Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo	K. S. K. Jednote	
28 številka	JToliet, Illinois, 19. junija, —— i . 							1908	Imetnik XVII
REPUBLIKANSKA
KONVENCIJA.
Otvorjena bila v torek opoludne molitvijo ob krasnem vremenu v Chicagi, 111.
TAFT BO MENDA NOMINIRAN.
Šumna ovacija za Roosevelta trajala nad tričetrt ure.
Chicago, 111., 17. jun. — Velika narodna konvencija Republikanske stran ke sedaj zM«te,- Pržavfjiki, politiki, podjetniki, odvetniki in ljudski zastopniki so prišli iz vseh držav in teritorijev velike Unije, da izvolijo može, katerim se ima (če bo šlo) izročiti za prihodnja štiri leta vodstvo dežele; in obenem imajo odločiti o tem, na temelju kakih načel se ima voditi prihodnji volivni boj. In vsi došleci so se včeraj zbrali v Coliseumu, da po svoji najboljši moči in zmožnosti pripomorejo k temu, da bo odločitev za vse prebivalstvo Združenih držav in posebno tudi za ves svet koristna irl plodonosna,
če se sme po vremenu sklepati, bo izid dobef, kajti včeraj je bilo najlepše vreme; in republikanci imajo vražo, da lepo vreme na volivni dan brezpogojno povzroči izvolitev republikanskega kandidata. In ne velja li isto o nominaciji?
Že zarana, več ur pred začetkom konvencije opoldne, se je kazalo v sedaj političnem mestnem delu živahno gibanje. V hotelih, kjer so imeli svoje glavne stane razni mogoči in nemogoči kandidatje, so se gnetle ljudske množice. Vsepovsod je bilo slišati domneve in ugibanja in stave Ampak sicer je vladal mir. Videti je, da je kandidat Taft že zasedel vsa srca, in prepir se vrti sedaj le za nominacijo podpredsednika.
V skladnosti z res krasnim vremenom in mirnim obnašanjem prebivalstva je bila tudi podoba mestnih cest. V zadnjih štiriindvajsetih urah se je v tem oziru storilo res mnogo. Povsod plapolajo zastave, in posamna javna ali poljavna poslopja so prav posebno lepo okrašena. In tudi delegate so nadeli svojo najboljšo opravo za vroče delo, ki jih čaka.
To pa velja v prvi vrsti o Coliseumu, ogromni stavbi, V kateri se bo vršila konvencija. Pač ni malenkost, tako velikansko poslopje primerno o-krasiti, da je res lepo, a pri tem vendar ne prekričeče. Topot se je ta stvar posrečila. Na mogočnih stebrih o-gromnih obokov, ki se raztezajo čez dvorano, so okusno razvrščene ameriške zastave, in odri so ozaljšani z rde-če-belo-modrimi draperijami, in vsepovsod so ameriški modri orli nameščeni, tako da je pogled res veličasten.
Sedeži so prenapolnjeni z delegati in gledalci v raznovrstnih prazničnih opravah. Godba neprestano svira domoljubne komade.
Ob )412. uri je bila mogočna dvorana že napolnjena in godba je zaigrala navduševalno skladbo “Amerika”. In tedaj je ravno prihajala kaliforn-ska delegacija s prekrasnim praporom, prvim, ki se je prikazal na površje. Škof P. J. Muldoon je prišel v spremstvu župnika E. A. Kelly, stopil na oder in bil navdušeno pozdravljen. Potem je vstopila tudi illinoiska delegacija s sivolasim senatorjem Cullomom na čelu, katerega je vodil chicaški župan Busse. Sledile so druge delega cije.
Bilo je 13 minut po 12. uri, ko je g. New, predsednik narodnega konventa otvoril zborovanje. A trajalo je še četrt ure, preden je zavladal mir. Škof Muldoon je potem govoril otvoritveno molitev, v kateri je prosil nebeškega blagoslova za zborovalce. Kot začas nega predsednika je nato g. New pred lagal senatorja Julius Caesar Burrow-sa iz Michigana, in predlog je bil sprejet. G. Burrows je imel potem mojstrsko izdelan govor, ki pa ga ni bilo daleč slišati'. Kadarkoli je bil Roosevelt omenjan, so poslušalci glasno in dolgo ploskali. Govor je trajal 1 uro in 8 minut. Nato je predsednik ime noval odbore za poverilnice in dr. Tri minute po dveh se je konvent od-godil do danes opoludne. Odbori so se potem takoj lotili svojega dela.
Drugi dan.
Chicago, 111., 18. jun. — Roosevelt je vendar še najbolj priljubljen izmed vseh državnikov in drugih veljakov v Združenih državah. Kdor je mogel o tem dvomiti, ta bi se bil tega dvoma iznebil, ako bi bil včeraj popoludne priča velikanske ovacije, ki so jo priredili predsedniku med sejo narodnega konventa v Coliseumu. Sedem-inštirideset minut je trajalo ploskanje in vriskanje, ki ga ni mogla niti velika godba preglasiti, potem ko je senator Lodge omenil, da je Roosevelt naj-
bolj sovraženi in pri tem vendar najbolj priljubljeni mož v Združenih državah. Popolnoma nemogoče je bilo navdušenje ustaviti in kladivo je predsednik kar odložil. Do vrhunca je pri-kipelo veselje, ko je neka gospa z novinarskega odra dala vreči med delegate takozvanega Teddy-medveda.
Med tistimi, ki so se te demonstracije za Roosevelta najbolj veselili, je bila Mrs. Nicholas Longworth, z dekliškim imenom Aliče Roosevelt, ki je sedela blizu svojega soproga na galeriji. Manj vzradoščen je bil glavni vodja za Tafta, bivši pomožni generalni poštar Hitchcock. Delegatje pa so se zadržali bolj mirno, samo newyorški so se ploskanja zelo udeleževali. Konvencija je včeraj izvršila mnogo poslov. Najvažnejši dnevni dogodek je bila odobritev poročila za poverilnice. Taft ima zdaj zagotovljenih nad 700 delegatov. Nasprotna stranka “zaveznikov” se je izlepa uda-la in ne napravlja nič zgfige.
Kmalu po 5. uri je bil stavljen predlog, da se zborovanje odgodi do devete ure zvečer. A s tem se delegatje nikakor niso strinjali. V pretežni večini so bili za to, da se posvetovanja spet začno šele danes ob 10. uri do-poludne, kar je bilo sprejeto. Dotlej upa tudi odbor za “platformo” dovršiti svoje delOj in potem se lahko začne pravi boj.
Medtem ko so se vršile v zboroval-nici pododbora važne razprave, je po ulicah valovalo živahno gibanje. Razni klubi so prirejali obhode. Po celem mestu je sploh tako živahno, da tujci kar zijajo,
RAZNOTEROSTI IZ DELAVSKIH KROGOV.
Predsednik premogarske zveze ameriške prorokuje za mesec julij boljše čase.
SKRAJNI ČAS, DA NAPOČIJO.
Delavci se vračajo v Evropo v takem številu, da so parniki v stiski.
Nočejo prohibicije.
Baton Rouge, La., 15. jun. — Louisiana začasno ne postane prohibicij-ska država, kajti poslanska zbornica je danes sprejela nasvetovano postavo, ki določa krajevno krčmarsko licenco na nič manj nego $500 in državno licenco na nič manj nego $200. Po sprejemu te postave se državni dohodki pomnože za $250,000 do $300,000 na leto.
Harry Thaw.
New York, 13. jun. — Harry K. Thaw mora po odloku višjega sodnika Morschauserja ostati v državni blaznici za blazne zločince v Matewa-nu. Ta odlok je bil danes izdan. Harry in soproga Evelyn sta se spet sporazumela, torej ne bo razporoke.
Wheeling, Va., 17. jun. — Predsednik delavske zveze “United Mine Workers of America”, T. L. Lewis, ki je odpotoval v Indianapolis na zboro-Vanje narodnega izvrševalnega odbora omenjene premogarske združbe, je danes razodel o poslovnem položaju sledeče svoje misli: “Mesec julij donese velik razcvet in razvoj v kupčiji S premogom, železom in jeklom. Vse ladije, vozeče po velikih jezerih, bodo z dnem 1. julija najete in prevažale bodo polne naklade s severozapada in tjakaj. Sedaj vozijo samo premog tja in se vračajo skoro prazne.”
Pittsburg, Pa., 17. jun. — Tvrdka Crane Co. iz Chicage, ki ima glavnice $15,000,000 ter izdeluje robo iz žolte medi (mesinga), cevi itd., namerava v Oakmontu kupiti 30 akrov zemlje in na nji zgraditi novo tovarno, ki bo dajala zaslužek 2000 delavcem. Crane Co. vposluje v Chicagi kacih 6000 in v neki drugi tovarni v državi Massachusetts okoli 3000 delavcev.
New York, 17. jun. — Nad 1000 medkrovnih potnikov, v Evropo vračajočih se delavcev, je moralo ostati tukaj, ko je danes odplul halandski parnik “Potsdam” v Rotterdam. Ta parnik ima v medkrovju prostora za 2000 oseb, ampak vsi ti prostori so bili že zasedeni.
Žaostalce so zagotavljali, da jih vzame s seboj prvi parnik, ki odpluje; ampak mnogi zaostalci so se hoteli s silo vkrcati na parnik “Potsdam” in morala jih je poklicana policija zadržati. Prav mnogi teh potnikov imajo samo toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za potovanje v staro domovino, in bodo pač morali ves teden prenočevati v kakem parku v Hobo-kenu.
Dr. L. Lauš umrl.
Ambridge, Pa., 13. jun. — Hrvatski župnik dr. Ljudevit Lauš, ki je dne 10. t. m. tukaj umrl za sušico v 40. letu svoje starosti, je bil danes pokopan v Sewickleyu, Pa. Pokojnik je bil vnet rodoljub, ali vendar je mnogo pretrpel od zavistnih “prijateljev”.
Slovenski šahar zmagal.
Praga, 12. jun. — Mednarodni ša-hovni turnir, ki se je tu začel dne 18. maja, je bil danes končan. Turnira so se udeležili samo svetovnoznani ša-harji. Med desetimi mojstri, ki so dobili nagrade, zavzemajo prva tri mesta: Duras, Schlechter in Vidmah (Zadnji je Slovenec.)
Morilka Gunness v Mehiki?
Washington, 13. jun. — Po brzojavki ameriškega poslanika v Mehiki Thompsona, se nahaja glasovita morilka Gunness v Mehiki. Policija je namreč prijela neko žensko, ki je po osebnem opisu natanko taka kot Gunness.
Ognjenik bljuva.
Aukland, N. S., 15. jun. — Po semkaj dosp'elih poročilih je začel dne 10. maja Savaii, največji ognjenik na otoku Samoa, silno bljuvati, kakor še nikdar preje. Izmetaval je lave po 3,000 ton na minuto. Tok lave, osem milj širok, se je izlival v morje, ko je na svoji poti uničil vsepolno selišč.
Kobilice.
V hipni blaznosti.
Cadellac, Mich., 13. jun. — V hipni blaznosti je umorila sinoči gospa Daniel Cooper svojega soproga in 5 o-trok in potem izvršila samoumor. Šesti otrok je bil smrtno ranjen. Trupla so bila davi najdena. Poleg trupla morilke je ležal revolver.
Willemstad, Curacao, 14. jun. — Kobilice čimdalje bolj nadlegujejo vene-zolansko državo Zulia, z glavnim mestom Maracaibo. Bati se je, da bodo vse setve opustošene, vsled česar bi nastala podeželna lakota.
GESAR FRANC JOŽEF NE POJDE V PRAGO.
Čehi so ga nameravali sprejeti nad vse veličastno, a v zadnjem hipu jim je svoj obisk odpovedal.
JUBILEJNI SPREVOD SPRELEP.
Tako krasne parade še ni videl Dunaj in je menda ne bo več.
leju. Prvi pride kralj Jurij grški, po» tem kralj Karol rumunski in knes Ferdinand bolgarski, Knez Nikola čr» nogorski pošlje najbrž prestolonasled» nika Danila. Kar se tiče načrta, da bi se kralj Peter inkognito pripeljal V lschl cesarju častitat, se zdi, da iz tega ne bo nič in bo kralj Peter moral ostati doma. Sultan Abdul Hamid pošlje na Dunaj posebno poslanstvo, na čelu mu Turkham paša.
1400 delavcev odslovljenih.
Revolucija na Kubi?
City Mexico, 14. jun, -— “Herold” poroča, da je dospela iz popolnoma zanesljivega vira vest, da so kubanski trgovci zložili sklad v podporo revolucije, ki ima izbruhniti, bržko Američani umaknejo svoje vojake z otoka.
Nova iznajdba.
Pariz, 14. jun. — Francoski inžiner in fizik Armengaud, ki je delal že več let poizkuse, da bi iznašel daljnogled imenovan “Telespektroskop” ali “Te-lephot”, s katerim bi se videlo v nenavadno velike daljave, izjavlja sedaj,
Detroit, Mich., 13. jun. — Predsednik “American Shipbuilding”-kompa- da je že prav blizn svojemu cilju. Pra-nije v Clevelandu, O., T. C. Wallace, j vi, da je svoj aparat že v toliko poje danes naznanil, da se Bay City-la- ! polnil, da že lahko trdi, da že ni več dijedelnica zaradi pomanjkanja naro- daleč čas, ko se bo moglo videti iz
Billik še ni obešen.
Chicago, 111., 12. jun. — Herman Billik, ki je zastrupil več članov družine Vrzal, ni bil obešen danes. V zadnjem hipu ga je začasno rešil zvezni sodnik Landis, ki odpošlje priziv na najvišje sodišče Združ. držav.
Vihar odpihal šotore.
New York, 15. jun. — Šotorišče v Pine Plains, N. Y„ v katerem se nahaja kacih 3000 rednih vojakov in 5000 miličarjev iz držav Massachusetts in New York, je bilo danes opustošeno po viharju v dolgosti 7 milj. Na tisoče postavljenih šotorov je bilo odtrganih in z vojaškimi uniformami vred razpršenih na vse vetrove. Konji so se plašili in vsepovsod je bila zmešnjave, kot je miličarji še niso doživeli.
45,000 nerešenih slučajev.
New York, 16. jun. — V ponedeljek se začno do meseca oktobra trajajoče počitnice zveznih sodišč, katera zapuščajo 45,000 prizivov proti odlokom najvišje čolne (carinske) oblasti nerešenih.
Ljudožerci jih pojedli.
Madrid, Špansko, 16. jun. — Dospela so semkaj nadaljnja poročila od za-padne brežine afriške o parniku “Ville de Bruges”, ki se je vsled viharja po greznil na Kongu. Od šesterih Ev ropcev, ki so storili smrt, so ljudožerci pohrustali štiri. Utonilo je 70 črncev.
Homatije v osrednji Aziji.
Peterburg, 14. jun. — Rusko bro-dovje v Kaspiškem morju obstoji iz šest ladij, med katerimi pa sta le dve torpedovki sposobni za boj. Vsled nemirov v Perziji pa je sklenila mornariška uprava zgraditi pet topniških čolnov. Oboroženi bodo s 12 cm in 7.5 cm brzotopovi ter strojnimi puškami. Pod okriljem te flotile bi Rusija v slučaju potrebe lahko izkrcevala svoje čete na perzijsko ozemlje.
čil stalno zapre. Vsled tega izgubi 1400 delavcev svoj zaslužek.
Žrtve agentov.
New York, 14. jun. — Zopet je bilo privedenih 50 Bolgarov iz Pennsylva-nije na Ellis Island po zapornem povelju trgovinskega tajnika, ki so tamkaj neki občini pripadli v nadlego. Sedaj se nahaja že 115 Bolgarov na otoku, ki so dospeli semkaj po raznih par-niških črtah, pa bodo odpeljani nazaj Evropo. Reveži so pomilovanja vredni, kajti žrtve so brezvestnih a-gentov, ki so jih poslali v, Ameriko pod slepilom krivih dejstev.
Pariza ali Londona, kaj se godi v New Yorku.
356 oseb utonilo.
Seja priselitvenih uradnikov.
New York, 16. jun. — Pod predsedstvom ministra za trgovino in delo, g. Straussa, so včeraj priselitveni uradniki zborovali na Ellis Islandu. Seja je trajala skoro ves dan. Tako-zvano vprašanje o “belih sužnicah”, za čegar rešitev se predsednik Roosevelt in ves ameriški narod tako zelo zanima, se je razpravljalo samo površno, ne da bi se kaj določnega sklenilo. Nasprotno se je pa ukrenilo, da se vsem telesno in dušno bolnim priseljencem popolnoma onemogoči izkrcanje v kateremkoli ameriškem pri stanišču. Ker je navzoči kanadski vi šji priselitveni uradnik privolil v to odredbo, se taki bolniki ne bodo mogli vtihotapljati v Ameriko tudi čez Kanado ne.
Velike vaje.
London, 14. jun. — Angleška mornarica bo to poletje vadila s 410 vojnimi ladjami. To ogromno brodovje bo sestavljeno iz 38 bojnih ladij (61 jih ima Anglija vseh skupaj), 32 oklop nih križaric (38 jih je vseh), 70 zavarovanih križark (86), 139 toripedolov-cev (155), 65 torpedovk (65), 40 podmorskih čolnov (50), 2o pomožnih ladij (26).
Tokio, Japonsko, 16. juh. — Petdeset ribiških brodov se je pogreznilo blizu luke Kageshina in 350 oseb je storilo pri tem smrt. Guverner pokrajinski je naprosil v Sasebu pomoči.
Cerkev zažgkna.
Berolin, Nemčija, 13. iun. — V Moa-bitu se je poskušalo, požgati staro katoliško cerkev sv. Pavla. Ta cerkev, ki v nji pridigajo dominikanci, je bila napolnjena s kacimi 1800 osebami, večinoma ženskami in otroci, ki so poslušali pridigo znanega dominikanca patra Bonaventuri. Medtem ko je pater čital mašo in so verniki klečali, je nekdo patru sporočil, da cerkev gori. Ne da bi se vznemiril, je Bonaventuri prosil mašujočega patra, naj zaključi mašo, kar se je zgodilo. Njegovih šest asistentov je šlo med vernike potihoma jim sporočat, da je nastal neznaten ogenj in je svetovati, da cerkev mirno zapuste. Tedaj je bila cerkvena streha že v plamenih in. gasilci so prihitevali. Verniki na srečo niti slutili niso, da se je požar že tako razširil, in so zapustili cerkev brez zmešnjave. Dognalo se je, da je bilo na kacih dvanajsterih mestih v petroleju namočeno predivo vtaknjeno in zažgano. Ko je bila napravljena že velika škoda, se je posrečilo ogenj ugasiti. Policija misli, da so bili v tem slučaju isti požigalci, ki so bržkone tudi dne 14. aprila vpepelili starodavno garnizijsko cerkev.
Dunaj, 17. jun. — Cesar Franc Jo žef je davno nameravano potovanje v Prago sedaj opustil. A ta vest ni povzročila nove bojazni glede zdravja sivolasega vladarja. Kajti vobče je znano, da je cesarjevo zdravje začasno izvrstno. Ampak napori, ki so jih donesle raznotere slavnosti povodom 601etnega vladarskega jubileja, posebno jubilejni sprevod zadnjega tedna, so bili tako trudapolni, da mora- cesar iskati počitka. Zato vladar ne pojde v češko glavno mesto, kjer je bilo že vse pripravljeno za veličasten sprejem.
Iz najboljšega vira se poroča, da bo kralj Edvard obiskal cesarja Franc Jožefa sredi meseca avgusta v Ischlu.
O tej priliki bosta navzoča avstro-ogr-ski minister vnanjih zadev, baron Aehrenthal, in stalni podtajnik britanskega vnanjega urada, Sir Ch. Hardinge. Tačas se bo kralj Edvard mudil v Marijinih varih na Češkem.
