%im 'Y• k« Hot'bibliothek St. 28. „Soca" izhaja vsak petek in velja po poSti prcjemana all ? Gorici na dotn po&iljana: Vsc leto ..... f- Dopisi naj se blagovoljuo posiljajv •ir«*i!nigtvu ..Snf:(>,! v Gorici na Travniku 1(>, I., imrociiina pa opravniStvu „SooV* Via dclla Croce fit. 4. II. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljuo fraiikujojo. — Delalcem in drugiin ueprcmognim se naroCnins zutea, nko so oglnso pri opravaiatvu. nBlovensko bralno in podporno drustvo v Gorki.* Podporno druitvo i z p 1 a & a 1 o je v I. polulet-ji podpornidarjem podpor 358 gl. 80 kr., po-grebnih Btroikov pa 15 gi, m zdravnika 69 glM za zdravila 69 gl. 6 kr., skupno 511 gl. 80 kr. Drult-veniki bo pa vplaSali za I. poluletjo I© 412 gl. 40 kr., tedaj manje 99 gl. 46 kr., katero svoto je odbor pokril z f pladilt zastanih pristojbin in s predplaeami za drugo drultveno poluletjo. Hazvidno je tedaj, da odbor v p 1 a c i la drult-vonikov druitveaikom samim vraoa v polnem zne-sku. Drugo dohodko pa potrebuje odbor v pokritev raznovrstnih strolkov in sicer: za najomnino, ciinopi-ee, knjige, muzikalijo, druStveno pohiltvo itd. Takih strolkov naraslo je do konca maja t. 1. 188 gl 51 kr., mod tern ko jo doSIo na doneakih podpirateljey, raesecninab Uralnin udo?, darovih in veselidnih eutili dohodkih 810 gl. 48 kr. Preostanke teh dohodkoy uaklada odbor obrestonosno samo v korist podpornili udov. Podpornim adorn nalagajo se obrestonosno vpla-gila mnogolfcevilnih druStvenih podpirateljev, Tedaj donasajo podpornim udom njih doneski stoter-ne obrcsti, posebno tadi iz tega vzroka, ker bo njim pripadajoea druStvena glavnica ne ranozi vsled njih uplacil, ampak le po druStvenih podpirateljih. Se bolj oelvidna je k o r i a t, katero uzivajo podporni udje pri podpornem drultvu, ako pri-merimo vplacila podpiranih druStvenikov z izpla&li, katera so prejeli. V ta namen pa f.reba lociti podporno ude v redne in izredne. E e d n i podporni udjo ao dobili v I. poluletji podpor 332 gl. Vplaeani doneski doticnih udov za dobo od njih priatopa do ko-nec drultvenega prvega poluletja znalajo pa 252 gl., iodaj 80 gl. manje nego podpore v denaru, ne ozi-raje se na brezplaSna zdravila, na bi*ezpia6no zdrav-niiko pomoc in na podpore, katero so vie v prete-klih druatvenih letih uzivali. Zadnje itnenovane v polni meri u^sto pravice pa gotovo presegajo znesek izpla^an od odbora za zdfavila in zdravnika; t. j. ako bi se biii bolnikt lo-tSili zunaj drustva, stala bi jih biia zdravnik in zdra-vila vefi nego je druatvo v ta namen potrosilo. Raz-vidi se iz raCunov lokaruic, da izna§ajo zdravilni stroSki popre6no za osebo 2 gl. 58 kr., za zdravniski prepis all recept pa okroglih 50 novcev; da znala Stevilo zdravniSkih receptov 140, da pride tedaj pou-pre^no na vsakega bolnega podpornega uda 5 zdrav-ni§kih obiskov, v katerem itevilu niso uiteti zdrav-nilki obiski, pri katerih ni predpisal drustveni zdrav* nik posebnih zdtavil. Na ta nacia bi iznaiale podpore tzpladane podpornim adorn najmanj 532 gl., tako da bi izpkt&la ali njih viednost znasala 280 gl. vec nego upladila udov. V dokoft slednje terditve sluii razmerje med Vplacili in izplafiili posameznih drustvenikov. En drust-veuik vplacal je za dobo od svojega priatopa k dmSt-vu do svoje smrti 21 gl., a dobil je samo podpor v denaru 73 gln tedaj 52 gl. ve6 nego iznasajo upla-6ila, poleg tega pa se brezplacno ^dravnisko pomo6 in brezpla^na zdravila. Drug ud, ki je se sedaj bolan, dobil je podpor 41 gl. za dosedanje vplacilo v znesku 9 gl.; tretji za vplacanih 18 gl. dobil jepedpore 25 gl. 60 kr. itd. Koristi izrodnih podpornih udov so pa Se ve6je. Izrednim podpornim udom je izpla-&do druitvo 98 gl. 80 kr. Vplacila dotidnih pa zna-Sajo od. dne pri3topa do konec dru§tvenega I. poluletja le 44 gl. 10 kr. Posamccni udje so pa prejeli za vpla&lo 11 gl. 40 kr., 4 gl. 80 kr. podporo po 80 gl. 40 kr., 43 gl. 60 kr. Sploh je razvidno iz racuna, da prav vrata izrednih podpornih udov druStvo naj-vec stane, a da najraanje doprinaSa. To trditev do-kazuje neovrgljiva okoli§6ina, da je celo pristojbina meseSnih doneskov nizja nego so izplacane podpore. Odbor je zatega delj skleniWrsto izrednih podpornih vdor siasoma opustiti. Uaj aledi §» oekojiko ypwto 9 wwkotf mo- BQtmh donoskov pii podpornem dmStvu v primori z doneski pri drugin diuitvih, tor o sploSni koristi na-Soga druntva. Za onako vplacilo dobi druSLvenik pri prvem avstrijakem uradnilkem dru&tvu pravico do lestmo-se6ne podporo v znesku 75 gl, tor po fiestraegeonem bolehanji do doneska iz obCoga zaloga. Ud sloven-skega bralnega in podpornega dru§tva stoji veliko bolje; on dobi pa pravico do trimeseSue podpore po 40 kr. na dan, do devetmesocno podpore po 20 kr., skupno do svote 91 gl., daljedo brezplacno zdravniiko pomoLi tor do brozplafinili zdravil, Pri