ki eo znana po riškim državljanom ie ne po- Upajmo, da bomo še vsi živi! ,*sem svet«. Med temi ja «odi iUne ameriška državljanka. VI Chicago, 16. oktobra 1976. -tvrdka Rolls-Roys aatov, Indian ^konu tudi določeno, da mo*l "Pisano poljf", ki ae pUe in ti-motorcikli ao tu narejeni ter šo i rt (biti sUr najmanj) «ka še čez petdeset let, beleži t* V tem mestu PP|let, predno dotei prvi| dni ves^l dogodek. Stsri avterl nih letih. | mestu Žarnal waUstreetakih bankirjev daje letna mesde v številkah za leta 1919 4o 1884. ta na, slednjih števflk je razvrtdeti kakšne so bile mesde za omettje-| na leta: jSŽSf ; .papir ali izjavo o nameri. ietege je prsjel srebrao kolajno v znak svoje vstrajnosti. Pred ptijesetimi leti je prisegel, ds bo «ver in pisal toliko časa, dokler bo ishaiala brazverska Prosveta. To drii, to stoji. A v tur pripisuje svoje dolgo življenje in Zsaimiva predavanja. lie I "J«BOslavensko Pro^vjetnol Sfiir zdravji'dejstvu, ¿r ni k m«. p-* »t. i«wu»o» udruženje" v ChicagU i® aran. nobenkrat padel na arlavo. To ie I;S! '¡mm mSS? Uiralo dvanajst predavanj za toUreba-omeniti. }JS :::: w£i ® vKm jeaen. Vsa predavanja se vršeUg nsmi, ne b< iS::: i« $ « v «> • UMt \ K.. D«nv«r ........... tMrott ........... m ctlv ...... Lm Ana«« . • • f • MiniMUMll* ..... Nrw OrlMtni ..... N.w York IMS if .M .11 I .M» l.M "lm- i.ie M» 411 .60 JS .4« .111 Hi« TM ........ ,H« l.itt rhiiMcipsu O '*li.fš «čbi- v/t-0" fr^Mtoe« WMlUnvtoit Chleago» lit — Ako bo obve- kjer ne bodo mogU več" ubijalHn meriti, krotkTParaz^| m ^O^iK ste ln napravijo neškodljivim. ' ' L |tlterem ae nahaja Waukegan. To kar uganjajo ti hudodelski kroiki ni le uzurpira- o^Lr posthovljaaee mMIJo-nje trgovine z neopojnimi pijačami, ampak je uzurpira-j Darja F. Scott Duranta. nje sodnijske oblaati, ki pripada driavi. Mladi Durant je bil obaojen laal v mesecu oktobru na jet- . Ti hudodelaki kroiki tvorijo drlavo v driavi. In če nlško kasen od treh do dvajset občinske, okrajne in državne oblasti niso kos nalogi, da;»* "¿«¡J» v,?ms v dom F. Kd-odpravijo te morije in uboje, tedaj je skrajni čas, da »t javna vest občanov zbudi, da zahtevajo odločno odpravo! dbtl dve leti In devet meeecev. um ..........a1 jf Mesta, kjer so unijske mezde ie vedno $elo nizke,so: Atlanta, Fall River. Little Rock, Manchester, Memphis, Minneapolis, New Haven, Providence in St. Paul. V vseh teh naštetih mestih padejo mesde na $1 ali ps še niije na urp. Od leta 1986 pa se je mesto Jacksonville dvignilo iz tega števila in Imajo električafji aodaj $126 pa uro. I Povprečna mezda električarjev na uro za vseh 87 mest koncem maja tega leta je bila $1.80. To representUra ipovl^k^mezd sa 8% nad onimi lanskega leta ln za »% nad onimi leta 1980. Ako bi ti delavci ne bili organizirani v uniji, tedaj bi i«tovo bile njihove mesde selo nizke Lahko trdimo, da bi ne presegala 88 centov na ure. Moino pa Je, da bi v nekaterih krajih bile še nitje. Uaijekl delavci pa Imajo vil je mesde, ker lahko skupno nastopajo pri sahtevah po boljšam šivljenju, katerega so tudi opravičeni. Tako bi pa lahko delavci pri vaah oatalih delih nastopali, ako bi umpli, da ja njih moč v njih samih. To pa le tedaj, ako ae adruiijo in organizirajo v močno delavake & ¿L ' "t Udruženje" v ChicagM F *reoH nobenkrat padel na glavo. To jo eniti. da rod, ki pride ne bo mišlil, da so bHi redništva ^Novoa SvUeta, 1845 iet>u, is repe. ■ Poleg faktov, ki so jih zgoraj W. 18. St., drugo nadstropje.j ♦ . ♦ navedli, pa nam tudi tpokazuje, Prvo predavanje se vrši nocoj Sv€ta akrivnoet. kako je nezaposlenost naraščala (sobota 16. oktobra) a«> r,. K T B , p08veti Je p, i. drugo meto vM^a- . N^MJofl vA «JJ^ njegove». *<». odnrfl r T» ¡zdelavajo g«mfl to ojpij «Jv^1vloTv k.pi-UortJo? Poja.nl, poj.sal, m■ za automctollna kolesa in ^«^¡Sl^ pS,». 8. M.|kel, javno pojasni !—CoHinwood- 1919 do 1924 ,o navedene ta- 7;K30 zveier. ------- „ t Predmet: Ali je Kriat re« ilvel? Ce bi bila resnica kranj»!«1 SSSt ,-Sr1 Predava George Kutuiovič blv- mobu,. bi jo val radi Imeli, tudi !!« 'Sfflfii ai urednlk "Novog Bvij,U". - tone, to marsikdo bi nihal klo-SiS Siilili Sobota, 18. novembra, 7:30 sve- b»,« toli. »«i «.»".i» I čer. Predmet: Mehanizem ta » ... w .iS Z «ovek. Predava Peter Ko ko to-1 Nati «dri. , lUkor zgleda, nI to m«tobUoK I?1*™ Z.2»k<5n«t: Poeve« malo tu- tako hudo prizadeto v omenje- m"°t • O M «vetoitefansko drtmatike nih letih. V tem mestu «e po- ** ';8u° ,i.T veilnl Izdelujejo gumijev. izJ^ku S^SMSkUSt * »d»iiilxl«r'U<, N* delke in pa športne predmete. P«' ^ fTiSL'„. « LeU 1980 Je bik. MevUo -^'ka. "omarica" Je «01 ri^t, ni ps zopet dvignilo v ftu MM./ , |miloseviei uredoik ..novog ro. T" j„ kole: Chlw.., Skupn. Inrtu.trl,.' m.t<* l.li, |SM «l KM UW.W imi t.Tli.m 1UMIJ Mezde pa so bile povprečno nizke skozi