Slavnostni jubilejni sprevod, ki se je vršil zadnji petek, je bil resnično veličasten. To je bila najkrasnejša parada zastopnikov avstrijskih dežel v čast šestdesetletnice vladanja cesarja Fran Josipa. Parada je vspela še lepše, nego je bilo pričakovati, kajti tudi vreme ji bilo krasno, tako, da je bil vtis raznobarvne parade in paradarjev tem lepši. Parada se je pred vsem j odlikovala radi tega, ker je bilo vse točno in ker se je vse vršilo tako, kakor je bilo določeno preje v programu Paradarji so korakali tri tire mimo cesarja, ne da bi to gledalce izmučilo, kajti vsaka posamezna skupina je obudila veliko zanimanje med gledalci, katerih je bilo samo na tribunah na tisoče. Vseh gledalcev skupaj je bilo najmanj pot milijona. Cesar se je kljub svojej starosti in slabosti izvrstno obnesel, kajti vse tri ure, ko so šli zastopniki avstrijskih dežel mimo njega, je stal, ne da bi se tudi malo vse-del ali naslonil. Tu pa tam se je nasmejal, ko je šla mimo njega kaka sku pina. Posamezni deli parade so bili krasni, zlasti lepe so bile zgodovinske skupine, katere vse je nadkriljevala ona, ki je predstavljala Rudolfa Habsburškega. Druge skupine so predstavljale slike iz življenja v raznih avstrijskih deželah. Na ta način so bile zastopane vse dežele Avstrijske izim-ši Češke, kajti dunajski župan ni hotel dovoliti Čehom prirediti na Dunaju slovanske predstave, radi česar so Čehi opravičeno sklenili, da ne bodo delali na Dunaju štafaže.
V sprevodu je bilo nad 20,000 oseb, in sicer je v zgodovinskem oddelku sodelovalo 4000, v narodopisnem 12,-000, v športnem oddelku 5000 udeležencev. V sprevodu je bilo tudi 4000 konjev in vozov. Med raznimi skupinami je bila posebno lepa 20., ki je predstavljala armado Radeckega. V dvorni loži je bil cesar z vsemi člani vladarske rodbine in z vsemi avstrijskimi knezi, skupno 80 oseb.
Poroča se, da bodo prišli balkanski knezi in vladarji eden za drugim ce
Ali hočeš res fino kmetijo? Ne zamu* di pogledati mojo ponudbo!
Vsakdo kedor dobi kako napako se povrnejo vsi stroški!
Kmetija 120 akrov, visoko ležeča ravnina malo valovita, najboljša zemlja brez kamna, na glavni cesti. Slovenci vse okrog, 2 milje do malega mesta in pošte, 3 milje do jedne postaje in kat. cerkve, 4)4 milje do druze-ga mesta in dveh postaj, šola blizo, Kmetija obstoječa iz: hiša z 4 sobami, velik hlev, poslopje za koruzo, sušilnico, kokošnjak, vodnjak iz cementa, pred hišo velika senčnata drevesa, o-rehi in 3 hrasti, vrt kacih 100 velicih sadnih dreves, nekaj trtja 75 akrov polja in travnika; na travniku se kosi jedenkrat do 40 ton sena, mevke, drugo gozd. Na posestvu izvrsten studenec, potok proč četrt milje. Cena $1950.
Kmetija 40 akrov, z dratom in lesom vse ograjeno, velik živinjskl hlev, mala lična hiša, okrog 100 mladih sad» nih dreves, 7 akrov čistega drugi? gozd. Leži skup zraven prve. Cena $600.00.
Obe kmetije so jedno: - gospodarja 19 let na prvej pr- .... kjer hpče iti V pokoj.
Fran .
Opomba. N v zvezi z no';-prodajam svt:
Naylor, Mo.
. jaz nisem i nijo, temveč :.ost kmetov, vsa-
kdo kupi naravnost od gospodarja.
Redko naključje.
Dunaj, 14. jun. — Leta 1898 je naš cesar obhajal 50 letnico vladanja ifi papež Leon XIII. 601etnico mašni-štva;-letos pa obhaja naš cesar. 60-letnico vladanja in sedanji papež pa 501etnico mašništva. Da bi se jubilejna leta enega vladarja tako vzajemno križala z vladarjema vesoljne katoliške cerkve, se še ni prigodilo.
Javna izjava.
Priporočilo.
Rojakom v Cumberland, Wyo. priporočamo našega zastopnika John Pagon.	Uprav. “Am. Slov.”
Slabe obisti,
utrujenost, glavobol, oslabelost, srage na obrazu, želodčni neredi, izguba okusa — to so znaki neredov obisti. Ko se človek počuti v teh neredih, takrat je treba se poslužiti Severovega Zdravila za obisti in jetra, ki ozdravi te organe telesa in jim da novo moč. Odstrani vse nadloge jeter in obisti, prežene strup iz človeškega sestava er pospeši pravilno delovanje. Cena 75c ali $1.25. Vaš lekarnik prodaje o zdravilo. Poskusite eno steklenico. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Glas Naroda prinese! je v švojej št. 130 z dne 3. junija 1908 naptafn Mr. John Gosar Co., izdelovatelju društvenih potrebščin v Pittsburgu, Pa., neki članek oziroma odgovor na mene, katerega sem pa pismeno od E. Sakser & Lo. zahteval. Radi tega zahtevam oziroma prekličem sam tisto izjavo, ker omenjena tvfdka nikak&f ¡slaba biti ne more, kajti meni je J. Gosar Co. pošteno po nakaznici $60 povrnila. Vzrok poprašanja od moje strani na tvrdko Frank Sakser Co. je bil, kef po pisanju več pisem ni prišlo od pitt» sburške tvrdke odgovora. John Gosar Co. mi pišejo in se zelo čudijo, da nisem pisma za Odgovor na moja dobil! Ker sem dal na Mr. John Gosarja posebno naročilo nekega društvenega znaka % briljanti v veljavi od $120 in ker je zhak takorekoč skoraj izdelan in jaz kot mož-beseda i» poštenjak nikakor mojega danega naročila ne preklicujem. Obžalujem, da je iz mojega pisma nastala javnost, katera bi lahko tvrdki John Gosar Co. škodovala, radi česar pa s tem pismom zahtevam Javno izjavo od Glas Naroda.
Duluth, Mir.n., 8. jun. 1908.
Joseph Scharabon,
Retail Liquor Dealer & Foreign sarju Francu Jožefu čestitat na jubi- Exchange Banker, 415 W. Michigan st
CESAR FRANC JOŽEF I.
Joliet, 111., 17. maja. — Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., bodo mnogi dečki in deklice naše nadepolne šolske mladeži pristopili prvikrat k mizi Gospodovi, in tako doživeli najsrečnejši dan, ki se ga bodo spominjali z občutki milobe in radosti vse svoje žive dni.
Prvo šv. obhajilo prejmejo v nedeljo sledeči:
Dečki Avsec Jožef, Benedik Jakob, Kolman Andrej, Konte John, Korevec Fred, Kostelec John, Legan John, Prus Jožef, Ramuta Jožef, Rogina Matija, Sekola Jožef, Starc Mihael, Soln-ce Jakob, Štamfel Frank, Štamfel William, Štiikel Matija in Šuklje Jožef.
Deklice Bolte Angela, Bradač Sofija, Bučar Marija, Crnovič Johana, Grahek Elizabeta, Jerman Terezija, Kočevar Marija, Količ Katarina, Količ Marija, Kovačič Lucija, Kožar Ana, Krašovic Katarina, Malarič Katarina, Marencel Barbara, Mihelič Marija, Muhič Angela, Mušič Katarina, Nemanič Elizabeta, Oberstar Angela, Papeš Antonija, Papeš Marija, Puhek Marija, Sak Marija,* Simonič Katarina, Simonič Marija, Skrinar Katarina, Smolič Marija, Sodec Terezija, Stukel Ana, Šukle Marija, Zaletel Elizabeta in Zupančič Antonija.
Skupaj 17 dečkov in 32 deklic.
—	Rev. J. M. Solnce, profesor slav-noznane bogoslovnice v St. Paulu, Minn., je včeraj (v torek) dopoludne počastil s svojim posetom našo tiskarno. Č. gospod Solnce se je pravkar vrnil preko Neapolja iz stare domovine, kjer si je dodobra spet utrdil svoje zdravje, in prinesel je od tam vse-polno najlepših spominov. Na svojem povratku je najprej obiskal svojega starega prijatelja, našega g. župnika, Rev. F. S. Šušteršiča.
—	Iz stare domovine sta se vrnila v soboto zvečer tudi g. Janko Ogulin in ga. soproga Ivanka, zdrava in čvrsta, da ju je veselje pogledati. Vožnjo po suhem in mokrem sta imela tja in nazaj mirno, a polno naj lepših vtiskov. Veselja, ki sta ga užila na domačih tleh, pa kar ne moreta popisati, tako sta še vsa ginjena ob svežih spominih na staro domovino, katere nista bila videla že 10, oziroma 16 let. Velikanske izpremembe so se dovršile tamkaj med to dolgo dobo človeškega življenja. Mesec dni sta se. mudila v Semiču na Dolenjskem pri očetu g. Ogulina. In ko sta se tam okopala v vinograjskem zraku cvetočih livad, sta se poklonila beli Ljubljani, ki se je baje čudovitolepo razvila iz. “dolge vasi” v ponosno slovensko stolico, da jo občuduje vsak tujec. In potem sta “romala” po vseh sprelepih kotih in krajih od Bleškega otoka preko Postojnske jame do Trsta in morja, vsepovsod gledajoč napredek narodne podjetnosti na vseh poljih. In vsepovsod so jima prijatelji in znanci klicali: Na svidenje! Pač težko je bilo slovo, ampak večna ni nobena radost pod solncem. In vrnila sta se v našo sredo, kjer smo medtem izročili majki zemljici tudi njima preljubega prijatelja Karola Sitarja.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Božič Peter, Benedek Mohor, Curelič Petar, Dragoš Janez, Dolan Daniel, Kovač Jera, Klobučar Anton in Oštir Frank.
—	Bratovščina zvana “Odd Fellows” šteje v državi Illinois 83,332 članov in 40,900 članic. Svojo letno konvencijo so imeli drugo polovico zadnjega tedna v našem mestu, ki je bilo vse v zastavah v I. wardi.
—	Nemec Julius H. Meyer, star 39 let in do nedavna vslužben v Sehring-ovi pivovarni ter znan tudi mnogim tukajšnjim Slovencem, je umrl zadnji petek za sušico. N. p. v m.!
—	Tri osebe so bile rdnjene in četrta je kakor po čudežu utekla smrti v nedeljo zvečer, ko je na voglu Herkimer in Cass cest trčil neki avtomobil ob pocestno karo. •
—	Kaznjenec James Kaiser, 31 let star, zaradi vlomov obsojen v tukajšnjo kaznilnico za dobo od 1—14 let, je utekel, ko je delal v kaznilniškem ka-menolomu. Kaiser je baje zvit kot gad, a vendar se ga je posrečilo spet ujeti že čez 12 ur na neki farmi, kjer se je skrival.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Mlada piščeta, živa, in fino suho meso je dobiti v mesnici Grahek & Ferko, 207 Indiana St., Joliet, 111.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
ljenje in prirejati shode, pri kojih se slovenski narod razgovarja o nujnih zadevah. Dandanes, dragi rojaki, ni mogoče v nobenem oziru napredovati, posebno v delavskem in političnem oziru ne, če se medsebojno ne združujemo v eno družabno zvezo. Slediti moramo druge narodnosti v političnem oziru. Pri tem pa, če hočemo mi Slovenci uživati in zadobiti vpljiv, opustiti moramo grdo navado, to je, z osebnim napadanjem v raznih-listih. Dokler se to ne bode opustilo, ne bode narodnega mira med nami; zakaj če se med seboj kosamo v razne stranke, lahko nas potem vsaka peščica tuje narodnosti premaga.
Zato pa na delo, Slovenci, za pravico združujmo se!
Z odličnim pozdravom bilježim
Jos. J. Peshell.
— Slovenski fantje jolietski so nam doposlali sledeči dopis:
Nekaj fantov nas je, ki smo si vzeli v nalogo, da tudi kaj naredimo v korist naroda, in to v družabnem življenju. Naša želja je, da si ustanovimo, poleg krasno uspevajočih društev, tudi eno mladeniško društvo, h kateremu naj bi pristopili samo mladeniči. Ker nam je znano, da je še dokaj mladih fantov, ki bi radi pristopili k društvu, za to smo se domenili, da se zberemo v nedeljo dne 21. rožnika v dvorani stare cerkve sv. Jožefa, da se domenimo o tem novem društvu. Na programu seje bode vpisovanje dru-štvenikov. Ko se jih vpiše zadostno število, se bode začela prva seja in na istej se bodemo domenili, kar se tiče imena in namena tega društva. Todru štvo bode kras in ponos naše naselbine, posebno pa čast našim mladeničem, za to se je nadejati, da se jih zbere lepo število. Vsak fant je dobrodošel, ako je že pri društvu ali ne, naj vseedno pride, ker člani tega društva bodo lahko tudi oni fantje, ki so že pri drugih društvih; tudi vsi oni, ki so nad 16 let stari. Ko se nabere dovolj onih članov, ki še niso pri Jed-noti, se bode društvo na željo istih lahko spojilo s K. S. K. Jednoto.
Naše mnenje je, da bi to novo društvo bilo tudi — podporno društvo. Kar se pa tiče podpore in drugih takih reči, se bode določilo na zboru pri ustanovitvi.
Toraj fantje, v nedeljo popoldne ob Jž3. uri pridite v kolikor mogoče velikem številu v staro cerkev, da se naredi prvi korak. Cim več nas bo, tem bolje. Pokažimo, da želimo napredovati, ker ako se sedaj ne ustanovi tako društvo, se bode pa kasneje, a vendar' čim preje tem bolje. V to ime po-mozi Bog! Slov. fantje.
— Salunar Adam Algmanovicz v Rockdalu je bil oropan v noči od nedelje na ponedeljek. Doslej neznani vlomilci so mu odnesli nič manj nego $1,600 v čekih in gotovini. Bili so skraj no drzni, kajti morali so skozi salu-narjevo spalnico, da so prišli do denarja; in tudi policajev se niso zbali ki imajo svojo postajo naravnost čez cesto od saluna.
Chisholm, Minn., 15. jun. — Štirje slovenski duhovniki so nas danes počastili s svojim obiskom. Od nove sv. maše na Evelethu, katero je včeraj tam daroval Rev. Jos. Vrhunec, so prišli danes sem na Hibbing in Chisholm, so se prav dobro imeli in veselili se našega napredka. Razun novomašnika so prišli Rev. Father Rant, ki je imel včeraj na Evelethu slovesno pridigo; potem Rev. F. Bilbau od Eveletha in Rev. Anton Pirnat, ki bode imel novo mašo v Montani prihodnji teden, in ki je bil posvečen za našo duluthsko škofijo.
Bog daj obema slov. novomašniko-ma obilo milost in pomoč za velika dobra dela v prid slovenskega naroda v Zjed. državah!	R. J. T.
Ely, Minn., 9. jun.—(Samosilni Angleži. Volitve šolskih nadzornikov.) Tu so se dne 8. junija vršile volitve šolskih nadzornikov Independent-o-. kraja št. 12. Peščica tukajšnjih kapitalističnih Angležev si je že preje tajno med seboj izbrala svoje kandidate, neoziraje se na druge narodnosti, katere imajo ravno toliko pravice do raznih uradov, kakor gotovo nenasitni Angleži. Vsa stvar je bila tako tajna, da ni prišlo v javnost med naš slovenski narod. V nedeljo dne 7. junija je imel Slovenski Politični Klub svojo redno sejo, katere se je udeležilo mnogo članov. Med raznim pogovorom nas je opozoril naš alderman g. Jak. Butala o šolskih volitvah naslednjega dne. Da nekoliko presenetimo naše “Jakobčke”, smo po kratki de-
Ely, Minn., 8. jun. — Danes so tu močni nalivi povzročili veliko škode, celih 5 ur je neprestano lilo, nižji deli mesta so popolnoma poplavljeni z vodo. Voda je posebno škode naredila na vrtovih, kjer je deloma odnesla razne nasade in poplavila.
Poročil se je tukaj g. Andrej Stern gdčno. Ano Adlešič. Bilo srečno!
J. J- P.
Milwaukee, Wis., 14. jun. — Naše društvo “Sloga”, ki je prej pripadalo k Nar. Napr. Jednoti, se je od te ločilo. Pa smo imeli tudi prav. Kaj hočemo sedaj, to je vprašanje. Dolgo bi se nam ne bilo treba obotavljati; poslušati bi nam bilo samo nasvet g. župnika iz West Allis, s kojim smo prilično govorili o stvari, da se priklopimo jedni slovenskih kat. jednot, ki so močne. 125 članov štejemo, sami se vendar ne moremo vzdržati Upajmo, da se tudi mi vsi sporazumemo in da bo zadnji sklep jednogla sen, ker le na tak način moremo skrbeti za se in za svoje.
Več članov “Sloge”.
Moon Run, Pa., 15. jun. — Slovo je vzela od površja matere zemlje Roza Zupančič, katero so bili odpeljali v bližnjo bolnišnico Mikesroks dne 14. maja ob 7. uri dopoldne. Ravno dotičnega dne se je vršila tudi operacija. Bolezen, katera jo je mučila v bližnji bolnišnici, je trajala od 14. maja do 12. junija, ko je umrla. Obžalujemo njeno prezgodno smrt, ker bila je ženska vsega spoštovanja in čislanja vredna zaradi svojega značaja; toraj nas rojake srce boli zaradi njene prezgodnje smrti. Zapušča svojega žalujočega moža in pet let starega sina. Želimo ji vsi rojaki, prijatelji in znanci, naj ji bode lahka mati ptuja zemlja in naj v miru počiva!
Florijan Zelinger.
morali poiskati namestnika. Šukljetu namestnika! Ali ga bo dobiti moža, ki bi mogel nameščati za Belokra-jino in vso Dolenjsko tako velezasluž-nega poslanca? Kdor išče, najde, pravijo.
Govoril sem o tem vprašanju z več ožjimi sorojaki in prijatelji, in prišli smo do sledečega zaključka: Prihodnji državnozborski poslanec za volivni o-kraj Črnomelj-Metlika-Novomesto bo di — kdo? Nihče drugi nego mož, ki biva dosedaj še v naši sredi, a pojde vkratkem v staro domovino; mož, ki pozna nele razmere starokrajske dodobra, marveč tudi naše razmere v Ameriki najbolje; mož, ki ima tako-rekoč v mezincu vso malo in veliko politiko, in ki je poleg vsega tega navdušen Slovenec in Slovan ter veren katoličan. In to je avstro-ogrski pod-konzul v New Yorku, g. dr. Josip Schwegel!
Da, rojaki, naš podkonzul dr. Schwe gel bi bil najboljši namestnik Šuklje-tov v avstrijskem državnem zboru. Tam imajo učenih in preprostih poslancev, ki po svojih najboljših močeh zastopajo koristi slovenskega naroda, predobro poznavajoč domače* razmere in potrebe. A v svojo sredo še potrebujejo moža, ki pozna iz izkušnje tudi naše razmere v Ameriki; potrebujejo moža, ki bi zastopal tudi naše koristi; potrebujejo takorekoč zastopnika izseljencev, to je, nas Slovencev v Ameriki. In kdo pa bi nas bolje zastopal na Dunaju v državnem zboru, nego dr. Jos. Schwegel?!
Kakor je ameriškim rojakom znano, je g. Schwegel obiskal vse večje in manjše naše naselbine v tej deželi, da na svoje oči vidi in spozna naše razmere, tako v gmotnem kakor v duševnem oziru. Spoznal se je takisto z našimi dušnimi pastirji, kakor tudi s posvetnimi veljaki. In svoje vtiske je potem priobčeval v starokrajskih listih; tako n. pr. je v ljubljanskem “Slovencu” objavil nekaj člankov, ki so pokazali njegovo res temeljito poznavanje najbolj perečega vprašanja o izseljevanju Slovencev in posebej Belokranjcev v Ameriko.
Zatorej bi svetoval rojakom, da se združimo in delujemo na to, da postane dr. Jos. Schwegel tudi naš poslanec državnem zboru na Dunaju. A to postane le tedaj, ako ga izvolijo svojim poslancem naši sorojaki na Dolenjskem in sicer uže ob prihodnji vo-litvi, ki se bode vršila vkratkem.
Rojaki, pišite domov in priporočajte našega kandidata! In če nas doma e še nekoliko obrajtajo, bodo gotovo vpoštevali naše priporočilo in našo željo. In potem se za našega kandidata bržkone zavzame tudi Slovenska Ljudska Stranka in naslednikom Šu-kljetovim za državni zbor bo potem
gotovo izvoljen — dr. Jos. Schwegel.
