l£TO—YEAR
STEV.-NUMBER 219.
•f t K. Pr*f id«nt, A S. SurU.on. P( on Jun« M, ISIS.
Slovenski in italijanski delavci sa sa skupaj bojevali sa barikadami proti šovinistom in vojaštvu v Trstu. Triia ao Uli ubiti in 18 jrranjanlh. Proietarijat srna-gujsr v Italiji. Tovarna ostanejo v dalavskih rokah.
fs (aktih. degj«^ as peUciji is je podjetniška malo-
Polieije še-defje asesHs; de jc »etitftaa. dTiMimlfci.jtf.PO*
vzredil dinamit,, ker bi udaril proti tlom, smpek da jč raz&trel-bo povzročilo najučinkovitejše
strelivo T. Si. T., ki je bile iznaj-denn v svetovni vojni. Nihče finančnikov in bankirjev v Ws!t Street« ni bil ranjen.
Tako so se glasila prva poročili o Ktrašni nesgodi, ki govore, da je podjetniška malomarnost povzročila nezgodo, kajti prevažati je tsko nevarnega razstreliva oh ('anu, ko je najživahnejši promet na newvorških ulkah, no more voditi do drugega kot do katastrofe s strahovitim nčinkom.
Velebizniški šmokavtarji so ta* koj opazili, da so ustrelili velikega kozla, ker so poročali, kar je policija dognal*. I* Hrtov so iz« trinila prva poročila o nezgodi in nadomestila so jih draga, po katerih je nezgoda posledica hudobne anarhistiine zarote. Vele-hizntiki Amokavzerji so iznajdljivi v lažeh kot rimški Neron, ki je isžgal Rim in obdellil kritjane, Hu ho izvršili ta zločin, da tako odvrne snro od sebe.
1 pati je, da se uvede stroga in nepristranska preiskava, ki dete-ne prave krivce. V vojnem času "me. doživeli, da se je zgodilo več razHtrelb z grozovitim učinkom. katere so navadno položili pr*l vrsta zarotnikov, preiskave m> na dognale, de ae bile razstrelit pohledies podjetniške mslo-marnosti, ki je v Ameriki tsko vHik« du nima psra na svetu.
Kansas Oitjr, Kana. — Nasad
njaška mašina. ki trdno podpira gl. odbor strokovne organizacije kot ls rakih delsveev, je na konvenciji kritlarskih delavcev odvzela mandat delegatu John Me-Ke|veyju iz Heattla, Wash„ češ da jc radlkalec. »Po tem činu s< je maaina gl. odbora tako oju-načila, ds nsznanja, da odvzame z istih vzrokov še nekaterim de-eprstom msndat.
Ts dogodek govori, keko vsž ne so volitve delegatov pri vseh delavskHi orgsnizeeijeh političnih, strokovnih, podpornih aH pe gospodsrskih, ker se Isfcko dogodi. ds se osnuje msŠirts na kon-venriji. ki neomejeno gospodari.
Precej dobro sredstvo preti te-kim msšinsm je izvolitev gl. od-bors s splošnim glasovanjem. Id |e veliko bolj demokratično, kakor če se konveneUi prepusti is-voliti gl. odbor organizacije.
UBIL JB «071000 nr M
Wew Totfc, V. T. — 0*orge Parry, vojak, je ustrelil svoj« so-progo (letirado z vojaškim samokresom. na kar je sebi pognsl kroglo sls ve. Policija ni me-sls dognati vrroks za tragedijo.
Alfritfr, Oa — Neznani tatovi sa nkvedll s vlaka vreše, v kateri je bilo sa petdeset riseč«Mfi zadoMnio In dragih vrednostni papirjev.*- •
♦PROSVETA'
"THE ENUGHTEKMEirtF ^
» 0t tU «WMl> lUH—l UmtfHMtj
5 m	. -
Jngoaloraaka m n kr a t ifk a stranka:
Jnffo*foran*ka aarialno-dtmnk-ratuka stranka; ' HfVtfaM puNa stranka; tf»*odna MraftKl (ali Narodni
»eljartta stranka f»adtf*va>. 1) Nove strank«*:' SMj*tki4am< \ . j KunMmiMi.M.« stranka;
LAWNDA]Jt k'

i* d v iU«i knj )«|MlmwM k'«*	M «>
: < 1000 faran a*. M>.4* ,t 5000 Mi««; 1141
50000 kna Mi. 506.00
iooooo krm »a, ipoaoo
1000	m $40.00. Prt
^oMMb ^ sOstab^ahivt^as'' Ja 'dMNftp
—iTt!1^!^ 'wt ilijttrH**
■ ■ a	i.	________■ • /
razprodaja.
napravimo

Tn! oj J« ^tateK
MM«
4 90.00
m1tghell I So. MiaUgan
■ I n J« I A. j cobi.
