št. 8. Nedelja 23. Februar.a 1936 Ina Slokanova: Balonček Skakonček In Majdica Pri sončnih žarkih Deževalo ie že četrti dran in prav nič ni kazalo da se bo vneme zboljšalo. Skakončku nn Belki se ni nič več ljubilo igrati. Vsi trije so žd/eM pri peči met Mitjav, majav, da, to bi bilo res dobro«. »Kaj neki?« sta bila radovedna Skakonček in Majdica. »Miiijav, miiav«, je važno poudarila«, pftt,naf. in vsak zase predlfi svotje žalostne misli. Kar se je muca nečesa domislila. Bliskoma je skočila pokomcu. se s tačko podrgnila za ušesom in rekla: »Miiav, mfljav, meni je nekaj padlo v pa- vesfa kaj sem se domislila? Tale Skakonček lahko leti kolikor visoko hoče, kaj če bi poletel za oblake in poiskal solnčne žarke ter jih povprašal, zakaj jih tako diolfio ni na zemljo. In po- prosili bi jih fllah/ko, naj' preženejo te grde oblake in pridejo. Saj soinčni ža^kj so prav prijazni da ljubeznivi«. »Hej, pametna misel«, je bila takoj navdušena Majdica, G krenila se je k Skakončku in vprašala: »No, Skakonček, katj praviš k temu?« »Khm, klim«, se je v zadregi odkaš-Uall Skakonček, »bfi šel seveda bi šel, ampak, ampak«, se je pomišljal, »malo nerodno. mi je, ko me vem, kje prav za prav tičijo ti presneti soinčni žarki. Nebo je veBko če bi leteli tisoč iet, ne bi vsega preletel. Vndka to me skrbi.« »Pa vsatj poskusil bi. Morda prav na žarke naletiš, sta mu prigovarjala muca in Maje!.ca. »No, pa grem«, se ?e odloč.! in hitro pristavi: »l>a ne bosaa mislila, da stin bojazljivec«. »Oh, € moj ljubi balonček!« se je razveselila Majdica in ga nežno po-gJadila po okroglem telescu. »Saj sem vedela- da je gospod Skakonček zelo pogumen«, se mu je zvito diolbrikala muca. »Seveda, seveda, kaiko pa mislita«, Se Skakonček bahaško poudaril in še pristavil: »Kdaj pa mislita, da naj grem? Takoj? Najbolje bi bi'Io«> je pritrdila M ajdi-ca«, zdaj je še jutro, ves dan imaš časa. In če bi se danes zadržal, se ttahko jutri zjutraj vrneš. Da te ne bo ponoči strah«. »Hu, Majdica, kaiko sf otročja, kaj misliš, da je mene kaj Strah?« je sveto trdil in kar pozabil na tisto noč, ko ga je zgrabiti hrast Lepo so se poslovili. Muca ga je pobožala s tačko, krempeljake je seveda skrila in Majdica mu je še med vratmi zaklicalla: »Pa lepo pozdravi senčne žarke, tudi v najinem imenu ih po>zdiavi in jih poiprasi, naj kmallu, kmalu pridejo. Pa tudi ti se kmalu vrni, veš«. BiH je sam v pustem, deževnem jutru. Nič kaj prijetna pot se mi ne obeta, — 'je pomisM. Zelo, zelo ga je mikalo da bi se kar vrnil. Toda*, kaj bi si potem mislili o njem Majdlica in muca. Ne, vrniti se ni smel. Pridržal je sapo ter se z vso silo pognal proti sivim Oblakom. Dvigali se Ijte viišje in višje in Orna dolina pod njim se je manjšala. Nazadnje je biila videti le še ko črna pika T vencu gara. Ko umazane rjuhe so se i podili oblaki okoli njega. Vse več jih je bito. Njč več tli vidial zemlje pod seboj. Zrak je postajal vse redkejši Cirri višje se je dvigat tem težje je dihal Kaj, če se bo moral vrniti, predmo pride do žafflkov? Ne, tega pa ne, rauše umrje med temi grdimi oblaki. Zdaj na levo- zdaj na desno je hitel med oblaki, ki so se ga dotikali s svojimi vlažnimi, mrzlimi