Na noge torej in na delo! Križem Združenih držav odmevaj glas za našega poslanca tako gromgo, da ga bodo culi tudi onstran morja v naši nepozabni domovini, ki jo Bog ohrani na vekov veke srečno — in za srečo naše mile domovine je pripravljen žrtvovati vse svoje velike darove tudi naš kandidat, ki ga Bog živi!
In kaj pravite Vi, g. urednik?
Marko I.
bati tudi mi postavili dva kandidata. Imenovana sta bila g. George Brožič in g. Matija Spreitzer. Naslednjega dne, ko smo dali naše volivne listke tiskat za oba naša kandidata, se je od več verojetnih strank poročalo, da g. Brožič ne sprejme kandidatstva. Ne-kolikor prelahkoverni smo res verjeli. Da se pa o tem prepričamo, smo poslali brzojav v Joliet do g. Brožiča, ali sprejme kandidatstvo. Brzojav je došel nazaj prepozno z odgovorom, da sprejme. Kako lahko bi bili dobili dva slovenska šolska nadzornika, ko bi se ta stvar v tako naglej naglici ne vršila. Slovenski narod je bil ves vnet za omenjeno volitev. Angleže smo tako presenetili, da so nas kar plaho gledali, videč tako ogromno množico našega ljudstva pred šolskim poslopjem. Pa kaj se ti samogoltneži zmi-slijo? Začeli so ostro postopati proti našim rojakom in zahtevali od vsace-ga državljanski papir; če je izjavil, da ga nima, ni mogel oddati glasa ali listka. Na ta način ni moglo veliko naših rojakov voliti, ddsi si je bila to le ljudska volitev. Pa to njihovo ne-postavno sredstvo jim ni nič pomagalo. Naš rojak g. Matija Spreitzer je slavno zmagal. Dobil je 208 glasov, njegov nasprotnik pa 171. Seveda so drugi, po številu 5, vsi Angleži, pa upamo da bodemo v prihodnje zopet s previdnostjo več dosegli.
Ne dajmo se pod pete nenasitnim Angležem, kateri so nam pokazali, kako se naj mi v prihodnje vladamo. Kontrolirali bi oni radi na vsej črti nad nami Slovenci in drugimi, kakor se bi njim zljubilo, pa to se jim mora vsaj deloma omejiti. Da mi Slovani tu na Ely začnemo z večjo vnemo na predovati v političnem polju, kakor tudi v delavskem oziru, ustanovili smo si o spomladi t. 1. Slovenski Politični Klub, katerega namen je, bodriti rojake in sploh Slovane v družabno živ
Newburg, O., 15. jun. — Cenjeni g. urednik! Zopet se želim oglasiti v nam preljubljenem listu A. S. Dovolite mi mal prostorček, da sporočim rojakom, kteri prebirajo ta predragi list, poln novic, kako je pri nas tukaj v New-burgu, O. Jaz seveda kaj posebnega nimam sporočati.
Zadnjič sem pisal o delavskih razmerah, da so še vedno ednake. Sedaj pa ne pišem tako, pač pa, da so delavske razmere zmeraj slabše. Dne 13. junija je tukajšnja dratovna popolnoma prenehala z delom, v kateri je bilo večina Slovencev tukajšnje naselbine vposlenih. Ne ve se pa nič, kdaj bodemo zopet smeli z delom začeti. Nekateri pravijo, da bomo praznovali samo en teden, nekateri da 2 meseca in zopet drugi, da do Novega leta. Prav zaprav ne ve pa nobeden resnice. Basi so nam samo rekli: “Ko boste vizi slišali, pa pridite delat” Bodemo pa čakali vizla v božjem imenu, kdaj bo zopet zatulil in nam naznanil delo. Zato se pa pozna pri vseh razmerah slabo leto, bodisi pri društvenih, ali bodisi že pri katerih hoče, povsod je slabo.
Nadalje sporočam, da so imeli včeraj na 14. junija otroci v naši cerkvi sv. Lovrenca prvo sveto obhajilo pri osmi sv. maši. Bilo jih je lepo število, kterim je pridigoval naš č. g. župnik Fr. Kerže in jih podučeval, kako naj se zadržijo v prihodnosti tako gan ljivo, da je bilo marsikatero oko solz-i. Res, veselje za stariše, kateri u-čakajo, da njihovi otroci tako dorastejo v lepih naukih. In otroci novo obhajanci so pri celi sveti maši glasno in skupno molili, tako da je bilo veselje slišati.
Vreme imamo primerno, 14 dni ni bilo dežja, v soboto zvečer in v nedeljo je pa zopet dež lepo namočil, da bo lahko pridelek rasteh
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje, posebno pa bralce A. S. Tebi, dobri list, pa želim veliko uspeha in zvestih naročnikov predplačnikov. Kadar bode kaj boljše tukaj, se hočem zopet oglasiti. To naj zadostuje, da naj ne hodijo sedaj rojaki sem dela iskat. Z Bogom!	John Lokar.
New York, 14. jun. — G. urednik, dovolite mi malo prostora v predalih Am. Slovenca, ker vem, da je ta časopis najbolj priljubljen in razširjen med Belokranjci in sploh Dolenjci v Ameriki, a tem predvsem je namenjen moj današnji dopis, ki jim prinaša nenavadno novico. Iz starega kraja sem namreč dobil sporočilo, da bodo imeli spet volitve. Belokranjski poslanec za državni zbor, dvorni svetnik g. Fran Šuklje, ima kot deželni glavar toliko posla, da ni vstanu izvrševati svojih dolžnosti tudi kot poslanec kar je pač lahko umevno, in zato je baje neovržno sklenil, da izroči svoj državnozborski poslanski mandat spet v roke svojim volivcem, ki si bodo
Pittsburg, Pa., 15. jun. — Cenjeni g. urednik, blagovolite natisniti sledečih podatkov v nam tako priljubljenem listu “A. S.”, kateri je res veselje in zadovoljnost vsem katoliškim Slovencem in tudi glasilo naše slavne in mogočne K. S. K. Jednote:
Kar se dela tiče tukaj, skoraj bi rekel, da se na boljše obrača; upamo, da se v kratkem času razmere zboljšajo. The McConway & Torley Co. bode danes zaprla svoji obe tovarni za dva tedna, ker bojo vagali “stock” in sicer: tovarno na 48th St. in 56th St. Tu se je delalo do sedaj pet dni na teden in vsaki dan po 5 ur. Seveda ni zaslužka v par urah na teden, pa vsejedno so delavci zadovoljni s tem in čakajo na boljše čase, kakor jim obetajo da vkratkem se povrnejo. V tovarnah je boljše delati za pičlo plačo v sedajšnjem času, kakor nekateri naši rojaki, kateri so “citizens” in delajo po ulicah in “parkih” ter so zažgani od solnca, da jih je strah pogledati. Žiher omenim, da nobenem^ slovenskemu “citizen-u” ne bi bilo potrebno iskati dela pri mestu, če bi bil delal zmiraj v tovarni in držal svoje delo naprej, namreč tukaj v Pittsburgh ker je vse polno raznovrstnih tovarn. Crescent Steel Works se je zdaj bolj izrazil in se dela 4 dni v tednu; čujemo, da v kratkem “zarona” s polno močjo, to nam trdijo višji po-stavljenci, če se ne slažejo,- Zatorej ostanemo še tu in čakamo na oni zaslužek, kateri nam je bil vzet. Na farmo pa ne gremo agentom pomagat in jim denarja davat, ker ga tukaj lahko za pivo porabimo. Bogati nismo bili pa tudi ne bomo.
V staro domovino so odpotovali od tukaj: Jurij Miketič v Preloko, Matija Kuzma, Štefan Mihelič in Janez Kunič v Dragatuš, Janez Režek pa v Litijo pri Ljubljani. Poslednji je bil dolgo časa bolan, bil je član društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. Jednote; in ko je bil malo okreval, je zaželel iti v staro domovino. Sorodnikov tukaj ni imel. Ker je pa bil v društvu, so ga predsednik in blagajnik biotičnega društva poslali v zaželjeni kraj ter ga izročili v varstvo g. Jurij Miketiču, kateri je z veselim srcem sprejel ponudbo ter obljubil, da bode bolnemu
rojaku pomagal, če bi mu se kakšna nezgoda prigodila.
Toraj spet lep zgled onim, kateri niso pri nobenem slovenskem podpornem društvu, tudi brez denarja, če pomislimo, kaj bi se zgodilo zgoraj imenovanemu rojaku, če ne bi bil v društvu. Koliko skrbi je imel predsednik istega društva, predno ga je spravil kamor si je bolnik bil zaželel. Upati je, da bodo v kratkem vsi katoliški Slovenci pristopili h katoliškim društvom in K. S. K. Jednoti in potem bojo preskrbljeni za onemoglost, katera je v tej deželi zmirom za petami.
Koncem dopisa pozdravljam vse katoliške Slovence po Ameriki. “A. S.” želim vse kar si on sam želi.
Geo. Veselič.
Pueblo, Colo., 13. jun. — Pripetila se je nesreča,' vsled neprevidnosti, katere žrtvi sta Slovenka Terezija Hočevar in njena nekaj mesecev stara hčerka. Dne 11. t. m. hotela je hitro zanetiti ogenj, s posodo napolnjeno s petrolejem. Posoda ji je v rokah eksplodirala, bila jev hipu njena obleka v ognju. Poslopje je tudi bilo takoj v ognju; predno so dospeli ognje-gasci, bilo je vže vse v plamenih. Pohištvo je vse zgorelo, i« otrok, ležeč v sobi, je zgorel. Žensko, soprogo Matije Hočevar, so strašno opečeno prepeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan v mukah umrla. Bila je doma iz fare Hinje, Dolenjsko. Bila sta še le jedno leto poročena. Mlademu možu naše sožalje!
V sredo 10. t. m. se je tukaj poročil g. Frank Grebenc z gdč. Franciko Pugelj. Ženin je doma iz fare Struge, nevesta pa iz Dobrepolja, Dolenjsko. Novoporočencema čestitamo. Bilo sretno!	H.
Stambaugh, Mich., 10. jun. — Cenjeni Am. Sl., malokdaj je bilo slišati od naših krajev, ali pa nikoli, zato sem se namenil napisati par vrstic o našem lepem kraju. Tukaj nas je prav malo Slovencev, a delamo še zmeraj dobro, kakor po stari navadi. Plača je po navadi, delo prijetno. Pozdravljam vse Slovence širom Amerike, a tebi, Am. Slovenec, želim obilo naročnikov in predplačnikov.	J. M.
Wardner, Idaho, 11. jun. — V pon-deljek 8. jun. je bil Irec B. Drajcen pri delu ponesrečen. Omenjenemu je šprajnasta kamnitna plošča padla tako, da je nad stopalom in nad kolenom zlomilo nogo. Bog nas varuj takšnega dogodka, ker tam so bolečine. V središču mesta so 9. junija rudniški delavci možje in fantje postavili še precej visok kol (po kranjsko mlaj), (Nadaljevanje na 7. strani.)
W.W.\\\%S%W.V.SW.W.\SV.V.VUV.V.\V.VL\V.S%\\V.V.WWJWWVVW.VA,,.W,.V.W.
«*7_i_i:,.:__ ir_cSü	i •	. i __i*i ___; i_»>
P
’‘Zahvaljujem se Vam za zdravila, ki so tako veliko meni koristila.’
Frank Krefel, Aliz, Ark.
WAV.Y.V.'.WAV.WAVW.V.V.YAV.YW.WAVW.V.VAV.W.'AS'ASYAYA'.V/AV
ZABASANOST
slab okus, nered v želodcu, riganje, težko prebavljenje, neprebaTnost, glavobol In utrujenost so znaki neredov prebavnih organov, ki naznanjajo, da se inora nekaj storiti, da se preprečijo nadalnje nadloge, katere so nasledki prejeomenjenih bolezni. Ne trebate trpeti, gamo poskusite steklenico, v katerej je


Severov zivljenski
Ta preparat je absolutno čist in je priporočan po tisoče onih, ki so ga rabili. Ako se hočete veseliti življenja vzemite eno steklenico tega zdravila ter ga rabite po nasvetu- Spravilo bode v red prebavne organe, dalo vam bode dober okus in okrepčalo ves sestav. Cena 75e.
......... - ............................ -■.- -----
Dva ozdravljena.
“Ao sem začela rabiti Severov zivljenski balzam sem bila hudo bolana in v postelji. Po
vabljenju samo ene steklenice tega zdravila sem se tako pozdravila, dami je mogoče opravljati sedaj vsaj nujna dela. Dala sem nekaj tega zdravila tudi svoji bolni sosedi, ki ga ne more prehvaliti z menoj vred."	ANA ŠTUDLEli, lieading, Pa.
Bolezni v želodcu.
Neprebavnost, težko prebavljenje, kruljenje v črevesih in vse druge želodčne bolezni se hitro ozdravijo, ako se rabi SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC To izvrstno zdravilo lastnje take snovi ki naredijo popolno prebavljenje. Uredi prebavne organe, odstrani bolečine želodca in prinese zdravje	Cena 50c in $1.00.
Bolezni na obistih.
Ako obisti in jetra niso zavarovane proti boleznin potem se je bati, da se ne vstavi kisla tekočina- SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA očisti te organe- ki so takorekoč odtekočni sestav telesa- V tem zdravilu boste našli popolno ozdravljenje in dobro okrepčilo Poskusite je!	Cena 75c in $1.25-
ZDRAVILNI NASVET ZASTONJ.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIOS IOWA
IZ STÁRE DOMOYINE.
____ V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25. niaja 25 Makedoncev, 10 Hrvatov in 2 Slovenca; 27. maja 5 Hrvatov in 1 51ovenec; 28. maja 12 Slovencev, a nazaj je prišlo istega dne 19 Slovencev.
—	Letina za seno v ljubljanskem okolišu kaže letos prav ugodno. Zla-sti je trava na travnikih, kjer se je gnojilo z umetnim ali domačim gnojem, gosta in visoka. Tudi črva ni opasti v njej. Košnja se prične tamkaj okoli kresa, po Gorenjskem in Notranjskem teden pozneje. Z dežele prihajajo glede krme ugodna poročila.
—	Letošnji veliki manevri vršili se bodo — vprvič v tako velikem obsegu —med Št. Petrom-Knežakom-Ilirsko Bistrico — pa tja do Juršičev. Moštva bode okoli trideset tisoč;višji štab ni častniki stanovali bodo v Ilirski Bistrici. Konec manevrov bpde v bližnji Istri.
—	Zavetišče za neozdravljive bolne zgradi povodom cesarjevega jubileja “Kranjska hranilnica” v bližini Leoni-šča. Z deli prično že prihodnji mesec.
—	Nova razsvetljava v Ljubljani s 700 Auerjevimi žarnicami in z električnimi obločnicami se dovrši do novembra t. 1.
—	Velika pevska slavnost leta 1909 v Ljubljani. Prihodnje leto poteče 25 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo “Slavec”. Ta izredni pojav v slovenskem pevskem društvenem življenju proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909. 1., na katero bode vabilo poleg slovenskih tudi bratska slovanska društva, saj je “Slavec” v teku 25 letnega delovanja postal osebno znan daleč preko mej.
—	Prodaja in nakup graščin. G. dr. Tavčar je graščino Horneck prodal. G. Lenarčič je kupil graščino Josefs-thal na Spodnjem tŠajerskem za 600,-000 kron. G. Grassi ml. je kupil graščino v Dobrini za 450,000 kron.
—	Gosp. Vasil Tantilov iz Sofije, nadzornik poljedelske banke, se je po naročilu bolgarske vlade mudil tri dni pri “Zadružni zvezi” v Ljußljani, da prouči zadružno organizacijo. Bolgarska vlada pošlje prihodnje leto tri u-rainike v Ljubljano, da se pri "Zadružni zvezi” izuče v zadružništvu. Izvrstna in vzorna organizacija slovenskega zadružništva je za vzgled vsej Jugoslaviji.
—	Konkurz je razglašen nad vinsko trgovino J. C. Juvančič v Šiški.
—	Deželni predsednik, gospod baron Schwarz, si je dne 22. maja ogledal traso Kumpmatel-Črnomelj. Na Kumpmatlu, na Talcem vrhu, na Stražnem vrhu in v Črnomlju je bil slovesno sprejet.
—	Slovenski lurški romarji so se dne 23. maja zadovoljni in veseli vrnili v Ljubljano.
—	Umrl je v Sodražici Jakob Lavrenčič, posestnik in ravnatelj ondotne posojilnice, star 66 let, oče odvetniškega kandidata dr. Lavrenčiča.
—	Umrla je v Vevčah soproga posestnika in krčmarja g. Franca Plevnika, Marija Plevnik, rojena Strah.
—	Umrl je 24. maja dolgoletni portir deželnega odbora g. Ivan Buko-witz, star 72 let.
—	Utopljenca našli. Dne 19. maja so našli v potoku Medija pod mlinom gospe Weinbergerjeve v Zagorju truplo čevljarja Gregorja Pungartnika iz Zagorja. Razen par površnih kožnih odrtin na glavi, čelu in licu se ni našlo nobenili znakov kake nasilnosti. Verjetno je, da je mož v vinjenem stanju padel v potok.
—	Umrla je v Ljubljani Marija Češarek roj. Kromar, v 35. letu svoje starosti. Truplo ranjce so prepeljali iz Ljubljane v Dolenjo vas pri Ribnici.
—	Zastrupljenje po mrtvem teletu. Iz Notranjskega pišejo: Ta čuden slučaj se je zgodil na Juršičah pri Knežaku. Neka krava je že 23 dni nosila tele čez čas. Gospodar je poklical soseda Kalistra, ki je skušal mrtvo tele iz telesa potegniti; to se mu ni posrečilo, radi tega so pozvali znanega J. Smrdela iz Trnja pri Št. fetru. Oba, Kalister in Smrdel sta sé ob kosteh Mrtvega etleta ranila na desnih rokah, la se jima je kri zastrupila. Roki sta začeli otekati in oba sta šla v bolnišnico v Ljubljano. . Smrdel, ki je šel Preje, se je po operaciji že vrnil do-®ov z obvezano roko; Kalister se je Pa zapoznil in je še v bolnišnici ter sc ne ve, ali ga bodo mogli rešiti.
—• Miliarija v Mirnipeči. Dne 22. P'aja je bil na Vrhovem zopet slučaj sn>rti. Umrla je 221etna deklica, edina hčerka premožne hiše. Na novo so zboleli trije, med temi en moški. K Prejšnjim poročilom je dostaviti, da Jz umrl, še preden se je bolezen razkrila, na Vel. Kalu en moški — fant
v najlepših letih. Torej je dosedaj umrlo jih 9, med temi 8 žensk — dve deklici in šest gospodinj, ki so vse zapustile žalujoče može z nedoraslimi otroci.
—	Ljubljančanka obsojena na Reki radi detomora. Dne 25. maja je bila na Reki obsojena 17 let stara Frančiška Marušič iz Ljubljane v šest mesecev ječe, ker je zadušila novorojenčka s posteljno opravo.
—	Živa zgorela. Elizabeta Lipovitz, rojena 1848. leta v Tržiču in pristojna v Ljubljano, je dne 22. maja kuhala zjutraj, kakor je bilo posneti iz vseh znakov, na samovarju s špiritom kavo. Priliti je morala na goreč špirit še drugega iz pločevinaste posode, v kateri se je vnel še ostali špirit in posoda je eksplodirala. Goreč špirit je brizgnil po obleki nesrečnice, ki se je užgala, in žena je živa zgorela.
—	Človeške kosti izkopal. Pavel Grad, bajtar na Dolskem, je dne 22. maja na svojem sadnem vrtu kopal temelj za zgradbo kleti. Kakega pol metra globoko našel je v zemlji človeške kosti, po zunanji obliki soditi bržkone kake ženske. Pol metra globlje je našel zopet okostje, a mnogo močnejše od prvega. V obeh glavah ni manjkalo niti enega zoba. Po našlih sledovih je gotovo, da je nekdaj tu stala kaka hiša ali pa druga stavba, in ni izključeno, da se gre za žrtvi kakega hudodelstva.
—	V deželno bolnišnico so pripeljali 34 letnega posestnikovega sina Andreja Rebeca iz Palca, katerega so ponoči fantje napadli, ko se je vračal od “vasovanja” in mu zlomili levo nogo.