uradniikotn druntvu bodo donosek iz obdnega zaloga ednak praviei do zdravni§ko ponioci in do zdravil pri podpornem druatvu. Tedaj dobi za ednako vplacilo ud podpornega druntva 16 gl. vec podporo pri naiem druStvu nego pri navedenem uradniikem dru&t-vu. Y odnakem razmerji so tudi druga druatva h vzroka, ker nimajo vrsto druStvenih podpirateyev, ka-tori naio drnltvo v pravom pomonu besode vzdr^ujijo za tega del, kor je dtultvo v cpiosno korist deloli in VHom delolanom, Ysako loto ponavljajo so prito^bo o nozuouucm brenienu bolnisni^nih stroskov, katoro morajo oboine za svojo obcmarje plaiSovati, katori HluLijo na ptujem. Pri vaaki priliki ponavljajo so proSnjo, da bi so pred-no mogoco spremenila domovinska postava; a vsi klici so glas vpijofioga v pufioavi. Domovinska postava varaio bogata mosta, a prozira uboge obdino in le bolj ubozne obcinarjo, ka-teri morajo za delavee v mestni shibi placevati vi-soko obciusko doklado v pokiitov boIniSnidnih stroskov takih obgiuarjev, katerim jo skrb za bodo^nost deveta briga, kateri niso udje podpornih druStev ter se raji ie&jo o caau bolezni v bolni§nicah, ko na lastnem domu, gotovo le iz vzroka, ker bi jih leeenje preveliko staio in bi Se za vsakdaoji kruh ne imeli. Delavee, kateri je dobil pri katerem si bodi druStvu pravico do podpore, pravico do zdravniiko pomo5i in do zdravil, loeii se bode v druzmi, kder ima boljo postrezbo ko v bolnisnici; ako se pa da rajsi prenesti v bolni^nico, plada dru§tvo boIniSni6ne stroake. Tedaj no prizadene bolan ud nobednih Btroakov obdini, v kateri je pristojen. To korist podpornih druitev spoznale so tudi druge dezele, druga mesta v naSi drzavi, Podporno delavsko druitvo na Stajerskem podpirata zaradi tega dezela in dezeluo glavno mosto, kakor tudi druga bogatejSa mesta. Seveda je druitvo v miogo vecji meri razvito nego naie slovensko bralno in podporno druitvo. A tudi pri nas je zelo povoljen pricetek, daljni razvitek drultva je odvisen od daljne moraine in gmotne podpore rojakov goriskih, kateri so vneti za blagor svojega naroda, svojib sodeielanov. Ob&ne pa naj svojim obdinarjem, iskajodim sluzbo na tujem pri priloznosti, ko jim izrofiujejo domoviaske liste, priporodajo pristop k podpornim slovenakim diuafcvom. Kratke besede bodo imele za obcino velik dobidek. Vzajemno delovanje v korist naroda, v korist naie dezele naj bode gaslo rojakov ter narodovih vodite-ljev; boljla bodocnoat tedaj ne kostane. Po voUtvah. Iz tolminskih hrtbov, 29. jtlnija 1885. Pod tern naslovom pisala si, ljuba nSoca,* 2e par krat v svojih uvodnih dlankih o drzavno-zborskih volitvah, ter si svojim (Sitateljem iz dobrih in slabih izidov preteklih volitev podala veliko lepih naukov za prihodnost. Posebno z volitvijo v veleposestvu bi se veliko trudila pred in po volitvah; mislil bi kdo, da brez-uspelno, toda vsaka stvar ima tudi svojo dobro stranj borni kmetje spoznamo enkrat nale visoke moie, ki bi imeli biti v takih slucajih prostemii kmetu vzor in vzgled, ker marsikje ima taka oseba med prostim ljudstvom ee moLan upliv, a prav v najvaznejiem tre-nutku so oni dejansko in proatovoljno pokazali, da m uaii nasprotoiki. ^avedni 3iov^ koliko WW nja in spoltovanja bomo mogli imotii v prihodnosti do taeih mo2 ? Proaim pa, ljuba bSqoV da bi blsgovolila mal prostor mojomu proatomu porosu, kor iolim nalo slo-vonsko kmo^ko voliloo opomniti na noko utvar po volitvah, 6aatno izpadlo so nalo volitvo za not kakor tudi za nalega visokospoitovanega gospoda po-slanca 5 gotovo se zdaj vsak voliloc ponosno sporainia svoje storjene dol^uoati; izbrali emo si poBlanca, ki nam ga je proteklost priporofiila; zaetopal nai bo v najvigjem zboru; zagovarjal bo nafio pravioo, pa tudi odkrival visokemu zboru in slavnej vladi |vse nafio teznje; z ono bosedo, izrocili smo mu nado nale bo-doouoHti. Bvosti smo si, da bodo visokoduini goapod poslanec vestno izvrieval svoj poklio; zato paslovon-ski volilci, obStnski zantopoiki in voljavni mozje na-ih voliluih okrajov 1 ali bi ne bilo dobro, da bi pro-sili visokorodnega gospoda poilanca, da bi, predno odido na svoj to?.avni poaol na Dunaj, iklioal po svojih voliluih okraiih posvotovalno shodo, v katerih bi mu ooSine enoglasno in zdruzono v raznih potrobah prodlozilo svojo proSnjo, ne radi tega, kakor bi mislih, da nai gospod poslanoo no ve nalih potrob, ampak zato, da se tudi osebno Bpozna* mo »5 svojim poslancom, kakor pile Itajoraki wSlo-venski OospodarK v fitov. 