ANGELJČEK
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.) St. 12.         Ljubljana, dne i. Jecembra 1S98.      VI. tečaj.
Prvo sv. obhajilo
14. Po prvem sv. obhajilu.
^ezusa Kristusa, Zveličarja, ki je pravi živi Bog in  človek  skupaj, si  prejel,  ljubi  otrok,  pri prvem  sv. obhajilu. Zapustil ti je nebeške mi-losti. Ohrani to, kar imaš! Ohrani posve-čujočo milost  božjo vse svoje življenje;  ona je svatovsko oblačilo, ki je mora imeti vsakdo, kdor hoče priti v nebeško veselje. Zato poslušaj, kako so ravnali dobri otroci po prvem sv. obhajilu.
1. Dan prvega sv. obhajila je svet dan in mora biti popolnoma Bogu posvečen. Deček Dominik Savio, gojenec v zavodu sv. Frančiška Saleškega v Turinu, je bil tako pobožen in zbran na ta dan, da ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji. Ves dan je pobožno preživel, in prvo sv. obhajilo je bilo začetek njegovega bogoljubnega življenja, ki mora biti v vzgled vsakemu kristijanu. Kadar so pozneje v družbi govorili o tem presrečnem dnevu, vselej mu je zasijalo preživo veselje na   obličju.   Dominikovo   življenje je  popisal  njegov
12
178
predstojnik, ki je v dečkovi molitveni knjižici našel listek, na kateremje bilo napisano to-le: Trdni sklepi, ki sem jih naredil jaz Dominik Savio 1. 1849, ko sem bil prvikrat pri sv. obhajilu. 1. K spovedi bom šel prav velikokrat in k sv. obhajilu bom pristopil, kadar mi bodo spovednik dovolili. 2. Nedelje in praznike bom posvečeval. 3. Moja prijatelja bodeta Jezus in Marija. 4. Raje umrjem, kakor bi grešil. — Te sklepe je kot deček in mladenič večkrat ponavljal in po njih je vravnal vse svoje življenje.
Ljubi otrok! Kako lep vzgled ti je Dominik Savio. Koncem poduka za prvo sv. obhajilo ali vsaj danes — na dan prvega sv. obhajila si gotovo zapisal trdne sklepe. Popoludne, ko se greš zahvalit Jezusu za ne-skončno ljubezen, da je prišel k tebi, in ko greš po-zdravit in počastit Ijubo Devico Marijo, ponovi v cerkvi te sklepe. Tako stori vselej na dan sv. obhajila.
, 2. Shrant dobro spominek prvega sv. obhajila! — Bogoljubna deklica Honorija je skrbno shranila vse, kar je rabila najlepši dan svojega življenja, obleko, knjige, rožni venec itd. Večkrat je vse to ogledovala in spoštljivo poljubovala. Ko so jo vprašali, zakaj tako dela, je rekla: ,,Posebno veselje imam nad tem. Vse to me spominja na dan, ko sem prvikrat prejela Zveličarja. Kako sem bila takrat srečna! Ako te stvari sedaj pre-gledujem, zdi se mi, kakor bi zopet okusila nekoliko te sreče." — Na dan prvega sv. obhajila je Honorija prisrčno prosila Ijubega Zvelicarja, da bi preje umrla, kakor bi zgubila nedolžnost. Jezus je uslišal to njeno prošnjo in vzel Honorijo k sebi v sveti nedolžnosti, ko je dopolnila komaj petnajsto leto.
Ljubi otrok! Ohrani belo obleko nedolžnosti. Kako neizmerno tolažilno in veselo bo kdaj vstopiti v tej obleki pred sodnji stol Jezusa Kristusa.
3. Nčk vpokojen stotnik je svojim prijateljem, ki so ga prišli obiskat, pokazal na steno, kjer je viselo sveto razpelo mej dvema podobama v lepih, novih okvirih. ,,Za te dve podobi", pravi stotnik, ,,sem dal narediti nova okvira. V jednem okviru je moje čast-niško spričevalo, ki me spominja zvestobe do cesarja, v drugem pa je spominek — že zakajen in večkrat s
179
potom premočen; to je spominek mojega prvega sve-tega obhajila. Povsod sem ga imel pri sebi; v vojaškem taboru je bil na mojih prsih noč in dan. Večkrat sem imel hude skušnjave. Tedaj sem dejal svojo roko na srce in začutil podobo, ki me je spomnila najlepšega dne mojega življenja. Tako sera skušnjavo premagal; — spominek prvega sv. obhajila mi je kažipot v ne-beško domovino."
Tudi tvoj spominek, srečni prvoobhajanec, te bo opominjal na trdne sklepe, ki jih boš naredil na dan prvega sv. obhajila. Vsako leto na ta dan pristopi k mizi Gospodovi in zahvali Zveličarja za neskončno milost. Prvosv. obhajilo je najbolj odločilen dan v vsem tvojem življenju in podlaga vsakemu napredku v dobrem. Z jednakim ve-seljem se lega dne spominjajo preprosti in mogočni, ljudje, ki si kruh služijo s svojimi rokami, in kronane glave. Sami sv. oče Leon XIII. vidni poglavar svete katoliške cerkve — so leta 1896 sv. Alojzija dan prav slovesno praznovalipetinsedemdeset-1 e t n i c o svojega prvega sv. obhajila. Podelili so za ta dan popolni odpustek vsem, ki so prejeli sv. zakra-mente in molili po Njih namenu, gotovo iz hvaležnosti za milosti, ki so jih prejeli ta dan kot jednajstletni deček. Sv. oče so od mladega dobro porabljali vse te milosti; Bog jim je pa dajal vedno novih. Prvo sveto obhajilo je bilo začetek njih pobožnosti in svetosti.
_                        Al. Stroj