—	Luna ga je nosila. Dne 24. maja so pripeljali v deželno bolnišnico 56-letnega posestnika Jurija Klemenčiča iz Kovorja pri Tržiču z zlomljeno levo Jiogo in poškodbami po životu. Kle menčič je šel v sanjah k oknu svojega stanovanja in skočil osem metrov globoko.
—Nevaren sunek. Janez Stare, posestniški sin v Predosljah, prepiral se je v Mubijevi prodajalni z navzočimi fanti. Mimoidoči Jakob Čimžar hotel jih je pomiriti, a v svoji togoti sunil ga je Stare z nožem s tako silo v prša, da mu je predrl obleko in prsne ogrodi. Obdolženec svoj čin priznava. Za kazen se mu je prisodilo eno leto težke ječe.
—	Nevihta in toča. Iz Javorja pri Litiji: Dne 22. maja ob 3. uri pop. smo imeli silno nevihto in hudo vreme z nalivom in točo. Šla je skoraj pol ure, debela kakor lešniki in orehi. Na sadnem drevju je napravila veliko škode; tudi na polju in njivah se pozna njeno pogubonosno delo. Posebno pa je škodovalo vinogradom, skoraj polovico nam je vzela. Nekateri smo že škropili; a galica ne ubrani toče!
—	Pod naslovom: “Ponesrečen rop” je poročal ljubljanski “Slovenec” z dne
13.	maja (in po njem tudi A. S. z dne 5. jun.) o ropu, ki se je baje kmalu
j prigodil v Gotni vasi pri Novem me-! stu. O tem se od druge strani piše: Dne 5. maja je res dvignil v kandijski posojilnici France Bartolj, posestnik iz Hrušice, 2400 K. Tudi je res, da je potem v Žabji vasi z Martinom Guštinom pil ter temu povedal, da ima več denarja v gotovini seboj. Toda, da bi ga Guštin potem čakal med vasjo Čer-mošnjice in Št._ Joštom, pa ne temelji na resnici. Res je le, da je Guštin hudo pijan šel pred Barteljnom domov in padel v Gotni vasi ter obležal. Bar-telj je pa med tem še pil z vaškimi fanti v Žabji vasi, ki so bili ta dan na naboru. Ko se je odpravil domov, je zagledal Guština pijanega na tleh. Hoteč mu pomagati, ga je zbudil in naganjal domov. Na tleh ležečemu se pa to ni dopadlo in sta se začela kregati in nazadnje tepsti. Seveda sta pri tem kričala. Nato so prišli sosedje, ki so ju spravili narazen. Barteljnu ne manjka nič denarja in tudi orožniki ne poizvedujejo o dozdevnem ropu. Guštin ni pobegnil, ampak doma dela.
—	O vlomilcu pri Jebačinu. Tržaška policija je prepričana, da Koren v Trstu ni kradel. Kolikor je dosedaj dognano, je “deloval” le v Ljubljani, na Reki in v Zadru.
—	Aretovani trgovec. Aretovan je bil 27. maja na brzojavno rekvizicijo okrajnega sodišča v Mokronogu trgovec O. F. iz Dolenjskega, ker je sumljiv goljufije. Policija ga je izsledila v nekem hotelu.
—	Ogenj. Mariji Brodnik, posestnici na Straži pod Reko je dne 17. maja pogorelo gospodarsko poslopje, hlev in kozolec. Zažgal je štiriletni otrok.
—	Smrkavost konj se je zasledila pri konjih Štefana Hriba, mesarja in gostilničarja v Vipavi. Nedavno so mu ustrelili dva konja.
—	Vinska kupčija na Vipavskem je postala poslednji čas živahnejša. Odprodalo se je precej vina. Cena je sedaj 12 do 15 gld. hektoliter. Mnogo dobrega vina je na prodaj še zlasti na Erzelju, Planini in Podragi.
—	Iz Suhorja. Dne 7. maja je upe-
pelil požar vsled strele hišo št. 7 na Hrastu, občina Suhor pri Metliki. Bila je zavarovana. — Velika nesreča bi bila zadela tudi hišo št. 23 Marka Pre-doviča, ki je oddaljen od pogorele le 20 cm, a v veliko srečo je dal cestni podjetnik Antič v pomoč svoje ljudi, ki so uposleni pri njem pri preložitvi karlovške ceste med Hrastom in Bu-šinjo vasjo, tako, da ta hiša ni trpela preveč škode in da požar ni pokončal cele vasi.
—	Novice iz Metlike. V soboto, dne 23. maja, dopoldne dopeljal se je na potu iz Črnomlja v Metliko gospod deželni predsednik baron Schwarz v spremstvu prezidijalnega tajnika gosp. Haasa, vodje okrajnega glavarstva. Župneka ter nadinšpektorja Opitza, kjer je bil prisrčno sprejet. Sprejel je več deputacij. Deputaciji željno pričakovanega vodovoda je rekel gospod deželni predsednik baron Schwarz in gospod nadinšpektor Opitz, da se sko-ro gotovo voda dobi iz Blatnika, kjer so se baje dobili novi studenci. — V Metliki se je vendar enkrat napravil nov železen most čez “bojico”.
—	Društveno gibanje na Kranjskem. Novi sokolski društvi se bodeta ustanovili v Št. Vidu nad Ljubljano in na Vrhniki. —- Ciril-Metodove družbe podružnica se snuje v Vipavi. — V Tržiču se je osnovala podružnica Slov. planinskega društva.
—	Aretovan je bil v Velikovcu po orožništvu odvetniški uradnik Avgust Jak, rojen leta 1873 v Ljubljani zaradi hudodelstva tatvine. Jak je zaradi tat vine sedel že tri leta v ječi.
—	V Tržiču na Kranjskem se je otvorila nemška enorazredna ljudska šola.
—	Jurjevanje na ljubljanskem Gradu je bilo vrlo zanimivo in imelo mnogo udeležnikov. Nad 10,000 ljudi je bilo ondi zbranih.
—	Potres v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice, 24. maja, ob 9. zvečer. Potres od juga proti severu, kakih pet sekund trajajoč, s precejšnjo močjo, je bil čuti. Po stanovanjih so se tresla okna in se je hišno orodje gibalo. Nekateri so se zelo ustrašili.
slavlje svete Helene v Kastvu škof Nagi sam asistiral v hrvaščini peti maši. Na narod je to napravilo najlepši vtis.
— Suša v Istri. V več krajih Istre se občuti sušo, zlasti v Taru, Novi-gradu, Završju, Poreču in Izoli.
—	Prof. Scheinig v Celovcu je stopil v stalen pokoj.
—	Mesto Beljak ima sedaj okolu 11 tisoč prebivalcev, a 550 psov, tako pride na vsakih 20 prebivalcev po en pes. —Malo mest v Evropi, izvzemi nekatera mesta v Turčiji, se more ponašati s tolikim številom psov različnih plemen.
—	Kupila je družba za izdelovanje magnesita celo vas Ferndorf na Koroškem za nekaj nad 300,000 K.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je volil vrli Mihael Schleicher, ki je umrl koncem maja meseca v Rožeku, 1000 kron.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosa* Co.
318 E. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
—- Baron Rauch — trgovec z drvmi. Nedavno se je baron Rauch pripeljal z avtomobilom do Kolpe. Tu je naprosil vaščane, da bi ga na splavu prepeljali čez vodo. Sredi reke ga vpraša nek vesljač, kdo da je. Rauch, ki dobro ve, kako je povsod v deželi — priljubljen, se je menda spomnil pregovora, da voda niti v čevlju ni dobra, pa je rekel, da je — trgovec z drvmi iz Zagreba.
v napravo Zastav, društvenih znakov. Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOUET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
—	Nova teharska cerkev. Dne 2. junija je mariborski knez in škof, g. dr. Napotnik, posvetil novo župnijsko cerkev sv. Martina na Teharjih. Cerkev, ki je zidana v zgodnjem renesančnem slogu, jela se je staviti dne 4. aprila 1906. ter je bila kolavdirana dne
15.	decembra 1907. Stavba 41 metrov dolge in 14 metrov široke cerkve brez notranje oprave je stala 120,500 kron. Notranja oprava pa znaša okoli 60,-000 kron.
—	Veleposestvo Berje pri Vinarjih v konjiškem okraju je za 84,000 K kupil nek Ljubjančan. V Vinarjih raste svetovnoznana vinarska črnina.
—	Poneveril je pismonoša Jurij Vozel v Pesnici okoli 230 K denarja in pobegnil.
—	Umrl je v Nazarjih mnogoletni gvardijan in župnik pater Viktor Jerančič.
—	Umrl je v Grabonošu pri Št. Jur-ju ob Ščavnici 87 letni bivši posestnik M. Vrbnjak.
-—Veliko jamranje je nastalo v nemškem celjskem taboru. Zvedeli so namreč dični mestni očetje, da je upravno sodišče ugodilo pritožbi dr. Hra-šovca in tt. ter razveljavilo znan sklep okrajnega komisarja Lehmanna, da celjski okraj prispeva za celjski vodovod 80,000 K. Celjski nemški listič vpije o veliki krivici, ki se je Nemcem zgodila!
—	“Celjski Sokol” je sklenil udeležiti se slavnosti Ciril-Metodove družbe na Vranskem, dne 12. julija -t. 1. Udeležili se bodo te slavnosti tudi Žalski, Šoštanjski, Mozirski in Zagorski Sokol. Nadalje priredi “Celjski Sokol” skupno z “Zagorskim Sokolom” dne 27. julija 1908 izlet v Hrastnik. Tudi tega izleta se bodo skoro gotovo soudeležila bližnja bratska društva. V Ljutomer priredijo vsa štajerska sokolska društva izlet dne 15. in 16. avgusta 1908 ob priliki razvitja prapora tamošnjega “Sokola”. Tega izleta se bodo udeležila v večjem številu tudi bratska hrvatska sokolska društva.

—	Prebivalstvo Gorice je štelo koncem preteklega leta 27,855 oseb. Rodilo se je leta 1907 756 oseb, umrlo jih je pa 809.
—	Iz Beneške Slovenije. Velik požar je uničil škurinski mlin na valjarje pri Šenpetru. Bil je najvažnejši slovenski mlin. Škode je od sedemdeset do osemdeset tisoč lir. Zgorelo je kakih 200 kvintalov žita. Lastnik g. Gubana je bil zavarovan.
—	Demonstracija proti škofu. Ko je prispel dne 16. maja škof poreškopulj-ski, J. Flapp, na kanonično vizitacijo v Labin, so ga Italijani iz Labina in otroci sprejeli s kričanjem in žvižganjem ter na tak način spremili do cerkve. Omeniti je treba, da so labinski “Italijani” večinoma v rokah socijali-stov.
—	Klana, 23. maja. Včeraj je na
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPai n Expellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
^ Rev. H. W, Freytag, Hamel, III. N a vsaki steklenici j e ^ I Anaša varnostna znamka Y “sidro».
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P». Ad. RICHTER & CO.
*15 Pearl St., New York.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
Rojhlrf, O priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
ia3 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
■ i - ■ J.-1^!:::™=:™= ==.==----;	.. .......--.......H—iü.üj ! gag
i WAIWtfWWWWWlrtWWWMVVWWVWWyWWJlñ^WWWV WJWAWWWWWVUVUWVfWW
SfctAbev <&■■■
/09 ^rceruvic/i S/fc., ^A/ei» O/ovA 6/CM Sft. ^¿cu#	^¿eve/and, 0.
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati , da denar j i kteri so bili po s lani v s taro domov i no niso tj e dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s za-upanj em obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh.
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili.
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER CO.
VWWAVMWiVA%%VWWWi5WAYAWiVAAWAVi% WiWAWWiW/WAWW.
Ä.MERIKANSK1 SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
JM8K0-AI._M0YHA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti pnedplači $i.oo na leto; za Evropo proti prcdplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of, the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published, Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
21.	jun.	Nedelja	Alojzij, spozn.
22.	“	Pondeljek	Pavlin, škof.
23.	u .	Torek	Eberhard, škof.
24.	a..	Sreda	Janez Krstnik.'
25:	ti ..	Četrtek	Prosper, škof.
26:	it .	Petek	Janez in Pavel, m.
27:	it	Sobota	Hema, vdova.
K PRAZNIKU SV. REŠNJEGA TELESA.
Visokemu pomenu najsvetejšega al-tarnega zakramenta odgovarja krasota,-in sveta radost, s katero katoliška cerkev obhaja praznik sv. Rešnjega Telesa.
, Ta praznik'je izraz njene najgloblje hvaležnosti, ampak tudi izpovedanje njene ko skala trdne vere na resnično pričujočnost Jezusa Kristusa kot Boga in človeka v presvetem altarnem zakramentu.
V tem tiči ponos in radost naše sv. cerkve. Ona, ki se je na binkoštni praznik veselo in hvaležno spominjala, da ji je podeljeno razsvetljenje in vodstvo po Sv. Duhu, ona je tudi, ki je v brezdvomni gotovosti in čistosti v sebi ohranila in bode hranila na vekov veke veliko skrivnost in neusahljivi vir milosti po odrešilni daritvi na Gol-gati, ki se dan za dnem nekrvavo obnavlja.
S praznikom presv. Rešnjega Telesa, praznikom resnične pričujočnosti Bog-človeka pod podoboma kruha in vina, se spoznavamo kot katoliški kri-S-t i j a n i, t. j. kot zvesti sinovi tiste cerkve, ki edina čuva in upravlja nauke in sredstva milosti Jezusa Kristusa že dve tisočletji.
Kako vzvišena prednost, biti članom te nelažljive zveličavne družbe, v kateri nebeški Odrešenik nam nevredne-žem deli svoje zaklade milosti iz neskončne ljubezni svojega za nas pre bodenega srca, čegar posebnemu če ščenju je posvečen mesec junij. Da, nam nevrednežem! Kajti s čim smo zaslužili ono neprecenljivo prednost? Kaj smo storili, da postanemo vredni kipeče ljubezni božjega srca? Ah, odgovor na to vprašanje nas sili, da po nižno in skesano upognemo svojo glavo in govorimo: “Domine, non sum dignus”, “Gospod, nisem vreden, da se nastaniš pod mojo streho!”
Ampak če tudi nikdar ne moremo postati vredni neskončne ljubezni ne beškega Izveličarja, ko bi bili vedno nevredni, sprejeti Ga v presv. altarnem zakramentu, ako nas ne bi sam povzdignil, se moremo in moramo, kolikor je v naših močeh, izkazati hvaležne. V to treba najprej, da nosimo našega Izveličarja vedno v svojih srcih in da hodimo po potih, ki so mu všeč. V to treba nadalje, da v istem smislu delujemo tudi za naše bližnje, posebno za one, ki so zaupani naši posebni skrbi. In nadalje nam je iz polnovati veliko dolžnost hvaležnosti do božje ljubezni s tem, da skušamo tudi v javnem življenju, vsak na svojem mestu, Gospodu pripravlja ti pota in sodelovati na to, da bo Odrešenik sveta obhajal neprestano, slavno. zmago v vseh slojih prebivalstva od stoletja do stoletja.
jega vpljiva do pozne starosti. Zato se duhovniki, učitelji in učiteljice na vso moč trudijo, da pripravijo otro- j ška srca za prvokratno vredno združenje z Jezusom v najsvetejšem zakramentu. In v tem trudu in prizadevanju jim morejo stariši veliko pomagati in stariši, katerim je res ležeče za blagor njihovih otrok, takrat posebno pridno sodeljujejo s cerkvijo in šolo in store, kar morejo, da njih ljub-1 ljenci dobro pripravljeni prejmo prvo sv. obhajilo.
“Dajte malim k meni priti in nikar jim ne branite,' ker njih je nebeško kraljestvo!” Te besede so prišle iz ust najljubeznjivejšega prijatelja otrok, ko so njegovi učenci matere z otroci odganjali od njega. Tudi Vam, katoliški stariši, govori isti Bog jasno in določno: “Dajte malim k meni priti in nikar jim ne branite; jaz bi rad kmalu prišel v njihovo čisto, nedolžno srce, da jih osrečim in vekomaj ostanem z njimi, ki sem jih odkupil s svojo krvjo.”
Malčki žele radi in veseli iti k Jezusu, ki jih tako ljubeznjivo kliče in vabi na svojo ženitnino. Tako resno jim je pri srcu z njihovo pripravo za najslovesnejši korak v življenju. Žele se popolnoma izročiti svojemu božjemu Zveličarju; žele pohiteti v njegove razprostrte roke, počivati na njegovem ljubezni polnem srcu, daleč od šuma sveta, da bi z njim zedinjeni uživali srečo, kakoršne jim ni v stanu dati c-el svet.
Oj, krščanski stariši, negujte te svete misli in pobožna čutila v srcih nedolžne dece svoje, ko se pripravlja na prvo šv. obhajilo! Naj ne bo vaša glavna skrb, kako lepo obleko bo nosil vaš sin ali vaša hčerka v dan prVega sv. obhajila. Ne povdarjajte njihove zunanje lepote, ampak delujte z vsemi močmi na to, da postanejo njih srca vredno bivališče neskončno svetega Boga!
Najboljši pripomoček, izprositi o-trokom milost dobrega prvega sv. obhajila je molitev. Kakor dušni pastir pri duhovnih vajah otroke opominja k pobožni in goreči molitvi, tako naj store doma stariši. Posebnega pomena je ob pripravi na prvo sv. obhajilo skupna molitev v hiši, ob obedih, zjutraj in zvečer, ko je po navadi vsa družina skupaj zbrana, in potem oče ali mati lahko reče: “Zdaj pa molimo še en očenaš za našega J. ali našo M., da bi mu ljubi Bog podelil milost prav vrednega sv. obhajila.” Taka skupna molitev v družini za ob-hajilnika ima trojno korist. Prvič napravi globok vtis na otroka samega, ko vidi, da starši, bratje in sestre skupaj zanj molijo, da bi mu izprosili milost dobrega sv. obhajila in to ga spodbuja, da se sam tem pridnejše in skrbnejše pripravlja. Tudi mlajši bratje in sestre se s tem že zgodaj naučijo spoznavati važnost prvega sv. obhajila, kar gotovo blagodejno vpljiva na njihovo mladostno življenje. Slednjič je taka skupna molitev za ob-hajilnika koristna za njegove starejše brate in sestre. S tem se spomnijo na najlepši dan v svojem življenju, na dobre sklepe, ki so jih takrat storili in kako so jih spolnovali. Razven tega je taka molitev resen opomin, ogibati se vsega, kar bi utegnilo motiti otroka v njegovi pobožni pripravi.
Na ta način starši lahko mnogo pripomorejo k pravi sreči svojih otrok na dan prvega sv. obhajila.
STARIŠEM, KATERIH OTROCI POJDEJO LETOS PRVIČ K SV. OBHAJILU.
Čas priprave na prvo sv. obhajilo je za otroka jeden najvažnejših dogod kov njegovega življenja. Od tega je neredkoma odvisna vsa osoda poznej šega življenja. Vtisi prvega sv. obhajila so neizbrisljivi in ne izgubijo svo-
ke? Ali ni tudi prebivalstvo dežele v^ onih 14. letih mogočno narastlo? Gotovo. Ampak tudi na glavo prebivalstva je zaznamovati pomnožitev pou-živanja prežganih pijač, in sicer od 1.46 na 1.58 galona. Ko se je použitje zmanjšalo na C.86 leta 1896., se je že čez 8 let (1904) dvignilo na 1.43. Leta 1906. je znašalo celo 1.47, in leta 1907., kakor omenjeno, 1.58.
Isto zlo izkušnjo so prohibicionisti doživeli tudi s kuhanimi pijačami — použivanje po njih prepovedanega p i-va se je tudi pomnožilo. Leta 1907., po tolikih letih hudega boja, se po vladnem poročilu ni použilo manj nego 1,873,475,552 gal. kuhanih pijač, dočim je znašalo použitje leta 1893. samo 1,105,738,114 galonov. Z drugimi besedami, použitje je v 14. letih narastlo od 16.6 na 22.0 na glavo, tako da znaša danes 5 in pol galona več, nego v prvem omenjenem letu. In da ta narastek nikakor ni umanjšal po-užitja prežganih pijač, je dovolj jasno iz navedenih številk. Prvoborilci pro-hibicijskega gibanja so pač istotako neveselo opazovali pomnoževano po uživanje piva kakor žganja. Moralo jih je pač boleti, da je použitje kuhanih pijač na glavo po 9. letih (1902) naraslo od 16.6 na 18.2, po 11. letih na
19.0,	po. dveh nadaljnjih letih (1906) na 20.9, in v zadnjem letu, vkljub vedno dalje raztegajočemu se navideznemu nadzorstvu, na 22.0.