24. Tudi pri nas bi tak shod spoltovanjo, ljubozon in zaupanjo do gospoda po* slanca gotovo mocno pospelil. Drugifi bi dal tak shod prav primeren povod, da bi so vpeljali tako potrobni 2upanski shodi, o katerih jo „So5aa io vefikrat pisala; kjer so jih do zdaj vpeljali, povsod bo kot koristni spoznani. Predno bi se pa sklioal tak shod, naj bi se nekaj casa poprej naznanil vsem iupanom j v tem 6asu naj bi oni sklicali starelinstva k sejam, povabili naj bi tudi druge razumne mozo, posebno volilce; pri sejah naj bi se posyetovali, katero potrebne atvari bodo pri shodu svojemu poslancu priporodali. Takih potrob imamo res Se brez fitevila, vender ena je za kmeta gotovo najpotrebnejla, za katero bi pa6 vee obcino enoglasno prosile, in ta je pronaredba domoviaske postave. Bazumni raozje I poavetujte se, ali bi se plaSe-vanje bolnifinidnih etrolkov no dalo olaj-gati s postavo v takem smislu, kakor se je vpeljala vojaska taksa? Taka postava bi bila gotovo po vsem pravicoa, ker bi mlade in dvrste ^judi prisilila, da bi si v zdravih dneh od svojega zasluika prihranili za sludaj bolezni. Ubogomu kmetu bi bilo s tern teiko breme odvzeto, eluiecim ljudem pa bi se to malo poznalo, da bi primeroma od svojega zasluika pla-devali vsakoletno ,slu2beno takso.a Pri sklepu driavnega zbora je presvitli oesar f svojem preBtolnem govoru posebno pohvalno omenil vpeljavo vojaske takso; Se sploinejie pohvalo vredna bi bila za kmedki stan upeljara ssluibeae takae." Ako bi kdo vedel boljSih nasvetov, naj bi jih pri shodu predlagal, ali pa vsaj po ,So6ia objavil, da bi jih poteru soglasno gospodu poslancu priporofiili. On se bo gotovo blagovoljno na nje ozira) in se potrudi, poiskati sredstev za njih izpeljavo. Dragi rojaki! 6aatno storjen je prvi korak, pokazali ste, da ste zrelo, zavadno Ijudstvo, no zane-marito storiti drug korak, ki prvi popolni. Nadaljujte pot, katera je srecno priieta, da se nam vender kdaj uresnicijo nade boljSe bodoLnosti. Od strani gospoda poslanca ni dvomiti, da nam tak shod napove, ako spozna naso 2eljo, ker njemu je gotovo ljubo, da na-tanko pozna potrebe svojih volilcev. Vi obdinski 2u-pani pa skrbite, ako bi seti shodi uresni&li, da bojo po razumnih, Le tudi priprostih moSeh obilno zasto-pani. Y doma^ih sejah resno in natanko pretresujte svoje potrebe, da kaj pametnega in koristnega skle-nete. K zboru posljite taoih moi, ki veste od njih, da jim je v resnici mar za blagostanje svojega naroda, oziroma svoje ozje domovino, svojega okraja, svojo obcino. Pri shodu pa skrbite, da se upeijejo ^upanaki shodi, pri katerih bi so obravnavale rse nale zani-mivejle atvari in katerega naloga bi bila, svoje sklepe dclovanje za nas v visoksm zboru kakor tudi pri slavaej vladi na Duuaj; s prosnjawi podpirati, da se tako tudi rai delezue storimo besed presvitlega cesar-ja, Id je rekel ,2 zdrazenimi mocmi.* Yaem slovenskisi rodoljabom pa in vaem paste-no mialecun in *a biagor domovine in milega naroda slovenakega vnetifli mozem klicem ze zdaj v nadi blagodejnih sbodov: Na svidenje; iivili I Dopisi. Z GtrilkejM, due 27. juwja 1885. (Zdravni-Sko Bpricevalo). V novejSih razpisih u&teljakih aluzeb xaeelo ae je whtevati od vaakega u&telja, ki pride od xnnaj 7 kak okraj, pri njegovem namoscouji adravnisko spricevalo. Cemu to? No, to ni teJko uganiti. Mnogi uoitelji dan danes bolehajo, hirajo, mrju. To zlo bi goepodje iolaki oakrbniki radi ar-rli. NameScevali naj bi ae aarao uoitelji krepkcga zdravja, ki no bo-lehajo, no hirajo, no mrj6. Namen jo prav dober ? Dvomimo pa, da bi taka naredba doacgla avaj namen. Oglejmo ai attar nekoliko bolje. Mimogrede bodi prej omenjeno, da naj ae vsprejema na ucite-Ijiiee samo zdrava in imoiqa mladina. Ko dovrSi nffiteljaki kandiuat ucIteljiSce, tedaj ae mu ixpolni njegova vroca ielja. Zdrav je, hvala Bogu! xdravnikovo apricevalo to tadi potrjujo j dobi uciteljeko ali vaaj poduciteljako aluzbo. Z mlado-niakim navduSenjem za avoj poklic dohaja dan na dau v nisko, xaduhlo in prenatlaceno solsko aobo (takih jo najvctS); tukaj tidi inse trndi z duhom in telesom po 5, 6 in Se vee ur. Ce drugace ne, uze tukaj so prav labko spocne kal bedece bolezni. Kdor ne akuaa, ne verjame, kaj se pravi peucevati po 5, 6 w zaperedema, zlaati v taksnih — sobab. A prod in po Soli caka ?eatnega ucitelja se dokaj dela s pripravljanjem in a popravljanjem nalog. Ako je uci-telj tudi voditelj, ne manjka mu pisarijc bodi si pti Solskem vodattu, bod' si pri ktajnem solskem svetu. A peanik in I njim narod zahteva ae od njega, da ne aamo „kar YeleYanmstan*, mamc" „karmoremoz je atoriti dollan.