v|o to dci». Najvišje mezde so bile leta 1928. Ako vidimo v izložbenih oknih cene na predmetih, ki jih izdelajo delavci v tem mestu, tedaj se nam Čudno sdi, sakaj tako nizke mezde ko so vendar oene predmetom tako visoke. Kam gre grafit? Umeti ja, da delavcem ne. Profite spravijo nenasitni lastniki podjetij, ki iamos-gajo is delavca ne aaano njegovo moč, p4č pa tudi kar gre njemu vanesdi. da". — Sobota, 4. decembra, f:80 zve&r. Predmet: Evolucija (s «likalni). Predava v angleškem dr. J. H. Greer. — So- pa je šepetalec časih tske *«. «• m« v»«*.. —, ~w | "šeneUd" da ga je slUala Mrs-bota, 11. decembra, 7:80 zve-1 r/i. ^ VPAtlh vstopnino čer. Predmet: Sile in fsktorjiZ XXX ljudskega šivljenja Predaval^pomraia. aa Theodor Cvetkov. Petek 17. decembra, 7:80 zvečer. Predmet ; Porodna kontrola s osirom takih razmer. Ako b(» ljudstvo gledalo mirna ln ne bo dvignilo svojega glasu za odpravo takih razmer, «a lahko razmere razvijejo tako daleč, da ne bo nihče več varen svojega šivljenja na člkaAklh ulicah, aH pa v okolici Chi< proden je lahko paroliran Velika taguha I |brlng(u>l opeče, «aricomet Js veliko dobrega del. v Collin-woodu. Klerikalni blok j« Pogorel na celi črti. - CoUinwood-skl fttrlgelj. d • a • Be e*e%apaaje. Well, le potolažite se! Uot^ če se Callea spreobrne — P° amrti. Mnogo takih se j^j obrnilo potem, ko so bili več sj manj let v grobu. ■a ■ • __|get>«bj Park.!* okt- M. mlad francoski kemik, frjgg metodo za Izdelovanje urrc ga petroleja, kakor poročs m tlnM. Proces IsdelovsaJs j' tsj-nost. SOBOTA, lfcjOKTOBRA. MÜH CF.P.) Čevljarji zahtevajo unijo. ..Lynn, Msss. — Dvestopetde-set delavcev, ki eo zaposleni pri Gold Bond Shoe kompaniji, je zastavkalo na povelje Boot in Shoe Workers unije, de tako prisilijo kompanijo, da ae drži pogodbe, ki jo je dala pred tremi meseci. Kompanija pa je se-daj pohodila vse pogoje, v katere je pristala in jih podpisala. Lesni trust vidi ¿kodo orkana. Washington. — Leani; mag-natje pravijo, da so imeli veliko Škodo, ki j« je poveročil orkan pred par tedmi v Floridi. Tako se je izjavila zveza narodnih lesnih trustov v Washingtonu, katero zastopa Frank C. Chase, bankir iz Kansas City j s. On je preučeval razmere in ¿kodo, ki jo je nspravil orkan pred kratkim v Floridi. : Chase je proti floridskemu governed u Martinu, ker je poskusil zabraniti nadaljno ,pomoč rdečega križa v Floridi. Chaae pravi, de je še na tisoče družin brez vsakih sredstev, ki se ns-hajsjo v zelo slabih razmereh. On še posebno apelira na lastnike domov, da naj priskočijo na pomoč ter teko pomagajo bednim družinam, da si upostavijo domove. Lesni trust pa bo preskrbel les, kar ga potrebujejo — seveda za nsvsdne cene ln kredite. Trust si pač ne bo pustil, da bi iel orkan njemu na škodp. Clark in Baldwin v železniškem ~ razsodišču, r ^ Washington. — B: Clark, bivši vodja sprevodnikov in večletni član meddržavne trgovske komisije, je bil sedaj imenovan po državnem departmentu kot eden neutralnih razsodnikov, ki imajo razsoditi spor med kompanijo in delavci, ki ashtevajo višjo mezdo. Drugi razsodnik pa bo W. D. Baldwin. Ta dva sta bila imenovana zato, ker se niso mogli zastopniki železnic in delavcev eporežu-meti v teku petnajstih dni. kot je bilo določeno. Radi tega je bilo potreba imenovati dve neu-tralni osebi v ta odbor. Zaposlenost v Maeeachueettau se viša. Boston. — Za mesec avgust se je zsposlenost v Maasachusetteu zvišala za 4.3% od meseca julija. Tako je porpčal državni delavski department. Toda kljub temu je še vedno število na plačilni lestvici nižje ss 2.1% kot je bilo lanskega leta istega čass. Je pa tudi ie za celih 17% pod normalo, ako vzamemo v poštev zaposlenost, ki je bila v letih 1919-1923.' Glavne industrije, ki so beležile zaposlenost, so: predilnice, tovarne za gumijeva obuvala, čev-Ijarne in pa avtomobllne tovsr-ne. • V t '' Zvezni saaat pmU Keedov preiskovalni odaek kečne preiskavo prihodnji teden. Reed ai ogleda tudi kampanjski sklad Mng*lla V Illinolsu. '">T' (hicago. — Prihodnji pondeljek «e vrne v Chicago senatni preinkovalni - odsek, kateremu načelu je Jamee A. Reed iz Mie-«ourija. Odsek namerava prečkati vire kempanjskih prispevkov drugega republikanekegs kandidata za senatorja Hugh l Magilla, ki j# nastopU pfoti ™ithu na neodvieni Usti. Ms-«II Je naredil veliko zmešnjavo v Ulx)ru suhaškik republiken-k« on tudi pravi, * je ze "1*0. Kmithovi pristaši dolže Maz.ll», da je dobl, ntkod «00.000 za volilno kampanjo. Tu k prišlo na ušeea senatnemu odi^ku. 0,1 *ek namerava tudi uvesti t^»kavo glede kuklukaklanov-Erupcije v Indiani Reed je ^iol zadnje dni, da že dalj ča-* ' i Hiuje močvaro v Indianl, 'Ma < akal je, da ee najprej sga domači oblastveni organi. Jdaj. ko je jaano, da uradniki v !nil'»ni ne bodo storili ¡"r * l*>je za lastno kolo. bo »umi ,enatJ|| 