" ■ , .'11 ■ i"! 1 • ■
M mm Ulaift
Ml WHI MffUrHI
NaW Y0ICKy Mi r*
ni"; 'ttt .i, »*•»<
dnovu^Jn vaoatlh, Ur Mil vicroav iki. v*t
AKO ŽELITE DOBITI SVOJCE. Mradattt la pft|aW>>»
parobrodnt llatka ia iujam m notarska p
Cena tretjem razred* j*----SI25. i
trn $i vojnrngm devhe.
v-.-.	'V » « . 1 "S?
Oglaaite aa pri bližnjom Cunard agantu
r	« • I '	,
Jvtnski ielez-st želemttkib i. doii po naši-Iki ttsluibeno«
!flWWTZWALfl0l URE, KI KUKAJO".
IMPORTIRANE IZ EVROPE.
. 'Ti ' • ^^"j^HJJJJ''tf"5iS
Dns #. oktobra
Vrata fta*. $. ^
IC DOMOVINE,
. ^ dr*,, <n
CHICACO. ILL.
Enajsta redni konvencija J. S. K. J.
Nadaljevanje poročite popoldni sko seje d»s 1*. Mpt.
Neki delegat pravi, da naj ne dclajm« ta S. N. P. J., ampak ta JSKJ, aa kar ae tudi vrši ta konvencija ia odločno protestira, da bi kak nečlan opozarjal gl odbornik« JSKJ. na kako atver.
(JI. tajnik vpraša Aleša, ali bo veljavno aa JSKJ., ako Še ni bila ta združitvens pogodba, kot je l»redlolena, ker ni bila publieira-iiš v uradnem glssilu. r;
Aleš pojaanl, da kolikor ae je mogel informirati pri advokatu, da zavsrovslninaki department države Minnesota ne zahteva, da bi morala biti .ta pogodba puhlici-rana, pr<»dno ae odglaanje o nji.
(II. tajnik Pkhler izjavi, da on ne mara biti v javnosti nikjer zaznamovan, da je bil proti združitvi ali da je deloval proti in da ae na njega ni treba prav nič ozirati. On je za združitev in bo tudi glssoval r.a /družitev po tej pogodbi.
Neki delegat izjavlja, da je treba gledati na bodočnost jednote in bi rsd vedel, ksj bo, ako se druge organizacije združijo in nam vrsts zsprejo. Združimo se po tej pogodbi prav lahko, ker tukaj m prav nobenega judovakega niaa.
Ilrozich omenja, da bi imeli popolnoma iate praviee, kot jih ima jo oni, ako bi toliko dali kot bodo druge organizacije, ki ae bodo združile/
Delegat Pire izjavlja, da je on ;*prcvtdoJ, da ao pri vsaki organi-zacijl edino gl. odborniki proti združenju, ker se bojijo zs svoje stolčke.
Delegat Hostnlk pravi, da mo-nuno biti solventni, ali se združimo, sli pa ne, da je to poplnoms
vas eno.
Perdan pojaanjuje ,ako se hočemo tskoj združiti, moramo postati takoj Nolventni in to po konvenciji, ds mora vsak poeeči v žep in plačati po okrog 40 dolarjev. Tsko Imamo ps čas plačati in bomo plačevali meaečno.
Delegat Zunlč zahteva pojasnila glede točka 18 v pogodbi, kam naj se obrne kak član ali društvo, ako vidi, da ae mu godi krivica, k oda j nsstopi novi gl. odbor svoje mesto.
AlcA pojaanl, da na novi gl. odbor. ako prej ne dobi zadoščenja in da bodo v veljavi atara pravila, dokler nova ne stopijo v veljavo. V vseh drugih oairih bo pa uredila združitvena konvencija. N
(II. blagajnik Brozlč pravi, da naj *e nikar ne dajmo prealepitl. Združenje je selo lepa reč in se lepo sliši, toda premisliti je treba dobro na posledice, ds ss ne bodo člani potem keaall in da sa boji raadors .med članstvom. Č* bi bili oni tsko popustljivi. hI se sdrn-žitev že Ishko isvršils. Zakaj ae tako hranijo novega imena. Vse drugo ja zajamčeno, aamo ime ne.