* Te avoje ranogostranake naloge se uditoljatvo v obie zaveda. Zalibog, da ae mu stavijo na pot vsa-kojake overe. A za vse svoje delovanje iaajo noma-lokrat zgolj preziranje ali vsaj peaizevalno pohvalo. Ce tudi se y jaYnosti z ene strani priznava njegov wnzYiSem pokfio", odreka se mu vender po drugcj strani Yaaka koliSkaj vecja samostalnoat in boljsi po-lozaj y druzbinem zivenji, bodi si glede na osebo ali stan. Od njega zahteYa ae mnoge, a ostal naj bi rob, kinaj bi roboval raznira ustanovam, posameznim uplivnim a preSirnim oaebam na ljubo. (Me-nimo, da to bi se moglo le redno kedaj pripetiti Ur.) Ye?tnega a zavednega nSitelja mora to vsekako bo-leti do belib koati ter mora zarediti 5r?a trpkosti v njem, ki BgIoje aree od zare do mraka, od mraka do dne.» Oglejmo ai ae gmotno atanje ucifceljatva. Kako picb so pac njegOYi dohodki y primeri z njegOYJm trudom. Poduditelj (in taki kakor tudi u&teljice, ki unajo fie manjao placo, ae kaj radi uameSfinjejo, ker so dober kup) ima 300 gl. place. Kako more li s to placo ziYeti omikan clovek stanu primerno y aedanji draginji? Nic bolje ae ne gadi njegoYemu toYanSu ..nditelju", ki ima javelne en atotak Yec, a mora tudi druzmo rediti. Le mala gtevila u^iteheY n&ya nad 500 gl., a le redkekateri dabha naJYiSja nilteljako placo po 600 gl ali cez. To je blizu talika, ioukor dobmja najnizji dr2aYni uradniki (kakar aY-Bkultanti in dragi) kot adjutnm, to je: §e le y podporo ali pomefi. Kako ae da a taka Bpomo5ie* iiYeta, Teda le ti debro. In kar je pri njih le pomk, jaajatttm", ta je za ueiteljatve najvisja atalna pla6a, do katere doape, kakar sma u2e amenili, redkekateri u^itelj, med tem ko mora ogromna vecina ngiteljev zadaYaljiti ae z nize edmerjenimi pla&mi. Zategadelj mera niitelj segati pa aredatYih, mnogokrafc njegeYe-mu atanu neprimernib, ki cela poklic zayirajo in zdraY-ra skadujeja. Kolikor mu ne pakYari zdravja Ysak-danji trod, atari ta razno pemanjkanje in skrb za obatonek; 8akrb Yaak dan mu pamlajena nevesta: trpljenjeinobup mu hlapca zveata.* Zatorej ae mora srecnega imenayati marljiv ucitelj, ce pri takih raz-merah oatane zdrav. Vaakdanje akuanje nam zaUbog kazejo naaprotno. s Cudno je vender, kako se mladina na vse mo-goce nacine vabi y ta atan. Tako aoses po&tkom jega Salakega Ieta zopet bobnali akupaj gajenci za koboridako pnpravnico; a atariSi ae dajo pri nas kaj xadi k temu nagniti. Drugade je ta v Furlaniji: po- JSPZJe' a ? pr',iani V8a FurIam> « ¦»"• Daj6 nitt enega ugitoljakega pripravnika. Ta kaie. da znajo tamoanji starisi bolje preYdarjati, ko dolocujejo avejim poklice, v katerih ae da, fie ne bo-je, Yaaj laze stanu primeruc ziveti negeJe to megoce t u&teljakem atauu. CesepaYtaatantolikanj vaoi, Baj se jaaj kaj balje z a nj akrbi. fcfifcL 4. «e kaie y ^avnosti k temu premalo dabrohoSiega ?*?**& Undo mora baletT m&us&i Bm&m, ako na priliko kedo, kakor smo v cenjeue aSociB 1. 1. brali, taruajoce ucituljstvo kar k tinanuui atrazi z&^anja. Kimamo cicesa proti poslednjemu stanu, a tidimo, da za to ni troba studirati uSiteljskega izo-brazevalisca ker se pride uo njega tudt po krajsej poti. Na Yaak nairin .se to pravi, adati kamen mesto kruha«. Mcato takega zaljenja naj bi se raje uciteljstva trudapolno neugodno stanje olajSalo vaaj v materijal-nem oziru, da bi moglo vse svoje moci laze posvetitt svojemu poklicu. Saj vsakdo iahko spozna, da dohodki, odmerjeni ueiteljstvu uze pred mnogimi leti, razmeram sedanjoati ve6 ne zadoatujejo, ker bo cene splok poskoeile ter je zivenje v obce drazje v vaa-kera oziru. Toraj naj bi an vender place easu pri-merno uravnale. K temu naj piipomoiejo vsi prijatelji narodno omiko, Solatva in ueiteijstva; to naj skuSaja tndi morodajni krogi doi-ect. S tern priakrbijo u5i-teljatvu najholjae — zdravniSko spricevalo. NaZ SvetO 60r0; 5. julija lSS.l. ~ Solkan-ska fara praznovala je dane* god in tisuclctnico sv. Girila in Metoda na 8vetej Gori. Pac se na bloven-skem ni nikjer ta prazuik pr.iznoval tako siovesno in caatitljevo nego tukaj I Vse dubovnije velike solkau-ske fare so zdruLeno castUc sv. aposteljna Cirila in Metoda. Cc. gg. duhovoi so za varho prav zgodaj opravili sv. muso doma; potem so pa verne zbrali pod zastava kriza ter je v proce.uji vedK k svetiscu Marijinemu. Yeema procesij se je zdru^ila vrhu Pre-vala, odtod so so sknpne pomikale na goro in napol-nile ao vso volikansko cerkcv. Ob 9. je stopil dobro z;iani pridtgar c. g. Anton Crv na Ieco. Pac naudusljiv poglei za piidigarja! ko vidi ta veliknuski hi-aai boz(i od oltarja do zadnjih vrat, od desne do leve napoi'tijen pazljivih posluaalcev — zdruzeno vso staro faro, kar se pac uze mnogo desetletij ni zgodilo. Ni tukaj prostor, da bi hvalii izvratno pridigo, ki nam je pi-adociia nas narod, ka-kersen je bil in kakor jo zivel prod tisuc leti, ki nas je ucila in vnemala, biti sv. Oiriiu in Metodu kri-stijanske hvalfe/.ium za dar sv. verc: le Mp in proanjo naj hrocem do gospoda govornika, naj bi izvoiil to pridigo v atalen spomenik dauadnje skvnosti na Sw-tej Uori izro5itt v natis ali )IBo6i'' ali kakernu cer» kvenomu lisLu. Sv. maSo je opravtt v. c. g. solkanski Supnik /, velika asistcnea. Kakor ao bill po cerkvi zdruicni verniki iz vseh vikarij in pred oltarjcm duhovniki, tako so zdru2eno peli na kom pevci vsa fare. Zdru-2ili so so pevski zbori iz Cepovana, Grgarja in Sol-kana s posameznimi pevci dmzib