rokami. Na vse strani je opnezoval, toda nikjer ni bila sledu o kakem soinenem žarku. Pa se je še višje pognal. Na .'evo in desno je odrival oblake, ki so se mu godrnjaje umikali Končno je zagledal prav pred seboj ozko svetlo režo. Zaplaval je tja in se z vso sdlo zrinil skozi njo. Silen blišč ga je kar omamil, da je ko pijan zakolebal itn kar nehote za-miižai Okol njega se je širila blagodejna toplota Pri salnčnih žarkih sem, nedvomno sem pri njih- — je pomislil ves vzhidem itn odprl oči. Toda ničesar ni videl. Samo bliščalo se je vse okoli ntega tako nepopisno bliščalo, da je morali zopet zamižali. Tedaj se ga je dotaknilo nekaj mehkega in toplega in droben, ptičjemu žgotentju sličan glasek je vprašal: »Kdo si? »Kdo pa si 'ti?« je ponovil vprašanje Skakonček in pristavili: »Jaz ničesar ne vidim, samo blišči se mi, nepopisno blilšfii, da bom še oslepel«. Toplo se je nekaj dortekniilo njegovih oči in tisti ptičji glasek ko prej je rekel: »Kair pogled, zdaj se ti ne-bo več blKčaJo«. Odprl je oči. Bil je sredi čudovitih bitij- ki niso bffi ne otroci, in ne angelci. Njihova telesca so bila i z zlaite meglice, mehka, voljna in gibka, da so se lahko splazili skozi vsako, še tako matjhno luknjico. Ljubke, kodrolase gftavice jim je Obdajal blesteč žar. Sedeli so na oblaku jn se igrali z zia-to kroglijico. Skakonček se je priklonil ter se jim predstavili1: »Jaiz sem balonček z zemlje m ime mi je Skakonček. In bas k vam sem bil namenjen. Saj ste vi sobični žarki-kajne?« »Da, da, da!« so ptfirtnMn enoglasno. Zelo radovedni so posluhnili, kaj jim bo povedal, zakaj vedeli so, da kar tako za prazen nič ni ortseil tako daleč (Dalje prihodnjič) Lojze Zupane: Pripovedka o kosi, cepcu in mački Belokranjska narodna Živel je oče g tremi sinovi. Ker ni imel drugega premoženja kot majhno kajžico, so morali sinovi po svetu. Da pa ne bi šli praznih rok zdoma, je oče dal najstarejšemu kose, drugemu cepec, najmlajšemu sinu pa mačko. In šli so. Najstarejši sin je pripotoval v neki grad. Ponudil se je v delo. Graščak ga je peljal na travnik, kjer so grajski hlapci streljali travo. »Kaj pa delate?* je vprašal prišlec. »I, saj vidiš«, so mu odgovorili. »Travo streljamo«. On pa je vzel koso, zamahnil nekajkrat in košnja je bila v kraju. Vsi so se čudili nenavadnemu orodju. Za koso mu je dal graščak vrečo denarja. On pa vrečo na ramo. pa hajd domov. Drugi sin je tudi pripotoval v neki grad. Ponudil se je v delo. Graščakinja ga je peljala v shrambo, kjer so grajske dekle luščile pšenico. »Kaj pa delate?« je vprašal prišlec. »Hi, hi. hi.« so se mu zasmejale dekle. »Saj vendar vidiš, da pšenico luščimo«. On pa je zložil snope na kup, zamahnil nekajkrat s cepcem po njih in mlatev je bila v kraju. Vse se je čudilo nenavadnemu orodju. Za cepec mu je dala graščakinja vrečo zlatnikov. On pa vrečo čez pleča pa hajd domov. Najmlajši sin je takisto prišel v neki grad. kjer je kuharica kuhala žsranee. okoli rje pa je bila zbrana vsa gr.->V" služinčad in neprestano otepala okoli sklede. »Kaj pa delate?