Delegat Zbašnik pravi, da je še zopet Ime na vrsti Saj jc vsa zajamčeno (med tem ga fconvenčnl predsednik ustavi in mu hoče odvzeli bcaedo in pravi, da ni potreba vedno o eni in isti stvsrl go variti).	4
j«vo tudi to, da le sedaj teško plačujejo Mtarcjši člani, ker ne morejo toliko zaslutiti kot mlajši, velike aseMineute in sedaj je pa konvencije »prijels še izredno ii.i i- ido, bodo ps še težje. Ksj ps čez čas, ko ne bodo več mogli delati? Kaj bo pa potem s temi členi I Ali je to ie kdo izmed nasprotnikov vpoštevalf Ako ss p« združimo, ko bomo v eni sami močni organizaciji, nam bo Ishko ustsnoviti posebne sklade za stare in onemogle člsne, ds bodo starejši člani, ki ne bodo mogli več delati in tudi ne plačevati aees-men t a. zavarovani. Ako se združimo, sem prepričan, da bodo a-sesraenti milejši, kot jih bomo i-meli tsko, sko se ne združimo. In tudi, sko se ne združimo, bodo mlajši člani gotovo prestopali v ono organizacijo, ker bodo imeli boljšo protekcijo in boljše pogoje in tukaj bodo p« ostali sami starčki. Kaj bodo počeli t In še ena ugodnost je ,ako se združimo, namreč boljše nadzorovanje bolnikov, ker bo v naselbinah mesto treh malih društev raznih podpornih organizacij eno aamo veliko in bo skoro v vsski naselbini ksko društvo, dočim so člsni jednote sedsj rszt rešeni po vseh Zdr. državah in so brez vsakega nadzorstva in so lahko bolni.
Delegat Predovich vprašuje lirozicha, da naj navede one tO« kc, katere so škodljive članstvu'
Ilrozich odgovsrjs, ds bo 8N-IM imela vse pod kontrolo tu-d i po združit veni konvenciji.
NVki dclegst prsvi, dS je imr potrebno za napredovanje in' da brez njega ne moremo nikamor Vaaka atvar ima ime in da ga mora imeti tudi ta organizacija. Ime jc glavna stvar.
Neki drug delegat odločno protestira proti konvenčnemu pred sedniku, ker ne pusti govoriti o-nim delegatom, ki so za združitev, dočim nasprotniki lahko go vorijo, kolikor hočejo. Kot primero navede Zhašnika, kateremu jc hotel konvenčni predsednik od vzeti besedo, kar Zbašuik potrdi. Nadalje opozarja zbornico, da bo imela ta jednota trnjevo pot. ak< sc nc združi, ker bo ostala sama
Konvenčni predsednik in pod predsednik se zagovarjata, da je dobil vsakdo besedo, kdor jo je zahteval.
Delegat« Zbašnik pojasnjuje, kaj pbmeni prlklopitev in združi tev in da med prostovoljno pri-klopitvijo in združitvijo ni prav nobene razlike,' dočim je razlika med naailuo priklopitvljo, o če mur pa v tem alučajn, kot ga 1 mamo tukaj, ni nobenega govora.
Omenjeno naj bo pri tem to, dr so bili med trm časom, ko se jc vršila ta debata, stavljeni že trS |e predlogi in tudi podpirani, da se debata o tem zaključi In da si preide ua glasovanje, in da se je kljub temu še vseeno debatiralo in razpravljalo.1
Aleš pojasni, da je to neresnb es, ds bi morslo članatvo plačati Iz svojegs žepa takoj po 4<) do-larjev, ako se združi in ds ho pri-spevks določila konvencija.
Brozich pravi, tja Je to resnica in da je žaljivo za JSKJ, ker nam tukaj predplaujejn neki drugi in stavijo pogoje, ji i ^
01. predsednik jednote izjavi, da bo pogin za JttKJ, ako ae nc rdružimo in da zelo priporoča delegatom, da volijo za združitev Ker ta izredni asesmCnt v rezerv-
Zbsšnik odločno ogovarja temu, ako Imajo drugI pravleo eno irJni sklsd čez nekaj čaaa gotovo ne Isto utvar premljevatl .ima tudi onV° zadoščsl In ds pride Ishko ts
pravico odgovsrjsti in ds mu te prsvice ne more nihče krstiti. — Nadalje pravi, da mi ne moremo nobenemu nekaj naprej diktirati in tudi v tem slučaju ne Ifcdoči konvenciji, kako ime naj da novi nrganlsscijl. Ako so nc lahko združili v stari domovini Slevcnei. Hrvatje in Srbi in dsli novi držsvi ime Jugoel^vijs. še tom IsŽje se bomo Slovenci v Ameriki in prepričan je, ds ae ne trn nihče imned delegatov na združit -veni konvenciji branil, da bi «e ne Imenovala Itodoča nova organlza • Ija Jugoslovanska podporna jednota.