6ogn0iiit v ¿BiL^koruprlja poeegla v potlailli aazadovoljttvo To je ie pece j verjetno, ker m-kazali eo to že večkrat, kjar nI bilo delavstvo motne osg*. nislvmn» ia kadar so hneM'4io volj stavkekaaav na razpolago. Waahingtoa, D. C. (FP) — "American Mining Congress Journal", glasilo premogarakih baronov, svetuje lastnikom rp-vov, da je edina pomoč adrobhi stavke, ako dajo delavcem delež v rovih. Aky bodo delavci leato-vali po par delnic, tedaj prav gotovo ne bodo stavkali, pravi o-menjeni list. To pa služi kot direktni odgovor na izjavo predsednika Greena, ki je pravkar naglašal na konvenciji Ameriške delavske federacije v Detro-itu, da je on proti takim delnicam. Green je odločno nastopil proti tej kom ]>a ni j ski nakani, da bi delavci sedli na te llmaniee, ki jih je nastavH velebiznes. De. lavci se morajo odločno temu- u-preti, pravi Green. Omenjeno trobilo premogarakih baronov pa pravi, da je edina zveličavna pot sa kapitaliste, da puete delavcem pokupiti nekaj delnic. Omenjeno gle>Ho pravi, "da se morajo vsi lastniki oprijeti te ideje in ji deti vso podporo, de na ta način povspešljo varčevanje med delavstvom ter da na U način odvrnejo radikallzem; s tem se bo ubilo vsak nsčrt ss nsrodno lastništvo, ds bi vlada obratovala rove; staro sovraštvo med delavcem in kapitalom bo na ta način odpravljeno, kà-kor tudi vee zlo izhajajoče iz teh neeporazumov." To je že nekaj časa sem glavna podjetniška pesem. Toda delavci ji ne bodo nasedli ; pametnega delavca ne bo ta pesmica omamila, ker on ve, da je to samo vada. - 'M Omenjeno glasilo lastnikov rovov tudi nsvsja najbolj optimistične številke o delsvcih, ki že sedsj laetujejo po več delnic v različnih industrijah. Dalje prs-vi, da delevci sedaj v Ameriki Je lattujejo nad. milijardo dolarje* delnic. Toda Senatni finančni komUej je bil vedno naklonjen lastnikom rovov in Je skrbel, da jim ni bile trebe plačati federalnih davkov Te komltej Je šel vedno na roko velikim korporaeljem. Namigujejo tudi, da bi ae ne emelo obdavčiti delevskege lastništvs o zirema njih delnic, e tudi to gre le velebisneau v prilog. Delav cem ne bi e t«m prav nič koristilo, ker posamezen laetuje le eno pXi k večjem dve ddniei. Ri cer se ni trebe prav nič bati, da bo velebiznes delal delavcem prilog. Veliki Wzlws Ima svoje '^nje volitve »enetorje v orne- zastopnice vsepovsod. Delsvci bi +j*ni državi. pa morali skrbeti, da v času vo- Patjed*** delavci ae plačani se- lé aleke. Ke vaak način M as seivsil organislratl v antjo, ki ki Jih iiltila aa boljše razmere. ( htaago. — (FP) — Poročilo državnega departmenta nam jaano jfovori, da bi se morali vsi poljedéieki delavci organizirati, fte celo državni depertment dela povdarjfc da je še skrajni čas, ds se ta stori. To je potrebe, da bodo na ta načia dobili višje mezde ter da bodo vatanu Živeti. Poročilo dokazuje, de niso mezde pMjedelskih delavcev sa-doetl visoke, ds bi se dalo shajati, ker so zadnje čaee cene ši-vilam naraščale. Zaslužki polj-skih delavcev so bfll nižji od onih is leta 1918, ker taktat so bile oene življenju zelo niske, ako jih primerjamo današnjim. Posebno ee lahko opaši to ve-Hko razliko, ako jo primerjamo mezdam organiziranega delavstva v industrijah. Unijske mezde so navadno povsod višje in tako imajo delsvci, ki imajo linijske plače, več kupovslne moči, kot so jo irçeli v letu 19X3. Poljedelske mesde pe eo vedno ostajale odzadaj, mesto da bi šle naprej z ostalo draginjo. Povprečna poljedelska mezda lanskega leta je bila komaj *47.-88. In v tam ni vključena hrana. Leta mo je bila povprečna mezda poljedelskega delavca 166, leta 191& je bila povprečna mezda |80. Torej kaj lahko vidimo, da so v resnici mesde poljedelskih delavcev neverjetno niske. Te številke je pripravil držav« ni delevski depsrtmsns in ne kakšen f'ndikalni" odbor. Povprečna mezda poljedelske-gs delavca je znašala laneko leto na dan 88.40 brez hrane. Toda leta 1920 je revno ta delavec sa-služil |3.66, leta 1913 pa je bila njegova inezda $1.48. Teko vidimo, da eo tudi ti delavci, ki eo ssposleni ns fsrmsh ls dslno in ne redno, imeli veliko nižje mezde v primeri z onimi izze leta 1913 in 19£0. Številke, ki jih je objaVil državni delavski department izkazujejo dnevno in mesečno mezdo brez hrene In kupovslno vrednost dolar j s, ki je bile v veljavi leta 1918: N« m, .. .«t it .... Is.fi IWM'Wi M 4*11 Soi. 1.1 lt. liOfl IMS lt 14 ........St.TS Itlt ........ttJI ISII ...............IIH Itlt ........4t.lt Itlt ................4t.lt Itlt ................M.T7 Ittt ..............M.tt I Ml ................41.M itn .......'.m* ftt« ........ 44.14 ltS4 ........ 