krajev v volikanski zbor. Petjo bilo je izborno in pravilno: niaSa Molitor* jeva opus XII, ukge koralne brez orgelj. Orgljal je dvanajstletni nadarjeni de6ko Martin Podgornik. Po cerkvenera opravilu je gostoljubni g. vodja svetogorski povabil k avojij mizi gospode duhovuike, zupane in ucitelje, ter smo bili zopet zdrnzeni zasEop-uiki posamezuib; obuin solkanske fare. Pri tej priliki napil je cepovanski vikarij sv. ocetu Leouu XIII., ki je sveta brata Cirila in Metoda tako visoko po-vzdignil v katoliskej cerkvi, ter ju na m poatavii v posebna priprosnika; zupnik solkanski nazdravil je milostljivemu g. nadikolu, ki je "z velikim veseljein dovolil, da ae je slovesnost vrsila na Svetej Oori; vikarij ravniski je pa vzdignil kozarec v east presvi tlcmu cesarju, ki vse avatrijake narade objema z enako ljubeznijo in pravicnoatjo. Pac veliko malitve in avetib Mja so je danes ad tukaj vzdigavala v nebeske tviaine, ki naj penio-reja k zdtuzenju vseh Blovenov v pravej veri. h Prva&ne, 6. julija. (Slavnoat o priliki ti-socletnice av. bratov Cirila in Metoda.) Zopet sma do-ftveli v Prvadini krasen daa, katerega amema a po-neaom v domaSi zgadavini zabileziti. Ta dan, nedeijo &' JuJiJa.' ?ma Pmv "lowano obhajali. Kakor ob vaa-kej priliki, ko gre za narodno rec, nisma hoteli Pr-vadanje niti zdaj biti najzadnji, in^ to tem manje, ker nosimo prvasko ime. Sramota bi" bila za naa, ako bi delali necast svajemu imenu. (Dobro; tega nacela drzite ae vedna in pevaed. Ur.) U5e v aabata papaludne ali§ala se je ubrana pri-trkevanje zvanev in glasni gram tepifiev ae je od-meval daleS pa krasnej ekolici in visoko da neoeake-ga ebaka. Zveder bil je razyitljen prvaski zvonik na vae stiri strani, take tudi Kamenjedelski hrib, na katerem je kreaav mecni plamen plapolal visoko v zrak. NajvelidaatnejSe pa je bUo na prijaznem halmci blizu prva§ke cerkve, BGoli brib" imenavanem, kjer je mej mnagobrajnim obdinstvem pri iazsvitlavi s?i-rala naia demaca gcdba: himne BHej Slovani* in nekohke dragib slevanakih skiadeb. Td ao ae dvigale rakete visaka v zrak, katerim aa edgavarjale naaproti na dornberSkih 6uklab dornberske. V vecernem mraku delalo je ta velicaaten vtia. V nedelje bila je aleve-sna av. masa in popoludne pri blagoslovu B2^hvaini-ca* ter o av. Cirilu in Metodu pridiga, katero je imel naa velecenjeni peanik g. Bimon ttregordid. h, navduSenega govora izvedeli sma ftvljenje prvotnega Konjtantiaa, J^ozaejega av. Cirila in ajegovega brata »% Hetada- izvedeli smo, kako eta m nwwUa baj®. vati*) z nasprotniki slovanstva, da sta vzgala luc Kiistove vero nasim, takrat §e paganskim brafcom. Dalje slisali smo, kako moramo biti vneti za Krista ni njegove nauke; kako moramo zvesto Ijubiti nasega presvitlega cesarja, mogocne Avatrije slavnega vla-darja; kako moramo biti navduseni za svojo domo-vina in da moramo Ijubiti svoj kraj, kjer nam je zi-bel telia in kjer naa je ljuba mati prve slovi izgo-varjati uSila; kako moramo tudi druge narode spo-stovati, ker vsi narodi smo bratje, bozja 2reda, na katero sam edini Bog dopadljivo gleda, a vender avoj narod, svoj mili materini jezik da mora vsakdo naj-prej spoStovati in Ijubiti. Td aem bi morali priti govornikovi nasprotniki, osobito pristaai „dodatkar-stva," in naj bi bili pridigo posluSali, in gotov sem, da bi bil z njimi—mir. Vsi „Slovencevi" dodatki raz-topili bi se kakor snegna ooletnem aolnci. Po blago-slovu zabavali smo se v cltalnicni dvorani, kjer je bilo navzoSib tudi ve5 gg. duhovnikov. Tak6 smo v voselej dru/ibi in med krasnim petjem kon^ali dan, ki nam no izgtne taka bitro iz spomina, _________ P. V. Iz Brd, C. julija. Spodobi se da pov6 na§a „So-(•atf kaj o slavnosti sv. Cirila in M eta da, ki jo je priredilo druStvo „Slovenskt jez* vieraj v ltiljani. Na vefor pred praztiikora naznanjali bo zvonovi, topici in nckteri kresi, da se bode pribodnji dan kaj posebnega godilo pri fari, ki je med briskimi naj-vecja. NastGpil je prazndr svetih sloveuskih blago-vestnikov z kpim vremenom in mnogo ljudstva iz fare in okolice doslo je k slovcsoosti ob 10. uri. Pred c&rkvijo stal je slavoiok z naroduimi za-stavami in tukaj se je delila tia drustvenc stroSke tiskana Bcerkvena molitev v east sv. Cirilu in Metodu." Nova„ slika na^ih svetnikov, ktero je gosp, Avg. HIrgcl iz Sturij na Ipavsknm prav dobro izdelal, po-stavljena je bila na stranski altar nasproti priinici; lep venec jo jo kin6.il. Svece se pri2gejo, dubovniki pristopijo in via'»koce»tili g. Lupoik AI. Fabiaui bla-goslovi podobo, ki kaze svetnike v naravni velikosti. Ko je blagoslovljerijf dokoncari6, zupoj6 pevci pesem v cast sv. Cirilu in Metodu. Brzo po putji oglasi so z lece pridigar L g. kaplaii Mihaljko Vtiga in razlo2i v dolgem, izvrstnein govoru potuon slavnosti in sv. Metoda zadaje nauke. Potem je bila sv. masa z