Nek delegat izjavlja, da je do-*lej aHinl aamo raprek<> v tej po-gedhi, lil I>a ae ališ«l kake dobrote Immo imeli Od adrtriUtve. Zakaj tega ne pojaanljo oni, ki ao proti /družitvi Ksr ae imena ti-če, ali m« da otroku še prej ime p redilo je rojen T Osirsti ae mora-•mi na »tare Člane, da tmdo oni zavarovani, na člane, ki imajo že aive Um* Oni ao ae še veliko l redili. da bi vadrAsli te organlzael-jo in aedaj jih atftraaio vpoštevati. Ako ae rdruiimo. bomo atall na trdni podlagi la overjeni bo. mo, da Itodo člsni s sivimi lasmi dobrn zavarovani. Vpoštevati mo-
ko daleč, da bodo morali člani plačevati po deset dolarjev me sto po 90 centov- , Končno je vendar sborniea od-
glasovala, da se zaključi debsts. nakar konvenčni predsednik pozove Aleša, ds naj zapuwtl kon-venčno dvorano.
Aleš se še enkrat sshvali dele-srstom. ker so mu dovolili vstop. DoHtaost njegova je, da pomsgs konvenciji, da delti jasuejAo sliko o združitvi. Zdrpšitev bo prav gotovo prišla, skoravno ts kon-veneljs odloči, da ss še ne adru žl. Ihi pa prihodnja ali še poanej ša. kajti to zahteva čas in rszme re. — Odide.
Hrozb-h iajsvi. sko SNPJ ga rantlra novo Ime, bo ss združitev. drugače pa ne.	,
Delegat lloatuik izjavi, d« v tem vidi, d« je Broeieh naaproten združitvi in d« Išče aamo dlako t jajcu Ksd hi vedel, kako naj M Npremenill kako točk«, ker je bila ta pogodb« Še potrjena od dveh organizacij in kako moramo mi diktirati drugim, ravno to hoate vseli
Nek deleget predlaga, da »e ts pogodba enoatavno zavrle
Delegat Zbašnik predlaga, da naj ae najprvo odloči. «11 bo gl«.
so vanje javno «11 tajite, in ako bo še kak delegat govoril za ali
proti iu da naj ae vsak prej prijavi konvenčnemu predaedniku, kdor hoče govoriti.
Delegat KrittŠnrk pravi, ako jej imela SSPZ pravico aprameniti kako točko, zakaj bi je nc ime la JSKJ
Oovorili ao še nekateri drugi za in proti združitvi.
Delegatinja Krmen«- atgvi predlog za poimensko glasovanje.
Konvenčni prcf.aednik pravi, da je v pravilih, da 'se vrši tajno glasovanje in da bi bilo poimensko glanovanje ali "NH call* protipostavno-
Pičlega ti nja Ermorte predlaga, da se glasuje za združevalno pogodbo javno, to jc poimensko (roll esll). Vsakega gl. odbornika in delegata ae pozove zaporedno, da odda glas za alj proti pred toženi pogodbi z "da" ali "ne." Protipredlog, da se glasuje tajno z listki. Za predlog glasovsld 23, zs protipredlog pa 32 delegatov; prejet protipredlog, da se glasuje tsjno z listki o predloženi združevalni pogodbi.
Predlagano in sprejeto, da »e seštejejo navzoči gl. uradniki, delegati in delegatinja, predno se prične volitev. Navzočih jc 91.
Delegat Zfcainik opozori zbornico, da je v odboru za Štetje glasov več'onih, ki so proti zdru žitvi, kot ps takih, ki so za združitev, in da to ni enakopravno, za »be stranki.. Konvenčni pfidsed-nik na>o odstavi del. Keržišnika »d tega odbor* in imenuje na njegovo mesto Zbašnika, da sta zastopani obe ntrankl pri Štetji glasov. Nato so razdelili listke, in konvencija je odglasovsla sledeče; . '	^
Za združevalno pogodbo 43 glasov, proti pogodbi 47 glasov; en tfss zavržen; skupaj 91 glasov. »Convenčni predsednik proglasi, da je združevalna pogodba odr '(Ionjena z večino glasov.