4711 ltt» .........4t.t4 Samo v dveh letih je bila ku-po v al na vrednost farmarskih me/d višja kot Js bila leta 1918 in še tedaj je bila niija kot p* leta 1951. V vseh ostalih letih pa so bile mesde agrikultumih delavcev nitye kot so bile v predvojni dobi. -Najnižja vrednoet dolarju za te delavce je bila leta 1921 ln 1922. Ta kontrast med eedenjo ku-valno vrednoetjo poljskih de-vcev ln pe pšo njih bratov, ki delajo v tovarnah in ki eo v u-nijeh, povdarja še več kot ee-mo to, da potrebujejo poljedelski delevci močno unijo, čeprav Je to nujno potrebno. U* tudi odseve ns Izrsšri jgpjs teh delav-cev od ,strani kapitalističnega imprialisma. Cenetia hrana je po-trebna za mednarodne bankirje, ki se rede v New Yorku. TI paraziti se lepo rede od tuljev delavcev. _ 84 religij m ¿ikaikl uaievrsi. ' Chicago. — Versko štetje med dijaki na čikaški univerzi je odkrilo, de je med dijaki 84 raznih veroizpovedanj. 4045 dijakov Je nsvedlo evoje vere, do čim Ji 108^ dijakov reklo, da nhnejo nobene vere. Med verni ki so tudi kon/udjonlsti. bud< ati, neatorijand In etični kultu risti. ROSVET« Hm ■■■ Slavrnaka banka Js i|i|.v hude fbiinčno krizo ln zagreb-ške sodile Je ptvorUo pradste-Čejno postopanje, da se ugotove njene psiivs ln eventualne aktive Tf banka Je bila ie pred leti ugleden savod, sa katerega se ie marsikatera stranka »n kamtalistične skupina hrudo tepli/ Slednjič je prlMa v posest "LfiOderbanke" ln TPl> Sedaj Je v razvalinah. Menda ae sku|s najti še vedno ¿hod potom fusöe s ljubljsnsko Kultno banko. Rilo kakorkoli, bojimo se, da bodo trpeli ikodo zöpat le mejli hrsniW, tetkl kapitalisti pa bodo svoje kapitale rešili. bedi t W4IIÎWI M veliko pro naapro W « 2T deaorganizlrana žsl uprava ogroža nsš lltev izvolijo delavske zaetepnl-ke. ki bodo zastopali njihove in-tereee. Delevec ee mora organ i-SlraM strokovno in pelltüno. ako hoče IzvojeveU evoje pravice, ki mu Jih vladajoči reared odklanja. vršilo v Zagi l*#rovinJe najemnikov, proti nameravani ukinitvi stanovanjske zaščite, veliki je Stanovanjski v Zagrebu, Je razvidno iz tegs. ds leži pri atsnovsnjskem u 1297 odpovedi, pri o» kroinsm sodišču pa 1600. Temu gaapreti je vloiealh 3100 prosa do^el^ev stanovanja, bika ettnevaaia so po-1 jublJamskim Ia maribor-ikkn In sato sHne negdrava. 8100 ljudi Wje v Zigrebu letna aa tubeikuM» povzročeni veled needrsivJJi stanovanj. V posebni resoluciji se najemniki protestirali prati plačevanju stanarine v slilti veMivi, ke» tudi delsvci in nameMeftei ne dobe svojih plač v «mu veljevi. -ta Je žalostna slika ngie kapitalistične socialne politike, ki Spravlja v tisočih svoje držav-IJane ta tega sveta. ■■v Ig* bra ee Je ajno obiski« iarjsv, n« val Ujnik železni-LJubljane, ki opozarjKl naših trans« ift delavcev, NfJs po stran« iHtienih vplivih popol-osni« promet «d ure do ure. Od tf,000 že iesnlča^jev Jih Je eamo 6W0 or-ginisiranih in rgvno to dejstvo omogočuje vladi njeno pogubo* nosno delo. Sprejete je bila h koncu cela vrsta ostrih rssolu- t. Med našimi želesnlčsrjl Jelo gibati, «lasti sedaj ' ne uspeh, ko se zedlnjenjs Slovenije na Jug in ne vedno doslej, neurje je divjalo 27. itembra nad ljubljsnsko oko-tn v Polhovgrejskem po. vnsss vode so do Vlčs, Roins In 0arja. Glin-sts prepis-je bila kmslu ■voda. Prstol-vale! v najbolj ogroženih krajih so morali befctl Iz h1i in se re-iiti aa Železnišker nasipu. Voda Je udrU v nizko stoječe hiše ter odMsla Is kleti in pritličnih prostorov šivino, drve In pohištvo. Vodni pritisk js prikll zatvornico ob islivu Gradaičice v Ljubljanico. Prebivalci V O^I " žanih krajih es utrpeli ouromn' ■ikite je tudi nekaj čtove-žrtev. Ns cesti U Vlčs je odnesla vos, ns ksUrem ao bile 4 osebe, od katerih eo tri utonile. 9voje žrtve Je te etrai-ns povodenj verjetno zahtevala tudi drugod. Tgkegs strešnege neurje ne pomnijo niti etarejftl ljudje. Nujno potrebna je izdat-US pomoč ss o*kovane. Hudi viharji eo divjali tudi v Trstu, v Mariboru, v Càgrdbu in v nekaterih drugih tosjih Jugoslavije, vendar pa nmjer s tako silo, kakor nad ljubljenke okoliše. I Morilec Asisss Hodiss v Bre žicah v rokah pravice. LeU 1920 Je bi) v Br*taah umorjen Anio„ Hodin. Polldjske oblasti vaeh šaet let morilcu niso mogle priti ne aled. Nedavno pa je bil v Brežicah zopet izvršen umor, zsradi katerega Je bil kot peumljc»«: aretiran ioeip Podaoršek. čim Je bil Podgoršek v sodnem zaporu, Je žandarmenjska poetaje prejele anonimno pismo e poro-Čilom. da Je Pedgoritek zakrivil tudi umor Ista 1920; anonlmn. dopianlk Js ilsdslj^ sporočil, da je Podgoriku leta 1*18. dal revolver na razpolago delevec Josip Zidar*, stanujoč na Psro- ikih voda Solg. Italijani, ki hočejo pp-iteiijenčiti Slovence, poisgsjo veliko važnoit na Šolo. Prepri. čanl eo, da bodo I« šole isili sami fvrsti Italijani, ako tudi so prvo leto stopili Čez prag mladi Hlo-venčki, ki so govorili v mater-nem jeziku. V eni sil dveh gene-rscijah upajo, da bodo poltaU-jančili potom šole ves mlaju rod, starejši pe bo izumrl. Ta