Zveza “National Model Licence” si prizadeva, s številkami vladnega poročila pritiskati na zvezo “Anti-Saloon League”. Te številke pa dokazujejo samo eno, namreč, da prohibicija prave zmernosti n e pospešuje, nego ji celo zapreke stavi na pot. V nekaterih evropskih deželah pa, kjer agitirajo za z m e r n o s t, ne za prohibicijo, imajo zaznamovati vse druge posled-ke. Tako je na Angleškem, kjer je nezmernost svojih rojakov Hogarth svojčas tako drastično slikal, ostalo použitje prežganih pijač v 50 letih na skoraj isti višini z znatnim nagibom k umanjšanju. Na Danskem se je použitje zmanjšalo od 18.6 litra (1 liter enak 1.056 kvarta) na glavo v letih 1875—80, na 14.2 od 1891 do 1900; na Norveškem od 16 leta 1833. na 3.1 v letih 1891—1900; na Švedskem izza 50 let od 22 na samo 7.3 litra; in v Švici v 19. letih (1881—1800) od 9.2 na 4.9. Iz tega je razvidno, da se mora uporabljati druga sredstva nego prohibicijo, ako se hoče zmernost pospeševati. Kar je moglo v skandinavskih deželah, v “domovini pijanosti”, povzročiti tak prevrat, je vsekakor boljše sredstvo, nego ono, ki celo tukaj v tej deželi nič ne izda.
RAST ALKOHOLIZMA, VKLJUB PROHIBICIJI.
Da prohibicija ne “prohibuje”, to je, ne zabranjuje, bodo morali celo njeni zastopniki kmalu verjeti, če svojih oči ne zapirajo resnici. Ko bi prvoborilci tega gibanja to pripustili, potem bi bila hrbtenica te kratkovidne propagande zlomljena. Izgubila bi vsaj tiste med svojimi pristaši, ki se v resnično dobrem namenu stavijo v njeno službo, ki so doslej mislili, da se po prohibiciji zmernost pospešuje. Pred ogromno množino nasprotnih dokazov pa bodo ti življi kmalu morali jadra spustiti, če nočejo dalje korakati v druščini gibanja, ki neprestano zgreša svoj cilj, ki nadomešča eno zlo z večjim. V volni barvanemu prohibicionistu bo pač težko priti do živega z dokazi, ker je navajen, dokaze popolnoma prezirati, ki mu niso pogodi. Tako ne bo dajal važnosti tudi dokazu, da se použitje alkoho-ličnih pijač, samonasebi kakor v razmerju s prebivalstvom v deželi, izza 1893, v katerem letu je protisalunska zveza (Anti-Saloon League) začela svojo propagando, ni zmanjšalo, nego pomnožilo.
Po uradnih poročilih, katera je izdal poverjenik za notranje dohodke (United States Commissioner of Internal Revenues), je znašalo v gori-imenovanem letu skupno použitje prežganih pijač v tej deželi 97,424,825 galonov. V naslednjih treh letih je zaznamovati znatno nazadovanje, tako da je za leto 1896. število galonov prežganih pijač navedeno s 60,635,356. Potem pa sledi nagla premena; tu začenjajoča pomnožitev znaša v prvem naslednjem letu (1897) skoro 4 milijone galonov; 1898. leta se je použilo že nad 76,797,624 galonov, 1899. leta nad 82,322,263, leta 1900. celo 91,815,701 galon. In tako narašča letna pomnožitev. Za leto 1903. se na primer zaznamuje 112,788,168 galonov, za 1904. leto nad 116,033,305. Potem število nazaduje za 100,000 galonov, da se pa že leta 1906. dvigne na 122,617,943.1, in kakor gori omenjeno, doseže v enem nadaljnjem letu višino nad 134,031,066 galonov.
Toda kaj dokazujejo te števil-
smešite sami sebe! Rad bi Vam odgovarjal še na več reči, ali naj'to zadostuje za sedaj.
"Dalje, kar se pa tiče tiste brošure, v hrvaščini tiskane v Zagrebu, na katero se sklicujete kot na svoj najboljši vir, to pa le toliko povem, da vemo, kdo jo je spisal. To je Hrvat Hinko Sirovatka. To je namreč človek, ki je bil pobegnil iz Zagreba leta 1902., in dobro slovansko ljudstvo nabralo mu je precejšno svoto denarja ter mu jo poslalo na pot, da se je v elegantnih vozovih vozaril iz domovine v Ameriko. Tu je Hinko ustanovil list “Hrvatska Zastava” ter delnice pro-daval po $10.00, s tem je menda napravil dobro —!? Prepotoval je skoro celo Ameriko, ali ne z denarjem od žuljev svojih rok. Videl je mnogo in v svoji brošuri tudi nekaj skoro koristnega zapisal, ampak ni se ’ držal poslovice: “Brate, počemu vidiš pez dir v mojem očesu in bruna v svojem ne vidiš?” Kar Sirovatka piše o pijančevanju, je res, da opojna pijača dela mnogo gorja na svetu, ali pa morda samo v Ameriki? Po tisti brošuri bi človek pač tako sklepal, da je pijanska in druga spačenost samo tu doma.
“Pri koncu pravi Domoljubov član-kar: In ‘Zlata doba’ bo morala i Ameriki i t.amošnjim izseljencem posvetiti pozornost in se i tam razširiti, če bo hotela izpolniti svojo tako važno nalogo «za. splošen napredek in prospeh našega naroda. — Na to le toliko: Da, pozornost imeti moramo povsod. To je posnemanja ter .priporočila vredno nam v Ameriki, ali še bolj pa vam v rojstnem kraju! Da, doma rojakom boljega poduka, ne pa bljuvati v listih čez nas. Kdo pa zapušča domovino? Kdor je skoro prisiljen. In koliko mladeničev je letos prišlo domov, in kako so sprejeti od Domoljuba, je že spredaj opisano. Kaj naj take pisce ali sploh gospode okoli Domoljuba rojaki, prišedši v domovino, spoštujejo,ko-nanje zlivate po listih pomije? Ali naj Vam zato slavo pojemo? Ne boš, mi si rajši mislimo z nekim starim ljudstvom: Naši starši so kislo grozdje jedli in mi imamo zato dolge skomi-naste zobe.” —
Tako g. Matija Pogorelc, eden najboljših poznavateljev “naše” Amerike. S tem bodi temu članku konec.
Najmanjšo, nogo na svetu ima kraljica siamska. Dolga je le pičla dva palca.
»Ženitno potovanje zastonj ima mlada žena, ki se pelje po kanadski pacifiški železnici na severozapadno ozemlje, če je njen mož tamkaj naseljen.
Nadaljše lase na svetu ima Mehikanka Mercedes Lofes. Ne segajo ji le do tal, marveč tvorijo tudi vlečko, skoro pet čevljev dolgo.
Najdragočenejšo podvezo (knee-string) ima vojvodinja Marlborough. Vredna je $5,600, obstaja iz prožne zlate tkanine in ima krasno zaponko, ki je vsa opremljena z briljanti in sa-firi.
Za naj duhovitejšo žensko na svetu smatrajo markizo de Noailles, ki je izvrstna pesnica in znamenita slikarica, predvsem pa se odlikuje po duhovitosti svojega razgovora.
“DOMOLJUB” O “AMERIKA-NARJIH.”
(Konec.)
G. Matija Pogorelc nam piše o Domoljubovih člankih pod naslovom “Alkohol in izseljeništvo” med drugim sledeče:
“Kot je čitateljem A. S. znano, se še ne preslabi list Domoljub tiska v Katoliški tiskarni v Ljubljani in je z naročniki tako obdan, da ga smemo prištevati med najbolj razširjene, kar jih imamo Slovenci. Precej častilcev in bralcev ima Domoljub tudi med razkropljenimi rojaki v Združenih državah. Ako človek prečitiva in pregleduje Domoljubovo vsebino, še ni prenapčna; kajti ta list prinaša mnogo zdravega berila. Ali čez rojake bodisi v Ameriki bodisi domov vračajoče se pa se včasih kar na debelo norčuje, dasi je o naših razmerah nepoučen. Najgrje opravlja in razpravlja čez trpine, od katerih so bili mnogi prisiljeni domovino zapustiti ter iti s trebuhom za kruhom. Pisec teh vrstic jih je že krcal po norčljivih prstih, ko je Domoljub 1. 1907. v št. 3 prinesel neke nedostopnosti čez nas. In letos aprila meseca nas je spet opravljal. Čujte! (Tu pisec navaja že zadnjič priobčene odlomke iz Domoljuba.)
“Domoljub torej pravi: ‘Amerika-narja’ je lahko od daleč spoznati itd. Da, spoznati, ali po kom? Gospodje pri Domoljubu, primite se za nos in idite pred ogledalo, pa boste videli to, kar skoro redko vidite pri domov pri-šlem Amerikancu. Le očali na nos in boste pred ogledalom ‘spoznali’ mogoče sami sebe v podobi, s katero brezmiselno opisujete Amerikanca z zabuhlim rdečim obrazom. In vkolikor se spotikate nad naraslim trebuhom, oh, primite se no sami za svojega. Da pa opazujete rojake prišle iz Amerike v čednih suknjah, to pa Vas mogoče še najbolj peče in prešinja z nekako zavistjo. Kaj ne sme trpin s svojimi žulji živeti in oblečen biti kot se spodobi? Domoljubovi dopisniki smatrajo za golo resnico, kar jim je kdo kaj povedal, seveda, posebno kaj slabega. Pisec teh vrstic sam pozna skoro dobro naše rojake v Ameriki in sam ve, da bi bilo bolje za mnoge, ako bi ne hodili v Ameriko, kajti ako se mi ne moti duh, si lahko predstavljam, da bodo vsaj ponekod izgubili, ne še preč, ali čez čas, svojo narodnost in vero. Ali pustimo to. Narodi so se in se bodo selili, dokler bodo trpini na svetu. Ampak trpinom-izseljencem šaljivo ali škodoželjno ali norčljivo pred bacivati zabuhle obraze, baharijo, a-meriško pivo, smodke, delo, meso in sploh vse mogoče in nemogoče stvari, to ni lepo, preljubi Domoljubovci! Ako se res včasi primeri, da kacega ‘Amerikanarja’ kaj vprašate o Ameriki na ljubljanskem kolodvoru, pa Vam mogoče za šalo kaj bahaškega pove in Vi pa ne poznate tega, pa brž daste v Domoljuba — ampak s tem
Ko so dne 4. t. m. prepeljavali truplo pisatelja Emila Zola v panteon, 'je bil v sprevodu tudi major Dreyfus, ki je bil svojčas obtožen veleizdaje pa ga je Zola tako imenitno zagovarjal, da je bil oproščen. In sedaj je neki vslužbenec časopisa “La France Militaire” streljal na Dreyfusa, pa ga je le lahno oprasknila krogla. Napadalca je hotela množica linčati, pa ga je policija rešila in odvedla v zapor.
Najlepši dan.
Bližal se je za sv. Angelo čas prvega svetega obhajila. Vse, vse bi bila žrtvovala, da bi le pripravila svojemu Ženinu primerno stanovanje. Klicala je: “Pridi, pridi vendar, moj Jezus!” Kakor jelen k mrzli studenčnici, tako je hitela Angela določeni dan k mizi Gospodovi. Nepopisna je bila njena sreča, ko je smela enako sv. Janezu ljubljencu Jezusovemu, počivati na presvetem Srcu. Odslej je bil taber-nakel središče vsega njenega mišljenja in delovanja.
Tudi ti se morebiti pripravljaš za prvo sv. obhajilo; oj! zateci se k sv. «Angeli, naj ti ona pomaga, ozaljšati tvojo dušo z najlepšimi cvetkami lepih čednosti! Če si pa tako srečen, da si že smel prejeti Zveličarja, tedaj mu pokaži svojo hvaležnost s tem, da bo cerkev in tabernakel tvoje naj dražje zavetišče!
Rojakom.
Nastopili smo drugo polovico sedemnajstega letnika Amerik. Slovenca. V tem letu raste moč in imenik naših naročnikov tako bujno, da prekosi vsako drugo leto. Vsak teden si pridobiva ‘A. S.’ več novih naročnikov za Ameriko kakor tudi za Evropo. To kaže, da se naš katoliški narod čedalje bolj zanima za ‘A. S.’, ki že sedemnajsto leto nadaljuje svoj program in geslo — za vero in narod!
Ponosno se oziramo na imenik vrlih naročnikov, kajti veliko jih je, ki so ostali vedno zvesti prijatelji našega lista. Stalnim naročnikom se moramo zahvaliti, da je list dosegel tak uspeh. Samo v tekočem letu si je ‘A. S.’ potom vrlih zastopnikov in dopisnikov pridobil nad tisoč novih naročnikov. ■Na tisoče rojakov v Ameriki in stotine rojakov na Slovenskem čita naš list in še vedno se vpisujejo novi naročniki. Kmalu ga bo čital vsak rojak, ker slovenska hiša bi ne smela biti brez dobrega katoliškega časopisa.
Peščica naročnikov je, ki so malo zaostali s predplačilom za tekoče leto, vzrok temu so menda slabi časi, a upamo, da se bodo vsi tudi letos domislili na dolžnost, ki jih veže in po-salli malo vsotico, da bodo potem brez skrbi.
Vsakomu je znano, da se je cena potrebščinam zvišala in dosti listov je, ki so ceno zvišali ali na drug način premenili tek, da jim je mogoče nadaljevati izdajanje. Amerikanski Slovenec pa tudi v tem času ostane po istej ceni, tako da se vsak lahko naroči, in ravnateljstvo gleda no vsak način, da se list zboljšava, da nudi rojakom vedno več novic in berila. Ako bode list tako lepo napredoval se nadejamo, da ga bode treba še povečati, ker prostora večkrat manjka.
V celi Ameriki ni dobiti takega lista po tako nizki ceni in večkrat je slišati, da je napol prenizka. Ker pa ima list dovolj dobrih naročnikov, za to ga je možno tudi za to ceno izdajati, samo pod pogojem, ako vsak plača naročnino.
Upamo, da nam bodo rojaki še nadalje naklonjeni in nas podpirali v vsa kem oziru, da bo še več napredka. Pomanjkljivosti pa sami najbolj čutimo in poskušamo po najboljši moči list zboljšati.
Upravništvo.
Znani londonski slikar Monet je uničil vse slike, ki jih je slikal zadnja tri leta, češ, da niso vredne njega.
Stare zlate novce so izkopali v Aria-no v provinci Ferrara v vrednosti en milijon lir. Upajo, da jih še mnogo najdejo.
Na avstrijskih univerzah je bilo 31. decembra pr. leta 24,290 slušateljev in slušateljic, in sicer jih je bilo vpisanih 983 na bogoslovski fakulteti, 10,836 na pravoslovni, 4042 na medicinski in 8429 na filozofski fakulteti.
Grozen čin divjih lovcev. Na Vuer-temberškem je napadlo dvanajst divjih lovcev višjega gozdarja VVeideman-na. Živemu so odrezali roke in noge. Lovec je umrl v groznih bolečinah, morilci so pobegnili.
Pisateljica povzdignjena v grofovski" stan. Najznamenitejšo špansko pisateljico, Emilijo Pardo Bazan, ki je spisala mnogo romanov, novel in dram, je kralj Alfonz povzdignila dedni grofovski stan kot poseben dokaz, kako visoko jo ceni, kakor je rečeno v dekretu.
Prelivanje krvi v Černihovu. Nek dečko je ribil blizu rusinske vasi Čer-nihova na Gališkem. Ker ni imel dovoljenja za to, ga je orožnik prijel. Dečkova mati se je zavzela za svojega sina in zbežala z njim v vas. Kmetje so se na to zbrali, da bi ženo branili. Nek gozdar je ustrelil, da bi kmete ostrašil in razpodil. Orožniki so baje mislili, da se je na nje streljalo in so začeli kar na slepo streljati v ljudstvo. Umrlo je že 9 oseb, 15 jih je težko ranjenih. Cela zadeva je prišla že v državni zbor.
NASLOVNIK
slovenskih trgovcev, obrtnikov in g0. stilničarjev, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH IN VERBICH, 920 N. Chicago St. Gostilničarja.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajaln» moških in ženskih oblek.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec * likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obu-val. Agent vseh prekomorskih črt
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiaaa St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi' oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz-delovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
Zarod pijancev. Belgrajski 'list “Zdravlje” poroča: Neko popolnoma razvito in zdravo dekle se je poročilo z 19 leti s pijancem. Iz zakona je bilo petero otrok, od katerih je eden imel skrivljene kosti, drugi bolezen sv. Valentina, tretji je bil šepav, ■ četrti je kmalu po rojstvu umrl, peti pa je bil rojen mrtev. — Neko drugo dekle je imelo očeta pijanca. Imela je 22 otrok, med njimi pet mrtvih porodov. Od 17 živih jih je ostalo le šest, ostali so prvo leto pomrli na vnetju možganov.
Kdaj je treba žepne ure navijati? Dosedaj se je splošno mislilo, da je najpripravnejši čas za navijanje večer, ker zujtraj je pero mrzlo ter laglje poči, kakor pa zvečer, ko vzamemo uro iz toplega žepa. To mnenje pa je zavrglo nedavno društvo angleških urarjev. Večina zborovalcev je dokazala, da je uro naviti najbolje zjutraj. Čez dan namreč mora ura prenesti marsikak sunek in potres. Pri tem je pero manj v nevarnosti, ako je popolnoma navito. Ponoči leži ura navadno na mizi, zato pa ne vpliva toliko, ali je pero navito ali ne.
Junaška smrt. Tovarnarja Marcha v New Yorku je ranil psiček na roki, ko ga je božal po glavi. Ker ga je rana skelela, se je podal k domačemu zdrav niku, ki ga je poslal v Pasteurjev zavod. Tam so konstatirali, da je bil pes stekel in da za Marcha ni rešitve, ker je prišel prepozno. Tovarnar je vprašal mirno, koliko časa bo še živel. Ko so mu rekli, da morda tri dni, podal se je v tovarno ter poslal vse u-službence in delavce, ki so prišli v dotiko s psom, v Pasteurjev zavod. Po tem je sklical upravni svet, ki mu je naznanil, da mora kmalu umreti, in ga prosil, naj mu imenuje najstarejšega sina za naslednika. To se je zgodilo. Potem se je poslovil od članov upravnega sveta, poklical odvetnika ter sestavil oporoko. Nazadnje se je poslovil od soproge in družine in se podal nazaj v Pasteurjev zavod, da tam v izolirani celici pričaka strašno smrt. _________________________
—Rojaki, kadar prečitate list, pokažite ga sosedu, da si ga ogleda, ker potem se bode tudi on naročil. Samo $1.00 na leto; za Evropo $2.00.
KJE JE LOJZ LIPAR, DOMA IZ fare Šmarjeta pri Rudolfovem? Pred 4 meseci je ta nepridiprav prišel iz Clevelanda ter je ostal pri meni. Dobil sem mu delo, a za plačilo mi je ostavil $17.00 dolga na hrani in pobegnil je neznano kam. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov. John Gričar, Box 115, Bridgeport, O.	28-4t
AKO HOČETE ČITAT’ DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto: za Evropo $2.00 na leto.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, irri N. Broadway, Joliet, 111.
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. * So.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617
So.	Center Ave., Chicago, UL On ie v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku-Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIC,
572 Blue Island Ave. Chicago, U*-
K. S. K.
JEDN0TÁ
Orgamzovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1094. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
QUvni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
ß. Tajnik;.................Josip Jarc, 1677 St. Clair SL, Cleveland, Ohio.
glagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewmg ave., So. Chicago, 111.
pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547. Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 12979 Jožef Živic, roj 1890, 12980 Anton Liberšar, roj 1884, 12981 Franc Doles, roj 1880, spr. 18. jun. 1908.
Dr. št. 249 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12982 Franc Knaus, roj 1870, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12983 Anton Ratajc, roj 1889, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 77 članov.
K društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 12984 Matija Lavrič, roj 1879, spr. 18. junija 1908.	> Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 12985 Anton Tomažin, roj 1865, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 115 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Cleveland, O., 12986 Martin Safoschnik, roj 1882, 12987 Jožef Kitak, roj 1880, 12988 Jožef Horvat, roj 1871, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 141 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12989 Janez Fatur, roj 1881, spr. 18. junija 1908.	' "	Dr. št. 112 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12990 Jožef Keržič, roj 1887, 12991 Anton Vavšek, roj 1881, 12992 Jožef Kavčnik, roj 1876, spr. 18. junija 1908.	Dr.' št. 94 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12993 Jožef Novak, roj 1890, 12994 Ignacij Pretnar, roj 1889, 12995 Franc Ilovar, roj 1888, 12996 Andrej Cesar, roj 1884, 12997 Janez Peruš, roj 1883, 12998 Blaž Kuglič, roj 1883, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 12999 Jožef Juratovič, roj 1879, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 47 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13000 Jakob Kosmač, roj 1880, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 33 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13001 Franc Skerbe, roj 1884, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 7 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 6476 Jožef Barbič, 6. junija 1908.	I. dr. št. 96 članov.
II. dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., 12284 Anton Tomšič, 6. junija 1908. I. dr. št. 95 članov.
II. dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 8145 Benedikt Arko, 6. junija 1908:	Dr. št. 113 članov.
II. dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12272 Franc Lukšič, 13. junija 1908.	I. dr. št. 34 članov.
II. dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 7950 Matej Volarič, 11. junija 1908.	Dr. št. 28 članov.
II. dr. št. 150 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4861 Anton Adler, 10321 Anton Novak, 10323 Alojzij Turk, 11464 Anton Korošec, 4009 Jernej Oberstar, 1409 Peter Andolšek,	10990 Janez Avsec, 8.	junija	1908.	Dr.	št.	341 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9136	Franc	Stegne,	6.	junija 1908.
Dr. št. 133 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2163 Matija Kambič, 9322 Janez Gerguraš,	6287 Janez Jakša,' 15.	junija	1908.	Dr.	št.	129 članov.
K društvu Srca Jez.	54, Chisholm, Minn.,	12590	Janez	Nosan,	6.	junija 1908.
Dr. št. 113 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12763 Franc Pekleng, 8. junija 1908.
Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 11802 Jožef Mačerol, 13. junija 190g	Dr. št. 114 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11254 Franc Šmerke, 6. junija 1908.	Dr. št. 141 članov.
K društvu Marije Vnebovz. 77, Forest City, Pa., 11814 Janez Mrzlikar, 11. junija 1908.	Dr. št. 117 Članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 9493 Janez Merslovč, 11501 Peter Prah 6 Janez Godič, 9754 Martin Klemenčič, 60 Franc Urbančič, 37 Jožef Vodopivec, 15. junija 1908.	Dr. št. 144 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 10120 Jožef Pavlin, 5169 Janez Okoren, 10. junija 1908.	Dr- št. 12a članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111, 11753 Franc Potokar 9. junija 19Qg	Dr. st. 29 elanov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3247 Janez Šuštaršič, 4954 Janez Rus, 5333 Franc Košir, 6873 Jožef Peterlin, 4. jun. 1908. Dr. st. 337. . cl.
Od društva sv.* Barbare 40, Hibbing, Minn., 5035 Franc Zupančič, 10. jun. 1908.
Dr. št. 112 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11896 Marko Franic, 8969 Stefan Osojak, 16. jan. 1908.	Dr. št. 173 članov
Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 12222 Jožef Persic, 8828 Franc Čadonič, 9446 Janez Cestnik, 15. junija 1908. Dr. št. 126 elanov.
Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 9921 Franc Zamernik, 8. jun. 1908.
Dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 7714 Janez Fugina, 6497 Franc Peterka, 16. junija 1908.	Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 10971 Jožef Plaznik, 12503 Janez Rojht, 10657 Andrej Čoloj, 10. junija 1908. 'Dr. št. 138 članov.
Od društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 12336 Franc Penca, 15. junija 1908.
Dr, st. 20 elanov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 10305 Matevž Coren, 12074 Franc Skvarča, 12646 Leopold Šinkovec, 12079 Janez Urbančič, 15. junija
Dr. št. 91 članov.
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 11926 Martin Zakrajšek, 10175 Franc Turk, 10265 Jožef Martinčič, 8. jun. 1908. Dr. št. 58 elanov.
Od društva sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 11042 Karol Telban, 15. junija .QQO	Dr. št. 11 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv Barbare 40, Hibbing, Minn., 7136 Jurij Majerle, 10. junija jpQg	Dr. št. 111 članov.
Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 9227 Jakob Krošec,_8. junija 1908.
Dr. st. 111 elanov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3792 Alojzij Jaklič 9. junija 1 ruAo	Dr.	st.	53	elanov.
1908	IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 12047 Anton Knaus,jumjaJ908.
Od društva	sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 12811 Jakob	Miklavčič, 8.
.	..	jQQg	Dr.	st.	57	elanov.
Od dTsv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8694 Matija Vesel, 10. junija 1908.
Dr. st. 110 elanov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12589 Janez Kržišnik 11 jun 1908	Dr. st- ^2 članov.
Od društva sv. 'Jurija 100, Sunnyside, Utah, 10412 Janez Verant 13. junija ^0g	Dr.	st.	25	elanov.
PRISTOPILE ČLANICE.
I\ društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3651 Polona Doles, roj 1882, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 109 članic.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3652 Ana Nemanič, roj 1874, spr. 18 junija 1908.	Dr. št. 45 članic.
K društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 3653 Neža Sevšek, roj 1886, 3654 Marjeta Hren, roj 1884, 3655 Jera Breznik, roj 1873, spr. 18. junija 1908.
„ ,	.	_	„	Dr. št. 17 članic.
K društvu sv.^Lovrencu 63, Cleveland, O., 3656 Jožefa Lavrič, roj 1884, spr.
18. jun. 1908.
Dr. št. 21 članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3657 Julija Mikš, roj 1887 spr
T‘ 18-, j«nija 1908.	Dr. št 20 ajanic;
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 3658 Helena Seislowski, roj 1876, spr. 18. junija 1908.	Dr. št. 6 članic.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3659 Terezija Kasun, roj 1870 spr. 18. jun. 1908.	Dr. št. ’ 10 članic!
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 2847 Ana Šimec, 8. junija 1908.	f I. dr. št. 83 članic!
II. dr. št. 24 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3145 Franca Korošec, 990 Alojzija Andolšek, 2073 Marija Adler, 8. junija 1908.	Dr št 109 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 2650 Jožefa Zupančič, 10. junija 1908.	Dr. št. 24 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 105, New York, 2986 Neža Vavpotič, 11. jun. 1908.
Dr. št. 24 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Chicago, 111., 16. jun. — Slavno u-redništvo, prosim malo prostora v pre ljubljenem listu in glasilu K. S. K. J., da sporočim, kako so dobra in požrtvovalna društva naše slavne Jednote. Društvo sv. Štefana je razposlalo prošnje za bolnega brata Frank Zlatoper na katere so se društva nepričakovano odzvala. Darovali so:
John R. Sterbenz, predsednik K. S. K. Jednote ....................$ 1.00
1.	dr.	SV.	Štefana	$110.00	
2.	“	tt	Jožefa 		2.00
3.	a	“	Jurija 			5.00
4.	a	tt	Cirila in Metoda..	4.40
5.	“	tt	Družine 		3.00
11.	“	“	Janeza Krstnika..	2.60
13.	tí	tt	Janeza Krstnika..	3.00
15.	“	“	Roka 		7.00
20.	tt	tt	Janeza Krstnika..	5.00
21.	tt	“	Jožefa 		1.90
23.	tt	tt	Barbare 		1.60
24.	tt	tt	Barbare 		3.10
25.	n	tt	Vida 		5.00
32.	tt	tt	Jezus Dobri Pastir	5.00
33.	tt	tt	Matere Božje ....	3.20
38.	tt	tt	Petra in Pavla....	3.00
43.	tt	tt	Jožefa 		2.00
44.	tt	tt	Florijana 		3.60
46.	tt	tt	Frančiška Ser. ..	2.20
51.	tt	tt	Petra in Pavla....	1.30
53.	tt	tt	•Jožefa 		7.00
55.	tt	tt	Jožefa 		3.25
57.	tt	tt	Jožefa 		3.00
58.	tt	tt	Jožefa 		3.00
60.	tt	tt	Janeza Krstnika..	2.00
63.	“	“	Lovrenca 		3.00
69.	“	“	Jožefa 		2.00
70.	tt	tt	Presv. Srca Jezusa	3.25
71.	tt	tt	Antona Pad		2.00
74.	tt	tt	Barbare 			2.00
75.	tt	tt	Vit. sv. Martina..	2.00
77.	“	“	Marije Nebovzete	6.10
78.	tt	tt	Marije Pomagaj..	5.00
79.	tt	tt	Marije Pomagaj..	5.00
81.	“	“	Marije Sed. Žal...	4.00
88.	“	“	Alojzija 		2.00
94.	“	tt	Marije Zdrav'. Bol.	4.0Ô
95.	tt	tt	Alojzija 		2.81
96.	“	tt	Barbare 		2.50
100.	tt	tt	Jurija 		2.60
101.	tt	tt	Cirila in Metoda..	1.80
105.	“	tt	Ane 		5.00
112.	“	tt	Jožefa 		3.00
Neimenovano društvo 					4.00
Skupaj...............$255.21
To je lepa svota, ki jo član prejme od svojih sobratov. Zahvaliti se moram v imenu društva in umrlega že sobrata Frank Zlatoperja vsem društvom za tako lepo svoto in naklonjenost. Da je naše društvo res tudi zmerom pomagalo, se razvidi iz tega, kako so se nam draga društva odzvala. In tudi v bodoče vas ne bomo pozabi-bili. Da je to lepa navada pri naši slavni Jednoti, tega se nikdo prehvaliti ne more, samo daj Bog, da bi jo društva zmirom ohranila. To so tista telesna dobra dela, ki jih skažemo svojemu bližnjemu, vsaki nekoliko, a enemu pa veliko pomore. Bog je dal, da je naš sobrat šele po sprejemu denarja se preselil v dolgo večnost dne 5. junija, tako da nam ga ni treba več podpirati z denarjem, ampak z molitvijo.
K sklepu se še enkrat vsem slavnim društvom lepo zahvaljujem in kličem: Bog živi K. St K. Jednoto in njene člane in članice!
Opomba. Ako je kaka pomota, prosim društva, naj mi naznanijo, da se popravi.	Avgust Poglajen,
144 W. 23rd St.
Chicago, 111., 15. jun. — Zadnjo nedeljo, to je 7. junija, smo pokopali tukaj rojaka in sobrata Frank Zlatoperja. Doma je bil od Toplic na Dor lenjskem ter tukaj okolu 7 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo in troje otrok. Bolehal je čez dve leti in ta strašna bolezen ga je spravila 5. junija s tega sveta. Bil je član društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., katero mu je izplačalo bolniško podporo ter mu še darovalo približno $110.00. Ker so bile tudi prošnje razposlane na naša slavna društva K. S. K. J., so se tista tako v obilni meri odzvala, da ni bilo pričakovati kaj tacega. Sporočilo o tem sledi od društvenega blagajnika. Da koristi društvo in Jednota, je razvidno od tega, da je dotični dobil še v življenji podpore $390.00 približno in to naj bo vzgled tistim, ki se razjeze, ako
ne dobi en teden podpore in rajši društva zapusti. Bog nas varuj, da bi ne bilo treba nikoli je potrebovati, kakor so nekateri nesrečni z dolgo boleznijo. Pogreb se je vršil v nedeljo, zato so se res tudi vsi člani udeležili, tako da je bilo veselje gledati. Tisti člani pa, ki se takega pohoda ne udeleže nalašč, je najboljše, da se z dušo in telesom odstranijo od nas, zakaj ako ni njih sveta dolžnost se udeležiti, tudi niso vredni biti sobratje naši. Pravi “plačam”, plača tudi cigan pa zato ni še žentelmen. Kateri misli biti pri katoliškem društvu, naj gleda prvo nato, dd daje dober vzgled tistim, ki niso pri tem.
S pozdravom na vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote, posebno člane društva sv. Štefana, in kličem: Sloga naj bo geslo naše!
Frank Banič.
Chicago, IH., 16. jun. — Naše društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. je imelo slovesen pogreb včeraj, da takega že zopet ni bilo kmalu. Umrla je članica Marija Gril, ki je bila šele tri tedne v društvu in Jednoti. Tu vidimo, da smrt ne miruje. Ana je bila stara šele 23 let in omožena 8 mesecev. Šla je delat in delala je 8 dni v Macornik-tovarni. Zadnjo soboto jo je stroj zgrabil za lase in jo potegnil k sebi, tako da ji je odprl glavo, ki je pa bila tudi na mestu mrtva. Bila je pohlevna žena, kakor tudi vzgledno deRle. Članicam, ki so se udeležile sprevoda, se lepo zahvaljujemo, akoravno je to njih dolžnost. Vzemimo si pa to v poštev, kakor me drugim, tako bodo tudi druge nam.
_____________ Odbor.
Cumberland, Wyo., 7. jun. — Naznanjam vsem združenim sobratom naše slavne K. S. K. Jednote, kako se je obnesla stvar društva Marije Zdravje Bolnikov št. 94. K. S. K. J., namreč srečkanje za zlato uro. Prvič o-menjam, da smo naročili tikete po 10c komad in sem jih razposlal na vsa društva K. S. K. Jednote. Prejela sva pa jaz in brat blagajnik pokupljene tikete nazaj od 30 društev in je prišlo denarja od teh društev $36. Od 35 društev so pa celi tiketi prišli nazaj, in kar jih je bilo pa <-eč, mislim, da so se po železnici zgubili, ko je jako slaba železnica po enih mestih tukaj v Ameriki. Zapomnil sem si pa tudi, katera društva so pokupila tikete, katera pa ne. Drugič omenjam, da je stalo vse, ura, tiketi in poštnina skupaj $39.20. Potem, ko smo videli, da je izguba v tem našem biznesu, smo začeli tukaj na Cumberlandu razprodajati tikete pri vseh štirih društvih, in se jih je precej prodalo in tudi drugi rojaki izven društev so jih veliko pokupili, tako, da je bilo celih 17 Ho-larjev dobička. Tretjič, žreb se je vršil dne 30. maja ob 3. uri popoldan v stanovanji g. Alojza Orešnik. Četrtič, dogovorjeno je bilo, katera št. bo prva vzdignjena, tista bo veljavna. Sobrat Jožef Felicjan, član društva sv. Marije Danice št. 28 J. S. K. Jednote, je segel po številko. Bila je prva, ki smo jo vsi navzoči videli, številka 496. Dobil jo je član društva sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minnesota. Toraj omenjam, kateri ima tisto številko, naj nemudoma sem pošlje ono polovico ti-keta. Kadar jaz dobim tiket, na katerem je pisana številka potem mu jaz takoj pošljem uro. Ako bi pa dotični številko zgubil, pa ure ne dobi, ura pa ostane našemu društvu. Torej malo sem opisal naše velikanske dohodke, in sedaj pa srčna zahvala vsem bratom in sorojakom po tej širni domovini, kateri ste kaj pomagali našemu društvu.
K sklepu pa pozdravljam vse Slovence po Združenih Državah; tebi, vrli Amerikanski Slovenec, pa želim veliko naročnikov in predplačnikov, zato ker ti si naj zanimivejši list za katoliške Slovence v Ameriki. Z bratskim pozdravom Fr. Kramer, I. tajnik,
P. O. Box 187.
Pittsburg, Pa., 15. jun. —: Naznanja se članom društva Jezus Dober Pastir št. 49. K. S. K. Jednote, da se vdeleže prihodnje mesečne seje, katera se bode vršila v nedeljo dne 28. junija. Sedajšnji kritični časi so spravili več članov od našega društva, da so morali ostaviti, kar jim je bilo najljubše v tej deželi, in sicer društvo Jezus Dober Pastir, pod katerega naročjem so se zbirali mesec za mese-
cem in plačevali svoje doneske. Ravno isti udarec je zadel nekoliko od naših nižjih uradnikov, kateri so s žalostnim srcem zapustili svoje sobrate ter so šli s trebuhom za kruhom. Ker ni mogoče enemu uradniku za dva ali več službovati, zatoraj So naprošeni vsi člani, da se udeleže seje zgoraj o-menjenega dne, in da se izvolijo novi odborniki na mesto onih, kateri so odpotovali. Nadalje so člani naprošeni, da bode potem laže skleniti polletni račun. Ravno istega dne bode sv. birma v naši slovenski cerkvi; od tega se bode govorilo na seji, da naredimo z drugimi društvi vred mil. g. škofu špalir.
Pozdrav članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote, a “A. S.”, kakor glasilu naše Jednote, obilo novih in stalnih naročnikov.
George Veselič, I. tajnik.
West Allis, Wis., 14. jun. — Da bi se čim preje rešili cerkvenega dolga, podaril je Mr. Charles Cuppel, Anglež (protestant) loto sedaj vredno $700; a cena bo v kratkem poskočila na $1000. Lota leži na prav lepem kraju, samo en blok od slovenske cerkve. Sklenili smo, da bomo dali loto koncem meseca oktobra izžrebati; v ta namen bomo v kratkem času pričeli z razpošiljanjem :ticket-ov in prosimo sl. društva, da jih blagohotno razpečajo. Natančneja pojasnila bodo pošiljatvam priložena. Prosim torej za vsestransko pomoč.
Rev. Ivan Smolej.
Rajski kraji
boljih ni na svetu. Slovenci kateri si nameravate kupiti kmetije, se vabite priti in ogledati sedaj te kraje v bujni rasti. Kedor je videl boljo zemljo v Ameriki, se mu plačajo vsi stroški. Videl bode sedaj kaj se lahko pridela tukaj, nove nasade krompirja, zelja, pese, tomatoes, paprike, karfisle čebule, kolorabe, to je mojih nasadov na nepognojeni zemlji. Jagode debele ko breskve, vse vrste sadja in trtja. Dve železnice zraven Fraht v St. Louis, llct. na 100 funtov.
38 slovenskih družin je kupilo, polovica že naseljenih. Nova cerkev v mestu. Šole povsod. Kedor koli mi dokaže, da so kje lepši kraji, plačam vse vožnjo in stroške. Cena gozda 4—12 tolarjev aker, obdelanih kmetij 8—20 tolarjev aker.
F. GRAM,
NAYLOR, .
MISSOURI.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c g&l., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
Ustanovljena 1871.
îtyMial
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg, Joliet, 111.
Theo* Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612.
1012 N. Broadway..JOLIET. ILL.
Bambich & Verb'cb
slovenska gostilničarja
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
Jolin Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IH.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"TRe D, S” lOc. in ‘leerscHanm” 5c.
Na di vino se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
133 Jefferson cesti v Joliet ills
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oijev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras/P
Chicago telet. 2794 JIL^teief.N e2 7..
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B. Schuster
Young Building ,
JOLIET, - - ILLINOIS.
Amer. Slovenec stane $1.00 na le za Ameriko; za Evropo $2.00.
STARI LOVRE.
Spisal V. K.
Odkar sem ga poznal, je bil vedno enak.
Suhljata, prekomerno dolga postava se mu je guncala na šibkih tankih nogah, odeta poleti in pozimi v hudo oguljeno črnosivkasto obleko, ki je bila v davnih, davnih letih ali črna ali temnomodra. Hlače, rokavi, vratnik, vse mu je bilo predolgo; zdelo se je, kakor da bi se bil gosp. Lovre, nekega poletja čisto posušil in se skrčil vsled prehude vročine. Vedno skrbno zapeta suknja mu je bila narejena na škrice. Iz enega teh škricev je gledal kos modrikastega žepnega robca, lepo pisanega z velikimi rdečimi pikami, in mahal za Lovretom kakor slavnostna zastava. Na dolgem shujšanem vratu je kimala podolgasta, ozkolična glavica, vedno ostrižena in obrita. Zagoreli obraz mu je bil na čelu, okoli oči in tankih ust ves preprečen od gostih gub; le nadčloveško dolgi nos je bil navzlic vsem neprili-kam in viharjem življenja ohranil svojo mladeniško gladko kožo, samo da je malce izpremenil svojo prvotno bar YO z višnjevordečo in so ga nespoštljivi jeziki primerjali papricirani kumari, precej pesniško navdahnjeni gospod Lavre sam pa bujno razviti nežni roži. Izpod gostih in dolgih obrvi se je bliskalo dvoje še zmiraj živahnih in veselih oči prav Židane volje v svet kakor dvoje čistih oken izpod strehe. Na osiveli glavi je nosil črn klobuček, ki je bil že tudi obrabljen in od slabih vtisov tega nerodnega sveta tako prizadet, da bi ga noben trezen človek rad ne zamenjal s svojim. *V levici je nosil gospod Lovre sivkast parazol, ki ga je varoval vse štiri letne čase vremenskih nezgod, spomladi in jeseni dežja, poleti solnca in pozimi snežink; desnico je tiščal pod suknjo med prvim in drugim gumbom.