« jih je vprašal. »Saj vidiš, da miši odganjamo, da nam ne bodo žgancev pojedle«. On pa se jim je smejal. »Le smej se«, so dejali, »se ti čudno zdi, pa moramo, če nočemo iti s praznimi želodci spat«. On pa je spustil mačko. Bilo je tekanja, cviljenja in mrcvarj^nja, dokler niso izginile vse miši iz gradu. Vsi so se čudili tej nenavadni živali. Tekli so povedat veselo novico samemu graščaku. ki je odkupil mačko za vrečo cekinov. Najmlajši sin je presrečen zadel vrečo na ramo ter se poslovil. Komaj je stopil čez prag, že je kuharica zavpila za njim: »Tak povej 110, kaj pa ta čudna zverina jč?« »Vse kar živi ljudje!« je odgovoril. Toda razumeli so ga napak. »Vse žive ljudi?« so zarjuli in drug za drugim zapustili grad. Graščak je ostal poslej sam v gradu. Nekega dne je videl, kako je mačka skočila na miš ter jo zadavila. Spomnil se je besed, ki so jih izrekli zapuščajoči ga posli ter si mislil: »Jojhata, zdaj pridem pa še jaz na vrsto«. In brž je skočil iz sobane na dvor ter splezal na bližnje drevo. Mačka pa za njim. Graščak je pričel kričati: »Pomagajte, pomagajte!« Toda nihče ga ni slišal, ker v gradu ni bilo nobenega posla. In tako iroiebiti še danes kriči ter čaka pomoči! Kakšno starost dočakajo živali Naki nemški učenjak se je več let ukvarjal z vprašanjem, kako dolgo lahko živijo razne ž.vali. Dognal je tole: želva 300, kit 200, slon 200, sokol 162, jastreb 118, osel 106, orel 104, labod 102, papiga 100, gos 100, sova 100, štorklja 70, konj 60, hobotnica (.polip) 50, krastača 40, pes 30, kainarček 24. ovca 20, rak 20, petelin 20, mravlja 15, čebela—matica 5, majski hrošč 5, pajek 2 leti. Seveda je pa dolgost življenja pri živalih odvisna od podnebja, zadostne, pravdne prehrane in drugih okolnosti — prav kakor pri ljudeh. Konj, ki ne živi v prosti naravi, temveč v hlevu in pride le tedaj na zrak, kadar mora vleči težko nagovorjen voz ~ tak kornj ne bo učakal 60 let. In pes, ki prdeži vse svoje življenje na verigi, na mira zu in dežju, ob skopo odmerjen hrani — tak pes gotovo ne bo doživel 30 let. MANICA: Mali navihanec Milček prinese iz šole prav dobro iz= pričevalo in takoj poleti z njim k svo« jemu botrčku. Ko botrček izpričevalo pregleda, ves zadovoljen potreplje Mil' čka po rami. Nato ga povede v so« sednjo sobo. Tam odpre malo pločevi« nasto skrinjico, polno kovanega denar« ja in reče: »Ker si bil priden Milček, ti dovo« lim, da vzameš iz Skrinjice, kolikor ti gre v pest! Kar posezi!« Milček široko odpre oči in usta nato pa odvrne: »Ne, botrček, tega pa ne! To bi bila predrznost. Sam ne vzamem, res nel Rajši dajte vi!« Botrček ga noče siliti dalje nego vzame res kar sam precejšnjo svotico kovanega drobiža ter ga potisne v dečkov žep, za kar se mu Milček se* veda najtoplejše zahvali. Da deček ni maral poseči po denar« ju sam, je bilo botrčku všeč in glede tega ga je takoj potem pohvalil nje« govemu očetu. Tudi oče je bil tega ve« sel in ko se je zvečer odpravljal sinko v posteljo, ga je vprašal ljubeznjivo: »Ko ti je botrček odprl in ponudil denarno skrinjico, zakaj nisi hotel po* seči po denarju sam? Čemu si prosil botrčka, naj ti rajši da on? Povej, de« ček moj ljubi!« »Ha, ha, čemu neki« se na široko za« smeje Milček. »Zaprosil sem ga samo zato, ker vem, da ima botrček precej večjo pest nego jaz. In re