načrt js Jeeen. Ni čude, ds so slovenščino stisnili do nlčs, da imenujejo branje elovenskih knjig v šoli "slovenfko propa-indo" in oelo učitelje, ki se drznejo prinešatl v šolo "Novi rod" ali ge razširjal, kazensko premeščajo. Sola mora imeti, čisto italijanski značaj. Refotai se moramo eehvaHti, da ee otroci uče eamo igrati in ne jesiks. V naših šolah se uče otroci peti himne, rteatl pajace, posdrsvlja-tl po rimljansko, častiti sestavo in skakati. Našo mladino naravu nost mučijo s pstrljatizmom in Jim ne morejo vcepiti vseelja do šole in do učenja, ki skbrsj ne pride vpoiteV. Pač pa se neši otroci navsamejo mrinje do uči-teljstvs, do jtole, do patrijetls-ma, ki je euh in nesanimiv v svojih tirsnijsh, v katerih gs ubljsjo učitelji v me le glave, ki ne rasumejo siti besede. Mladine teiko čaka, da nastopijo po-ftitnice. Kadar zapustijo šok), dihajo osrsije eloveneke družine in otrsel so taki, kot «o bili; slovsnskih starišev slovenski otroci. Kdaj iiprevi4jUo Italijani. ds so njihove patrljotične vsgojsvalniee s italijanskimi učitelji ss na« popolnoma od-več? Dokler ns bp llo u to, de ss otroci ksj nsučijo ss iivlje-nje, ampak bods šole eamo ra-krutsclje ss prenapeti nscijona-Usem in za faifcem, so iols izgubile evoj smoter! Kader bo pa ilo rea ss ioleki pouk, bodo marali Ispregledeti ln dati slovenskih iol in slovenskih učiteljev. Do tegs ps Js, kakor vidimo is mnagth znskov — is jsko ds-IsČ. Do tedsj ps so nsd nsšiml otroki ns strani nsši domovi. Isvss aadja In sslenjave s trga v Gorici js znašal preteklo leto 68,789 kvintetov ss vrednost nsd 10 milijonov Ur. To je dvskrst toliko kolikor ss je doseglo prejšnje leto. Idrljekl rudnik produelrs na leto po itsHJsnskem poročilu okoli 4600 kvintalov živega srebra. pržava, ki vodi rudnik, Ima lepe dobičke. Zato pa bi tudi lahko lepše ravnala s rudarji. OdpuMsnJs učiteljev. Od-pustno postopsnjs je uvedeno proti učiteljem: Rskui^tku pri Sv. Luciji, M. Podgorniku v Slomški Narodna UilassslUsa A -^■ii» 48S4 nmrn CUy.U«4. UI.I«; yrmnk ¿«imaéu. sés7 s msaa a. pMè-émlk, 41« W. Bar st.. S»HnVrUM. ni.; Jaka Tvielj, aa. Pa.i Toar Sskrassl. R. F.-tt. Ne. I, Mmatea OUy, tk.i So» SI, Park UUI, Pe.i Aalaa ialar. Boa 104, «resi, Km. o OLAVM STAN. SSSF-SS «a LAWNDALE AVL, CHICAGO. UXINOtt Izvrševalci odbor; , , rPRAVNI ODSEK: Pr^MŠ«lk Vine wit Calakarj poSprteMŠalk Andrtw Vldrki. K. F. O. 7, ■Sa ISS. iebaatova. Pa.) gl umik Mattlivw Turki tajnik holnlikav« Sla« Novak; gl. hUtajalk John V»ffvkki «rWatk glasita Jal« 8a asravU^f>ta»Ua Hita Uodlnai vrkov.l Uravalk Ur. P. J. Ksm, Clalr Ar«.. Ctavataai. Okta. GOSPODARSKI ODSKK: .. f*!*! sr*is«lalk. »SS K. 74|k 81« Ataak. 1114 8. Craw i oN Avs* Cklcaga, lil.; iasak way Ava-, Chicago, fg. POROTNI OD8RK i Jaha Gariak, Raa Ri 8lrab( Praak Padba], BOLNIŠKI ODI HR t 08RKDNJK OKRQilRi Ria« Navak, sreMalk. «MV4t 8. Aver. Chtas*o, QL • al Vf?5?P,l? ORSOllBt Joaaph Serka, R. F, a 8, Ras 114, Waat Nswtaa, Pa.j Anton Abraai, lift R. TStk 81, Clavaland, Ohle. 1 ZAPADNO OKROftiR: Jseak Balok, R. R. S. Res M, Pltlabara. Raes« sa lageaapadl Frank Rtan, Raa SIS, Cktakolai, M Inn., sa sev. >ap.: Jake do- bb, Rai »44. Raak Seriaga, Wyo. Nadzorni odbor; »a?¿-s«wiiÄ JÄ«, at Mlhrsttkss, Wla. Združitveni odbor; Frank Vidmar. praOaadatlr. T4S4 W. Ilr4 HI.. Ar«e. III.; ieka Oils. »4»s lOttlea Park Ava., Ckloaga, Ml Pster Uatlisl. 3151 So. Bresdwsy. &ev*r. a rad w^*0fr kTtsSwCi °l>4t'lf* " iUvnlwl odbor,,>kl< U ^^ . VÄA IMSai A kt M "«Mlaja ns paala gl. gradsadalks, aa aaataVfi ■cdniltvn B. N. P. 1h SMT4S Sa. UwaSsla Ave« Ohtaa«e, IB. ^ VSJC SADRVB BOLNIŠKE PODPORE 8R NASLOVB: Beialšhe šiva B. N. I». J., 145 7> ft t Se. La «adele Ava. Cklsage. IIL H DKNARNR POŠILJAT VE IN STVARI, Id ss lišeie gl. tavrtoslMa ta iäibpiM« sa sestava« Tajulltvo M. N. P. J« B1T M Be. Uva- Cerknem, I. MeUUču v Tolminu In učiteljici Angeli Cental v ftsnčsh. ' , > t' 4 ' ** Krojaška btikš toil m «MUKOMRO Tvrdka očita etavkujsčlm de-laveem rasna neposUvna de jsnjs. — Krojaški delevci Jih ps odločno ssnlksjo. 7, New York. N, Y. ~ Krojsška tvrdka tofi Flnkelsteln 8 Co., vsiliw krojaško podjetje, ki h deluje moško obleko, toll orgs-nizscijo krojaških delavc AmalKamsted Clothing Wprk era Union zs 8260.000 odškodm ne. Tvrdka Je ¡/.poslovala običaj no sodnljsko prepoved, ki prepoveduje odbornikom ln članom organizacije razpostaviti stavkovne straže in vplivati ns^e-Isvce, ds se pridružijo often i zscijl. Tvrdka dolžl deiSV.Ci» rasnih protizskonltih dsjsnj. ki jih ps delsvci odločno zsnfksjo Tvrdka jf dala aretirati Več ko dve sto piketov pred tover-bo.