Del ^hešnrk izjavi, da po re-cultatu tega glasovanja še pi egubil korajše glede zadeve zdpi lenja. lTpa, da so še pota, po ka-erih se da delati za to plemenito Idejo, zs katero jc tudi ogromne večina članstva JHKJ. Zato ne kaže drugega, kot ponovno pričeti razpravo o združenju in asst«' viti novo pogodbo, ki bo aprejepi* Ijiva za našo konvencijo in skup-
giasovnice, Čr bi ne bila pomota, toda teh je 92 kot prvotno našteto. Nsto je bils volitev proglašena za neveljavno in Volilo se je ponovno a sled« < im rezultatom:
Zs združenje 57 glasov, proti združenju $3 glssov. ■
Po končanem glasovanju sc___
priglaai z« bcaedo Zbašnik in a peli m na zbornico, da naj premisli, kaj dela in glasuje naj se ponov-no o tem tako važnem vprašanju; oaobito še zato, ker je bila pri pr vem glasovanju naddvetretjinska večina glasov za združenje. Po vdarja, da je članstvo za išitt* ženjc in <h na vsak način moramo vpoštevati želje večine glede združenja globokeje premisliti, predno ae odločimo v tej pomembni stv^i- V smislu tega glasovanja, kar ni dvetretjinske večine, konvencije vsako nadaljno delo za zdruienje izključnje. Mi xmo tukaj zato, da napravimo kar najbolje ta združenje in ustreže-mo veČini članstva. Predlagam, da ae o tem ponovno glasuje.
Delegat Gerra istotako apelira pa delegacijo, naj premisli Uaj dela inPda naj vpošteva želje Članstvs. Pravi, da a tetn, Če gla nnjejo za združenje, še ni rečeno, da ae združimo pod vsakim pogojem, ampak konvencija* bo sesta vila pogodbo po svoji volji in prepričanju. F
Stavljen je bil protipredlog, da se o tem nič več ne glasuje iu da Ht združenje ix>polnoma opusti. Protteradlog dobil 17 glasov. Predlog,, da se ponovno glasuje sprejet z ogromno večino (število ni bilo proglašeno). Nekateri Še zahtevajo ponovno, ds se glasu ja poimensko, (roll call), ds se bo vedelo, kdo je za in kdo jc proti združenju. Konvenčni predsednik .isjsvi, ds je bilo prej sklrtijeno, ds se voli tsjno in ker gre za Isto stvsr, se bo tudi zdaj volilo tajno. Nato ae prične tretja volitev, katere rezultat je sledeči :
Za združenje 64 glaaov, proti združenju 26, glaaov, en glas ne-' veljaven, aknpaj 91 glasov. Predsednik razglasi, da je .predlog z > zdruienje sprejet s potrebno dve-tretjinsko večino glaaov.
Predlagano*in sprejeto, da »o sestavi pogodba, s katero bo JS-KJ jsadovoljns, in se jo predloši prihodnji seji v presojo in razpravo. Nadalje je sklenjeno, da
<e imenuje odnek, ki bo izdulal tsko pogodbo, in jo predložil konvenciji v razpravo.	»: :<v
Vname se daljša debata. Neka, teri ao za to, da se sestavi taka K>godha In predloži konvenciji; drugi so zopet mnenja, da js kon. venci ja odglasovala proti pogod bi in da naj bi bilo s tem ravna tje glede združenja končano.
Del. Mladič predlaga, da se jprejme ta rczolucija iu izjava, ia popolnoma opustimo vsako nadaljno delovanje za zdruftanje. Izjavi, da je zgtlhil upanje, da ae bo združenje kdaj uresničilo.
Zbašnik iu Movcrn sta za 1$, •la se izroči sestava nove pogod be odboru za pravila, ki naj jo potem predloži konvenciji. 01, blagajnik Brozich pravi, da je ieaeta konvencija aprejela reso iucijo za zdrušenje na demokratični podlagi in U rczolucija naj bo v veljavi še zdaj. Če ao druge tlovenske podporne organizacije '.ado voljne zdruilti se v srnini u tc •esolucijc in pogojev, ki jih bomo atavili ha tej konvenciji, s« bomo združili, v naaprotnem slučaju pa ostanemo samostojni. Sbašnik in Movcrn ata za novo rezolucijo glade zdrušitve in ss novo združevalno pogodbo, ksr naj aeatavi tozadeven odbor Ii predloži konvenciji v pretres-
Broztah predlaga, da predno «e gre s jem delom naprej, usj konvencija odglemije,. če je za združitev potom pogodbe, katoro bo ta konvencija aama aentavil«, sli pa če je sploh proti v4akt združitvi. Ako ho odglssovatto ss sdrniltev, bomo acatsvlli pogodbo, če pa ho odklonjeno, pa preidemo na drugo delo in združitev pustimo v miru. Predlog * prejet.