usia-tenco, pri ktert so peli Avgusta Lebina latinsko tuaso, a vloge slovennke iz BCcciI5je*t ki slavijo sv. Cirila in Metoda. Ob 3 Utah .ao bile vecertuce s pi-smijo ffTebe, Boga, hvalimo"; vse v sloveinkem jeziku. II. del slavnosti wbes«datt, uapovedana, da bo ob G. uri, morula jt* potiakati do 7. ure, ker se je bil ulil velik del Toda vkljub cakanju zbralo se je primeruina malo udele2encev, ker niso vedeli, ali se bo fetkalo. Morda so tudi Se drugi vzroki, u. pi*, po-manjkaoje godbe, pies v Kojskem, kaka nevoscijivost itd. Pri nas v Brdih se prehitro zaraeri in premalo potrpi za skupni biagor. Kedar druStvo k „besedi" uzame godbo, grozijo nekteri; a kedar ni godbe, u-manjkajo tudi tisti in se muogi drugi. Bog naj jim usluzi! Odskodovala sta nas za ta pomaiijkljivost dva izobrazena gosta z Ipavskega; hvalajiraal Hvala tudi vsem drugira, ki so se udele2ill in tako svojo vnc-tost za narouni napredek pokazali I — Beseda je bila Iepa, zlaati igra ffBolSkt sir** je zeld razveseljevala obctn»tvo. Vrli sodclovalci, slava Vara I Ne ustraiite se! Naprej I Slavnost je uiiaola, a vtis ne mine. Podoba sv. Cirila in Metoda bo Se govorila in vzbujala briska Slovcnce, navdusovaU jib bt> za nvero in slovenstvo." Kdopreraeuni na^ledke? Narod, ki je z B o g o in, n e p o g i n e I Zatoraj bvala vsei»i, ki so za to podobo darovali 1 Volce? l. julija. Sklep let)§njo kauoaidne vizi-tactje iu birmovauja po bolskih in koboriskih dubov-nijab bil je pri nas v Volfiah 1. julija. Ker se je po legi te fare in M\\ dasnega pastirja ter farauov rot-lostivemu kuezoaadskofu primerno zdelo, je ze ietos v tej fan toisuinske dekauije opravil tez^c iu une-nitne doiioosti svojega viSjega pastiiovauja. Zailnji dan juuija, v torek pad no6, smo se bill napravili k slovesuemit sprejemu ljubljenega uadskofa. Iz Toluiinaseje bil pripeljal prefi. g. dekan i euim g. kapiaoom. NaS g. aditelj je stal prtpravljeu, da bi lahko ysak fas §obko mladiua uvrstd pred slavoiok, katert je bil iz smerek v velikem razmerji izdelan, z raz-nimi zastavami in cvetlicami ozaljsin in je uosil zuo-traj napb: sD>bro dosli*, zuuaj pa: aA.lojziju: Vol-Banska faia iz dna area — Prosi blagosiova Vam z uebftrtv Casrita je uasa fara zavoljo svoje SKoro 2e 1000 letne staro^ti. Vehko skofov m nadskofov je 2e vi-dela iu sptejela, za to ni cudo, ako se je kiuMa za sprejem stdaujega pokuezenega vimlike z mirno samo-svestjo. Dubovm poklieejo kocija2a, da bi se y dveh vozeh peyaJi proti Jekli^u na Kamno in bi od tam z *> T«|W vedao hoyt pPed iisofi leti kakor zdnj. Jfekteri nail pnjatelj. C?) bi sr. Cirila in Metoda radi h nebes pahnili edmo zb to, k«r »t» - Slotaaa. Tedaj pfed turtle l>oi Si zdai Livka doSlega wjsjega pastirja med veselim pritrko-vaojem zvonov in krepko grmecim strclom topicev spremili med vrstami Solske mladipe, veteranov in poboznega ljudstva v iepo okincano farno cerkve sv. Lenarta. Duhovni letijo skupaj, da bi se vsedli v voza. Kedo pa gre sedaj okolo farovza, spremijan od navadnega duhovnika, se zlatiiu knzem na prsih in ikofovskim klobukoin na glavi? Ljudstvo ne veruje, ker vidi duhovne gedoma, in vender nibee diugi ni, ko na§ prevzvi§eni knezonadSkofJ Duhovni se naglo pridruzijo na poti v cerkev. Visji pastir opravi svojo moliteypredNajsvetejSim in^^ ko stop] iz cerM_e^ naj-de tam ie naseg? g. zupana, na katerega spoStljivi pozdrav prijazno odgovori, Tudi g. ufitelj, ko je spo-znal spremenjen polozaj, pripeljal je kot izskuSen po-veljnik svojo ceto na pravo mesto, ki je prejela kMe pred cerkvijo skofovski blagoslov. Ko se milostljivi kuezooadSkof med duhovni na-poti izpred cerkve po stopnicah v farovS, tedaj za-grme topic! in zapojejo zvonovi, da so ljudj? dalec okolo spoznali: sedaj se bliza mil. kucz volcanski starodavni fari. — Tako nas je prebitel viiji pastir, in je bil vesel, da se mu je vsaj v enem kraji to posrefiilo, ker gotovo si sraemo misliti, da po spre-jeinih, govorih, tezavni hoji treh tednov ni obCutil velike 2alosti, da je bilo tu pri nas vse hitreje in krajSe. So tisti veCer §el je Svrsti in po tolikcm delu neutrujcni knez na strrni hrib, ogledat si Meugorsko M. Devici posvcfieno cerkvico. MlajSi duhovni sprem-Ijevalci so se mocno potili, da niso zaostajali. Brugo jutro je zaSelo birmovanje pred 9. in je konealo po 1. urt popoldne, Otrok je bilo tudi beneikih okolo 70, doma&h in iz bliiujih far veL kot 200. Dcz je raed svetim opravilom ljudi silil v /c tako natlaieno malo cerkev. Mil. nadSkof si je se svojim apostolskim ve* denjem, s posebno ponizno prijaznostjo in z ljubez-njivo besedo pri spraSevanji otrok pridobil srca vseh, kateri ga niso 2c poprej poznali in ljubili. Gospod glavar, ki je pri kosilu knezu dru2bo dtflal, spremil ga je z duhovni vred hitro po kosilu na Sela v cerkev sv. Magdalene, Ciginjci so po vasi ob