___ "Mama" opraetlla 8487 jetnike« Austin. Te*. — Governorka "memeM Miriam A. Ferguson Je te dni kesnjencev je v «lulbi pom Hostile nedeljnlh p^t »cev. Vseh »kupej, o Amtriika 'o Kako 4» petrslej pod ZCnUjs? Najprej mora izurjen geolog (jemljosAovac) pručiti lego in kgkovoet zemeljskih plasti v do-ttfni pokrajini in izjaviti svojo da-U je mogoče, da ee v podzemlju nahaja petrolej. Vsa-ka petrolejska družba ima v «voji službi tudi takosvar $ "skavte"; 'ti pošiljajo svoji družbi poročila o vsakem vrtenju, Id se vrii v novi pokrajini, m naznanjajo, da-U se je posrečilo o vsakem vrtanju, ki ee ar* v novi pokrajini, in naznanjajo. da4i ss je poerečilo najti olje ah oe. Navadna prakas v Ameriki jt ta. da si oni, ki hoče vrtatii za olje, zagotovi zakupno pogodbo (lease) od Isstnlka zemljišča: taka pogodba daje najemniku pravico do vsakega olja ali plina, ki bi se našel v podzemlju, in navadno zagotavlja lastniku gotov odstotek, ki v splošnem znaša osmlnko produclranegs oljs ali plina. Ko so sklenili vrtati vrelec v določeni točki, najprej dobe potrebni materij al na lice mesta, kar js dostikrat precej težka •tvar, kajti vse prlprsve ss vrtanje giobokegs vrelca utegnejo tehtati od 150 do 200 ton. Producent zgradi ono žerjavnico (derrlck) v obliki sto!pa, ki jc tako značilna za; petrolejska polja. Ta stolp ss jz podstavka kakih 20 kvadratnih čevljev dviga v zožujoči se obliki do vi- > se |z adrgtni dviga v zožujoči so obliki do višine tO do 95 čevljev, tako da površina na vrhu fnaša le približno štiri in pol kvadratnih čevljev. Vrtati vrelec stane mnogo denarja. Afco se naelags petroleja nahaja blizu površine, utegne vrtanje sta« le 13000 ali 14000, ali vrtanje do globočine 2000 ali 3000 čevljev stane mnogo več,,dostikrat do 120,000 in $40,600 in v nekaterih alučajib celo $100,000. In seveda nikdo ne more pričakovati s gotovostjo, ds res zadene na olje. Povprečni človek al pod besedo "petrolejski vrelec" (oil weU) predstavi j s nekak kipeč vrelec; iz katerega bruha de*ettisoče sodov petroleja na dan. Taki vrelci (gueher) eo jako redki; večina naše produkcije prihaja iz malih vrelcev, ki px'našajo od enega do 60 sodov petroleja na dan. Povprečna produkcija za vrelec je v tej deželi približno 5 sodov na dan. IV. Prgvašanja olja is vrelcev. Sns izmed velikih preglavic miade petorlejske Industrije je bilo vprašanje prevažanja suro-vegs olja is vrelcev v rafinerije, kjer ee potrolej destilira v rasne produkte. Nsjprej.se je t* vršilo potom vosov in železniških vagonov. V prvih časih industrije je bilo s* prebivske v pennsylvenijskem petrolejskem okraju nekaj vsakdanjega vide- ti tisočero konjskih pripreg, ki eo po blatnih cestah in dostikrat preko poljan s težavo in počasi vlačile vos kakih 6 ali 6 sodov petroleja. L. 18(0 je ganara! Kerns, ki je Ml lastnik nekega vrelca, prišel na «nieel, da bi olje pumpali skozi cevi iz vrelcev v rafinerije. Ta sistem prevažanja se je öd tedaj jako izpopolnilo in razširilo. Olje teče po ceveh v povprečni hitroeti dv£h in pol do treh milj na uro: L. mi eo se morda štiri petine petroleja, produciranega v Združenih državah pretakale po cevnih prog (pipe Unes). Ts način prevažanja prihranja mnogo na stroških produkcije, breg njega* bi bila cena petrolej Hdh produktov mnogo večja. Pritekanje po ceveh etane pri-bUšno 40 odstotkov manj kot prevažanje po železnicah. Poprej eo znašali stroški za prevoz onega soda petroleja P°tom konjskih pripreg $1 za vaako miljo, dočim stroški za pretakanje petroleja po ceveh znašajo približno le 6 centov na miljo za viftk sod. Pretakanje po ceveh torej 1600 krat cenejše. Skup-ta vseh petrofejskih ce-kakih 1600 milj to cevno omrežje pokriva vse pokrajini, jejer se producira petrolej Kakor železnice ee tudi te cevne jfcroge «shajajo pod oblastjo meddrževne trgovske topnlsije (Interstate Commerce Com mission), ki določa cene prevoz* 'iScSm j prevažajo po železni- M H. Zslsr. Umetnost js cvels, republika Je živoUri-la. Doetojno skjer, ds, tu pn tam je še zable-JbIs njena slsvs,.njeni diplomati In poeUniki pri tujih dvorih so ie odlikovali v presojanju sHuecij in v ocenjsvsnju ossb in idsj (njih po-rcdla v rasnih arhivih so dsnee najznamenl-,t«Jši dokumenti dob in ljufi) — toda solnce se je nsgfhslo k zahodu. Leta 1797 je zasedel Napoleonov goneral Benetke. Zlato knjigo eo ssšgali In zadnji došd Msnin oe je odrekel svojemu dostojsnstvu ... In to je bil konec. Prepeljsvam ss v gondoli po Csnsl Orsnde. Ts palače slavnih imen eo zapuščene. koH pred njimi, kamor so priveemli gondole, so Izgubili barva, stekla v oknih so razbita, okrsskl od dššjs izprani — obupen pogled. Zdi ge ti, da bi moral Iti sem, kadar moraš ali hočeš umre- — Palazzo Vendrsmin — kaše gondoliere. Tu je umrl Rihard Wagner -tli Je steflftMjnifr.' dano Bruno, ts Je plsál lord Byron Don Jnsns, Palierijs, Sandarnapala . .. I Palazzo Volkov — na balkonu tam aedl ženeka posts va vsa v belih čipkah — opira Eleonora Dwl . ^HJyya^ml je bttn jasna rsječlm m™tore — ta