Vsaas se daljša debsts. kako naj se voli, javno sli tsjno. Pred-Isgeuo, da ae voli poimmoko r "ds" ali "ne"; protipredlagano. da ae voli tajno. Za predlog je bil« oddanih S« glaao«, sa protlpred-1»g pa 49 gi«aov. Vršila ae je t«j. n« volitev a sUnirčim resultatosl:
Za združenje oddanih f« sla-sov, proti sdrnšenjn ps 2« giaaov.
Konvenčni predsednik itjdVi. d« je volitev aieer lepo isiiftlla. trni« tel javna ni. ker jc oddanih W glaMtv, medtem ko ima nravi, co gbaovati le 91 n«vsočlh zbeeo vslerv Volilni odsek prešteje
Citajo ae pisma in brsoj«vi, priporočil« in- pozdravi konven-
ciji.
Zaključek se je ob šesti uri zvečer.
io združevalno organizacijo. \aj to delo prevzame pravni odbor,
katet^mn se pridele še Plshler, Brozich in Pertfan; ti naj tduipno urede novo pogodbo, ter jo pred-loSe prihodnji	■ ^
Dclegst Zvezlch prosi za oprostitev od nadaljnih sej, ker ima važno zadevo na sodniji glede neke društvene zadeve. Nadalje pro-' si, naj bi ae za ta poael določilo tudi gl. blagajnika Brosicha. ker mu je Jta zadeva dobro znana. Sklenjeno, da se ga oprosti in da mu pomaga tudi brat Brozich pri ta.m poalu. »t . .
Gl. tajnik Pishler izjavi, da mu je eden izmed gl. odbornikov rekel, da je zaigral atoliček pri jfdnoti, ker je za združenje delal." Rnergično nadaljuje: Kdo mora, očitati, da acm zaigral stol-ček, predno ve, da aem sploh kandidat? Jaz ae nobenemu ne po-
moj tudi Mladineo.
Dopoldanska seja IS. septembra.
RAZPRAVA O PRAVILIH IN USTAVE
Kot zastopnik ameriškega Rdečega križa je posetil konvencijo J&KJ g. Hlača, kateremu je na predlog delegatinje Krmenc zbornica dovolila vatop. — G. Hlača je pozdravil konvencijo v imenu ameriškega Rdečega križa in v imenu inozemskega informacijskega biroja, jugosl<yanski oddelek, ter v kratkem poročal, kako je ameriški Rdeči križ prevzel ta in formscijaki biro, o delovanju iatega in kolike koriati je ta ustanova za vse inozemce. Nadalje priporoča zbornici, da naj rojaki aploh podpirajo Rdeči jtrii, ker ta financira informacijski biro in pojasni tudi glede prihodnje kampanje za prostovoljne .pri* spevke zs Rdeči križ, ki se bo vršile meseca novwnbra. da bodo dobili Slovenci kredit pri Rdečem križu. Pojaanl) je, da ao ves »kredit dobile samo kompanije, da so darovale toliko in toliko, kar so pa v reanici darovali delavci sami, mca katerimi ao bili Slovenci. Da bo pa bolj poštena, je treba psi tem aistematičnega orga niziranja. nakar pojaani, kako naj Slovenci v tem oziru postopa jo, ker bodo gotovo darovali, kajti uradniki podružnic Itdečegp križa bodo pobirali tudi prispevke po tovarnah in drugih podjetij. Ko-nečno jc izrekel, da želi, da izreče ta konvencija ameriškemu Rdečemu križu simpatij« in se zahvali vsem zborovalcem za vstop k on večno dvorano.
Konvenčni predsednik izreče imenu zbornice zahvalo za dosedanje delovanje Rdečega križa za Jugoslovane.
Delegat JJbašnik želi od'g. Hlače pojasnilo glede jugoslovanskih prostovoljcev, ko so prišli v New Vork, ker je slišal, da ae ni nihče drugi pobrigal za nje, kot neka židovska tvrdka ali bankir Zaro, in da jih ni čakala nobena godba sploh nobenega onih velikih patri-jotov, Iti so nekdaj tako kričali
G. HlaČa pojasni, da je v tem nekaj resnice, kajti ko so prišli jugoslovanski prostovoljci v New York, se v resnici ni brigal prav nihče za nje, in da je Zaro vzel iz KUis Islanda nekaj teh prostovolj cev. Ko je pa on (Hlača)'zvedel za to, se jc takoj na {njegovo inici jativo organiziral Oddelek, ki je takoj prevzel vso Oskrbo teh prostovoljcev, ki so prišli v najbed nejšem stanju iz Jugoslsvije in ds srbski konzul ni imel nobenega denarja na razpolago, da bi dal kako pomoč. Poročal jc tudi koliko je Rdeči križ imel stroškov s tem in drngo in da je sploh Rdeči križ sam poskrbel, da so imeli vssj malo podpore ti reveži, ki so se borili za svobodno Jugoslavijo, ki jih pa sedaj ni hotela več poznati.