cesti nasadili majev, kakor so jih tudi Vol^ani irneli ob poti od slavoloka v cerkev. Kedo bi mogel popisati veaelje dobrih pa siromainih Seljanov, ko so videli knezonadlkofa v pobo&ii molitvi klecati pred oltarjeni fivoje borne cerkvice ? Kakor Volcani bill so tudi oni v vasi visok smerekov „maj" postavilt se zastavo in veoci. Na oltar in okolo njega so znesli vse svoje lepo diSeiie in krasno cvetofe cvetlice in kedar bodo gledali te cvetlice, se znvslijo, kako so Bogu in nalemu visjemu pastirju v cast sluSile. Tudi so postavili slavolok pred cerkvijo z napisoin: „Po-zdrav Seljanov svojemu viijemu Pastirju.a Strcljali so, da je dalec gromelo po Rutih in Lomskih hribih, in v velikem Mevilu (za malo vas) so sprejemali klece Skofovski blagoslov. Pod Seli je 2e eakal nadskofa pree. g. kanalski dekan in v Iepem vremenu se je peljal proti Gorici. Kar smo Volcani v pozdrav mil. kneza na slavolok zapisali, tisto se tudi v naSem srci nahaja, namrec: „Volcanska fara iz dna srca — Prosi blagoslova Vain z neba8 1 ___________ —a. a. a. — iz Koborida. 1. julija. Lepe vesele in srecno dnovo smo obhajaSi pretekli teden ? koboridski de-kaniji. Imeli smo v svoji sredi svojega viSjega pastirja, milostljivega kaezonadikofa Alojzija, ki je priSel v nale kraje delit sv. birmo ter preprieat se o de-janji in nehanji duhovidino in njej ^odlo^nih oveic. V soboto 20. jun. Sli so Koboridci naproti Njegovi prevzviSenosti knazonadSkofu, ki je pes prihajal iz prijazne Dreznice, kjer je dva dni bival. Z resnicnim spoltovanjem in odkritosr^no ljabeznijo sprejela ga je Koboridska dnhovifiina, stareiinstvo, uditeljistvo in gokka mladina bliza mosta. Vsa 6ast Kobowdoem, ki so o tej priliki avoj trg tako lepo okindali in olep-§ali, da je bilo veselje. Zveder je bil trg razsvitljen, domaca godba je svirala in vrii pevci so par pesmio krepko zapeli pred stanovanjem pred. g. dekana, od-koder je prevzviscni knez z veseljem opafceval izraze vdanosti in ljnbezni veraega ljudstva. Mirno ia akromno smo drugi dan, t nedelje prasmovali slavni god svojega nadpastirja. Bog daj, da bi jih §e mnogo ! Zjutraj vrlila se je sv. birma in & njo skleajena druga cerkvena opravila. Kdo ni bil ginjen pri beaedah, katere je na srce govoril birman-cem in prienjocim eploh nai vse casti vredoi in mno-gozasiolni g. dekan o tej priloinosti? In koga ni v srci razveselilo visoko priznanje, katero je prejel nai prec". g. predstojnik iz ust svojega viljega pastirja? Ljubezen nam je priporofieval mil. knezonadskof in ljubezen je dihala iz vseh njegovih presrdnih nago-vorov do vernikov. V ponedeljek je bila predpoludne birma v Sta-remselu, popoludne pa v Kredu, kjer ljubeznivi in ^estitljivi star^ek, zlatoma§nik L g. Jurij Lapajne se vedno skrbuo svojo dredico pase, v cegar druifiini se je mil, knez zelo srefinega cutil. V Kotu se je izvrSilo razea birme v vseh dahovnijak tudi posvecenje dveh eerkva, v Borjani ia t Sedlu. Kdor je ie kedaj videl to sv. obredovanje in kdor ve, kako dolgotrajno je 10 m t>jpj»vik>, mow w k L*&*, »iskm yeeeljein, s kako poboznostjo in vdanostjo jo §kof vse to oprav-Ijal. Globok vt.s je io naredilo na v j pri:daj. „Slovenska narodna citalnica- v Kobo-ridu imela bo ptihodnjo uedoljo, 12. julija ob 2 ui-i popoldne svoj redui obuai zbor v drustvesiih pro-siorib. Na dnevnem veilu bo: 1. Nagovor predscdni-kov. 2. l^^ocilo tajnikovo in denaruicarjevo. U. Yo-Ittev predsednika in odbornikov. 4. Predlogi in na-svoli pusameznih udov. K obilut udeb.'/itvi vabi vse gg. udo. Odbor. Kmet iz St AndreLa prtto^il s,> je pri iired-niStvu, kako n< uljuduo iuu j« zabavljal v neki kriroi neki znaoi tukajSnji Italijan ki bi sc rati priStcval omikancem, zarad slov«»nske nantdnosti. 0 iat»'m .gospodu nam jo znau»», da je pn neki priliki nekoinu rekel, naj govori se Sl-vetiCt s komolctrm, ako in* /najo italijanski, a nikakor ne sloveuski. Taka zafjri-zenost kaio mat') sprnvljivosti m no dela dotiCniku uobt'ii;' r.isti. Slovene!, w boilite taki. kakiMaai so Va5i zagrix.i'iti narodtii uasprottiiki v juvturin Kivljfiiji in v medsi'bjjiK in ob«":t:v;;tvji. Iz jetni^nic izpusconi a nepoboljsa-ni tici dol-goniki s svojim rokodcistvom stlno nadlegtijejo (fo-renjee, pa tudi po Goriskoiii so som in tj»» prikazu-jejo. V brczovih gozdih tivm oljo zop«r to nadiogo, pa ni zdravnika, ki bi ga nabral in rabil. Toda jo na praznik sv. Petra in Pavla narf;-dila precej skodo v okolici cepovanski, posebno jec-inen je neusmiljono mlatila. Zadnjo 'd twine imeli smo na (iorirtkcm pogosto dezevje in tudi plohe, katcrim jo bilo primeaono tudi kaj toiio; vender vecjih ne-sreL po toci nas jo Bog do zdaj obvaroval razen onib, katere smo v torn liatu uzo omcnili. 