šens si je našla sdino primerno blvsllšče... dvorsns MVelikega sveta", zborovalnles "Deseterice" is "Trojice**, levje žrela (kamor so metali denunclaclje),, freske, slike, dekorscije stropov, v knjižnici v vrsti sHk došdov "prostor Marina Palierijs, obglavljenega zaradi zlo-činov", pohištvo, zbirke, "Most vzdihov" — vsa beneška zgodovine Je tam in vaa duša te zgo-devine hodi s teboj po teh proetorih .. . Pri sv. Marku velika maša. Ljudje pri nji molijo na glas, kanoniki sede na obeh straneh oltarja in se očividno dolgočasijo, orgije pojejo v prehodih v taktu polke — človek bi najraje Izpodil od tod vse, kar diha, zaklenil to eorkev in jo postil tako, "dokler ne pride njen Benetke tu. Ampak znalo je vsaj častno in ponosno umreti: z mečem v roki, v plamenih, dimu — tako je znalo umreti, da stoji zgodovi- ob njegovi smrti z odkrito glavo--te-le tu pa — -p- eh! Umirajoča beračica, Je biln nekoč nekaj, eedi in proejači v capah, bile za njenega procvita njen slavnostni --Zakaj- ni znala "umreti o pravem i? NIČ ni bolj mučnega nego tako-le dolgotrajno umiranje . . . Nieo še čieto mrtva in toliko jastrebov že na njih. In tile otroci, kor maj da so shodili, še kažejo avojo jaetrabjo Rv — letajo ss tabo, vlečejo te za suknjo in eijo, prosijo. Tsh otrok mi je šal. Tako ao žolti in ne-otroški — manjka jim druščine trave in dre- ni prehodil vee, se odpeljem na otok — nič beneškega sloga ni na In koi Udo. Zoprn njem. Tam peto dejanje tragedije, tu pa kakor enodejsnaka burka. Kopališča, hoteli, tramvaj, lawn tenis — kar zlovoljen sem, da sem šel sem. — In ko zrem tek-le odtod na meeto, vidim čisto dobro, da je zvonik San Pietro di Castel-lo precej nagnjen. In ravno- tako se nagiba drug zvonik dalje na levo od onega. To ni au-tosugestlja, to jo resničnost... y. gfc T3, ceh SVi že videl v ne surovo vašgjo vse' rçih w>zovih, tako-Bfthj Jih j» vssk vlaku. Cev-Vidtajo navadno le im železnice pre-petroleja in produkte v manjših aak posamezni tank drži od #000 do 12,000 galon. Kako pa se ameriški petrolej, ki se rabi po vsem svetu, prevaža v tnosemetvo? Surovo olje, kakor rsUnirani produkti se izvažajo do vseh koncev sveta v posebno zgrajenih ladjah, "oil-tank", ki so pravcat pioveči čeber; lahko je spoznati te čud-s dimniki zsdaj. CHje kt razkladajo s pum-panjem. Povprečna tonaža take-ka "tankerja" znaša 8000; največji na svetu, "John B: pbfete , pa nosi 20,000 ton. Tankerji tvorijo važen del ameriške trgovske mornarice. Največji njihov brodolastnik. je Standard Oil Co* Jersey, ki Isstuje brodolsstnik Company of New 87 tankerjev. ^xm> - MROČMJU fOZOI! Znamenje (Sept. 30-1926) potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam iigta ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bfl plačan. Akojevaš list plačan in gre ae prejmete, je mogoče vgtavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki govgi društveni tajniki In drnffi zastopniki, pri katerih lahke Ogledujem slavni spomsalk Colleonljev, nagrobnik Tlsiana in Caaove, prekraane grobe došdov, Tizianovo l/Assunto, množino Madon, sv, 8ebaatianov, historičnih alik ter na nabrežje Viktorja Kmanuela spomenik, ki je narav-neet kričeč in nesramen snahronisem v tem mestu preteklosti ..» Pohajam po ulicah. Nikjer vosa. kolesa, avtomobila, tramvaja — nič ropota, nič prahu -r tiho, tiho . . . prodajalne ao tu, ree, ljudje tudi, res — toda vaa to jo proti slogu, samo kazi. Tu bi moralo biti zapuščeno ... Zavijam v «trenske mrtve ulice, v prasne cerkva, postajam na dremajočih trgih. Ljudje ss greje>o no aolnon. vatajajo. plazijo ss Isno k meni in izteeajo roke: "trinkeltr .. . Možje, lene. otroci — vsi. Ustavil ss v cerkvi, in še pride cerkovnik In istogn* roko. Ssdaš v gondole. fantalin jo sune s aogo, obenem po jo prime g eno reko in ti pomoli drupo pod aos ... ... V eterem veku že jo btto prav I 11 igjfcli ih sebični kav, trdih meiešeallfflh knpeev — mesto fe- mh dol> Oni-lastnosti njegovih otrok, kakor te-le V knjižnici doždove palače; ravno aem se zagledal v dolgo razpoklino v steni, kar me vpraša oeter ženski glas: Bitte, sprechen 81o deutechT — Pod belim slamnikom šop svetlih las, velike, rjave gaselje oči, sivo obleko, torbico ob boku, Baedechsrja v roki, tako je stala poleg mene nevlsoka, približno šeetindvajaetletna dam s. Gledala mi j s trezno kakor trgovec v oči. in ko sem jI odgovoril: Ja, je dejala auho: Out. In gledala me je še trenutek, kekor bi n&e hotele premotrltl in kakor bl sama pri aebi sestavljala načrt — potem je začela: da ima Baedeckerja, ampak da ne ve, kaj bi s im. dalja, de jš v nJem premnogo stvari, ki jI prav nič ne ssnimajo in za druge, ki hi jo zanimale, da ne more najti pojaanlla, in da bl me proslls za dovoljejne pridružiti se mi. Mo-Jsgs programa da ne bo prav nič motila a svojo navzofnoatjo, zadovoljna