Gospod Lovre je bil svoje dni pri vojakih dosegel prvo stopnjo do vojskovodje. Njegovi predstojniki pa niso umeli prav ceniti redkih vrlin korporala I.ovreta in tako je s štirimi zvezdami opustil častihlepne visokoleteče misli in zamenjal ostro sabljo z bridko palico. Pretepal je ž njo lepo vrsto let paglavca nekje na Dolenjskem in jim utepal skrivnosti abecede in številk v poredne butice. Večkrat, zlasti kadar se je bil preveč nalezel zapeljivega cvička, je bil pa s svojo palico revež sam tepeškan, in sicer je to vselej preskrbela njegova zvesta zakonska pošast Barba z veliko spretnostjo in krepkim povdar-kom. Plefesar — ta častni naziv je kaj rad slišal od kmetov — se je bal svoje močne Barbe kakor cigan dela, vendar zato ni opustil grešne navadi-ce in njegov nos se je vedno lepše razcvital in rdel, kakor se razcvita in rdi žlahtna vrtna roža, če jo zalivaš tako vestno in marljivo, kakor se je zalival žejni Lovre, včasih s prvimi plohami.
Mirno in udano je prenašal hude udarce usode in žene, ki je imela poleg prekrepkih pesti po njegovi trditvi najdaljši jezik od hrvaške meje noter do ljubljanskega Žabljaka. Zakaj je gospod plefesar Barbine talente o-mejil ravno do Žabjaka, tega ne ve živa duša; menda je klobasal tako nemarno tja v en dan samo zato, da bi jezil strogo Barbo in se maščeval za batine, menda pa je govoril tako tudi zato,.ker duševno obzorje njegove žene niipresegalo imenovanih mej. Večkrat; kadar je bila malo boljše volje, se je izgovarjal, da je vino najboljše sredstvo proti mrzlici in griži, in ji je prigovarjal, naj poskusi tudi ona to izborno zdravilo, toda Barba ga je vselej zavrnila tako ostro, da je utihnil mahoma in brez najmanjšega ugo-vorčka.
Ako tudi je ravnala tako strogo, in malo prijazno ž njim, mu je bilo vendar hudo žal, ko mu je umrla neko jesen.
“Griža jo je in pa mrzlica, mrzlica!” je zdihoval in odslej je še vestneje in marljiveje zalival svojo , rožo, da bi ušel mrzlici in griži. Zakaj smilil se je sam sebi in do dna duše je, bil preverjen, da bi bila njegova prerana smrt strašna nesreča njegovi šoli in vsej deželi sploh. Kadar on ne bo več učil, kdo bo vzgajal take korenjake kakor on? Kateri učitelj v okolici se je mogel ponašati s takimi lepimi uspehi kakor on? Posebno ponosen je bil na Jurčka in Jožka. Oba ta njegova bivša učenca sta dosegla visoki mesti v beli Ljubljani. Jurčka so povzdignili za pisarja pri visoki deželni vladi, Jožek pa je lazil nad vse zvišen v imenitni službi zidarskega pomočnika po najvišjih ljubljanskih strehah.
Toda svet je hudoben in nehvaležen, odkar sta se Adam in Eva najedla prepovedanega sadu. Merodajni kro gi so ignorirali izredne zasluge Lovre-tove palice in ga pahnili v pokoj.
To je g. Lovreta zelo užalilo in ujezilo. Ker so mu odvzeli pravico paglavce lasati in pretepati, je zlomil v veliki nevolji palico, znak svojega dosedanjega učiteljskega dostojanstva, in jo vrgel v ogenj. Ker ni imel nobenih otrok in ker se mu je pristudil kraj njegovega ponižanja, je prodal hišico in kar mu je bila še zapustila Barba in jo mahnil v Ljubljano.
Najel si je podstrešno sobico blizu Grada. Prve dni je taval nemirno o-
krog in že mu je bilo žal, da ni ostal na kmetih. Nenadoma pa se mu je posrečilo, da je dobil pisarsko službi-co pri tolstem in robatem odvetniku. V svojem veselju si je kupil na trgu za staro šaro sivkast parazol. Zdaj je bil malone zadovoljen; dobrotna usoda mu je nadomestila učiteljsko službo in težko pogrešano palico. Le cviček je bil v Ljubljani njemu predrag.
Dolgo si je belil glavo, kako bi si pomagal, zakaj še vedno se je bal griže in pa mrzlice. Ljubljanska megla se je zdela njegovemu zdravju jako nevarna in z neizrečeno žalostjo je videl v ogledalu, da je jel njegov nos izgubivati prej tako zdravo barvo.
V tem obupnem položaju se je seznanil z drugim pisarjem, z g. Pero-lizcem. Tudi Perolizec je stanoval v bližini nebeških zvezd pod streho. Ko ga je g. Lovre nekoč počastil s svojim obiskom, mu je pokazal svojo “domačo lekarno”, namreč vrsto steklenic z raznovrstnim žganjem. Razodel je strmečemu Lovretu, da je Črešnjevec dober zoper krč v želodcu, brino-vec zoper vodenico, tropinovec zoper zlatico in tako dalje.
Odslej je bil Lovre reden gost Pe-rolizcev. Vsak večer se je prišel zdra-v:t zoper zlatico, vodenico, kugo in druge hude bolezni; zlasti rad pa je užival jagodovec, najboljše sredstvo Perolizčeve apoteke zoper mrzlico in pa grižo.
Tako je torej gospod Lovre srečno in zadovoljno živel v Ljubljani. Njegovemu nosu se je na njegovo nepopisno veselje zoper vrnila zdrava rdeča barva. Idiličen riiir je užival v svoji podstrešni sobici, pušil iz svoje dolge pipe, gledal doli na kalno Ljubljanico in na uro, kdaj bo čas, da odide k Perolizcu. Tam sta pila vsak svojih par kozarčkov, igrala domino in.se zabavala prav dobro.
Gospod Lovre je seveda pošteno plačal vse, kar je v Perolizčevi lekarni zapil na svoje zdravje. Naposled pa ga je obletela srečna misel in ustanovil si je sam svojo “apoteko”. Zdaj sta se prijatelja obiskavala drug drugega in si krepčala zdravje zdaj pri Lovretu zdaj pri Perolizcu.
Tako so tekli staremu Lovretu dnevi tihe sreče in zadovoljnosti.
Kar pa mu je prišla v roke brošuri-ca, ki so bile v njej popisane vse hude posledice žganih pijač.
Ubogi Lovre se je hudo prestrašil; že je čutil vse opisane bolezni v sebi, že so ga tiščala jetra in bolele ledvice in srce, možgani so se mu zdeli spredaj ob sencih že precej omehčani, ves je bil bolan. Še tisti večer je nesel zvezek k Perolizcu in mu prebral ves spis. Tudi Perolizec se je prestrašil. Sklenila sta obadva, da odslej ne bosta pila nobene kapljice več. Kdor bi se zopet pregrešil z žganjem, bi plačal drugemu goldinar.
Tako sta torej ta večer dominala brez zdravil. Vztrajno sta krotila po-željenje; toda kmalu jima je bilo dolgčas in ločila sta se prej nego drugikrat.
Ko je prišel Lovre domov, je vžgal petrolejko, sedel na posteljo in premišljeval. Nič mu ni bilo kaj všeč, pogrešal je nekaj.
In hudoba, ki ne orje in ne seje, temveč le preži, kje bi ulovila krščansko dušo v past, hudoba je zapeljala Lovreta, da je šel brskat in stikat po stari omari, kjer je imel svojo domačo apoteko. Tam v kotu je stala dolga, zelenkasta šteklenica jagodovca, ki ga je hranil Lovro zoper grižo in mrzlico.
“Ne bom ga ne!” se je branil sam pri sebi. Toda že je držal steklenico za vrat in vrtel zamašek med prsti. In hudo ga je imelo, da bi ga pogoltnil majhen požirek.
“Povoham ga pa vendar lahko brez greha!” si je mislil. “To me menda ne zažene znak. Naj ga torej malo poduham!”
Lovre je povohal jagodovec in na-gubančil suhi obraz.
“Lej ga spaka!” je zamrmral. “Meni se prav zdi, da ima drugačen duh! Kaj pa, čisto poseben in čuden duh! Nemara se mi je pa izpridil? Zdaj že ne morem drugače, pokusiti ga moram, samo zato, da se pomirim.”
Varno je nastal steklenico, zavil oči in ga potegnil.
“A, a! Nič mu ni; dober je ostal. Griža naj se me prime precej, če ni res prav dober!”
Tako je preudaril žejni Lovre to reč m postavil steklenico nazaj.
“Pa res!” je premišljeval dalje, ko je sedel na postelji. “Zdaj je že, kar je! Prelomil sem obljubo! Perolizcu bo treba plačati goldinar; to sem čisto pozabil. Goldinar je zapadel! Pa zaradi enega samega požirka? Komu bi bilo to podobno? Kaj se torej še opiram jagodovcu? Kar po njem! Le pijmo ga in smejajmo se griži in mrzlici!”
Navzlic lepi obljubi je pil gospod Lovre ta večer več, kakor kdaj prej. Drugi dan mu je šumelo po glavi, in žal mu je bilo goldinarja. S kislim obrazom se je napotil k Perolizcu. Kar ga je zagledal sredi pota. Tudi Perolizec se je držal klavrno.
“Tukaj imaš goldinar!” je dejal Lovre žalostno. “Nisem se mogel premagati; pil sem jagodovec.”
Tedaj se je razjasnil Perolizcu tožni obraz. “Jaz pa brinovec! Zdaj lahko
shrani vsak svoj goldinar za domačo apoteko. Pojdiva k meni!”
Takoj sta bila obadva Židane volje in se zabavala kakor prejšnje večere.
Stari Lovre je povžil še mnogo jagodovca in se ž njim uspešno branil mrzlice in griže. Umrl je za pljučnico.
Blazni Jaka.
S
■.V.V.V.V.V.V.V.V.V/AV/AS
Med B... in Z.... leži dolg hrib. Spodaj je pokrit z vinogradi in sadnim drevjem. Zgoraj stoji gost gozd, zaraščen najprej s hojami, višje pa z leščevjem in brinjem. Na najvišjem golem, samo s praprotjem pokritem temenu gledajo v okolico razvaline starega grada.
Bil sem še tujec v tem kraju in hotel sem si ogledati razvalino. Bilo je ob koncu majnika. Nebo je veselo gledalo na s cvetjem posuto zemljo; zrak je bil sam balzam; na drevesih in v grmovju so pele drobne ptice; na skrivnem je kukala kukavica in v zraku so brenčale bučelice in muhe, kakor da bi veter pihal v nevidno harpo. Šel sem skozi vinograde navzgor h gozdu in skozi gozd vedno višje in višje. Na tisoče cvetlic me je gledalo, na tisoče metuljev je letalo po njih in korakal sem kakor omamljen od vse te lepote. Konečno sem stal pri razvalini.
Stari, črni zidovi so moleli kvišku in v pusta okna je gledalo veselo, maj-nikovo nebo. Vglobil sem se v misli in od otožnega čuta mi je zatrepetalo srce.
“Dobro došel, boter! kaj iščeš tu?” oglasil se je za menoj glas. Ozrem se. Stal je tam mož, s cunjami slabo oblečen ter gledal me je z bodečim pogledom. Bil je medel, rumenega lica, dolg, in z nepokrite glave so mu viseli lasje čez čelo. Meril sem ga z začudenjem od pete do glave.
“No, kaj me gledaš? Vidiš, to je moj grad, ali služabniki so vsi bežali. Naj bo! Jaz te sam zapeljem dol!”
Nisem bil tega mnenja. Obrnil sem se in hitel proč. Ko sem bil že med grmovjem, slišal sem, kako je klical za menoj: “In ako jo srečaš, je niti ne pozdravi!”
Ko sem prišel domu, pripovedoval sem, kaj se mi je dogodilo.
“Ah, to je bil blazni Jaka!” rekel je stari sosed.
“Kdo pa je ta mož?”
“To je žalostna dogodba. Povem vatu jo. V D... je bil nekdaj krojač Pivonjka. Imel je lepo bajto in živel je s svojo ženo in sinčkom pošteno. Deček Jakec je bil priden in spreten. Oče ga je pošiljal v šolo in ko je bil star 12 let, učil ga je sam krojaškega rokodelstva in v kratkem je fant pomagal očetu kakor vsak drugi pomočnik. Godilo se jim je dobro, najbolj ženi Pivonjkovi. Ni skrbela za nič druzega kakor za kuhanje, perilo in dve kozi. To bi bilo vse dobro — ali Pivonjka ni bil zdrav. Zaradi vednega sedenja pri delu je dobil sušico in po kratki bolezni je v jeseni zaprl oči za zmirom.
V Pivonjkovi bajti so nastali slabi časi. Bilo je povsod prazno: oče je manjkal na vsakem kraju. Pivonjko-va je hodila molče in Jakec je sedel žalostno pri mizi in čital v očetovem sv. pismu. Šivati ni smel: — ni bil mojster. Minil je božič, minil je pust
—	in ko so polja zopet zelenela in bila pota suha, zlagala je mati Jakecu perilo. Jakec je šel na pokopališče poslovit se od očetovega groba. Ko je prišel domu poljubi! je materi lice in solzne oči, vzel kovček in palico v roko in rekel: “Mati, ne jokajte se! Ako Bog da, v dveh letih se vrnem in potem bodete brez vseh skrbij; bodem pr den sin.”
Mati ga je poškropila z blagoslovljeno vodo in šel je v svet. Delal je pri raznih mojstrih na deželi in v mestih, včasih je pisal materi. Od začetka -mu je mati odgovarjala, pozneje pa zmirom redkeje, dokler ni popolnoma prenehala. Jakob si tega ni mogel razjasniti. Kar se je doma zgodilo, tega se ni nadejal. V D... je prišel mlad čevljar, in ko je videl, da ima Pivonjkova lepo bajto, snubil je še dqsti mlado vdovo in ta ga je v kratkem vzela in kakor je že na svetu, da je namreč star norec hujši od mlajšega, dala mu je pripisati bajto; na sina je popolnoma pozabila.
Minuli ste dve leti. Jakob je korakal po cesti proti domu. Kako lahko se gre domu. Ena vas je izginila za drugo, že je videl od daleč znane gore in gozde, in ko je osmega dne solnce zahajalo, zagledal je v njegovi zarji svojo rojstno vas. Prišel je domu, odprl duri — za mizo je sedela mati z mladim možem pri večerji. Jakob je pozdravil iri poljubil materi roko. O-bledela je in šla vun. Mož za mizo pa reče: “Dobro došel, usedi se!” — Jaka ga je debelo gledal in šel za materjo.
“Prosim vas, kdo je oni mož v hiši?”
—	“To je tvoj novi oče.” — “Kaj? — In vi mi niste o tem pisali?” — Molčala je.
“In niste mene imeli?” — “Tebe morejo vzeti k vojakom, kaj bi sama začela?” — “Mene k vojakom? — Edinega sina? In kaj je z bajto?” — “To ti nič mar. Bajta je moja — morem jo dati, komur hočem! In konečno, kaj te to skrbi, kaj jaz počnem? Itak bodeš jetičen, kakor oče. — Ali naj bodem vedno usmiljenka?”
Jakob jo je nekaj časa gledal, potem se je obrnil in odšel. Bilo je že temno. Šel je za vas, tja kjer leži poko-(Nadaljevanje na 7. strani.)
—
F IT H ti
Kritičen sluCaj.
D3
«o«?« TErwi
V/1j
ftEGlST£R*S>
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
\
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani To zdravilo izvrstno deluje na milice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeiki sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da --------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, Id popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!

Javna zahvala.
Cenjeni direetor Collins N. Y. Me-dical Instituta:—
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil v enajstih dneh in zdravila so mi še ostala, nisem pričakoval tako dobrih zdravil. Jaz sem imel zdravnika tu v Clevelandu 3 tedne poprej, ko sem se na Vas obrnil, a sem bil vedno slabši, potem ko sem uvidel, da ni drugače, sem se obrnil na Vas. Vaša zdravila so mi takoj pomagala, da imam sedaj trdno zdravje, zakar se Vam iskreno hvaležen.
Še Vam še enkrat zahvalim Vaš prijatelj.	Fr. Pengov,
6219 St. Clair Ave., Cleveland, O.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in noskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 11x3
Podpisani naznanjam rojakom, a sen. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
JOUCTJIL.
Fiuro PI70 V STEKLEttICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. afl.
teen & Steil
Sobe SOI In 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS.
JATNX NOTAR
Oe
A
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Potrebuj ete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Hd. Bannon,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
pališče. Odprl je vrata, pokrižal se, poiskal očetov grob, vsedel se je na «jem, podprl glavo ob roki in sedel dolgo in dolgo.
Ura za uro je potekla, a Jakob ni šel domu. Bilo je jutro. — Jakob še ni šel in ni šel niti za teden, niti za mesec. Ni b:lo o njem ne sluha ne duha. Pol leta pozneje so si ljudje pripovedovali, da so ga videli na B...škem hribu; vsakega se bojda ogiblje in se skriva v starem gradu. Mati ni imela pokoja. Šla ga je iskat in res ga je našla. Ko jo je zagledal, začel je besneti in metati za njo kamenje, da je morala bežati. Drugemu ni storil nič žalega in zato so ga ljudje pustili pri pokoju. Nihče se ni brigal za-nj, kaj dela, od česa živi. Gozd in polje je bilo polno letine — in kdo bi mu ne privoščil hrane?
In ko je padel sneg ter je začelo zmrzovati, hodil je Jaka v bližnje vasi. Prišel je v hišo, vsedel se k peči in čakal molče, da so mu dali kaj jesti. Ko se je najedel, odšel je zopet molče, kakor je prišel. Revež, zmešalo se mu je, ker je mati pozabila na očeta in nanj ter je vzela v hišo tujega človeka. In tako živi blazni Jaka že 50 let. V klet starega grada si je nanosil mahu in listja, tam ima tudi zalogo sadja, krompirja in vsega, kar na polju najde — skratka: živi tam kakor polh. Po zimi bodete večkrat videli iz starega zidovja se kaditi; takrat si Jaka *eti. Zdaj vsaj z ljudfhi govori in marsikdo ga obišče in mu prinese kaj za jesti. Vsakemu pa reka v slovo: “Ako jo srečaš, je niti ne pozdravi!” S tem misli svojo mater. Revež misli, da še živi, kakor jeza v njegovem srcu.”
“Kdaj je umrla?” — “Eh, mož jo je kmalu ubil. Sam je zapil bajto in umrl v ječi.”
Od tistihmal me je blazni Jaka zanimal. Sklenil sem, da pojdem še enkrat k razvalinam. A minulo je poletje, prišla je jesen — in obljube nisem izpolnil.
Nekoč v listopadu, ko je bil lep dan, mislil sem si: Kdo ve, ali bode solnce letos še tako lepo sijalo — pojdeš na hrib k razvalinam. In šel sem. Ali kako je bilo sedaj vse drugače! Nikjer ni bilo cvetlic, nikjer kaj zelenega. In v gozdu niti ptičice, le kak ustrašen zajec je letel čez stezo. Razvalina se je skozi golo grmovje videla že od daleč. Ko sem dospel tja, videl sem Jakoba sedečega zgoraj na zidu. Bil je oblečen v star plašč, desno roko je držal nad očmi kakor senčnik in gledal v daljavo. Glavo je imel nepokrito in z belimi dolgimi lasi si je igral veter. Lezel sem k njemu navzgor. Ko me je sbšal, obrnil je glavo ter kazal z levo roko na daljne gore.
"Boter, ali je daleč tja?” — “Zakaj prašaš?” — “Zakaj! — Moram tja iti!” — “Kaj boš tam delal?” — “Kaj! —-Štorklje so že davno odletele in lastovke tudi in škrjančki tudi — samo jaz sem še tukaj!” — “Pusti ta kraj in pojdi rajši dol. Tu je mrzlo!” — “Lisici in Jakobu ni mrzlo”, odgovoril je in zopet gledal v daljavo.