6re§nje in juzna zeleznica. Preteklo leto do§lo je na poito v §tanje!a na Erasu za cre5njel8 tisofi gld., letos pa lo 2 tiso6 gld. Res jo, da so bile Ietos cresnje nekoliko pozneje zrele. Vse eno pa oi ostali nemlki kupci rajSi pri nas, kjer so bile c*rc§-nje Iep§e in boljle, nego da so morali iti po nje na Ogerako in na Moravsko. ce bi ne bila juzna zelez-nica v primeri z drugimi tako silno draga. — do kmet se tega malega, kar ptidela, ne bo raogcl pro-dati, se bo pac delalo po uemski prislovici: Kjernic ni, izgubi tudi davkar svojo pravico. Vender imamo So zmirom upanje, da dozivimo zgrndbo novo ze-leznice in da se nasa borna kupcija nekoliko po-vzdigne.____________ POTHER IS BlIgO~ spravlja v Ameriko najbolje in najceneje Arnold Keif, na Dunaji, I. Kohmafring h. dt. 9 f^ajstarejsa firma te vrste.) Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v ZEQJACHICI IGi'iCUi SISMJi ki je najve5ja v Gorici, v kateri se dobi vsak fas na vcliko izbiro narejfina oblefea po naslednjih cenah: Popolaa noolaUa obieh za gespsds n „ decks 3 do 3G gi. 5 . 15 . 3 „ 10 , 3 . 20 , 5 , IS n Vihn tega bognta zaloga vsakovrstne robe iz raznih tovareu po narociln valed mere, ki se izvrsi totfno in ltitro. Novo doSii tlolmai,zilt. ~ 2. P1 a v i c a: in 2«lja. Pe*em. — 3. D r. F i\ D u t e I a : grof. Zgodoviuski roman. (Daljc.) — -i. J. T r Bajko in pfivosti o Gorjancih. 22. Poil hniMv'o. P (> d g or n i k o v a : (ilasbcu i vzi»-)j-i v Siovoncih. (Daljc.) — d. I van Vbovec: dl.ivu, SIovimics. II. Peter P.tvl 0!ava,>. — 7. J. S t r i r a r: P,»,»-»v-iri. V. — 8. Svoj mir: Drobau p'.uii. 3. t. 5 (i — i). F r. Levcc: Vod'iikovi p-;-:m: w!,roiruu':i* s »i rtM?rov god." — 10. Janko Kersiuk: A^jtatu. Itiinid. (I):ilj.*).— ^ 1. J. S u in a u: Odgovor n.t Strelceljevo kri-tiko moje sloviiLco. — 12. K n j i i e v n a p o r o c i 1 a: IV. S. I. in.ar: Pnlitifaa in kulturna zgoilovina 5t.i-jorskib Sloveiici'V. — 13. S I o v c u b k i g 1 a s n i k : Poziv slovenskim pisateljem. — Nove knjlge slovcaski». — „FUiirtT (lurch Kraiu und die Landeshauptstadt Laibacii". —¦ wTrubiT Primus und die Reformation in Krain*. — „Archiv fiir hlavisce Philologie". — Knji-2evnostvbrvahka. — Popravck. — 14. Janko Kb-Ian: Sail. — BLjubljaiiski Zvon" i/haja V raesoc-iiih /.vezkiii, po 4 tisl'ovue pole vrlike OHinerke obsoi-nili, tor stoji za pol leta 2 gld. HO kr., za cetrt luta lfild.lokr. _ ___ St. 340, V toin okraji sc s tern ra:q)isujojo slcdcLc sluzbc : 1. ucitelja - voditclja eno.azrcdnic na St. Vidskigori in na Kamnem; 2. poducitdja v Kobaridu in v Rovci. Do-liodki navedenih sluzob so polog doiS. isnls. po-stav 10. inarca 1H70. in 4. marca 1879. III. plac. vrstc. Prosnjo s postavnimi spriccvali sposobnosti, kakor tudi se sprieevalom c. k. okrajnega zdrav-aika (za unanje) je vlo^iti do 10. avgusta t. 1. sent le po predstavljenih oblastnijah. C. K. OKEAJKI SOLSKI SVET V TOM1NU, 22. jnnija 1885. Pga^^5Bi5Qgi5gi5Qgi^i5gSS' Iz droge roke - dober - nataacen. Via Ponte Isonzo h. st. 15,1, nadstropje, totym » ©^oTOcai weitatt: M. mm& — 3M»: ,Hil«^UM*» Mom" ? &vkiU ctit nm num .,;t [>o dr. Malici ; './ . ¦ ,;«> odloirto najboljso zdrarilo zopor protin ter ravinatizera, tigauje po udih, boleiine v -._¦ kri/i tor ziveih, oteklino, otrpnele ude in ki-¦ ¦i -' f - { te itd., malo 6a3a ce se rabi, pa mine po polnem '^ " * "i trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj m /.•j* | samo „evet zoper trganje po dr. Maliei- % j j \ \, ^zraven stojeiiin znamenjem; I atekienica 50 kr. hi^Lf tf Zahvala. "^8 irfjafrnartf. Gospodu pi. rrnkocxf-jn, tekirju v Ljubljant. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in ra-«n» domaca zdravila brezvspesno rabih. Ko je pa bolezcn cedalje hnjia prihajala iu uze veo dnij niso mogli stoptti na nu#»i spomnim se na Va§ dr. Mai ice V protinaki cvet po 50 kr. ter »i ga nemudoma naroeim. In res imel jo Cadovit vspeb, da so se po kratkej rabi oprostili mnenih boledin. S pupolnim prepricanjera priznavam torej dr. Mali^ev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga rsa-kemu bolniku v jednakqj bolezai priporo&ini, VaSej blago-ro.lnoati pa izrekam n«jprisrLnej§0 zabralo z raem spoito-Tanjum udani Franc Jng, poseatnik v Smarji pri Celji. a^T* Planinski ztdistui sirup kranjski, "^Ml izboren zoper kaselj, hripavost, yratobol, prsne in pljucne bolefine; 1 s:eklenica 30 kr. Koratnejsi nego vai t trgovinih, se cahiijajoci soki in Siropi. 1QP" Ivri tisiilnc kroglicc, c. kr. priv., ^Tg ne smcle bi se v nijednem'gospodinjstvu pogresati in so so uz»« risin*I:rat ^ija.jnu osyedocile pri zabasanji cloveSkega teles a, gLiVi/;oIu, otrpuuiiihudih, ska«enem ielodci, jetrnih in obis t nib bof--.-»n5i. v nk tu!jah a -' kr.: jeden zavoj a 6 skatuljami i ,L,v:i;. : I¦¦;. iutisjr oi enoga zavoia s^ i» posto ne razpoSilja. Narociia se uvrLe: uajhitreje s postuini povzetjem ia Ad res a je: tiwtt mWy a Mm tip t Ljnblfifr . \......>^.