bo, če Ji povem, kar bom sam videl. In če bo kaj vprašala, da ji bo zadostoval tudi najkrajši odgovor. Da me zasleduje še par ur v mnošini turistov in ima vgkia, da gledam drugače nego oni. In predvsem, ds bo imela mir pred vsiljivimi ciceronL — \ ' Govorila je piameno nemščine Včasih se je borila s izrazom, ki ga je nazadnje le našla. Govorila je v krakih stavkih, kakor vsi, ki se izražajo v tujem jeziku, pa naj ga še tako dobro ovladnjo. Priklonil aem se, Izpregovoril primerno frazo in šla sva. Pregledala sVa zbirke dener-jev, množino slik. skulptur, šla sva v svinčene oslice, ne Moet vzdihov, stopila sva v groeovite podzemne ješe in šla spet Is njih. Na trgu sv. Marka je ležala prekraane solnčna svetloba. Na stotine golobov ja mrgolelo po njem, turisti ao stali med njimi in jih krmili. Spsda k obisku Venesie. Krasotlca v heli obleki al jih js privabila na roke in rame desst korakov od njo je stal mlad mož V roki kodak je lovil navdušeno momentke te skupine, fcla sva čss trg bi se vrnila k meetu. kjer je stala še nedavno slavna Oampanilla. ki jo ho-«mo nanovo postaviti. Sezidana jo še par me- visoko; toda stavba saetaja . . Ideja t misliti na zidanje v meetu. pes smrti — preda© bo ta »tolp gotov, se podpre drugih. (Dal|» Kthedajtf) Surovi petrolej je treba iz-čistiti (rftfinirati) potom destilacije. Kakor smo poprej omenili, je petrolej zmes saznih snovi. Lašje anovi se destilirajo ob nttji temperaturi, težje snovi ob višji teažperaturi. Petrolej zSto kuhajo v posebnih kotlih In ae poedinO neetavine izločujejo potom destilacije ob raznih temperaturah. Najprej destilirsjo pline, nsfto (lahko izhlapljivo olje) in gazolfn. Ko so ee te snovi izločile iz petroleja, je kotel 400 stopizij Fshrenheits. Vrelišče sestavin, ki se pridobivsjo potom vetje vročine, je previsoko, da bl se te snovi vporab-jnle za gaoolin. Z zvišanjem temperature frihaja po gazolinu na vrsto kemin, ki. vsebuje več ogljika kdt gazolin. Deetilscija se nadaljnje, dokler ni doeešena temperatura 700 stopinj, ko se pridobivaj* druge snovi, kot de-stilate parafina, ki vsebuje ps-rafinski vosek in iz katerih izvira večina mnsflbih olj. Sred-nje-kontinentalni petrolej daje približno 4 odstre plina, 25 odstotkov gnzolina in nafte, 15 odstotkov ¿kerosina, 40 odsto pi i novega <«ja (gSs oU), 12 od-sto parafina in mazilnih olj in 4 odsto kokaa. (tont jutri.) r • i. , ■ >f <*+ V-"'* SEZNAM PniaKDS SLOVBNSE« ORGANIZACIJ V CHICAOU. Društvo it. 44® S. N. P. J.-Vsaalica v aobota SS. oktoMra v Massrikovi dvorani. 57th Ave. in SSnd Plses, Cicero.: Klnh ŠLA A S. Z. — Dramska pr^-stsÄfv WM* 24. oktobra v fiH rani ¿SP8L, l^S #5. ISth St. Dr. it. 1, a. N. P. J. - Vssslsa v aoboto 30. oktofarv dvorani 8. N, P J Dr. it S. Ši H. P. 1. - VsssZsa v ■o bot s tL'mßSKtkJj narodnem dsOM V Si Dr. št. HUlS* N. P. J. —I ■ssedo 14. ni i usISe'v dvsSSM S» M» "Zven- M. TS J. 8. K. J^-Vtaska tr-yatav v asboto S7. novamhra v Narodni dvorani, 8. Racine* Ava. in W. liani 8t, Jt'-'-» K ■ Soc. psvskl sbsr -Sava" (odask klu-ha At. 1, J8Z.) —Zoncart v ne-deljo f. dssetnbrs v dvorani 8. N. ■P. J. Dr. št. 1, a. a. P. z. — Božična lisa v nedeljo lt. deosmbra v dvorani S. N/P. i. eaa etovsOSkih arianlaaeli—Veae- lica v aohsls, IS. deoembra, v Na- Naročnina sa celo lete je $5410 in sa pel lete pa $2£0. Člani a N. P. j. doplačajo za pol lete $1.90 in za cele leto $3^0. Za mesto Odcago in & cero za leto $&50, pol leta $3^5, za «»-t $510. Za Evrope gtane z ta $4.00, za vee leto pa Tednik $L70. Oanl wTU Naročnino tudi sa* ml pošljete na naslov upravniBtvo M P ROS VET A" 2857 & Lawa4al. Aw. » _ • CHICAGa DLL MS SOBOTA. 1«. OKTOBRI^ - ^ KRJI2EVNA MIKA S.D. P J. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obseg. 6S2 strani, trdo vezane, vredna avojo cene, stans....*6.oo Slovensko-Angleška Stimricn—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, g dodatkom raznih koristnih informacij, etane samo.MMMM....M...............92.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone 4n sploini razvoj, knjiga iz katere ¿¿morete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobrom»»..»».^^^.....m.....«..|lit Pater Malaveptura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, m doživljaji rojaka, iz-vrstno spopolnjena e ilikiiQL...H.M.M.M.Hw..M.MMMm,mmo Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skri-tega dela šivljenja slovenskih delavcev v Amerfld.Jl.7i Jlnunle Higgina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poolovenil pa Ivan Molek M»W,M».H.,WWwfcwi»,W.W.rtHM»,MMMWI«lW..M«............11 .00 Zapisnik 8, redne konvencije & N. P. J„ Z52 strani mehko vezana, stane aamo.— ................................. KNJIGE KNJIŽEVNE MATICI SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: William Si ter, 6404 St^XSWf