Konvenčni predsednik pojssnl tujM to, da on za vse to ve, in da je veliko pomagal Jugoslovanom
rekord čist in moje knjige so popolnem radul Delal sem polite-no za jednoto In delal sem tudi za pravično in enakopravno zdru ženje slovenskih podpornih orga nlssclj v Ameriki, kot mi je nalo-Žfla deseta redna konvencije JS KJ, ko je sprejela tozadevno rc-zohsrijo. Če acm s tem sskrivil, ds vsm ni všeč moje delovsnjc, ne morem pomagati. Odločno pa odklanjam vse take opszke, ki niso ns, mestu in katere smstrsm za žaljive! Delal sem zs združenje in tudi glasovsl. ker sem prepričan, da je to v veliko .korist nsšl organizaciji, ss kar se prsv nič ne sramujem in ns ksr sem ponosen. Od raznih strani se mi |e aieer očitelo od č«as zadnje konvencije, da aem proti združenju, ksr nikdsr nisem bil in to sem dokazal tudi na tej konvenciji Za stol se ne bojim jss prav ntf in s«to delam odkrito in odločno sa o^p. kar- smatram, ds je a« JSKJ in druge slovenske podporne organizacije v Ameriki nsj boljše, neosiraje se ns avoje pri
Na, predlog * delegata Zbašnika isreče zbornica simpatije, ameriškemu Rdečemu križu in ds JSKJ. Pomaga pri prihodnji kampanji.
Brozich po^jsanl na to, da je v tem osiru že izdelsna tozadevna
reaolucijs. jv * . f. .'£. - ^ i
Mladič nsto omenjs. ds bi bilo dobro ,ako bi delegati, ki so sedaj prvikrat v Chioagu isto nekoliko ogledali, ker je lep dan in da je odbor čikaških društev JSKJ. vse potrebno preakrbel, da bodo popoldan od dveh Čakali avtomobili, da se popeljejo v parke in d^ naj se raditegs ne vrši popoldan seja. ksr zbor sprejme.
Konvenčni 'predsednik Pcrdsn pojssnl, ds zdrnžitvens pogodbs. kskor je bilo včeraj nsročeno. Ie ni isdelsns. Poprsvljcns je aamo do 12 točke. Up., da bo v najkrajšem času predložens rt>oroiei.
-Ns to se preide ns dnevni red razprava* ustavi in pravilih".
Delegat Movem vpraša, ksj je
vstne koriati v nobenem ozl™^ "H^o. katere je izdelal od
*sto vae take neumeatne opszke ** M prav4,a ln kattro > energično odkl.oi.m , Viharno odboru M resolucije. Nsto ne vna
'me debat« o tej resolnciji. v katc-
Delegat Hostnik isjsvljs, «u so se Ishko črtale one določb« r pravilih, po katerih se je priznalo nedržsvljane z« delegate, ds m" tudi. lahko črta oziroma spieiueiu tc točke v pravilih in sekaj bi m to ne storilo.
Sklenjeno, da se voli po starih pravilih na tej konvenelji J j, naj bo veljavaa ta r«*olucija ^ prihodnje volitve. Ta reaolueij.-, bila nato zavržena.	,1
Na razpravo pridejo usta v u in pravila JSKJ pi se sklene, da u odloži nekatere točke, ki m Ulj važne za pozneje, ko bodo vsi delegati navzoči, ker so aedaj ne. kateri odsotni in sicer le pod t en pogojem, da bodo počakali i vse-mi važnejšimi točkami v ustavi in pravilih, ko se vrši razprave.