Hotel sem ž njim govoriti, toda on me je kratko zavrnil: “Boter, pojdi proč — in ako jo srečaš, je niti ne pozdravi!” in zopet je gledal v daljavo. Pregledal sem razvalino in šel domu.
Prišel sem domu po zahodu solnca. Ko sem se vlegel in zaspal, videl sem Jakoba sedeti na razvalini v svitu meseca, kako drži desno roko. nad očmi in gleda v daljavo. In v daljavi se je pokazala svetloba kakor severna zarja
ter razsvetljevala Jakoba tako, da je bil kakor v ognju — njegovo telo je rastlo višje in višje in se je dotikalo oblakov; njegovi lasje so leteli po zvezdnatem nebu kakor bele od vetra gnane megle. Mahnil je z roko in zaklical, da se je slišalo od gore do gore kakor bobnenje groma: “Ne pozdravi je!” Ta glas me je prebudil. Ves sem trepetal. Bil je že dan. Pogledal sem skozi okno; nebo je bilo oblačno in naletaval je prvi sneg.
Zvečer so prinesli ljudje, ki so v gozdu napravljali drva, novico, da blazni Jaka sedi na starem gradu mrtev.
Tisti, ki zajemajo svojo omiko iz romanov, trde, da prosto ljudstvo nima čuta! — Kaj več diši: divja roža ali roža iz papirja? Kaj ima več jedra v sebi: slaščica ali rženi kruh? Jakobova usoda naj govori!
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrla dne 13. aprila 1908 v Ljubljani, Hrenove ulice št. 3 posestnica Marija Klun, vdov-ljena Trost, roj. Dežman, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča tudi svojega sina Franceta Trost, sedaj nekje v Ameriki.
Ker je sodišču bivališče Franceta Trost neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 25. maja 1908.
Einspieller.
Tobak. Tobak. Tobak.
Prodajam domači, avstrijski in ogrski tobak za kajenje in čikanje: 1 funt ali 16 zavitkov 80c. Fini turški, bosanski, hercegovinski, dalmatinski in macedonski tobak za cigarete: 1 funt ali 16 škatelj 80c. 50 smodek, porto-rike, kube, trabuke, britanike in vir-žinke po $1 in više. 100 cigaret iz najboljega turškega tobaka 40c.
Vsaka vrsta tobaka se lahko posebej naroči. Pri večjih naročilih dajem popust. Vzorci tobaka veljajo 10c s poštnino vred.
V zalogi imam tudi vse potrebščine za kadilce.
A. LOGAN,
Box 250 Mad. Square Sta., New York.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ............... 50	kron,
za $	20.50 ............... 100	kron.
za $	41.00 ............... 200	kron,
za $	102.50 .............. 500	kron,
za $	204.50 ............. 1000	kron,
za $1018.00 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St, New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
(Nadaljevanje s 2. strani.
na katerega so po vrvi potegnili veliko amerikansko zastavo. Prav dopadljivo o solčnem zahodu je vihrala sem in tje. To so storili na zadovoljnost sedajno. Vreme imamo lušno in zgolj gorko, dasiravno na hribih sneg strme skale snubi. Pozdrav čitateljem “Am. Slovenca”.	John Težak.
West Allis, Wis., 15. jun. — Slovenci iz Milwaukee si vedno bolj in bolj hodijo ogledovat posestva na West Allis. Saj bo tudi najbolj pametno, da gredo iz zaduhlil sob, iz prašnega mesta, ki je polno dima, v sveži, prav planinski zrak na West Allis. Bati se je le, da bi ne začeli prepozno dohajati. Nekatere lote so kar čez noč poskočile v ceni od $850 na $1500. Malomarnost, lahkomišlje-na zanikrnosti bi bila prav greh. Kesanje bi bilo prepozno! Rev. Smolej.
West Allis, Wis., 15. jun. — Na zadnjo nedeljo sklical je č. g. župnik Smolej občinsko sejo, da se položi in odobri polletni račun. Cerkev je bila natlačeno polna, žal le, da so nekateri po maši takoj odšli in niso čakali. Kljub naperjeni razburjenosti se je vse v najlepši .slogi zvršilo. Možje ki so bili pri prvi cerkvi, so povedali svoje mnenje in narisali težave, ki jih imata cerkvena moža. Račun se je predložil in odobril in odboru s štiripetinsko večino izrekla zaupnica. Deloma se je še volil poseben gospodarski odsek, ki bo imel na skrbi prav za prav glavno delo; kar resnica je, da ima g. župnik s pastirstvom dovolj opraviti. Vse bo šlo, le da hudi časi minejo. — Notranjščina cerkve je že lepa, krasne klopi, lepo petje slovenskih fantov in mož. Marija, pomočnica kristjanov, nas Slovencev ne bo zapustila.	Fjank Krese.
— Dolar, ki ga izdate za “A. S.” ni potrošen, ampak shranjen zakleto dni.
Priporočilo.
Rojakom na Ely, Minn, priporočamo našega zastopnika g. Jos. J. Pešel. On sme pobirati naročnino in drugo ter izdajati pobotnice.
Uprav. “A. S.”
Slovencem v pogled.
Slavni director Collins N. Y. Medi-cal Instituta!
Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi posljana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav.
Vas še enkrat lepo zahvaljujem za posljana mi dobra zdravila ter ostajam s spoštovanjem
Alojz Pregelj,
Bx 183 Čamp 30, Richwood, W. Va.
Prošnja.
Podpisani prosi lepo v imenu faranov častite bravce Am. Sl., da bi se po svoji moči spominjali cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, ki se ravno zdaj zida. Vsak dar se hvaležno sprejme. Dobrotnikov se spominjamo vsako nedeljo v molitvi. Sv. Mihael in sv. Ana bosta Vaša priprošnjika pri Bogu. Priskočite na pomoč naši revščini.
Šmihel pri Žuženberku, Kranjsko, 27. maja 1908.
Janez Župančič, župnik.
Deške fine obleke za prvo sv. obhajilo.
0+0+ +o+o
Q fčetje in matere, pripeljite svoje fante k foSSSžf nam, da si ogledate naše krasne deške obleke za prvo sv. obhajilo. Imamo jih raznih barv in vrst ter prav poceni.
Z vsako tako deško obleko damo brezplačno eno krasno molitveno knjižico, ki je posebno primerna za mladeniče.
Obiščite nas!
The Katji o
406-8-10 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Biznes pred zdravjem.
Želja obogateti je tako globoko v-koreninjena v večino ljudi, da se ji žrtvuje zdravje in dostikrat celo življenje. Na svoja telesa popolnoma pozabljamo, ko smo zamaknjeni v delo in biznes, iz strahu, da bi kratek počitek utegnil našemu tekmecu ponuditi dobrodošlo priliko, da skoči na naše mesto in nam uropa sad našega trdega dela. Odrekamo si življenske zabave, vkvarjajoč se čez delavno dobo in razmišljajoč samo o biznesu dokler telo ne opeša. Ubogi želodec navadno najbolj trpi: ko bi ga morali zalagati s tečno hrano, pa ga dostikrat nadlegujemo s hudimi pijačami, dokler ne postane nazadnje mučenec težke prebave. Krepite svoj želodec in čreva s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom, kadarkoli je utrujen, oslabljen ali opešan. To vin-ce ozdravi vnete mrenice, okrepi mišice prebavnih organov in pazil boš lahko na oboje, na svoje delo in svojo telo. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Filip Hibler
Northwestern Phone 1422.
IOI4 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BE 1VNICA
Dobro delo se jamči. Delo je nrno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih on znakov (badges), regalij, kap, bande m zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potreDujeu kaj za društvo. Pišite slovensko. K» rolog na zahtevanje zaštoni.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Jolie i. 111
Ant. Kirinčič
FARME!
Sedaj je čas priti sem in si ogledati naše farme v Wiscon-sinu, kjer bujno raste žito. Mi imamo dobro zemljo naprodaj v poljski in slovanski koloniji; 500 slovanskih kmetov je tu naseljenih na naši zemlji. Naša posestva so blizu krasnih mest, kjer se dobi delo vsak čas; blizu cerkva in šol. Zemlja je mestna in se lahko očedi in obdeluje. Cena $7.00 do $15.00 aker, lahki obroki. Za neplačane vsote se plačuje po 6 odstotkov interesa.
Tudi imamo na prodaj več farm s poslopji, živino, stroji in
žitom.
PRO r> A MO:
40 oralov farma, 30 oralov čiste zemlje ob prijaznem malem jezeru za $800.00.
80 akrov kmetija s finimi poslopji, 20 oralov je obdelanih, blizu mesta. Farmo deli mal potok. Cena $1600.00.
40 oralov farma, 10 akrov je obdelanih, blizu mesta. Samo za $500.00.
136 akrov kmetija, 90 oralov obdelanih, zemlja je ravna, dobra poslopja, 3 milje od mesta. Lahki obroki, samo za $2100.00 PIŠITE ZA PODROBNOSTI.
Tiket iz Chicage do Marinette stane samo $4.95. Tiket iz Pitts-burga do Marinette stane pa $14.50.
Mi plačamo tiket ako kupite zemljo od nas se povrne denar.
100,000 AKROV ZEMLJE imamo na prodaj. Lahko si izberete kar želite. PRIDITE POGLEDAT!
GRIMMER LAND CO.,
MARINETTE, MARINETTE CO., WISCONSIN.
Cor. Columbia in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izdr !uje slavnoznana Joliet Citizens Brt wery Rojakom se toplo priporočam
J. W. Brown, preda Hobt. Piloner,podpre W. G. Wilcox, kaair.
ioni
niti
li
Kapital $100,000.00.
BARKER TTTIAJ1NG. OLJFT.ll L. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO er se obrestna svota. če ne dvignjena jripiše glavnici na prvi dan meseca :anuarja in julija. Za vsako vsoto, k ir hranjena en mesec plačamo obrest' n tudi na prvi poslovni dan vsacega neseca pripišemo obresti k svotam R> so bile vložene pred petim dnen vsakega meseca. Certifikati kažejo p< i odst. obresti od vsake vsote, ki j» sila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od g. ure zju raj. pa do 4. ure pop
WAW^W.V.V.V.V/.VAV.VA'W.V.V.WAV.VAW.VW
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervne»-» »ak’ada je: 8G0,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem' Slovenskem.
■“ Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj« hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem j« svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to ■* lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznav* *■ država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-»* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot i jilnica, pupilarno varen denarni zavod. •
*C Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdni ■¡| varnost za vaš denar
¡t Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
S Naš zaupnik v Združenih državah	EDA NI/ C A i/ C ED
<	je že več le, naš rojak	rlTAniV jAlVjCK
¡C 109 GREENWICH STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA I- PODRUŽNICA 6,04 ST CLATR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
VA,.VAV.,.,,W.,.\V,V.1.'
«VW.V.V.V.V.V.V.V.V/.WA
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teb najboljših zdraviL
B. ZEMAN,
777 Alport !
CHICAGO, ILL.
■it.
MPMimimiiiMmiMMiiJijiM mmm
;— Ako je dandanes katera stvar vredna svoje cene — je gotovo “A. S.” Naročajte in priporočajte ga! Samo $1.00 na leto; za v stari kraj $2.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodtiih družb.;
f4	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
A	dnevnem kurzu.
4	Priporočam se rojakom.
$	J. J. KITKAH
A 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
•>
POZOR, SLOVENCI!
Ko semuditev naše m mestn se nadejani nnš< vašega poseta
mo je j moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffeii-ovn pivo ju drage pij ¡če, fudi prednjem ''e<‘ Union-Made’ smodke. iii jiihiiin se priporočam.
TRTTIDOLF MARAŽ,
Washington St., hlizo lOtli Ave .	O ART, IND
Prod d m p 1 • >br ul i» listke; pošiljam denar v st ro domovino in p isrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.

Kdor hoče poceni potovali v domovino naj si -izbere enega od sledečih brzoparnikov na dva vijaka, kateri odplove iz New Yorka:
BRASILE	JUNIJA	27
DUCA D’ABRUZZl	JULIJA	1
VERONA	JULIJA	4
SAN GIORGIO	JULIJA	7
PRINCIPE Dl PIEMONTE	JULIJA	11
INDIANA	JULIJA	15
SANNIO	JULIJA	18
ANCONA	JULIJA	25
NORD AMERICA	JULIJA	29
Parniki potujejo naravnost v Genovo, a iz Genove do Ljubljane s železnico. Ceno do Ljubljane samo...
$20.60
Kdor želi potovati naj nam pošlje $5 na račun listka, da mu prostor na brodu preskrbimo.
Frank Zotti & Co.,108 Greenwich Street
New York
VAVA'.V.WAW.'.WAV/A’.
Kranjska Mesta,
priporočan
J Gostilno,
1
Največje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki roj^k, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu
^opolnoma ozdravil.
prijatelji priporočajo, ka.jg“¿ je zc v
THE
COLLINS N. 1.MEDICAL INSTITUTE
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix * Buffet
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse Pne, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na Vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi h ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
TEČE
Collins N. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th. St.,	NEW YORK.

VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRJ Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,	JOLIKT,3 ^ILl! ree
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi ra* novrstne jezike.
stror
VIII.
VIŠNJAGORA.
Ob cesti, ki drži iz Ljubljane proti Hrvatskej, stoji —'kakih 8 ur hoda od glavnega mesta — na malem holmci danes neznatno mestice Višnjagora.
Sploh ljudska govorica rada prila-stuje mestom veliko starodavnost. To velja tudi o Višnjejgori. Stari zgodovinarji po ljudskej govorici pripovedujejo, da je bilo to mestice sezidano vže 552. leta pred Kristusovem rojstvom, in da je na tem kraji stalo rimsko mesto Magnanija, kar pa ni, da bi se verjelo. Sedanja Višnjagora je postala mesto mnogo pozneje, še le za časa z raznimi pravicami jako radodarnega cesarja Friderika IV.
Za tega časa je bilo po našej mili domovini jako žalostno. Nepopisljive so bile reve in stiske, ki jih je povzro-čeval kruti Turčin, in o katerih govoriti nam bode pri Dolenjskih mestih še večkrat priložnost.
Koroški, Kranjski in Štirski stanovi so prosili pomoči cesarja Friderika; ta je imel na Nemškem dovolj opraviti. Leta 1474. so se obrnili Kranjski stanovi celo do papeža Siksta IV. Z živo besedo so mu popisali' bedo Kranjske dežele. Med drugim so mu omenili, da je. kruti sovražnik vže o-semkrat prinrul v deželo, požgal j<3 in opustošil, da se Bogu usmili! Če kristjani ne pridejo deželi na pomoč, ne ostane prebivalcem druzega, nego to, da se vzdignejo in popuste deželo, mesta, gradove in domovino. Kdor sam ni videl ali izkusil bede, temu se ne da dopovedati ne s pismom ne besedami. Če sovražnik prevlada deželo, odprt mu je pot v laške in nemške dežele, bati se je celo za Rim. Tako so tožili zastopniki v pismu, katero so sklenili z besedami: “In koga bi klicali pred vsemi drugimi na pomoč, ako ne svete vere najvišjega glavarja, ki je postavljen, da pase ovčice svoje in vartlb vlada čoln svetega Petra, da se ne potopi; vzlasti, da ne utrdimo Turka v veri, da se mu ni bati krščanskega meča, in ga nihče kristjanov ukrotiti ne more. Naj se pomisli grozna nečast, ki se dela Bogu, Turek tepta sv. zakramente, faštdeva hiše božje, mori božje služabnike ter je na tisoče ljudi vže pomoril kruti nevernik v poslednjih letih! Kako neusmiljeno je ločil žene, može, otroke in sorodnike ter jih je— bodi Bogu potoženo! — nage, bose, lačne in žejne z zvezanimi rokami na hrbtu odgnal v turško suž-nost! Kako nečloveško ravna z ubogimi ženami 'n devicami, se starimi ljudmi in nedolžnimi otročiči, katere seka na kosce, ako jih ne more tirati se seboj na Turško. Kako strašno se preliva krščanska kri! Koliko trpe ubogi ljudje, katerim je nevernik pobral in požgal vse, kar so premogli; ki zdaj brez strehe in zavetja ne vedo, kje bi se skrili pred grozovitim sovražnikom! Kako žalostno je, da morajo usmiljenja vredne matere bežati malimi otročiči v temnej noči, v dežju in nevihti, in kar je še huje, da nimajo otrok s čim pokriti. To je beda! Človeško srce je ne more umeti, nihče ne popisati, nihče ne dopovedati. Ako se nam ne pride zdaj na pomoč z veliko vojsko, ne upamo, da bi nas pozneje mogel še kdo oteti. Požrešni in divji sovražnik ne daje odloga, nego razširja vedno dalje svojo moč, ako se mu ne postavimo krepko bran!”
*jer se toči vedno sveže pivo, žganjr ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sfcofif,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Mit Hi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2073.	Northwestern Phone 416.
m
Pletenje las.
pletem verižici, prstane, cve-tL. in drugo iz LAS. To ij lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M? STAUDOHAR
167 Indiana Št., joiiet, 111«
Priporoča sc Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in. kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344.

FRANK MEDOSH
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GK3STII-i2SJO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in rino ter prodajajo fine cigare. Obtičite nas!
BRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Rojaki) Pijte
E. PORTER
Brewing Cu.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN .ONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
VVAV.V.V.VV.VAV.V.V.V.V. vv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
POZOR! POZOR!^
Bliža se sezona balov in domačih veselic. ■; Skrbeti je treba, da bo zdrsiva pijača v dno pri roki. In to je gotovo	I*
slovenski popi
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka i
Joiiet Slovenk Bottling Co. |
913 N. Scott Street, Joiiet, 111.	«i
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob »tdeljth N. W.344. £
/	Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna n I
.■ hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in roiakinjr ir '
% prepričani boste, da trdimo zgolj 1. snico. Nadalje izdeluj, isia iruz i ? ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vscg pri j«	poroči o Rojaki podpirajte domfače podjetje in držite se gesla	*1
i	SVOJI K SVOJIM!	£
tT	■
V.\V.V.\V.V.W.VAV.\VV.V.VAV.WVVV.V\\V.V,V.V.V.,,‘.
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joiiet, Illinois.
9478 Ew1he Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer» kve sy» Jurija So. Chicago, lil.
Gostilničar,
Izdeluje vsa V »stir ska dela, prodaja Šib karte ter pošilja denat v staro domoviDovest no in zanesljivega. ^
Pošten a Postrežba vsakemu.	Telepfaone 123; South Chicago
obleke Cediti in čistiti
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE* \ James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET. ILL, Pokličite nas po telefonu N. W, 488. Chicago 489.

P!
Dober Premo?
in DRVA
DOBIT E PRI NAS
A. JByi)li8zel
1007 Marion St., Phone 2182. Yard-r
Waukegan, UL -North Chicago
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO* 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v nrodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence P,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila t. L prepričali na lastne oči.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na^ vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
V
Hišni in zemljiški poseslnik. javni siov. Notar. 534 I8th St., Chicago.
J
Ooistite jetra Flexer’s lr*iTili Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v našijekarni 25c škatljica.
F LEXER & REICH 3i AN K
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od na», ti bomo v»« ej postregli z najnižjimi tržnimi c* iami. Mi imamo v zalogi vsakovrsi tega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki 11 n trdi les, late, cederne stebre, deske
m šinglne vsake vrste.
Nas piostoi je na Desplames i’zu novega kanala.
Predno kupiš LLMBER ogli si ■ nas m oglej si našo zalogo' Mi •orno zadovoljili in ti prihrinih dt-n,
ulic
1P/.WWAVY.V.V.V.V.VA%\WV.Y.V.%V.Y.YAV.\V.W.V.V.W.Y.,AY.Y,Y.Y.VAW.,AVA
i Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem._____________________________
|	Kranjska hranilnica r	Ljubljani.
j«	USTANOVLJENA LETA 1820.
■■ sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
i Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
\\	Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
¡J Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega'sklepa ^	85,105.396 kron,
S	- in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .... 37.877.422	K
Posojila občinam in korporacijam ....... 1,979.582	K
Menice............ •	738.000 K
Vrednostni papirji. 32,977.286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ........ 2,920,893	K
w. J. LYONS.
-'aš Office in Lumber Yard na voglu 'ES PLAINES IN CLINTON STS.
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—j* odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem
'■	na Kranjskem.