Med drugimi je bik sklenjen«, da v slučaju racpusta jednot. pri. pade vse premoženje jed^ pL večji slovenski organizaciji ali p* kakemu slovenskemu dobrodelne-®u zavodu oziroma kakor šc do. loči članatvo ostalih dveh druater Glede pomožne a»oč| v glavnem uradu jednote ali o drugermajni. ku ae je tudi vnela precej živahna debata, ali naj se drugega ali pt j možnega tajnika izvoli na konven-j ciji in da je tako član gj. odborzJ 01. tajn«t priporoča, da je naj. bolje, da se ga nastavi in da je imel vedno dovolj posla in dela za dve moči, delati je pa moral sam, ker ni imel denarja, da bi p nastavil. Ko jc bilo treba izdel«. vati poročila na razne drŽave ip urediti račune, je bilo dovolj dela za štiri osebe, narediti je pa moral vse sam in delati ponoči in ob na-deljah in praznikih/Sklenjeno, da se drugega ali pomožnega tajniki nc voli na konvenciji.
Precej živahna debata jc bila tudi, ali je gl. odbornik lahko vhs-kdo brez ozira, Če je državljan ali ne. Nekateri so zagovarjali predloge, da je lahko, ako tudi tri državljan a tem ,da bi bila kfate-na enakopravnost članov in drogi so pa zagovarjali predlog, da mo ra biti državljan s . tem, ako ni državljan, da nima nobenih pravi« v javnih uradih in da se s tem napeljuje Članstvo na to, ds postanejo državljani. Po daljši debati je bilo sklenjeno, ds mora hiti vsa£ gl .Odbornik državljan. ' Glede sklicanja izredne konvencije jc bila tudi dvahna ln dolga debata. Stavljeni se bili rtt ni predlogi in konečne je bilo sklenjeno, da lahko stavits inlcijstlva za sklicanje izredne konvencije dve tretjini vseh gl. odbornikov ali pa ena Četrtina obstoječih društev in da U inicijative mora hiti sprejeta a aploSno večino oddanllt glaaov pri splošnem glasovshju.
Glede volitev konvenčnih odbo-rov je bilo sklenjeno, ds so fcvo-ljciii z nadpolovično večino oddi-nlh glasov.	*
Sklenjeno je tudi bilo, ds lalib vsfkdo apelira na zbor, ako m konvenčni predaednik odvzan* besedo.	.' Jh j	t •
Glede volitVe gl. tiradnikar ostane po stsrem kot jc v »tartt pravilih.
Pred. zaključkom dopoldan* seje preči ts gi tajnik fcrzojas* pozdrave, med katerimi jc W društvo št 4 ss zdmšitev.
Sklenjeno je bilo, ds se vrli II septembrs, sli v petek zvečer «d sedme do deset ure svečer »ejs, da bodo zborovalci nadomestili t«, kar izgubili v četrtek popoldan
ju
NAZNANILO
energično odklanjam, odobravanje,)
, H. — plenom - h članicam društva štev. iS. 8. D P. Z. v Bagffley, Pm, ae naslanja. da jč bilo sklenjeno na »d-nji redni seji dne ll OpoM t- I., ds mors ns prihodnji »tj* mesec s oktobra plsčsti vssk člaa in člsnies po BN DOLAR v društveno hlsgsjno; ta zaključen velja as vse, tudi aa oddaljene člane dmitva, m enako tudi m bolnike, vask mora prispevsti s\-oto v druAtveno blsgsjmv N» š« hlsgsjns je čisto prazna N» dalje opominjam vse člsne nsš* Ka društva, ds ae naj bolj pot* stoma udeležujejo društvenih
kajti društvo šteje n«d SO člaajv-k aeji jHi p« pride le pe 1« Ha » Torej cenjeni aobratje in "t* če vsm jc v resnici sa «hstssrk društvs in sa nsŠo slsvno
Nsto več delegstov ia mHmrni iT *f?*0™* nekatere spremem-1 TJ'" '" "	r4
kov pokvsli delo gl. t.jniks. na * ^	*	H^uT	* l
ksr dsl Zbašnik pravi, da kolikor 1,	M ^ m ^ ,0' ^^ '
on rs some stvari, gre ss to. da Želi brat Piahler, naj ae ne sa bavlja njegoveg« del«, ki ga jc
izvršil na »druševainem polju, solucija bo me rod a jn a na prihod kar bi s« moralo npoštevstl. lnji konvencij).
jAy«>jfoft• j" . , . a	•)■>•./	■ ' t > ^ &
kaj^Jlr.ljfc si. akiioLlvA Vjjjfr-J&b -A,." &	•• . .
aejo
.....B ,	,«b . uri popoldne
Konvenčni predaednik pripore-, mu. % bratskim č« volitve po starem, kot jc pred Arti. ustanovitelj pieano v pravilih bi da aaj ta re-!črr*iea" «
eslev. Pa.' (Adv
ifl)-